3.

Poglavje
Prometna omrežja in turistični potniški tokovi
 Prometna omrežja in turistični tokovi
Mobilnost, prostor in lokacija

– Promet omogoča/olajšuje premikanje ljudi v prostoru -

omogoča spremembo lokacije (mobilnost),
– Prometna omrežja omogočajo dostopnost in povezanost
lokacij,
– Pri razumevanju vloge prometnih omrežij je ključna dostopnost,
– Poznamo različne vrste dostopnosti in različna merila
dostopnosti,
– Dostopnost in povezanost destinacij sta kritična elementa
njihovega razvoja.
47
Prometna omrežja in turistični tokovi
Mobilnost, prostor in lokacija

Z vidika prostorskih analiz nam analiza dostopnosti in

povezanosti omogoča:
1. Proučevanje razmerja med posameznimi načini
prevoza na različnih ravneh,
2. Primerjavo strukture celotnega omrežja in analizo
razmerij med posameznimi elementi omrežja,
3. Spremljanje razvoja omrežij v času.

Lociranje dejavnosti v prostor, načrtovanju novih

prometnih povezav in storitev itn,
48
 Prometna omrežja in turistični tokovi
Analiza omrežij in tokov

– Prometno omrežje je omrežje, ki ga opišemo kot množico

poti (povezav) in množico lokacij (vozlišč).
– Omrežja se razlikujejo po vrsti, tipu, strukturi, geometriji,
topologiji, teritorialni razsežnosti itd.
– Transportne mreže so lahko mestne, ulične, medkrajevne,
cestne, železniške, tramvajske, kolesarske, primarne,
avtocestne itd.
Orodja za proučevanje lastnosti omrežij in optimizacijo na
ponuja teorija grafov.
49
Prometna omrežja in tokovi
Izbrani indikatorji za določanje značilnosti omrežij

Prometno omrežje poenostavimo na raven topološkega

grafikona.

Pri transformaciji ohranimo topološke značilnosti omrežja.

Značilnosti grafov merimo z različnimi indikatorji. Delimo jih

lahko na:
– Merila, ki kažejo razmerje med posameznimi elementi grafa;
– Merila, ki kažejo razmerja med celotnim grafom in povezavami v grafu;
– Merila, ki kažejo razmerje med celotnim grafom in vozlišči v grafu.
50
 Prometna omrežja in tokovi
Izbrani indikatorji za določanje značilnosti omrežij

γ Indeks (gama)
Meri stopnjo povezanosti grafa kot razmerje med številom dejanskih
povezav v grafu in maksimalnim možnim številom povezav.

e e…število povezav v grafu

γ=
3 * (v − 2) v…število vozlišč
* velja za neusmerjen ravninski graf Vrednost indeksa je
2 4 med 0 in 1, kjer
6 vrednost 1 kaže na
popolno povezan
8
γ= = 0.53 graf. Uporablja se kot
3 * (7 − 2) indikator splošne
1 5
povezanosti
3
grafa/omrežja.
51
7
 Prometna omrežja in tokovi
Izbrani indikatorji za določanje značilnosti omrežij

β Indeks (beta)
Indeks meri stopnjo povezanosti grafa. Izraža ga razmerje med
skupnim številom povezav (e) in skupnim številom vozlišč (v).
e
β= Drevesa in enostavni grafi
v imajo vrednost indeksa
beta manjšo kot 1.
2 4 Povezan graf z enim
6 ciklom ima vrednost
8 indeksa točno 1. Bolj
β = = 1.14 kompleksni grafi pa večjo
7
5
kot 1. Visoko razvite
1
kompleksne mreže imajo
3 indeks veliko večji kot 1.

7 52
 Prometna omrežja in tokovi
Izbrani indikatorji za določanje značilnosti omrežij

Matrika povezav (matrika sosednosti)

Binarna matrika v kateri ima direktno povezan par vozlišč vrednost 1.
Matrika povezav (L)
2 4 1 2 3 4 5 6 7 sum

6 1 0 1 1 1 0 1 0 4
2 1 0 0 1 0 0 0 2
3 1 0 0 0 1 0 0 2

1 5 4 1 1 0 0 0 1 0 3
5 0 0 1 0 0 1 1 3
3
6 1 0 0 1 1 0 0 3
7 0 0 0 0 1 0 0 1
7
sum 4 2 2 3 3 3 1

Vsota po vrsticah ali stolpcih = valenca vozlišča

53
Prometna omrežja in tokovi
Izbrani indikatorji za določanje značilnosti omrežij

Matrika minimalne oddaljenosti

V matriki imajo neposredno povezani pari vozlišč vrednost uteži na
L1
povezavi.
10
A B
7 C 5
12 7
11
E
D
L2 L1 L1

= +
Prometna omrežja in tokovi
Modeliranje potniških tokov (povpraševanje)

Napovedovanje potniških turističnih tokov temelji na modelih

prostorske interakcije.

Prostorska interakcija se izraža kot gibanje ljudi, tovora ali informacij med
izvorom in ponorom. Gre za razmerje med povpraševanjem in ponudbo
prevoza izraženo na geografskem območju.

Da bi prišlo do prostorske interakcije morajo biti stroški interakcije nižji od

pričakovane koristi.

55
Prometna omrežja in tokovi
Modeliranje potniških tokov (povpraševanje)

Soodvisni potrebni pogoji za prostorsko interakcijo.

Komplementarnost Vmesna priložnost Prometna povezanost

Povpraševanje Ponudba
B B B

A A A
Ponudba Povpraševanje

56
Prometna omrežja in tokovi
Gravitacijski model

Prostorske interakcije najpogosteje modeliramo z

gravitacijskim modelom.

Interakcija med dvema lokacijama je sorazmerna njuni velikosti

(število prebivalcev) in obratno sorazmerna njuni oddaljenosti.
Pi in Pj…pomembnost (velikost) lokacij i in j
𝑃𝑃𝑖𝑖 𝑃𝑃𝑗𝑗
𝑇𝑇𝑖𝑖𝑖𝑖 = 𝑘𝑘 Dij…razdalja med lokacijo i in j
𝐷𝐷𝑖𝑖𝑖𝑖 k…proporcionalna konstanta

1.Obseg - Večja mesta generirajo in privlačijo večje število aktivnosti kot manjša mesta.
2. Razdalja – bolj kot so mesta ali ljudje oddaljeni, manjša je interakcija.

57
 Prometna omrežja in tokovi
Gravitacijski model

𝑃𝑃𝑖𝑖𝛼𝛼 𝑃𝑃𝑗𝑗𝜆𝜆
2,000,000 𝑇𝑇𝑖𝑖𝑖𝑖 = 𝑘𝑘
2,000,000 λ = 0.95 𝛽𝛽 Model s kalibracijo
α = 1.05 𝐷𝐷𝑖𝑖𝑖𝑖

X Y

λ = 1.00
α = 0.90 W X Y Z Ti
400 km
W 71,378 71,378
λ = 1.03
λ = 1.2
α = 0.96 Z α = 0.7
W X 6,059 2,203 36 8,298

k = 0.00001 1,000,000 Y 19,420 19,420

2,000,000 (people per week)
Z 153,893 153,893
Centroid (i) Razdalja (D) Interakcija (T)
Tj 6,059 244,692 2,203 36 252,990
Masa/Populacija (P) Konstanta(k) Koeficienti

58
 Prometna omrežja in tokovi
Odnos med povpraševanjem in razdaljo

Povpraševanje pada z večanjem razdalje, stroškov ali časa

potovanja.
• Povpraševanje strmo narašča v bližini
izhodišča, nakar eksponentno pade,
• Razdaljo razumemo kot kumulativno
oceno različnih dejavnikov:
• Razpoložljivega časa,
• Stroškov,
• Načina prevoza,
• Želje in sposobnosti interakcije z
različnimi kulturami,
• Ostalih faktorjev (strah, želja po
raziskovanju).
59
 Prometna omrežja in tokovi
Odnos med povpraševanjem in razdaljo

Tri osnovne krivulje upada

povpraševanja z razdaljo:
1. Povpraševanje naglo naraste in po
točki preloma eksponentno pada,
2. Povpraševanje strmo naraste ter
zastane zaradi omejenih kapacitet na
destinaciji,
3. Pojavi se sekundarni vrh na večji
oddaljenosti.

60
Prometna omrežja in tokovi
Odnos med povpraševanjem in razdaljo

Globalni turistični
tokovi 2016

• Polovica potovanj
v sosednje
države,
• ¾ na razdalji
krajši od 2000
km.

61
Prometna omrežja in tokovi
Odnos med povpraševanjem in razdaljo

Dolžina in čas na destinaciji

v Sloveniji 2007-2018 (Flickr
data)

62
 Prometna omrežja in tokovi
Odnos med povpraševanjem in razdaljo

Razdalja deluje kot filter, ki filtrira potnike po motivu

potovanja in vpliva na obnašanje.

1. Vpliva na to, kdo sploh lahko potuje,

2. Reflektira motive potovanja:
‐ Krajše razdalje – veliko bolj pogoste, uživanje, počitek, zabava, preživljanje
časa z družino …
‐ Daljše razdalje – redka potovanja, spoznavanju krajev/kultur, popotništvo…
3. Vpliva na obnašanje:
‐ Krajše razdalje – nakupi, ogled znamenitosti, obisk tematskih parkov …
‐ Daljše razdalje – raziskovanje tujih kultur, kulinarike, obisk svetovnih
znamenitosti.
63
Prometna omrežja in tokovi
Effective Tourism Exclusion Zones (ETEZ)

Območja z izredno nizko stopnjo povpraševanja ali brez povpraševanja deformirajo

krivuljo upadanja.

64
Prometna omrežja in tokovi
Effective Tourism Exclusion Zones (ETEZ)

Kratko predavanje prof. Bob McKercher o vplivu razdalje

na povpraševanje in ETEZ.

https://www.youtube.com/watch?v=X__RJfofy_w

65