ANESTEZIOLOGIJA

Alja Skrt
 VSEBINA

 Kaj sploh anesteziologija je

 Kaj vse zajema

 Kdo in kako jo izvaja

 Namen anestezije

 Vrste anestezije
 KAJ ANESTEZIOLOGIJA JE?

Po definiciji je anesteziologija:

veja medicine, ki se ukvarja z lajšanjem

bolečine in s popolno oskrbo pacienta v
času priprav na poseg, med posegom in po
njem.
ŠIRŠE JE TO VEDA, KI SE UKVARJA Z:

 ANESTEZIJ O:
 predoperativni pregled,
 pripravo in izvajanjem anestezije in
 zgodnji pooperativni nadzor

 INTENZIVNIM ZDRAVLJENJEM kirurških b oln ikov

 ZDRAVLJENJEM BOLEČINE :
 akutne in kronične
 z zdravili, blokadami, akupunkturo

 OŽIVLJANJEM PRI ZASTOJU SRCA IN DIHANJ A

 pouk in izvajanje

 RESPIRACIJSKIM ZDRAVLJENJEM
 pred in po operaciji

 PRIPRAVO OSEB Z UGASLIM DELOVANJEM MOŽGANOV ZA ODVZEM

ORGANOV IN SODELOVANJEM PRI PRESADITVAH
 KDO JO IZVAJA?

 zdravnik specialist anesteziolog

 pomemben del tima pa je tud anestezijski tehnik

(DMS/ DZ)
 NAMEN ANESTEZIJE

PRIPRAVITI POGOJE ZA KIRURŠKO DELO

 bolnika ne sme boleti

 bolnik se ne sme premikati

 VRSTE ANESTEZIJE

 SPLOŠNA:

 inhalacijska
 venska
 kombinirana

 PODROČNA (regionalna)

 KOMBINIRANA

 LOKALNA
SPLOŠNA ANESTEZIJA
 ANESTETIK- MIŠIČNI
ANALGETIK – uspavalo RELAKSANT
proti bolečinam

SPLOŠNA
ANESTEZIJA
 ANESTETIKI

 INHALACIJSKI ANESTETIKI
- splošna inhalacijska anestezija

 VENSKI ANESTETIKI
- splošna intravenska anestezija
 IDEALNI INHALACIJSKI ANESTETIK

 prijetnega vonja, nedražeč, hitra indukcija;

 kemično stabilen, ne reagira z ostalimi materiali;

 ni eksploziven, vnetljiv;

 naj bi zagotovil spanje, analgezijo in mišično relaksacijo;

 netoksičen, nealergen, ne metabolizira.

 MAC

 je Minimalna Alveolarna Koncentracija inhalacijskega

anestetika, ki pri 1 atosferi prepreči reakcijo na standardni
stimulus pri 50% populacije;

 znižan ob premedikaciji, N2O, starosti…

 zvišan ob povišani TT, tireotoksikozi…

 INHALACIJSKI ANESTETIKI
 v sloveniji se uporabljajo:
 isoflurane,
 sevoflurane,
 N2O;

 predvsem za vzdrževanje anestezije, manj za indukcijo

 IDEALNI VENSKI ANESTETIK

 hitro zaspi in se hitro zbudi;

 minimalna kardiocirkulatorna in respiratorna depresija;

 ni dražljiv (kašljanje, kolcanje…);

 ne povzroča nočnih mor;

 ni boleča aplikacija, ne draži žil;

 ni toksičen za ostale organe;

 ne sprošča histamina.
 VENSKI ANESTETIKI

 damo intravensko

 indukcija naj bo hitra, neboleča, nedražeča

 lahko jih dovajamo kontinuirano ali s ponavljajočimi

bolusi
 VENSKI ANESTETIKI

BARBITURATI

PROPOFOL

ETOMIDAT

KETAMIN
 BARBITURATI- TIOPENTAL

 znan že dolgo
 svetlo rumen
 močan hipnotik, šibek analgetik
 uporabljamo za indukcijo
 močan antikonvulzant (epilepsija)
 znižuje intrakranialni pritisk
 lahko povzroči bronhospazem
pri astmatikih,
 kontraindiciran pri porfiriji
 PROPOFOL

 1980
 bele barve
 močno lipidotopen, ni topen v vodi
 hitra indukcija in zbujanje
 TIVA, TCI
 sedacija v ICU
 draži žile, malo bruhanja
 ne vpliva na bronhospazem,
redek laringospazem
 supraglotični pripomočki
 ETOMIDAT

 hitro in kratko delujoč

 boleča aplikacija v tanke žile

 nehoteni mioklonični gibi, tresenje

 lahko grdo zbujanje, pogostejše bruhanje

 bolj KC stabilen

 znižuje sintezo kortizola

 KETAMIN

 1965
 povzroča grde sanje in more, delirij
 indiciran pri hudo šokiranih
 pogosto uporabljan na terenu, v vojnah
 močan analgetik
 lahko ga uporabimo za premedikacijo pri otrocih
 ANALGETIKI

OPIOIDI

 fentanil

 alfentanil

 sufentail

 remifentanil
 MIŠIČNI RELAKSANTI

 depolizirajoči:
 leptosukcin

 nedepolizirajoči:

vekuronij

atrakurij

cisatrakurij

rokuronij

mivakurij
 INTUBACIJA

KAJ POTREBUJEMO ZA INTUBACIJO?

PLAN A:
LARINGOSKOP S PRIMERNO VELIKO ŽLICO
LARINGOSKOP S PRIMERNO VELIKO ŽLICO
TUBUS
TUBUS
 KAJ POTREBUJEMO ZA INTUBACIJO?

 magillova prijemalka
 vodilo
 10 ml brizgo za napihovanje tesnilnega mešička
 medzobni tampon s trakom za pritrditev tubusa
 ali drugačni sistem za fiksacijo
 aspirator in aspiracijske cevke
 ročni dihalni balon (AMBU)
 stetoskop
 kapnometer
KAJ POTREBUJEMO ZA INTUBACIJO?
KAJ POTREBUJEMO ZA INTUBACIJO?

PLAN B:

težka intubacija

orodja za prepoznavanje
(LEMON)

PRIPRAVA!!!!
VIDEOLARINGOSKOP


C- mac


Glidescope


Airtraq
 SUPRAGLOTIČNI PRIPOMOČKI

klasična laringealna
maska

I gel

supreme LMA
COOKOVA VODILA
INTUBACIJSKI BRONHOSKOP
 INTUBACIJA

CILJ:

Zaščitena dihalna pot pomeni:

CEVKA MED GLASILKAMI Z NAPIHNJENIM

MEŠIČKOM, KI JE VARNO PRITRJENA IN
POVEZANA Z DIHALNIM APARATOM.
REGIONALNA
ANESTEZIJA
 PODROČNA ANESTEZIJA

 prekine prevajanje dražljajev po živcu

 prekinjeni so lahko:
 bolečinski dražljaji,
 avtonomne funkcije,
 zaznavanje toplote,
 motorika,
 senzibilnost in
 zaznavanje dotika.

 prevajanje lahko prekinemo kjerkoli v poteku živca, od

osrednjega živčevja do živčnih končičev
PREDNOSTI PODROČNE ANESTEZIJE

 spontano dihanje in refleksi so ohranjeni

 manj zaviralnih učinkov na krvni obtok in dihanje

 ohranjena analgezija v zgodnjem pooperativnem obdobju,

preko katetra pa še dlje

 bolniki so budni in je spremljanje njihovega pooperativnega

stanja lahko lažje
 RAZLIKUJEMO

 EPIDURALNA IN SUBARAHNOIDNA ANESTEZIJA

 PARAVERTEBRALNA ANESTEZIJA

 REGIONALNI BLOKI

 INFILTRACIJSKA ANESTEZIJA
 v senzibilnih živčnih končičih:
 in površinska s pršilom
 EPIDURALNA IN SUBARAHNOIDNA
ANESTEZIJA

ob izstopu živca iz hrbtenice

prevodni anesteziji za del telesa

distalno od blokade
 SUBARAHNOIDNA ANESTEZIJA

 1901: Brier (lumbalna blokada)

 enostavna
 ena najbolj učinkovitih
 popolna blokada pod mestom vboda
 pri posegih, ki terjajo dobro mišično
relaksacijo in trajajo 2-4 ure na
 uporabljamo pri operacijah spodnjega
dela trebuha in nog
 EPIDURALNA ANESTEZIJA

 samostojno za OP ali v kombinaciji

s splošno anestezijo za lajšanje
poOP bolečine (analgezija)

 “single shot” ali kontinuirano

z epiduralnim katetrom

 analgezija med porodom

 PRIMERJAVA SAB IN EA

SAB EA

 ledveno  prsno, ledveno, kavdalno

 enostavna  težja
  epiduralni prostor
subarahnoidni prostor
 velika količina LA
 majhna količina LA
 dolgo deluje
 krajši čas delovanja  slabša motorična
 zelo dobra motorična blokada
blokada
 0,5 – 17% glavobolov  ni glavobolov
 PARAVERTEBRALNA ANESTEZIJA

 ob izstopu živca iz hrbtenice

 za posamezne dele telesa
 REGIONALNI BLOKI

 REGIONALNI BLOKI
 v živčnem pletežu;
 prevodna anestezija za ude;
 v perifernem živcu: za dele udov


 LOKALNI ANESTETIKI

 Najpogostejši:

lidokain (Xylocain)

bupivakain (Marcain)

levobupivakain (Chirocaine)

ropivakain
PCA
 ZAPLETI PRI PODROČNI ANESTEZIJI

 okužbe na mestu vboda

 alergija

 poškodba živca

 poškodba dure

 glavobol

 znižanje RR

 ohromitev spontanega dihanja

 zastrupitev
 KONTRAINDIKACIJE

 motnje strjevanja krvi

 vnetje na mestu vboda

 alergija na LA

 nesodelujoči bolnik

 šokovno stanje

 poprejšnje poškodbe živcev

 KAKO POTEKA
ANESTEZIJA V SBI?
POSTOPEK PRI PLANIRANI OPERACIJI

 postavljena indikacija za operacijo s strani OPERATERJA

 anesteziološka ambulanta

 predoperativna priprava

 operacija (OP)

 lajšanje bolečin po OP, morebitno intenzivno zdravljenje po

OP
 ANESTEZIOLOŠKA AMBULANTA

 predoperativni pregled bolnika

 predoperativni pregled vse dokumentacije

 kaj in kdaj bo operiran
 anamneza: sedanje in prejšnje bolezni
 zdravila, ki jih jemlje
 sosedanje izkušnje z anestezijo
 morebitna priprava na OP

 pojasnilna dolžnost

 predpisovanje premedikacije
 PRIPRAVA BOLNIKA NA ODDELKU

 tešč 6 ur
 bistre tekočine 2 uri pred OP
 premedikacija, antibiotik, svoja zdravila

 + vsa priprava vezana na kirurški poseg (čiščenje črevesja,

britje OP polja…)
 PRIPRAVA BOLNIKA V COB-U

 pregled identitete bolnika in njegove dokumentacije

 nastavitev i.v. kanala –500 ml tekočin – fiziološka raztopina

 nastavitev monitoringa:
 EKG elektrod
 manšete za merjenje krvnega tlaka
 pulznega oksimetra
 po potrebi razširjen monitoring

 nastavitev epiduralnega katetra, CVK

 nastavitev plošče za ozemljitev

 nastavitev manšete za Esmarch
 PRIHOD V OP DVORANO

 priključitev na monitor: EKG, RR, satO2

 potreben, vendar udoben položaj telesa

 preoksigenacija s kisikom pred splošno anestezijo

 izvedba področne ali splošne anestezije

 MONITORING MED ANESTEZIJO

ZA NADZOR ŽIVLJENJSKIH FUNKCIJ:

 čim prej spoznati odstopanja in ukrepati

 z opazovanjem KLINIČNIH ZNAKOV:

 barva kože,
 sluznic,
 kakovost perifernega utripa,
 opazuje gibanje prsnega koša in trebuha,
 potenje,
 solzenje,
 širino zenic,
 gibanje udov in mišično napetost.

 DIUREZE
 MONITORING MED ANESTEZIJO
S POMOČJO APARATUR
KARDIOCIRKULATORNI DIHALNI MONITORING:
MONITORING:

NEINVAZIVNE METODE:  na anestezijskem

 PULZNI OKSIMETER aparatu:
 dihanje, nasičenost krvi s
hemoglobinom
 EKG  dovajanja kisika,
 RR
 dovajanje
 BIS
anestezijskih plinov,
 živčnomišični prenos – TOF
 izdihani CO2,
INVAZIVNE METODE:  frekvenca dihanja,
 CVP  dihalni volumen,
 PA
 tlaki v dihalni poteh...
 TT
 POOPERATIVNI NADZOR

V PREBUJEVALNICI:

 osnovni monitoring
 pogovor z bolnikom
 lajšanje bolečine
 lajšanje pooperativne slabosti

Premestitev na oddelek, ko je dobro zbujen in KC stabilen.

HVALA ZA
POZORNOST!