ZAJEM ZAHTEV

Literatura: Systems Analysis and Design with UML version 2.0

POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA, UNIVERZA V NOVI GORICI

 Pregled predavanja

• Začetek projekta

• Analiza izvedljivosti projekta

• Specifikacija sistemskih zahtev

• Strategije za identifikacijo zahtev

• Tehnike za zajem zahtev

2
 Spomnimo…

• Razvoj IS je kompleksen proces - projekt,

ki se ukvarja z razumevanjem o tem kako Planiranje
IS lahko izboljša potrebe poslovnega
sistema z oblikovanjem, razvojem in
predajo informacijskega sistema
uporabnikom.
Implemen-
Analiza
tacija

• Življenjski cikel razvoja IS

• Vsaka faza - niz korakov

Dizajn

3
 Spomnimo…

• Faza planiranje
• Začetek projekta
• Analiza izvedljivosti
• Identifikacija sistemskih zahtev
• Projektni menedžment
• Projektni plan – kako bo sistem razvit

• Faza analiza
• Zbiranje in analiza zahtev
• Izdelava konceptualnih diagramov, ki opisujejo sistem
• Predlog sistema

4
 Pregled predavanja

• Začetek projekta

• Analiza izvedljivosti projekta

• Specifikacija sistemskih zahtev

• Strategije za identifikacijo zahtev

• Tehnike za zajem zahtev

5
 Začetek projekta

• Prvi korak v začetku projekta – potreba po izboljšanju

poslovanja (poslovne potrebe).
• Projekt – množica aktivnosti, ki ustvarijo sistem, ki prinese
poslovno vrednost.
• Začetek projekta – ko nekdo (npr. investitor) prepozna
poslovno vrednost, ki jo lahko nov sistem prinese organizaciji.
• Predlogi za izboljšanje poslovanja – sistemske zahteve.
• Opisujejo KAKO bo sistem delal in kakšne funkcionalnosti bo imel.
• Če so sistemske zahteve odobrene → analiza izvedljivosti
projekta.
• Osnova za odločitve ali se bo projekt sploh izvajal.
6
 Začetek projekta

• Primeri poslovnih potreb:

• Uporaba novih načinov za promocijo dejavnosti
• Pridobivanje novih strank
• Izboljšanje komunikacije s strankami
• Poslovne potrebe, ki izhajajo iz pomanjkljivosti podjetja:
• Padec tržnega deleža
• Slabe storitve za stranke (customer service)
• Povečana konkurenca
• Nove potrebe zaradi pojava novih informacijskih tehnologij

7
 Začetek projekta

• Poslovna vrednost, ki jo nov sistem prinese podjetju se lahko

predstavi z:
• Merljivimi vrednostmi: npr., 2% zmanjšanje proizvodnih stroškov, 10%
povečanje profita
• Nemerljivimi vrednostmi: npr., izboljšanje konkurenčnosti, izboljšanje
relacij s strankami…

8
 Začetek projekta

• Primer:
• Podjetje X je eno največjih podjetij za dobavo električne energije v
regiji. Pred desetimi leti je podjetje popolnoma prenovilo svoje
osnovne procese in tehnologijo. Cilj prenove je bil izboljšanje odnosov
s strankami in zmanjšanje operativnih stroškov z uvajanjem novega
poslovnega procesa in novega geografsko-informacijskega sistema.
Po končanju projekta so inženirji, ki so do tedaj morali brskati skozi
stotine papirnih zemljevidov, lahko računalniško locirali lokacije
transformatorskih postaj. S projektom se je izboljšalo upravljanje z vsemi
resursi: zemljevidi, zapisi, človeškimi resursi. S tem se je izboljšala
produktivnost zaposlenih in odzivnost strank ter zmanjšali stroški
poslovanja.

9
 Začetek projekta

• Vi ste na vrsti ☺:

• Kaj je podjetje naredilo, da lahko učinkovito locira transformatorske

postaje v regiji?
• Kako pogosto izvaja to dejavnost?
• Kdo ima korist od tega, da podjetje hitro locira lokacije svojih
transformatorskih postaj?
• Opišite vsaj 3 merljive vrednosti, ki jih je podjetje pridobilo z uvajanjem
novega geografsko-informacijskega sistema.
• Opišite vsaj 3 nemerljive vrednosti, ki jih je podjetje pridobilo z
uvajanjem novega geografsko-informacijskega sistema.

10
 Pregled predavanja

• Začetek projekta

• Analiza izvedljivosti projekta

• Specifikacija sistemskih zahtev

• Strategije za identifikacijo zahtev

• Tehnike za zajem zahtev

11
 Analiza izvedljivosti projekta

• Prvi korak v začetku projekta – potreba po izboljšanju

poslovanja.

• Predlogi za izboljšanje poslovanja – sistemske zahteve.

• Opisujejo KAKO bo sistem delal in kakšne funkcionalnosti bo imel.

• Če so sistemske zahteve odobrene → analiza izvedljivosti

projekta.
• Osnova za odločitve ali se bo projekt sploh izvajal.

12
 Analiza izvedljivosti projekta

• Vi ste na vrsti ☺:

• Pomislite na lastno univerzo/fakulteto in pomislite kako bi lahko

izboljšali proces prijave/izbire predmeta.
• Ali se lahko študentje prijavijo na predmet od kjerkoli?
• Koliko časa traja prijava?
• Ali so navodila za prijavo jasna?
• Ali obstaja online pomoč?
• Kako bi lahko z novo tehnologijo izboljšali ta proces?
• Ali bi popolnoma zamenjali sistem?
• Ali se lahko obstoječi sistem spremeni?
13
 Analiza izvedljivosti projekta

• Ocenjuje tehnične, ekonomske in organizacijske prednosti in

pomanjkljivosti razvoja predlaganega sistema.

• Bolj natančna slika o prednostih razvoja sistema in problemih, ki se

lahko pojavijo.

• Identificira rizike, ki lahko nastanejo po odobritvi projekta.

• Različni načini za analizo izvedljivosti projekta, vendar vsi upoštevajo

iste aspekte:
• Tehnična izvedljivost
• Ekonomska izvedljivost Študija izvedljivosti
• Organizacijska izvedljivost
14
 Analiza izvedljivosti projekta:
Tehnična izvedljivost
• Ali lahko razvijemo predlagan sistem?

• Ocenjuje tehnične rizike razvoja sistema in možnosti uspešnega

dizajna, razvoja in inštalacije sistema s strani IT skupine.

• Tehnični izzivi in riziki:

• Poznavanje funkcionalnega področja
• Poznavanje tehnologij
• Velikost projekta
• Kompatibilnost z obstoječo tehnologijo

15
 Analiza izvedljivosti projekta:
Tehnična izvedljivost
Izzivi:

• Poznavanje funkcionalnega področja:

• Nerazumevanje poslovnega področja organizacije – večji riziko:
• nerazumevanje uporabnikov
• zamujanje možnosti za izboljšave sistema

• Poznavanje tehnologij
• Nova tehnologija → problemi in zamude zaradi izobraževanja o novih
tehnologijah

16
 Analiza izvedljivosti projekta:
Tehnična izvedljivost
Izzivi:

• Velikost projekta
• Št. ljudi v razvojni ekipi, čas potreben za dokončanje projekta, št. komponent v
sistemu.
• Veliki projekti:
• Težki za upravljanje
• Pomembne sistemske zahteve so lahko spregledane

• Kompatibilnost z obstoječo tehnologijo

• Novi sistemi običajno uporabljajo obstoječe aplikacije, podatke, komunikacijsko
infrastrukturo.

17
 Analiza izvedljivosti projekta:
Ekonomska izvedljivost

• Ali moramo razviti sistem?

• Identificira finančne rizike povezane s projektom

• Identifikacija stroškov in koristi razvoja sistema

• Dražji sistemi zahtevajo zelo natančno analizo ekonomske

izvedljivosti.

18
 Analiza izvedljivosti projekta:
Ekonomska izvedljivost
Koraki analize ekonomske izvedljivosti:

1. Identifikacija stroškov in koristi

• Seznam stroškov in koristi projekta.
• Enkratni in ponavljajoči stroški.

2. Vrednotenje stroškov in koristi

• Poslovni uporabniki in IT strokovnjaki določijo vrednosti stroškov in koristi projekta.

3. Določanje pretoka denarja

• Projekcija stroškov in koristi skozi čas (običajno 3 do 5 let).

4. Določanje neto vrednosti

• Izračun vrednosti bodočih stroškov in koristi po današnjih standardih.
19
 Analiza izvedljivosti projekta:
Ekonomska izvedljivost
Koraki analize ekonomske izvedljivosti:

5. Določanje povračila investicije

• Izračun koliko denarja bo dobila organizacija kot povračilo stroškov, ki jih je imela z
razvojem sistema.

6. Določanje točke izenačenosti

• Prvo leto, ko je več koristi od stroškov.

7. Vizualna predstavitev točke izenačenosti

• Predstavitev letne stroške in koristi na grafu. Točka, kjer se linije križajo – točka
izenačenosti.

20
 Analiza izvedljivosti projekta:
Organizacijska izvedljivost

• Če zgradimo sistem, ali bo uporabljen?

• Kako bo sistem sprejet v organizaciji in vključen v obstoječe aktivnosti v

organizaciji.

• Ocena organizacijske izvedljivosti:

• Strateška uskladitev – ujemanje med projektno in poslovno strategijo (več
ujemanja – manj rizikov glede organizacijske izvedljivosti)
• Analiza interesnih skupin (uporabniki sistema)

21
 Analiza izvedljivosti projekta

• Vi ste na vrsti ☺:

• Vzemimo primer izboljšanja sistema za prijavo na predmet na fakulteti.

• Opišite tri stvari, ki vplivajo na tehnično izvedljivost projekta.

• Opišite tri stvari, ki vplivajo na ekonomsko izvedljivost projekta.
• Opišite tri stvari, ki vplivajo na organizacijsko izvedljivost projekta.

22
 Pregled predavanja

• Začetek projekta

• Analiza izvedljivosti projekta

• Specifikacija sistemskih zahtev

• Strategije za identifikacijo zahtev

• Tehnike za zajem zahtev

23
 Specifikacija sistemskih zahtev

• Rezultati faze planiranja – sistemske zahteve.

• Sistemska zahteva – kratek opis poslovne potrebe in razlaga kako bo izpolnjevanje
zahteve ustvarilo dodano vrednost za organizacijo.
• Faza analize vzame sistemske zahteve in jih pretvori v natančne
definicije sistemskih zahtev, funkcionalne modele, strukturne modele
in vedenjske modele → predlog sistema.
• Predlog sistema mora biti odobren zato, da se projekt začne izvajati.
• Če je projekt odobren → dizajn sistema.
• Vhodni elementi v fazo dizajn: definicije zahtev, funkcionalni, strukturni in vedenjski
modeli.
• Specifikacija zahtev – najbolj kritičen del življenjskega cikla razvoja IS!

24
 Specifikacija sistemskih zahtev

• Pri specifikaciji zahtev se sistem še lahko spreminja – kasneje je težje.

• Več kot polovica sistemov je propadlo zaradi težav s sistemskimi
zahtevami.
• Objektno-orientirane metodologije – zelo učinkovite
• Iterativne
• Zahteve se specificirajo postopoma
• Sistem se razvija skozi čas

• Aktivnosti povezane s sistemskimi zahtevami:

• Zajem zahtev
• Analiza zahtev

25
 Specifikacija sistemskih zahtev

• Cilj specifikacije zahtev:

• Splošni opisi poslovnih zahtev → natančen seznam tehničnih (sistemskih) zahtev →
funkcionalni, strukturni in vedenjski diagrami v fazi analize

• Zahteve se spreminjajo s časom (od analize do implementacije).

• Zahteve:
• Funkcionalne zahteve
• Nefunkcionalne zahteve

26
 Specifikacija sistemskih zahtev

• Funkcionalne zahteve: procesi, ki jih mora sistem izvajati, ali podatki, ki

jih sistem mora vsebovati.

• Opisujejo funkcije, ki jih sistem mora imeti → vhod v funkcionalne, strukturne in

vedenjske diagrame.

• Primeri:
• Sistem mora omogočati iskanja razpoložljivih zalog
• Sistem mora poročati o dejanskih in načrtovanih stroških
• Sistem mora omogočati študentom odjavo iz izpitnega roka

27
 Specifikacija sistemskih zahtev

• Nefunkcionalne zahteve se nanašajo na tehnične in druge

nevsebinske zahteve sistema.

• Uporabniški vmesnik, strojna in programska oprema, osnovna arhitektura.

• Primeri:
• Sistem naj ponuja možnost dostopa preko spletnega brskalnika
• Podatki naj se hranijo v podatkovni bazi Oracle
• Za avtentikacijo naj se uporabi digitalno potrdilo

• Vplivajo na ostale korake analize (funkcionalne, strukturne in vedenjske diagrame)

indirektno.

28
 Specifikacija sistemskih zahtev

Različne vrste nefunkcionalnih zahtev:

Nefunkcionalne Opis Primeri
zahteve
Operativne zahteve Fizično in tehnično okolje v katerem • Sistem se mora integrirati z obstoječim okoljem.
bo deloval sistem. • Sistem mora delovati na vseh spletnih brskalnikih.

Zmogljivost Hitrost, kapaciteta in zanesljivost • Komunikacija med sistemom in uporabnikom ne sme

sistema. biti daljša kot 2 sec.
• Sistem mora dobiti posodobljene informacije o
zalogah vsakih 15 min.
• Sistem mora biti dostopen 24 ur na dan, 365 dni v
letu.
Varnost Kdo ima avtoriziran dostop do • Samo nadrejeni lahko vidijo podatke o zaposlenih.
sistema in pod kakšnimi pogoji. • Uporabniki lahko vidijo zgodovino naročil samo v
uradnih urah.

Kulturne in politične Kulturni in politični faktorji in legalne • Sistem mora ločevati med Ameriško in Evropsko
zahteve zahteve sistema. valuto.
• Politika v podjetju nalaga, da se kupujejo izključno
Dell računalniki. 29
 Specifikacija sistemskih zahtev

• Definicija sistemskih zahtev –

tekstovno poročilo, kjer so naštete
vse funkcionalne in nefunkcionalne
zahteve.
• Definicija obsega sistema
• Vodilni dokument, če nastanejo razlike
med zahtevano in ponujeno
funkcionalnost sistema.

• Primer: definicija zahtev za program

za obdelavo teksta, ki bi konkuriral
MS Word-u.

30
 Specifikacija sistemskih zahtev

• Vi ste na vrsti ☺:
• Ena največjih napak sistemskih analitikov je ta, da zamešajo funkcionalne in
nefunkcionalne zahteve. Predstavljajte si, da ste prejeli seznam zahtev za
prodajni sistem. Sistem bi moral:
• Biti dostopen na spletu
• Vsebovati logotip podjetja
• Omejiti dostop do informacij o prometu
• Podati informacije o dejanskih in planiranih stroških
• Podati poročila o upravljanju
• Posodabljati informacije o prodaji vsaj enkrat na dan
• Imeti maksimalni čas odziva 2 sekundi za vnaprej definirana poizvedovanja
• Tiskati poročila v določenem jeziku
• Katere so funkcionalne in katere nefunkcionalne zahteve?
31
 Specifikacija sistemskih zahtev

Zajem
• Avtomatizacija zahtev
poslovnega procesa • Nefunkcionalne
• Izboljšanje • Intervju zahteve
poslovnega procesa • Vprašalniki • Funkcionalne
• Prenova poslovnega • JAD zahteve
procesa • Analiza dokumentov

Identifikacija Definicija
zahtev zahtev

32
 Pregled predavanja

• Začetek projekta

• Analiza izvedljivosti projekta

• Specifikacija sistemskih zahtev

• Strategije za identifikacijo zahtev

• Tehnike za zajem zahtev

33
 Strategije za identifikacijo zahtev

• Preden se definirajo zahteve mora projektni tim imeti jasno predstavo

o:
• tipu sistema, ki bo razvit in
• stopnjo spremembe, ki jo bo sistem povzročil v organizaciji.

• Trije koraki v procesu (fazi) analize:

• Razumevanje obstoječega sistema
• Identifikacija izboljšav sistema
• Razvoj zahtev planiranega sistema

34
 Strategije za identifikacijo zahtev

• Strategije za identifikacijo zahtev:

• Avtomatizacija poslovnega procesa
• Izboljšanje poslovnega procesa
• Prenova poslovnega procesa

• Pomagajo, da se razvije vizija o novem sistemu.

• Strategije za identifikacijo zahtev in zajem zahtev so komplementarni
procesi, ki se izvajajo istočasno.
• Tehnike za zajem zahtev – zbiranje informacij.
• Izbira tehnike za zajem zahtev – odvisno od spremembe, ki jo bo razvoj
sistema povzročil v organizaciji.
35
 Strategije za identifikacijo zahtev:
Avtomatizacija poslovnega procesa
• Majhne spremembe, ki izboljšujejo učinkovitost poslovnega procesa.

• Osnovni potek dela v organizaciji se ne spreminja, uvaja se le uporaba

IT tehnologij pri določenih procesih.

• Večja učinkovitost, brez sprememb v poslovanju.

• Tehnike za avtomatizacijo poslovnega procesa:

• Analiza problema
• Analiza vzroka problema

36
 Strategije za identifikacijo zahtev:
Avtomatizacija poslovnega procesa
• Analiza problema – najbolj pogosto uporabljena tehnika za
identifikacijo zahtev.

• Spraševanje uporabnikov in menedžerjev, da identificirajo probleme v

obstoječem sistemu in predlagajo rešitve v planiranem sistemu.

• Običajno so pri tej tehniki izboljšave majhne in postopne.

• Izboljšujejo učinkovitost ali enostavnost uporabe.

• Izboljšave so majhne in zato se ne vidi njihova poslovna vrednost.

37
 Strategije za identifikacijo zahtev:
Avtomatizacija poslovnega procesa
• Pri analizi problema se generirajo ideje za izboljšanje sistema (rešitve za
probleme), vendar se problem samo predpostavlja.

• Pogosto se rešitve nanašajo na simptom problema in ne na sam vzrok

problema.

• Analiza vzroka problema – poudarek na problemu in ne na simptomu

problema.
• Analitiki zahtevajo od uporabnikov, da identificirajo probleme in jih razvrstijo po
pomembnosti,
• Generiranje seznama vseh možnih vzrokov problema,
• Vsak možen vzrok je testiran, dokler ne odkrijemo pravega vzroka.

38
 Strategije za identifikacijo zahtev:
Izboljšanje poslovnega procesa
• Zmerne spremembe v načinu delovanja organizacije z uporabo novih
možnosti, ki jih ponuja tehnologija.

• Izboljšuje učinkovitost organizacije.

• Manj razumevanja obstoječega sistema (kot pri avtomatizaciji

poslovnega procesa) – poudarek na izboljšanju poslovnih procesov.

• Tehnike za izboljšanje poslovnega procesa:

• Analiza trajanja (Duration analysis)
• Analiza stroškov na podlagi aktivnosti (Activity-based costing)
• Neformalno merilo uspešnosti (Informal benchmarking)
39
 Strategije za identifikacijo zahtev:
Izboljšanje poslovnega procesa
• Analiza trajanja – ocena potrebnega časa za izvajanje procesov v
obstoječem sistemu.

• Primerja se čas dokončanja vsakega koraka v poslovnem procesu s

časom dokončanja celotnega poslovnega procesa – velika razlika
pomeni, da je potrebo nekaj spremeniti.

• Primer: čas odobritve kredita – veliko daljši kot čas, ki se ga porabi za

vsak posamičen korak (preverjanje podatkov, finančnega stanja itd.).

• Rešitev: integracija procesov (manj ljudi dela več stvari), ali

paralelizacija procesov (več korakov v istem času).

40
 Strategije za identifikacijo zahtev:
Izboljšanje poslovnega procesa
Analiza stroškov na podlagi aktivnosti – podobno kot analiza trajanja, le
da analizira stroške, namesto časa.
• Analitiki identificirajo stroške povezane z vsako aktivnostjo v poslovnem
procesu in iščejo načine za zmanjšanje le teh.

Neformalno merilo uspešnosti – preučevanje kako ostale organizacije

izvajajo poslovne procese zato, da bi organizacija izboljšala svoje.
• Analitiki in menedžerji obiskujejo podjetja kot uporabniki, da vidijo kako
ti poslujejo.
• Običajno preučujejo vodilna podjetja v področju dela.

41
 Strategije za identifikacijo zahtev:
Prenova poslovnega procesa
• Spreminjanje osnovnega načina poslovanja organizacije.

• Malo časa se posveča razumevanju obstoječega sistema zaradi

osredotočanja na nove načine dela in poslovanja.

• Tehnike za prenovo poslovnega procesa:

• Analiza rezultatov
• Analiza tehnologije
• Eliminacija aktivnosti

42
 Strategije za identifikacijo zahtev:
Prenova poslovnega procesa
Analiza rezultatov – razumevanje osnovnih rezultatov, ki prinašajo
vrednost strankam.
• Čeprav zgleda, da so rezultati samoumevni – običajno niso.
• Primer: zavarovalnica razširi svoje poslovne procese na popravljanje
poškodovanih avtov zavarovancev, namesto samo izplačilo denarja.

Analiza tehnologije – največja sprememba v poslovanju podjetij v

zadnjem času – nove tehnologije.
• Sistematična identifikacija novih tehnologij in načinov izboljšanja poslovanje s
pomočjo le teh.

43
 Strategije za identifikacijo zahtev:
Prenova poslovnega procesa

Eliminacija aktivnosti

• Analitiki in menedžerji raziskujejo kako bi organizacija delovala brez

določene aktivnosti in kako to vpliva na poslovne procese.

• Eliminacija aktivnosti lahko privede do zmanjšanje stroškov in

izboljšanje učinkovitosti organizacije.

44
 Strategije za identifikacijo zahtev:
Kako izbrati prave strategije?

Avtomatizacija Izboljšanje Prenova

poslovnega poslovnega poslovnega
procesa procesa procesa
Potencialna Nizka - srednja Srednja Visoka
poslovna vrednost
Stroški Nizka Nizka - srednja Visoka
Širina analiz Ozka Ozka – srednja Zelo široka

Riziko Nizek - srednji Nizek - srednji Zelo visok

45
 Pregled predavanja

• Začetek projekta

• Analiza izvedljivosti projekta

• Specifikacija sistemskih zahtev

• Strategije za identifikacijo zahtev

• Tehnike za zajem zahtev

46
 Tehnike za zajem zahtev

• Sistemske zahteve – zelo pomembne za razumevanje trenutnih

poslovnih procesov in potrebe po novem sistemu.

• Zahteve je potrebno dobro definirati, ker jih je težko spreminjati

pozneje pri razvoju sistema.

• Pri zajemu zahtev je treba vključiti vse ključne osebe: zaposleni,

menedžerji, stranke, dobavitelji, …

47
 Tehnike za zajem zahtev

• Naloga zajema zahtev je zbrati čim več informacij o potrebah

bodočih uporabnikov v okviru IS.
• Kdo vse bo uporabljal IS / komu bo IS namenjen?
• Na kakšen način bodo posamezni uporabniki uporabljali IS?
• Katere funkcije naj IS podpira?
• Kateri podatki so potrebni za pravilno delovanje sistema?
• Kakšne izpise je potrebno pripraviti?

• Tipični elementi obravnave so:

• Vhodi, postopki, izhodi, informacijski tokovi, podatkovne zbirke, itd.

48
Tehnike za zajem zahtev

49
 Tehnike za zajem zahtev

• Obstajajo različne tehnike za zajem zahtev.

• Vsaka tehnika ima svoje prednosti in slabosti.

• Tehnike:
• Razgovor (intervju)
• Skupno načrtovanje aplikacij (JAD – Joint Application Design)
• Vprašalniki
• Analiza obstoječe dokumentacije
• Opazovanje ljudi pri delu

50
 Tehnike za zajem zahtev

• Splošni napotki za uspešno izvedbo zajema zahtev:

• Biti moramo objektivni.

• Upoštevati moramo vse možnosti v okviru nekega problema.

• Dovolj pozornosti je treba posvetiti podrobnostim.

• Stremeti moramo k novim in boljšim rešitvam.

• Ne dajemo obljub uporabnikom.

• Nimamo zadržkov pri zajemu zahtev.

51
 Tehnike za zajem zahtev:
Razgovor (intervju)
• Najbolj pogosto uporabljena tehnika za zajem zahtev.

• Običajno se intervju izvaja z eno osebo, če pa ni časa, lahko tudi z več

osebami hkrati.

• Pet osnovnih korakov v procesu razgovorov (intervjujev):

• Izbira ljudi za razgovor (intervju)
• Dizajn vprašanj
• Priprava za razgovor (intervju)
• Izvajanje razgovora (intervjuja)
• Zaključki in plani po končanju z intervjuji

52
 Tehnike za zajem zahtev:
Razgovor (intervju)
Izbira ljudi za razgovor (intervju)

• Seznam ljudi, ki bodo povabljeni na razgovor (intervju), kdaj in s

kakšnim ciljem.

• Izbira ljudi – odvisna od potrebne informacije o sistemu.

• Različni ljudje imajo različne poglede na sistem, zato je potrebno

vključiti tako menedžerje kot zaposlene – različna perspektiva.

53
 Tehnike za zajem zahtev:
Razgovor (intervju)
Dizajn vprašanj

• Dva tipa vprašanj: odprta in zaprta vprašanja.

• Odprta vprašanja: odgovor je lahko v kakršnikoli obliki, dopuščajo

svobodo intervjuvanca, da odgovori na svoj način.
• Uporabimo takrat, ko ne vemo natančno, kaj želimo izvedeti od intervjuvanca.
• Iz odgovorov poskušamo odkriti področja, ki so pomembnejša in na katera se je
smiselno osredotočiti.
• Primer: „Kaj pričakujete od novega sistema?“

54
 Tehnike za zajem zahtev:
Razgovor (intervju)
Dizajn vprašanj
• Zaprta vprašanja: zahtevajo specifičen odgovor, ne dopuščajo poljubnih
odgovorov, možne odgovore definiramo.
• Uporabljamo takrat, ko so ključna vprašanja že razčiščena in se
osredotočamo na podrobnosti.
• Zaprta vprašanja so dobra, ker ima analitik kontrolo nad intervjujem in dobi
informacije, ki jih potrebuje.
• Pomanjkljivost: ne dobijo se odgovori na vprašanja katerih analitik ni vključil v
intervju, ali vpogled v to, zakaj je bil odgovor tak kot je.
• Primer: „Kaj vas pri obstoječem sistemu najbolj moti?“ (Možni odgovori: a)
odzivni časi, b) težaven dostop do podatkov, c) neprijazen uporabniški
vmesnik)
55
 Tehnike za zajem zahtev:
Razgovor (intervju)

Odprta vprašanja Zaprta vprašanja

- Odkrijemo pomembne informacije, ki bi
nam ostale prikrite, če bi možne odgovore
sami definirali.
- Pozitivno vplivajo na uporabnike, saj imajo
občutek, da jim nihče ne vsiljuje odgovorov.
- Čas, potreben za odgovore je relativno
kratek. Zato lahko postavimo več vprašanj
in pokrijemo več področij.

- Omejijo možne odgovore in zaradi tega,

nekatere pomembne informacije lahko
- Odgovori na odprta vprašanja so lahko
ostanejo prikrite. Uporabnik se namreč trudi,
zelo dolgi in časovno potratni.
da bi svoj odgovor našel v enem izmed
definiranih odgovorov.

56
 Tehnike za zajem zahtev:
Razgovor (intervju)
• Nestrukturirani intervjuji – začetni
intervjuji za razumevanje obstoječega
sistema.
• Strukturirani intervjuji – za pridobivanje
specifičnih informacij o poslovnih
procesih.
• Organizacija intervjujev:
• Od zgoraj navzdol (top-down)
• Od spodaj navzgor (bottom-up)
• Običajno sta ta dva pristopa
kombinirana.

57
 Tehnike za zajem zahtev:
Razgovor (intervju)
Priprava za razgovor (intervju)
• Priprava kot za predstavitev.
• Razdelitev vprašanj po tematikah in po prioriteti (če zmanjka čas).
• Priprava intervjuvance – razlog za intervju in tematike.
Izvajanje razgovora (intervjuja)
• Profesionalnost, nepristranskost, neodvisnost.
• Najprej se razloži kaj je cilj intervjuja.
• Intervju se po možnosti snema in se zapisujejo VSI odgovori intervjuvancev.
• Intervju se mora končati pravočasno.
Zaključki in plani po končanju z intervjuji
• Poročilo o rezultatih intervjujev.
58
 Tehnike za zajem zahtev:
Skupno načrtovanje aplikacij - JAD
• Skupno načrtovanje aplikacij (Joint
application development – JAD) – skupno
sodelovanje projektnega tima,
uporabnikov in menedžerjev pri odkrivanju
sistemskih zahtev.

• Pojavi se konec sedemdesetih let (avtor

IBM).

• Osnovna ideja: organizirati sejo in na njo

povabiti vse ključne ljudi za analizo sistema.

• Omogoča identifikacijo področij, kjer si

uporabniki niso enotni.

• Daje možnost da konflikte rešimo, ali

razjasnimo.
59
 Tehnike za zajem zahtev:
Skupno načrtovanje aplikacij - JAD
• Sestanek je priporočljivo organizirati
izven delovnega okolja – npr. v
ustreznem hotelu.

• Sestanki trajajo različno dolgo – od par

ur, do par dni.

• Izvedba je zelo draga – prisotni so

vodstveni delavci, stroški hotela,
organizacije,…

• Težave:
• Ljudje se nočejo zoperstavljati stališčem
nekaterih oseb (običajno šefom)
• Par ljudi dominira
• Ne sodelujejo vsi
60
 Tehnike za zajem zahtev:
Skupno načrtovanje aplikacij - JAD
• Izbira ljudi – podobno kot pri intervjujih, odvisno od informacij, ki jih
hočemo dobiti.

• Pri JAD nastopajo različne vloge:

• Vodja seje
• Končni uporabniki
• Vodje
• Sponzor
• Sistemski analitik
• Zapisnikar
• Ostali člani razvojne skupine

61
 Tehnike za zajem zahtev:
Skupno načrtovanje aplikacij - JAD
• JAD sestanki morajo biti zelo dobro
organizirani:
• Vsak mora vedeti kaj se od njega
pričakuje.

• Obstajati mora dnevni red.

• Vodja seje skrbi za dnevni red in

pravočasnost.

• Vodja seje razrešuje konflikte.

• Morajo se spoštovati poslovna moralna

pravila.

• Po sestanku se pripravi poročilo.

62
 Tehnike za zajem zahtev:
Vprašalniki
• Vprašalniki (ankete) – množica pisanih vprašanj za pridobivanje
informacij od ljudi.
• Vprašalniki so poleg razgovorov najpogostejša metoda zajema
zahtev.
• Uporabljajo se, ko je število ljudi od katerih potrebujemo informacije,
zelo veliko.
• Omogočajo vzporedno izvajanje – istočasno lahko vprašalnik
izpolnjuje več ljudi – zato so časovno učinkoviti.
• Uporabljamo samostojno, ali v kombinaciji z razgovori.

63
 Tehnike za zajem zahtev:
Vprašalniki
Izbira anketirancev

• Se ne izbirajo posamično, vendar se izbere podskupina ljudi, ki je

reprezentativna za celotno skupino (populacijo).

• Načini izbire reprezentativne skupine – statistika.

• Ne odgovorijo vsi na vprašalnike – v povprečju 30-50% odgovorjenih

vprašalnikov.

64
 Tehnike za zajem zahtev:
Vprašalniki
Dizajn vprašalnika
• Večinoma uporabljamo zaprta vprašanja.
• Napotki za pripravo dobrega vprašalnika:
• Začnite z zanimivimi vprašanji
• Grupirajte vprašanja v logične sekcije
• Ne dajati pomembnih vprašanj na koncu vprašalnika
• Ne dajati preveč stvari na eno stran
• Ne uporabljajte kratic
• Izogibajte se pristranskih ali sugestivnih vprašanj
• Oštevilčite vprašanja, da ne bo zmede
• Testirajte vprašalnik
• Omogočite anonimnost anketirancem
65
 Tehnike za zajem zahtev:
Vprašalniki
Skrb o vprašalnikih
• Da anketiranci izpolnijo vprašalnike in jih vrnejo.
• Načini za pridobivanje vprašalnikov:
• Razlaga zakaj je poslan vprašalnik in zakaj je izbran anketiranec.
• Določanje datuma za pošiljanje vprašalnikov.
• Majhno nadomestilo za odgovorjen vprašalnik.
• Poročilo o izpolnjenih vprašalnikih.
Poročilo o rezultatih vprašalnika
• Po končanju z vprašalniki.
• Vizualizacija rezultatov.

66
 Tehnike za zajem zahtev:
Analiza obstoječe dokumentacije
• Analiza obstoječe dokumentacije – za razumevanje obstoječega
sistema.

• Preučevanje obstoječe dokumentacije je komplementarna ostalim

metodam zajema zahtev.

• V idealnih primerih, projektni tim, ki je razvil obstoječi sistem je napisal

tudi detajlno dokumentacijo o tem.

• Žal, v večini primerov ni dobre dokumentacije.

67
 Tehnike za zajem zahtev:
Analiza obstoječe dokumentacije

• Preučujemo dokumentacijo, ki se nanaša na:

• Model obstoječega sistema

• Poslovni načrt
• Poslovna pravila
• Poročila
• Standarde
• Aktivnosti
• Delovne naloge

68
 Tehnike za zajem zahtev:
Analiza obstoječe dokumentacije

• S preučitvijo dokumentacije lahko odkrijemo informacije, kot

so:
• Problemi obstoječega sistema
• Možnosti za izboljšave
• Organizacijske usmeritve, ki lahko vplivajo na zahteve želenega
sistema
• Imena ključnih uporabnikov
• Razlogi zakaj je trenutni sistem tak, kot je
• Podatki in storitve, ki so nujne za pravilno delovanje sistema
• Pravila in principi izvajanja dela v organizaciji
69
 Tehnike za zajem zahtev:
Opazovanje ljudi pri delu
• Zelo dobra tehnika zbiranja podatkov o obstoječem sistemu, ker
analitik jasno vidi kako ljudje uporabljajo sistem.
• Dober način preverjanja informacij pridobljenih z intervjuji in
vprašalniki.
• Opazovalec mora biti čim bolj neopazen, da ne moti dela ljudi in da
ne vpliva na njihov način uporabe sistema.
• Slabosti:
• Uporabnik se (morda) počuti nelagodno
• Uporabnik ne opravlja dela enako kot, če ga ne bi opazovali
• Čas opazovanja je relativno kratek – zakrite lahko ostanejo pomembne
podrobnosti
• Časovna potratnost
70
 Tehnike za zajem zahtev:
Ostale tehnike
• Computer-aided software engineering (CASE) orodja
• Takojšnje modeliranje sistema
• Razprava (diskutiranje) na licu mesta
• Zgodnje odkrivanje napak in pomanjkljivosti
• Avtomatska izdelava prototipov
• Navzkrižne kontrole
• Uporabna kot pripomoček v JAD seji
• Sistemi za skupinsko delo
• Udeleženci enakopravno sodelujejo v razgovorih
• Istočasno lahko sodeluje več udeležencev
• Nihče ne dominira, vsi lahko „govorijo“ hkrati
• Zagotovljena anonimnost

71
 Tehnike za zajem zahtev:
Kako izbrati pravo tehniko?
Intervjuji JAD Vprašalniki Analiza Opazovanje pri
dokumentacije delu
Tip informacij Obstoječi, Obstoječi, Obstoječi, Obstoječi Obstoječi
izboljšave, izboljšave, izboljšave
planiran planiran
Natančnost Visoka Visoka Srednja Nizka Nizka
informacij
Širina informacij Nizka Srednja Visoka Visoka Nizka
Integracija Nizka Visoka Nizka Nizka Nizka
informacij
Vključenost Srednja Visoka Nizka Nizka Nizka
uporabnikov
Stroški Srednji Nizki-srednji Nizki Nizki Nizki-srednji

72
 Tehnike za zajem zahtev:
Kako izbrati pravo tehniko?
• Tehnike zajema zahtev se običajno kombinirajo.

• Primer:
• Najprej intervjuji – odkrijejo se potrebne spremembe sistema.
• Sledi analiza dokumentacije – razumevanje obstoječega sistema.

…ali…

• JAD – vpogled v možnosti za planiran sistem.

• Sledijo vprašalniki – preverjanje mnenje ostalih.

73
 Vi ste na vrsti!

• Recimo, da nameravate zgraditi sistem, ki bo avtomatiziral ali izboljšal

proces intervjuanja oseb v kariernem centru v podjetju. Sestavite
definicijo zahtev za nov sistem. Vključite čim več funkcionalnih in
nefunkcionalnih zahtev.

• Predstavljajte si, da ste analitik, ki je zadolžen za razvoj novega sistema

za univerzitetno knjižnico, ki bi omogočal izposojo knjig preko spleta in
njihovo dostavo na dom. Katere tehnike za zajem zahtev boste
uporabili? Opišite podrobno kako bi te tehnike uporabili.

74
 Pregled predavanja

• Začetek projekta

• Analiza izvedljivosti projekta

• Specifikacija sistemskih zahtev

• Strategije za identifikacijo zahtev

• Tehnike za zajem zahtev

75