3.

Dinamika

Zo{to se javuva zabrzuvawe, {to predizvikuva promena na brzinata na edno telo?

-Dejstvo na drugo telo (ili pove}e tela) vrz nego-sila.

Def.: Silata e fizi~ka veli~ina {to go karakterizira dejstvoto na edno ili pove}e
tela vrz drugo telo.

Silata e vektorska fizi~ka veli~ina, F , ~ija edinica merka e Wutn (N).
Silata e vtora dinami~ka veli~ina.
Spored I Wutnov zakon edno telo ostanuva vo sostojba na ramnomerno pravolinisko
dvi`ewe (so konstantna brzina) ili vo sostojba na miruvawe sè dodeka na nego ne
dejstvuva drugo telo (ili pove}e tela) koe bi mu ja promenilo taa sostojba.
Napadna to~ka na silata e po~etok na vektorot na silata.
 
Pod dejstvo na silata F teloto so masa m dobiva zabrzuvawe a (Sl. 1).
Masata e merka za inertnosta na telata.
Masata e prva dinami~ka veli~ina.
m
 
F a

Sl. 1

Dokolku silata se menuva po golemina: F, 2F, 3F,.., toga{ teloto so masa m na koe
dejstvuva taa sila za ist vremenski interval t dobiva zabrzuvawe, soodvetno: a, 2a, 3a,..
Zna~i, po modul (golemina) zabrzuvaweto se zgolemuva so zgolemuvawe na silata.
  
Zabrzuvaweto ima ist pravec i nasoka kako i silata F . Zna~i a  F . Se poka`uva

 F
eksperimentalno deka a  , odnosno
m
 
F  ma , (1)

kade m e masa na teloto, a a e zabrzuvaweto {to go dobiva teloto pod dejstvo na silata

F . So ravenkata (1) e iska`an II Wutnov zakon. Ovaa ravenka pretstavuva osnovna
ravenka na dinamikata.

11
No, na edno telo mo`e da dejstvuvaat pove}e tela (pove}e
m
sili), ama toa pak da ostane so nepromeneta brzina za  
F2 F1
opredelen vremenski interval. Primer na Sl. 2.:
 
F1   F2
 
F1  F2  0 Sl. 2
  
Rezultantnata (vkupnata) sila koja dejstvuva na teloto e: Frez  F1  F2  0 . Spored
  
vtoriot Wutnov zakon: Frez  ma , od kade sledi deka a  0 .
N     
Zna~i:  Fi  F1  F2  ...  FN  ma -vektorskiot zbir od site sili koi dejstvuvaat na edno
i 1

telo ako e ednakov na nula toga{ teloto e vo ramnote`a. Mo`e a  0 (teloto da se dvi`i
so konstantna brzina), no nemu da mu dejstvuvaat sili. Toga{ vektorskiot zbir od site
N 
sili koi mu dejstvuvaat na teloto e ednakov na nula:  Fi  0
i 1

III Wutnov zakon

 
F1, 2   F2,1 (2)

F1, 2 -sila so koja prvata pru`ina (dinamometar) dejstvuva na vtorata.

F2,1 -sila so koja vtorata pru`ina dejstvuva na prvata.

Dve tela si zaemodejstvuvaat edno na drugo so sili koi se

ednakvi po golemina, imaat ist pravec, a se sprotivni po
1
3N nasoka. Dejstvoto e ednakvo na protivdejstvoto, ili,
akcijata e ednakva na reakcijata.

 
F1, 2 F2,1

3N
2

Sl. 3

12
 
Sila na Zemjina te`a (gravitaciona sila) P
-sila so koja Zemjata dejstvuva (gi privlekuva) na telata {to se nao|aat na nea ili vo
nejzina blizina
  
P  mg (m-masa na teloto na koe dejstvuva Zemjata, g -zemjino zabrzuvawe-zabrzuvaweto

{to go dobivaat telata pu{teni slobodno da pa|aat); g  9,81 m/s2 .

Te`ina-sila so koja teloto dejstvuva na podlogata (na koja e postaveno) ili na

obesi{teto (ako e obeseno)- T .

Napadna to~ka na silata na Zemjinata te`a P e vo teloto, dodeka, napadnata to~ka

na te`inata T e vo podlogata (Sl .4)

 Normalna sila na reakcija na podlogata- FR -sila
FR
so koja podlogata dejstvuva na teloto.

m Spored III-ot Wutnov zakon

 
T   FR , (3)
odnosno, skalarno:
T=FR. (4)

P  Ako teloto e vo ramnote`a, toga{:
T    

FR  P  ma  0 , od kade sledi: FR   P , odnosno,
Sl. 4 skalarno: FR  P . (5)
Od (4) i (5) sledi: P=T (silata na Zemjinata te`a i te`inata imaat ista golemina). No,
ovaa relacija ne e sekoga{ validna, na primer, pri dvi`ewe so lift vertikalno nagore
so zabrzuvawe a, te`inata na ;ovekot mo`e da bide pogolema od gravitacionata sila
T>P).

13
 Ramnomerno dvi`ewe po kru`nica
    
Vkupno zabrzuvawe: a  at  an , kade at e tangentno zabrzuvawe, an e normalno
zabrzuvawe.

v2 dv
an    2 r , at   r .
r dt

Ako v=const sledi deka at=0. No, an  0 , pa zatoa a  0 .

II Wutnov zakon vo radijalen pravec:

 
F  man ,

odnosno vo proekcija po vektorot na centripetalnoto zabrzuvawe: F  man .

Silata F predizvikuva zabrzuvawe naso~eno kon centarot na kru`nicata
(centripetalno zabrzuvawe) - centripetalna sila.


v 
at

a

an

v

r O

v

v
Sl. 5

14
 Impuls. Fizi~ki osnovi na balistokardiografija
II Wutnov zakon
 
F  ma
 
v
F m
t
 (mv ) p
m=const, F   ;
t t
  
Fizi~kata veli~ina p  mv -impuls na telo (kade m e masata na teloto a v e brzinata so
koja se dvi`i)
 
Ft  p - So ovaa ravenka isto taka e iska`ana vtoriot Wutnov zakon.

Ft -impuls na sila;
Sevkupnost od materijalni to~ki ili tela koi se razgleduvaat zaedno-sistem od tela.
Silite so koi telata dejstvuvaat edni vrz drugi vo toj system se vikaat vnatre{ni sili.
Sistem vo koj dejstvuvaat samo vnatre{nite sili (se zanemaruva dejstvoto na
nadvore{nite tela) se vika izoliran sistem.
Zakon za zapazuvawe na impulsot vo izoliran sistem:
Vo izoliran sistem vektorskiot zbir na impulsite na site tela {to go
so~inuvaat sistemot ostanuva ist, konstanten, vo bilo koj vremenski moment i bez
razlika kakvi vnatre{ni sili dejstvuvaat me|u telata vnatre vo sistemot
N
   
p1  p2  ...  pN   pi  const .
i 1

So gorniot iskaz i ravenka e formuliran zakonot za zapazuvawe na impulsot.

m1>m2 v1'  v2'


m1 m2  m1 v2 '
v1 ' m2

-x O x
(a) (b)
Sl. 6

Vo vremenski moment t1 (neposredno pred da se prekine vrskata pome|u dvete tela):

  
v1  v2  0 ; p1vk  p11  p12  0 bidej}i: p11  m1v1  0 ; p12  m2v2  0 .

15
Vo moment na vreme t2 (neposredno otkako }e se prekine vrskata pome|u dvete tela):
   
p12  m1v1' ; p22  m2v2' .
    
p2vk  p12  p22  m1v1'  m2v2' .
Spored zakonot za zapazuvawe na impulsot:
 
p1vk  p2vk ;
 
0  m1v1'  m2v2' .

Po x-oska: 0  m1v1'  m2v2' , odnosno: m1v1'  m2v2' .

 
Zna~i p12  p22 , no p12   p22 .

m1 v2'
 ' . Bidej}i m1>m2, sledi deka: v1'  v2' .
m2 v1
Primena na zakonot za zapazuvawe na impulsot: Balistokardiografija
m-masa na pacientot- se meri, v-brzina na pomestuvawe na pacientot-se meri
 
Pred ispumpuvawe na krvta vo aortata brzinata vkpoc i impulsot na krvta pkpoc imaat
  
nulti vrednosti: vkpoc  0 ; pkpoc  0 . I vkupniot po~eten impuls na sistemot p poc  0 .

Vedna{ posle ispumpuvawe krv vo aortata, vertikalno nagore, brzinata na krvta so koja

izleguva od aortata e vk . Vkupniot impuls na sistemot e:
  
p  mk vk  mv
kade mk e masa na krvta {to se ispumpuva vo aortata.
Spored zakonot za zapazuvawe na
impulsot:
   
p poc  p ; vk v
 
0  mk vk  mv .
Zakonot za zapazuvawe na impulsot go
zapi{uvame po x-oska:
0  mk vk  mv ,
x x
od kade se dobiva: mk vk  mv .
Sl. 7
Ako mk=0,07 kg, m=70 kg, v se meri,
toga{ se presmetuva brzinata na protekuvawe na krvta:
mv
vk  .
mk
Pritisok: Sila koja dejstvuva na edinica normalna povr{ina: P  F / S .
Edinica za pritisok: Paskal (Pa).

16