SIST 1026-2016, Pravila Za Uporabo SIST en 206 (SLO) - Cotič

SLOVENSKI SIST 1026
STANDARD februar 2016
Beton – Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost – Pravila za

uporabo SIST EN 206
Concrete – Specification, performance, production and conformity – Rules for

the implementation of SIST EN 206
Referenčna oznaka
ICS 91.100.30 SIST 1026:2016 (sl)
Nadaljevanje na straneh 2 do 43
© 2016-02. Slovenski standard je izdal in založil Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov ni dovoljeno.
Licenca za enega uporabnika: Mrs. Čibej Karmen univ. dipl. inž. grad., CPG, D.D.
Številka naročila: 30842 16, datum izdelave: 2016-02-11
Kopiranje in uporaba v omrežju prepovedana.
©SIST
SIST 1026 : 2016
NACIONALNI UVOD
Slovenski standard SIST 1026 (sl), Beton – Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost – Pravila
za uporabo SIST EN 206, 2016, ima status slovenskega nacionalnega standarda.
Ta standard nadomešča SIST 1026:2008.
NACIONALNI PREDGOVOR
Slovenski nacionalni standard SIST 1026:2016 je pripravil tehnični odbor SIST/TC BBB Beton,
armirani beton in prednapeti beton.
Ta slovenski nacionalni standard se uporablja skupaj s standardom SIST EN 206:2013, Beton –

Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost.
Slovenski standard SIST 1026:2016 vsebuje pravila, ki se uporabljajo v povezavi s standardom

SIST EN 206:2013. Nacionalni dokument k SIST EN 206, ki je pripravljen v skladu z določili
navedenega standarda, podaja zahteve za lastnosti, proizvodnjo in skladnost betona ter se uporablja
kot vodilo za uporabo SIST EN 206. Velja za betone pri konstrukcijah ter za predpripravljene izdelke in
predpripravljene konstrukcijske elemente.
Revidirana izdaja SIST 1026 odpravlja pomanjkljivosti in nejasnosti, ki so jih pri uporabi SIST EN 206
in tega standarda zaznavali proizvajalci betona in projektanti betonskih konstrukcij. Predvsem so s
podrobnejšimi in obširnejšimi določili dopolnjene točke, ki obravnavajo trajnost betona.
Odločitev za izdajo tega dokumenta je sprejel SIST/TC BBB Beton, armirani beton in prednapeti beton
dne 11. junija 2015.
ZVEZA S STANDARDI
Slovenski nacionalni standard SIST 1026:2016 vključuje sklicevanje na naslednje standarde:

SIST EN 206:2013 Beton – Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost
SIST EN 197-1 Cement – 1. del: Sestava, zahteve in merila skladnosti za običajne
cemente
SIST EN 1340 Betonski robniki – Zahteve in preskusne metode
SIST EN 1097-6 Preskusi mehanskih in fizikalnih lastnosti agregatov – 6. del: Določevanje
prostorninske mase zrn in vpijanja vode
SIST EN 1338 Betonski tlakovci – Zahteve in preskusne metode
SIST EN 12350-1 Preskušanje svežega betona – 1. del: Vzorčenje
SIST EN 12350-6 Preskušanje svežega betona – 6. del: Gostota
SIST EN 13670 Izvajanje betonskih konstrukcij
SIST EN 13057 Proizvodi in sistemi za zaščito in popravilo betonskih konstrukcij –
Preskusne metode – Določevanje kapilarne vpojnosti
SIST EN 480-11 Kemijski dodatki za beton, malto in injekcijsko maso – Preskusne metode
– 11. del: Ugotavljanje značilnosti zračnih por v strjenem betonu
SIST EN 450-1 Elektrofiltrski pepel – 1. del: Definicije, specifikacije in merila skladnosti
SIST EN 12390-2 Preskušanje strjenega betona – 2. del: Izdelava in nega vzorcev za
preskus trdnosti
SIST EN 12390-5 Preskušanje strjenega betona – 5. del: Upogibna trdnost preskušancev
SIST EN 12390-7 Preskušanje strjenega betona – 7. del: Gostota strjenega betona
2
©SIST
SIST 1026 : 2016
SIST EN 12390-8 Preskušanje strjenega betona – 8. del: Globina vpijanja vode pod
pritiskom
SIST-TS CEN/TS 12390-9 Preskušanje strjenega betona – 9. del: Odpornost proti
zmrzovanju/tajanju – Luščenje
SIST-TS CEN/TS 12390-10 Preskušanje strjenega betona – 10. del: Določevanje relativne odpornosti
proti karbonatizaciji betona
SIST EN 12390-11:2015 Preskušanje strjenega betona – 11. del: Ugotavljanje odpornosti betona
proti kloridom, enosmerna difuzija
SIST EN 12390-13 Preskušanje strjenega betona – 13. del: Določanje sekantnega modula
elastičnosti pri tlačni obremenitvi
SIST EN 1008 Voda za pripravo betona – Zahteve za vzorčenje, preskušanje in
ugotavljanje primernosti vode za pripravo betona, vključno vode,
pridobljene iz procesov v industriji betona
SIST EN 13263 Mikrosilika za beton
SIST EN 12620 Agregati za beton
PREDHODNA IZDAJA
- SIST 1026:2008
OPOMBA
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
3
©SIST
SIST 1026 : 2016
VSEBINA Stran
Predgovor .................................................................................................................................................6
Uvod .........................................................................................................................................................7
1 Področje uporabe .................................................................................................................................8
2 Zveze s standardi .................................................................................................................................8
3 Izrazi, definicije, simboli in kratice ........................................................................................................8
4 Klasifikacija ...........................................................................................................................................8
4.1 Stopnje izpostavljenosti glede na delovanje okolja ...........................................................................8
5 Zahteve za beton in postopki preverjanja.............................................................................................9
5.1 Temeljne zahteve za osnovne materiale ...........................................................................................9
5.1.1 Splošno ...........................................................................................................................................9
5.1.3 Agregat ...........................................................................................................................................9
5.1.4 Voda za pripravo betona ................................................................................................................9
5.2 Temeljne zahteve za sestavo betona ................................................................................................9
5.2.1 Splošno ...........................................................................................................................................9
5.2.2 Izbira cementa ..............................................................................................................................10
5.2.3 Uporaba agregatov .......................................................................................................................12
5.2.5 Uporaba mineralnih dodatkov ......................................................................................................12
5.2.9 Temperatura betona .....................................................................................................................12
5.3 Zahteve v zvezi s stopnjami izpostavljenosti ...................................................................................13
5.3.2 Mejne vrednosti za sestavo betona ..............................................................................................13
5.4 Zahteve za svež beton ....................................................................................................................15
5.5 Zahteve za strjen beton ...................................................................................................................15
5.5.3 Odpornost proti prodoru vode ......................................................................................................15
5.5.5 Notranja odpornost betona proti zmrzovanju in tajanju (NOZT) .................................................16
5.5.6 Odpornost površine betona proti zmrzovanju in tajanju (OPZT) ..................................................16
5.5.7 Odpornost proti obrabi površine (OO) ..........................................................................................17
5.5.8 Modul elastičnosti pri tlačni obremenitvi .......................................................................................17
5.5.9 Odpornost proti karbonatizaciji .....................................................................................................17
5.5.10 Odpornost proti kloridom ............................................................................................................18
5.5.11 Zrakoprepustnost........................................................................................................................18
5.5.12 Kapilarna vodovpojnost ..............................................................................................................18
6 Specifikacija betona............................................................................................................................18
6.4 Specifikacija standardiziranega predpisanega betona ....................................................................18
7 Dostava svežega betona ....................................................................................................................18
7.3 Dobavnica za transportni beton.......................................................................................................18
8 Kontrola skladnosti in merila skladnosti .............................................................................................18
8.2 Kontrola skladnosti za projektirani beton.........................................................................................18
8.2.1 Kontrola skladnosti za tlačno trdnost............................................................................................18
8.2.1.2 Program vzorčenja in preskušanja ............................................................................................18
4
©SIST
SIST 1026 : 2016
8.2.1.3 Merila skladnosti za tlačno trdnost ............................................................................................18

8.2.1.3.2 Merilo za srednjo vrednost rezultatov ....................................................................................18
8.2.3 Kontrola skladnosti za druge lastnosti razen trdnosti ...................................................................19
8.2.3.3 Merila skladnsoti za druge lastnosti razen trdnosti ...................................................................19
9 Kontrola proizvodnje ...........................................................................................................................19
9.3 Zabeleženi podatki in drugi dokumenti ............................................................................................19
9.6 Osebje, oprema in naprave .............................................................................................................19
9.6.1 Osebje ..........................................................................................................................................19
9.9 Postopki kontrole proizvodnje .........................................................................................................20
10 Vrednotenje skladnosti .....................................................................................................................20
10.2 Ocenjevanje, nadzor in certificiranje kontrole proizvodnje ............................................................20
11 Označevanje projektiranega betona.................................................................................................21
Dodatek A (normativni): Začetni preskus ...............................................................................................22
A.4 Pogoji preskusa...............................................................................................................................22
A.5 Merila za sprejetje začetnih preskusov ...........................................................................................22
Dodatek B (normativni): Preskušanje istovetnosti ..................................................................................23
B.3 Merila istovetnosti za tlačno trdnost ................................................................................................23
B.3.1 Beton s certificirano kontrolo proizvodnje ....................................................................................23
Dodatek C (normativni): Določila o ocenjevanju, nadzoru in certificiranju kontrole proizvodnje............24
C.2 Naloge kontrolnega organa ............................................................................................................24
C.2.1 Začetna ocena kontrole proizvodnje ............................................................................................24
C.2.2.1 Redni pregled............................................................................................................................24
Dodatek F (informativni): Priporočila za mejne vrednosti sestave betona .............................................25
Dodatek NA (informativni): Primeri stopenj izpostavljenosti za pomembnejše betonske
konstrukcijske elemente z armaturo ali vgrajenimi kovinskimi deli ......................................................26
Dodatek NB (informativni): Priporočene mejne krivulje zrnavosti mešanice agregata ..........................29
Dodatek NC: Preskusna metoda za določanje vodocementnega razmerja svežega betona ................33
Dodatek ND (normativni): Preskus notranje odpornosti betona proti zmrzovanju/tajanju ....................37
Dodatek NE (normativni): Preskus odpornosti površine betona proti zmrzovanju/tajanju .....................39
Dodatek NF (normativni): Preskus odpornosti betona proti obrusu (Böhmejeva metoda) ....................41
5
©SIST
SIST 1026 : 2016
Predgovor
Ta dokument (SIST 1026:2016) je revidirana predhodna izdaja standarda SIST 1026:2008 ter se z
njim odpravljajo pomanjkljivosti in nejasnosti, ki so jih pri uporabi SIST EN 206 in tega standarda
zaznavali proizvajalci betona in certifikacijski organi ter tudi projektanti betonskih konstrukcij.
Predvsem so s podrobnejšimi in obširnejšimi določili dopolnjene točke, ki obravnavajo trajnost betona.
Med njimi so pomembne zlasti:
– priporočene stopnje izpostavljenosti za betonske konstrukcijske elemente,
– natančnejše zahteve za izbiro in uporabo agregatov, cementov in mineralnih dodatkov,
– zahteve za sestavo betona glede na stopnjo izpostavljenosti (mejne vrednosti parametrov
sestave in posebne lastnosti strjenega betona).
Med pomembnejše dopolnitve ali spremembe štejejo tudi:

– delno preoblikovane zahteve, povezane s posebnimi lastnostmi strjenega betona,
– dopolnjena preglednica o kontroli proizvodnih postopkov in lastnosti betona,
– spremenjena merila za kontrolo istovetnosti za tlačno trdnost in dodatna določila za kontrolo
istovetnosti za konsistenco in vsebnost zraka,
– posodobitev oznak spremljajočih standardov,
– opustitev zahtev, ki so že opredeljene z veljavnimi predpisi, na primer o certificiranju kontrole
proizvodnje.
6
©SIST
SIST 1026 : 2016
Uvod
Ta slovenski nacionalni standard vsebuje pravila, ki se uporabljajo v povezavi s standardom
SIST EN 206:2013, Beton – Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost, kjer ta to zahteva ali
dovoljuje. V njem se:
– uveljavljajo razlike v zaščitni ravni, izhajajoče iz podnebnih in geografskih razmer,
– navajajo predpisi, veljavni v Republiki Sloveniji, če SIST EN 206 predlaga uporabo predpisov,
veljavnih v kraju uporabe betona,
– določajo manjkajoči postopki preskušanja in merila skladnosti za nekatere lastnosti betona,
– dajejo navodila za izpolnitev nekaterih zahtev ali določil standarda SIST EN 206,
– ohranja veljava nekaterih tradicionalnih zahtev in določil za proizvodnjo betona.
Vsebina tega standarda je vezana na poglavja SIST EN 206:2013. Številčenje točk v tem standardu je
prevzeto iz SIST EN 206:2013, nato pa sledita navodilo o spremembi oziroma dopolnitvi v poševnem
tisku in besedilo, ki ga je treba na navedenem mestu dodati ali dopolniti.
Navodilo o Besedilo, ki ga je treba na navedenem mestu dodati ali dopolniti.

spremembi oziroma
dopolnitvi SIST EN
206:2013
Ta slovenski nacionalni standard vključuje dopolnitve dodatkov od A do F iz standarda SIST EN

206:2013, ki so v tem standardu označeni s črkami od A do F, ter dodatke k temu nacionalnemu
standardu, ki so označeni kot dodatki od NA do NF.
7
©SIST
SIST 1026 : 2016
1 Področje uporabe
2 Zveze s standardi
Dodati: SIST EN 197-1, Cement – 1. del: Sestava, zahteve in merila skladnosti za
običajne cemente
SIST EN 12620, Agregati za beton
SIST EN 13263, Mikrosilika za beton – Definicije, zahteve in merila skladnosti
3 Izrazi, definicije, simboli in kratice

3.2 Znaki in kratice
Dodati:
XM stopnja izpostavljenosti površine betona obrabi
PV razred odpornosti betona proti prodiranju vode
NOZT notranja odpornost proti zmrzovanju/tajanju
OPZT odpornost površine proti zmrzovanju/tajanju
OO odpornost proti obrabi
Pn relativni dinamični modul elastičnosti betona
4 Klasifikacija
4.1 Stopnje izpostavljenosti glede na delovanje okolja
Dopolniti Oznaka Informativni primeri za določitev
preglednico 1 s Opis okolja
stopnje možne stopnje izpostavljenosti
stopnjo 7 Obraba površine betona
izpostavljenosti XM
(dodatne Če je površina betona izpostavljena mehanskim obremenitvam, je treba stopnjo
izpostavljenosti določiti na naslednji način:
informacije o izbiri
stopnje XM1 Zmerna obremenitev Nosilni industrijski tlaki za vozila s
izpostavljenosti so pnevmatskimi kolesi
podane v dodatku XM2 Močna obremenitev Nosilni industrijski tlaki za viličarje s
NA in preglednici polnimi gumijastimi kolesi
NA.1): Krovne plasti vozišč za lahko in
srednjo prometno obremenitev
Konstrukcije v hitro tekoči vodi
XM3 Zelo močna obremenitev Nosilni industrijski tlaki za viličarje z
elastomernimi ali jeklenimi kolesi
Krovne plasti vozišč za težko in zelo
težko prometno obremenitev
Konstrukcije v hitro tekoči vodi, ki nosi
pesek
Dodati OPOMBO OPOMBA: Preglednica 1 iz standarda SIST EN 206:2013 je dopolnjena s stopnjo

izpostavljenosti XM. Dodatne informacije o izbiri stopnje izpostavljenosti so podane v
pod preglednico 1: dodatku NA in preglednici NA.1. V dodatku NA so za pomembnejše dele zgradb
oziroma konstrukcijske elemente navedena običajna okolja ter pripadajoče vrste in
stopnje izpostavljenosti.
8
©SIST
SIST 1026 : 2016
5 Zahteve za beton in postopki preverjanja

5.1 Temeljne zahteve za osnovne materiale
5.1.1 Splošno
Dodati tretjo alinejo – slovenskega tehničnega soglasja, ki se posebej nanaša na uporabo

v odstavku (2): osnovnega materiala v betonu, skladnem s tem standardom.
5.1.3 Agregat
Dodati odstavke (3), (3) V izjavi o lastnostih oziroma v spremni informaciji oznake CE morajo biti za
(4) in (5): vsako vrsto agregata deklarirane najmanj naslednje značilnosti:
– modul ploščatosti FI ali modul oblike zrn SI,
– prostorninska masa zrn,
– vpijanje vode,
– kategorija zrnavosti G in tipični presevek na sredinskem situ,
– kategorija vsebnosti finih delcev in kakovost finih delcev,
– vsebnost sulfatov ali kloridov, kar je pomembno za nahajališče,
– petrografska oznaka kamnine.
(4) Če je agregat predviden za uporabo v betonu, ki bo izpostavljen

zmrzovanju/tajanju, mora biti v izjavi o lastnostih deklarirana tudi zmrzlinska
odpornost grobega agregata v skladu s točko 5.2.3.1 tega standarda.
(5) Če je agregat predviden za uporabo v betonu, ki bo izpostavljen obrabi,

mora biti v izjavi o lastnostih deklarirana tudi odpornost grobega agregata proti
drobljenju, in če se zahteva v projektu izvedbe betonske konstrukcije, tudi
odpornost proti zaglajevanju v skladu s točko 5.2.3.1 tega standarda
5.1.4 Voda za pripravo betona
Dodati odstavka (2) (2) Voda ne sme vsebovati sestavin, ki neugodno vplivajo na strjevanje ali na
in (3): zahtevane lastnosti betona ali pa so škodljive zaradi korozije armature.
(3) Pitna voda se vedno šteje za primerno in je zato ni treba preverjati. S

preskusi po SIST EN 1008 pa je treba dokazati primernost:
– vode, ki se črpa iz podzemnih virov,
– površinske vode in industrijske odpadne vode,
– vode, reciklirane iz proizvodnje betona.
5.2 Temeljne zahteve za sestavo betona
5.2.1 Splošno
Dopolniti odstavek (5.a) Za standardizirani predpisani beton veljajo naslednje omejitve:

(5) z odstavki (5.a),
– trdnostni razred betona sme biti največ C20/25,
(5.b) in (5.c) ter
preglednico N.1: – krivulja zrnavosti mešanice agregata mora biti v območju 3 (glej dodatek NB),
– količina cementa trdnostnega razreda 42,5 v betonu s plastično
konsistenco (S3, C2 ali F3 v smislu točke 4.2.1 v SIST EN 206) in z
največjim zrnom agregata 32 mm ne sme biti manjša od navedene v
preglednici N.1.
9
©SIST
SIST 1026 : 2016
(5.b) Količina cementa iz preglednice N.1 se mora povečati za najmanj:

– 10 %, če se uporabi cement trdnostnega razreda 32,5,
– 10 %, če je velikost največjega zrna agregata 16 mm,
– 10 %, če je razred konsistence betona mehkejši od plastične konsistence.
(5.c) Količina cementa iz preglednice N.1 se sme zmanjšati za največ:

– 10 %, če je razred konsistence betona trši od plastične konsistence.
Preglednica N.1: Najmanjša količina cementa trdnostnega razreda 42,5

po SIST EN 197-1 za standardizirani predpisani beton s plastično
konsistenco in z največjim zrnom agregata 32 mm
Najmanjša količina cementa

Trdnostni razred
trdnostnega razreda 42,5
betona
(kg/m3)
C 8/10 200
C 12/15 260
C 16/20 300
C 20/25 320
5.2.2 Izbira cementa
Dodati odstavka (2) V informativni preglednici N.2 so navedene vrste cementa, ki so primerne
(2) in (3) ter za uporabo v betonu, od katerega se zahteva odpornost proti agresivnemu
preglednico N.2: delovanju okolja, pri posameznih stopnjah izpostavljenosti, opisanih v
preglednici 1 iz standarda SIST EN 206:2013 in preglednici NA.1, in tudi tiste
vrste cementa, za katere se uporaba odsvetuje.
(3) Vrste cementa, za katere se uporaba odsvetuje, so v preglednici N.2

označene z "-". To so vrste cementa, za katere v Sloveniji ni dovolj izkušenj o
njihovem obnašanju v uporabi ali pa je izbira vrste cementa odvisna od dejansko
delujočih kemičnih vplivov ter od stopnje njihovega delovanja (stopnje
izpostavljenosti XA). Za te vrste cementa (označene z "-") je treba predhodno
pridobiti mnenje specializiranega strokovnjaka ter dokazati primernost za
predvideni namen uporabe v betonu s preiskavami cementa in z začetnim
preskusom betona, opravljenim v skladu s točko 9.5 in normativnim dodatkom A
standarda SIST EN 206.
10
©SIST
SIST 1026 : 2016
Preglednica N.2: Uporabnost cementov po SIST EN 197-1 za proizvodnjo betonov, skladnih s

SIST EN 197-1 (informativna)
11
©SIST
SIST 1026 : 2016
5.2.3 Izbira agregatov
5.2.3.1 Splošno
Dodati odstavke (3) Za izbiro zrnavosti mešanice agregata za beton naj se uporabijo priporočene
(3), (4), (5) in (6): mejne krivulje zrnavosti iz dodatka NB. Zrnavost mešanice agregata za pripravo
betona je lahko zvezna ali nezvezna (brez ene ali dveh srednjih frakcij).
(4) Grobi agregat za beton, ki mora biti odporen proti zmrzovanju/tajanju, mora
ustrezati naslednjim kategorijam odpornosti proti zmrzovanju/tajanju,
predpisanim v SIST EN 12620, točka 5.7.1:
a) pri stopnji izpostavljenosti betona XF1: kategorija F2 oziroma vrednost MS
18.
(5) Grobi agregat za beton, ki mora biti odporen proti obrabi, mora ustrezati
naslednjima dodatnima zahtevama:
a) pri stopnjah izpostavljenosti XM1, XM2 oziroma XM3 mora odpornost proti
drobljenju ustrezati kategorijam LA35, LA25 oziroma LA20, določenim v
SIST EN 12620, točka 5.2,
b) pri stopnji izpostavljenosti XM3 mora odpornost grobega agregata proti
zaglajevanju ustrezati kategoriji PSV50, določeni v SIST EN 12620, točka
5.4.1.
(6) Pri kemični agresiji naj se ustreznost uporabljenega agregata karbonatnega
izvora preveri.
5.2.3.5 Odpornost proti alkalnosilikatni reakciji
Dodati OPOMBO 2: OPOMBA 2: Če je surovinska osnova agregata iz porečij Drave in Mure, je treba glede na
izkušnje deklarirati tudi odpornost proti alkalnosilikatni reakciji skladno s
standardom SIST EN 12620.
5.2.5 Uporaba mineralnih dodatkov
5.2.5.1 Splošno
Dodati odstavek (7): (7) Mineralni dodatki za beton, malte in injekcijske mase, ki so v neposrednem
stiku z jeklom za prednapenjanje, morajo biti dokazano neškodljivi za jeklo.
5.2.5.2 Koncept k-vrednosti za elektrofiltrski pepel, mikrosiliko in mleto granulirano plavžno žlindro
5.2.5.2.2 k-vrednost za elektrofiltrski pepel po EN 450-1
Dodati OPOMBO: OPOMBA: Pri stopnjah izpostavljenosti XF2, XF3 in XF4 se koncept k-vrednosti ne priporoča
za betone, ki so kombinacija elektrofiltrskega pepela in cementa.
5.2.9 Temperatura betona
Dodati odstavek (2): (2) Temperatura svežega betona v času dostave na mesto vgrajevanja ne sme
biti:
– nižja od +5 °C, če je temperatura zraka nad –3 °C,
– nižja od +10 °C, če je temperatura zraka pod –3 °C,
– višja od +30 °C.
12
©SIST
SIST 1026 : 2016
5.3 Zahteve v zvezi s stopnjami izpostavljenosti
5.3.2 Mejne vrednosti za sestavo betona
Dopolniti odstavek (2.a) Zahtevane mejne vrednosti za sestavo betona in lastnosti so za

(2) z odstavkom posamezne stopnje izpostavljenosti podane v preglednici N.3.
(2.a):
Dopolniti OPOMBA 3: Če se zahteva življenjska doba več kot 50 let, je treba pri vseh stopnjah
izpostavljenosti zmanjšati največje vodocementno razmerje za 0,05.
OPOMBO 3:
Dodati preglednico Preglednica N.3: Mejne vrednosti sestave in lastnosti betona

N.3:
13
©SIST
SIST 1026 : 2016
Preglednica N.3: Mejne vrednosti sestave in lastnosti betona
14
©SIST
SIST 1026 : 2016
5.4 Zahteve za svež beton
Dodati točko 5.4.5: 5.4.5 Fini delci
5.4.5.1 Količina finih delcev
(1) Pri izdelavi betona z uporabo kemijskega dodatka na bazi lignosulfonatov je

treba uporabiti frakcijo 0/4 mm s kategorijo največ f10.
5.4.5.2 Kakovost finih delcev
(1) Škodljivost finih delcev v drobnem in polnilnem agregatu je treba ocenjevati

v skladu s SIST EN 12620, točka 4.7 in dodatek D.
(2) Če se škodljivost ocenjuje z vrednostjo ekvivalenta peska (SE), mora le-ta

znašati več kot 50, če pa se ocenjuje z vrednostjo metilen modro (MB), mora le-
ta biti manjša od 1,0 g/kg.
5.5 Zahteve za strjen beton

Dodati točko 5.5.1.4 Upogibna natezna trdnost
5.5.1.4:
(1) Za kontrolo skladnosti veljajo določila točk 5.5.1.3 in 8.2.2, pri čemer je
treba preskus opraviti po SIST EN 12390-5.
5.5.3 Odpornost proti prodoru vode
Dodati odstavka (3) Če se zahteva, je treba odpornost betona proti prodoru vode preskušati po
(3) in (4) ter SIST EN 12390-8 pri starosti betona najmanj 28 dni in največ 35 dni na vzorcu
preglednico N.4: treh preskušancev, izdelanih iz vzorcev svežega ali strjenega betona iste vrste
in enake starosti. Vzorce svežega betona je treba odvzeti z različnih mest šarže
ali prepeljane količine betona. V preglednici N.4 so določene stopnje odpornosti
betona proti prodoru vode PV kot največje dovoljene povprečne vrednosti
prodora vode v vzorcu in največji dovoljeni odklon posameznih rezultatov
preskušanja od največje dovoljene vrednosti prodora vode pri ugotavljanju
skladnosti s pomočjo prevzemnih števil iz preglednice 24 v standardu SIST EN
206:2013.
(4) Stopnjo odpornosti proti prodoru vode je treba predpisati v projektu

konstrukcije, kadar je treba zagotoviti:
– visoko kakovost zaščitne plasti betona nad armaturo glede na predvideno
stopnjo izpostavljenosti iz preglednice 1 v standardu SIST EN 206:2013 in
– vodotesnost betonske konstrukcije.
Preglednica N.4: Dovoljene vrednosti prodora vode s preskusom po

SIST EN 12390-8 pri starosti betona najmanj 28 dni
Največji povprečni Največji dovoljeni

Stopnja odpornosti dovoljeni prodor vode odklon posameznega
proti prodoru vode na vzorcu preskušanca
mm mm
PV-I 50 +15
PV-II 30 +10
PV-III 20 +5
15
©SIST
SIST 1026 : 2016
Dodati točke od 5.5.5 Notranja odpornost betona proti zmrzovanju in tajanju

5.5.5 do 5.5.12
ter preglednici (1) Če se zahteva, je treba notranjo odpornost proti zmrzovanju in tajanju
N.5 in N.6: (NOZT) ugotavljati po postopku, opisanem v dodatku ND, pri starosti betona
najmanj 28 dni in največ 35 dni, če ni predpisano drugače. Ugotavlja se
povprečni relativni dinamični modul Pn po predpisanem številu ciklov
zmrzovanja/tajanja n.
(2) NOZT je treba predpisati in preverjati pri betonih, za katere je predvidena

stopnja izpostavljenosti XF3 iz preglednice 1 v standardu SIST EN 206:2013.
(3) Število ciklov zmrzovanja/tajanja za navedeno stopnjo izpostavljenosti XF3

mora znašati 150.
(4) V projektu se lahko predpiše večje število ciklov zmrzovanja/tajanja.
(5) Beton se šteje za odporen proti zmrzovanju/tajanju, če pri predpisani starosti in

po predpisanem številu ciklov zmrzovanja/tajanja znaša povprečni relativni modul
elastičnosti Pn najmanj 75 %, posamezni rezultat preskusa pa najmanj 65 %.
5.5.6 Odpornost površine betona proti zmrzovanju in tajanju (OPZT)
(1) Če se zahteva, je treba odpornost površine betona proti zmrzovanju/tajanju

ugotavljati po postopku, opisanem v dodatku NE, s sredstvom za tajanje pri
starosti betona najmanj 28 dni in največ 35 dni, če ni predpisano drugače. Kot
sredstvo za tajanje je treba pri preskusu uporabiti 3-odstotno raztopino NaCl.
Odpornost površine betona proti zmrzovanju/tajanju s sredstvom za tajanje
(OPZT-S) je treba predpisovati in preverjati pri betonih, za katere sta predvideni
stopnji izpostavljenosti XF2 in XF4 iz preglednice 1 v standardu SIST EN
206:2013. OPZT-S se ocenjuje s količino odluščenega materiala v mg/mm2.
(2) Šteje se, da je površina betona odporna proti zmrzovanju/tajanju, če po n

ciklih niso presežene osnovne mejne vrednosti odluščenega materiala iz
preglednice N.5.
(3) Število ciklov n mora znašati:
pri XF2 n = 10 (OPZT–S10)
pri XF4 n = 25 (OPZT–S25)

(4) Če se preskus izvaja na opaženi površini in če so po 10 ali 25 ciklih
presežene osnovne mejne vrednosti odluščenega materiala, se sme s
preskusom nadaljevati do 20 ali 50 ciklov, pod pogojem, da po 10 ali 25 ciklih
niso bile presežene skrajne mejne vrednosti iz preglednice N.5. Šteje se, da je
opažena površina betona odporna proti zmrzovanju/tajanju, če po 20 ali 50 ciklih
niso presežene dovoljene mejne vrednosti iz preglednice N.5.
OPOMBA: Preseganje merodajnih osnovnih oziroma največjih dovoljenih mejnih vrednosti

pomeni neskladnost preskušenega betona.
16
©SIST
SIST 1026 : 2016
Preglednica N.5: Merila za ocenjevanje odpornosti površine betona proti

zmrzovanju/tajanju s sredstvi za tajanje (OPZT-S): količina odluščenega
materiala v mg/mm2
Rezultat Osnovne mejne Skrajne mejne Dovoljene mejne

preskusa vrednosti po vrednosti po vrednosti po
10 ali 25 ciklih 10 ali 25 ciklih 20 ali po 50 ciklih
Povprečje 0,20 0,35 0,40
Posamezna
0,25 0,40 0,50
vrednost
(5) Pri aeriranih betonih je mogoče vzporedno uporabiti tudi metodo linijske
mikroskopske analize po SIST EN 480-11. Faktor oddaljenosti ne sme biti večji
od 0,2 mm.
5.5.7 Odpornost proti obrabi površine (OO)
(1) Če se zahteva, je treba odpornost proti obrabi površine ugotavljati s

preskusom obrusa po postopku, opisanem v dodatku NF. Če glede na pogoje
uporabe konstrukcije ni predpisano drugače, je treba preskus opraviti pri starosti
betona najmanj 28 dni. Stopnja odpornosti proti obrabi površine je izražena s
količino odbrušenega betona oziroma z izgubo prostornine preskušanca po
končanem preskusu. Odpornost proti obrabi je treba predpisovati in preverjati pri
betonih, za katere je predvidena stopnja izpostavljenosti XM iz preglednice 1
(glej točko 4.1 tega standarda).
(2) Šteje se, da je površina betona pri posameznih stopnjah izpostavljenosti

odporna proti obrabi, če količina odbrušenega betona v cm3/50 cm2 pri preskusu
v suhem stanju ni večja od mejnih vrednosti, navedenih v preglednici N.6, v
kateri je določen tudi dovoljeni odklon posameznih rezultatov preskušanja od
predpisanih mejnih vrednosti, ki se upošteva pri ugotavljanju skladnosti s
pomočjo prevzemnih števil iz preglednice 24 v standardu SIST EN 206:2013.
Preglednica N.6: Merila za ocenjevanje odpornosti površine betona proti

obrabi: količina odbrušenega betona v cm3/50 cm2
Stopnja Zahtevana stopnja Zgornja mejna vrednost Dovoljeni

izpostavljenosti odpornosti odbrušenega odklon
proti obrabi materiala
XM OO
XM1 OO1 20 +5
XM2 OO2 17 +4
XM3 OO3 14 +3
5.5.8 Modul elastičnosti pri tlačni obremenitvi
(1) Če se zahteva, je treba modul elastičnosti pri tlačni obremenitvi ugotavljati s

preskusom po postopku, opisanem v SIST EN 12390-13.
5.5.9 Odpornost proti karbonatizaciji
(1) Če se zahteva, je treba relativno odpornost proti karbonatizaciji betona

ugotavljati s preskusom po postopku, opisanem v CEN/TS 12390-10.
17
©SIST
SIST 1026 : 2016
5.5.10 Odpornost proti kloridom
(1) Če se zahteva, je treba odpornost proti prodoru kloridov ugotavljati s

preskusom po postopku, opisanem v SIST EN 12390-11:2015.
5.5.11 Zrakoprepustnost
(1) Če se zahteva, je treba zrakoprepustnost betona ugotavljati s preskusom po

postopku, opisanem v SIA 262A, dodatek E.
5.5.12 Kapilarna vodovpojnost
(1) Če se zahteva, je treba kapilarno vodovpojnost betona ugotavljati s

preskusom po postopku, opisanem v SIST EN 13057.
6 Specifikacija betona
6.4 Specifikacija standardiziranega predpisanega betona
Dopolniti odstavek (1) OPOMBA: Označba betona mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
z OPOMBO: – razred tlačne trdnosti,
– stopnjo izpostavljenosti,
– nazivno velikost največjega zrna agregata Dmax,
– razred konsistence.
Dodati četrto alinejo – projektirane razrede tlačne trdnosti  C 20/25.

odstavku (2):
7 Dostava svežega betona

Dodati OPOMBO: OPOMBA: V celotni točki 7 je treba upoštevati tudi določila standardov SIST EN 13670 in SIST
EN 13670/A101.
7.3 Dobavnica za transportni beton
Dodati odstavek (4): (4) Pri aeriranih betonih je treba na dobavnici navesti projektirano vsebnost por.
8 Kontrola skladnosti in merila skladnosti

8.2 Kontrola skladnosti za projektirani beton
8.2.1 Kontrola skladnosti za tlačno trdnost
8.2.1.2 Program vzorčenja in preskušanja
Dodati odstavek (5): (5) Najmanjše število vzorcev ali pogostost jemanja vzorcev za preskušanje
drugih deklariranih lastnosti strjenega betona iz točk 5.5.3 do 5.5.7 je določeno v
preglednici 29 (glej točko 9.9 tega standarda).
Dodati OPOMBO OPOMBA: Proizvodni dan je opredeljen kot koledarski dan, v katerem poteka proizvodnja
betona.
pod preglednico 17:
8.2.1.3 Merila skladnosti za tlačno trdnost
8.2.1.3.2 Merilo za srednjo vrednost rezultatov
Dopolniti odstavek (2) (2.a) Karakteristična tlačna trdnost se praviloma vrednoti z neprekrivajočimi se
z odstavkom (2.a): rezultati. Uporaba prekrivajočih se rezultatov je smiselna, če za ocenjevano
količino (partijo) betona ni na voljo zadostnega števila rezultatov preskusov. V
dokumentu o oceni skladnosti tlačne trdnosti je treba vedno navesti uporabljeni
način vrednotenja.
18
©SIST
SIST 1026 : 2016
Dopolniti odstavek (5) (5.a) Za stalno proizvodnjo velja dodatna zahteva:   3,0 N/mm2.
z odstavkom (5.a) in
opombo: OPOMBA: Ta dopolnitev ne velja za lahke betone.
8.2.3 Kontrola skladnosti za druge lastnosti razen trdnosti
8.2.3.3 Merila skladnosti za druge lastnosti razen trdnosti
Dodati odstavek (3): (3) Merila skladnosti za druge zahtevane lastnosti strjenega betona so določena
v naslednjih točkah:
– odpornost betona proti prodoru vode: točka 5.5.3 in
preglednica N.4
– notranja odpornost betona proti zmrzovanju/tajanju: točka 5.5.5
– odpornost površine betona proti zmrzovanju/tajanju: točka 5.5.6 in
preglednica N.5
– odpornost betona proti obrabi površine: točka 5.5.7 in
preglednica N.6
9 Kontrola proizvodnje
9.3 Zabeleženi podatki in drugi dokumenti
Dodati odstavek (2): (2) Proizvajalec betona mora v ustreznem dokumentu zbrati podatke, ki so
pomembni za začetno oceno kontrole proizvodnje v skladu z normativnim
dodatkom C:
– podatke o uporabljenih sestavinah (osnovnih materialih), vključno z
veljavnimi izjavami o lastnostih,
– rezultate predhodnih preiskav, na podlagi katerih so sestavljene mešanice
posameznih vrst betona, ki se redno proizvajajo,
– rezultate začetnega preskusa,
– izračun sestave vsake vrste betona,
– podatke o sestavi vsake vrste betona: označbe in mase posameznih
sestavin,
– program preskusov svežega in strjenega betona (vrste in pogostost
preskusov).
Dopolniti Predmet Zabeleženi podatki in drugi dokumenti

preglednico 25: Oprema in naprave Oprema delovanja betonarne v smislu novega odstavka (4)
v točki 9.9
Zapisi o preverjanju in vzdrževanju proizvodne opreme v
skladu s preglednico 28
Ukrepi za pripravo betona v hladnem oziroma toplem
vremenu
9.6 Osebje, oprema in naprave
9.6.1 Osebje
Dodati odstavek (3): (3) Kontrolo proizvodnje v betonarni mora voditi strokovnjak z najmanj V.
stopnjo izobrazbe, ki ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju
tehnologije betona.
19
©SIST
SIST 1026 : 2016
9.9 Postopki kontrole proizvodnje
Dopolniti odstavek (4) (4.a) Na začetku rednega obratovanja betonarne in ob spremembah ali
z odstavkom (4.a): zamenjavah njenih bistvenih sestavnih delov, mora proizvajalec pridobiti oceno
delovanja betonarne. Oceno sme izdelati pravna ali fizična oseba, ki ima za to
nalogo strokovnjake s potrebnim posebnim znanjem s področja proizvodnje
betona. Oceno je treba izdelati na podlagi celovitega pregleda stanja in
delovanja vseh pomembnih sestavnih delov betonarne. Pri pregledu je treba
tudi preveriti točnost in vrstni red doziranja ter oceniti homogenost proizvedenih
mešanic betona. Oceno zmogljivosti betonarne preverja kontrolni organ pri
začetni oceni in stalnem nadzoru kontrole proizvodnje.
Dopolniti Pregled/ Najmanjša

preglednico 29: Vrsta preskusa Namen
preskus pogostost
16.a Vodocementno SIST 1026, Dobiti podatek za V skladu s
razmerje dodatek NC vodocementno preglednico 17
svežega betonac razmerje
21 Odpornost proti SIST EN Ugotoviti doseganje 1 × leto
prodoru vode 12390-8 predpisane 1/2 000 m3
vrednosti
22 Notranja SIST 1026, Ugotoviti doseganje 1 × leto
odpornost proti dodatek ND predpisane 1/4 000 m3
zmrzovanju/ odpornosti
tajanju (NOZT)
23 Odpornost SIST 1026, Ugotoviti doseganje 1 × leto
površine proti dodatek NE predpisane 1/4 000 m3
zmrzovanju/ odpornosti
tajanju s solmi
(OPZT-S)
24 Odpornost proti SIST 1026, Ugotoviti doseganje 1 × leto
obrabi površine dodatek NF predpisane 1/4 000 m3
(OO) odpornosti
c Za vse stopnje izpostavljenosti, kjer je v/c ≤ 0,55.
10 Vrednotenje skladnosti
10.2 Ocenjevanje, nadzor in certificiranje kontrole proizvodnje
Dodati odstavka (2) (2) Pri uporabi tega standarda se v kraju uporabe upošteva sistem ocenjevanja in
in (3): preverjanja nesprejemljivosti lastnosti, za kar je proizvajalec dolžan izdati izjavo o
lastnostih za bistvene značilnosti gradbenega proizvoda.
(3) Proizvajalec izda izjavo o lastnostih na podlagi naslednjih postavk:

(a) proizvajalec:
(i) določi tip proizvoda na podlagi preskušanja tipa (vključno z vzorčenjem),
izračuna tipa, vrednosti iz preglednice ali opisne dokumentacije proizvoda;
(ii) izvede tovarniško kontrolo proizvodnje;
(iii) opravi preskušanje vzorcev, odvzetih v proizvodnem obratu skladno s
predpisanim programom preskušanja;
(b) priglašeni organ za certificiranje kontrole proizvodnje izda potrdilo o skladnosti
tovarniške kontrole proizvodnje na podlagi:
(i) začetnega pregleda proizvodnega obrata in tovarniške kontrole proizvodnje;
(ii) stalnega nadzora, ocenjevanja in vrednotenja tovarniške kontrole proizvodnje.
20
©SIST
SIST 1026 : 2016
11 Označevanje projektiranega betona
Dodati odstavke (2), (2) Primeri označevanja betona:

(3) in (4):
SIST EN 206 C30/37 XC4/XF1 Cl 0,2 Dmax16 S4
SIST EN 206 C25/30 XC2 Cl 0,2 Dmax 32 S3
SIST EN 206 C30/37 XD3/XF4 Cl 0,2 Dmax 16 S3
SIST EN 206 C35/45 XS3 Cl 0,2 Dmax 16 S4
SIST EN 206 C30/37 XC4/XF1/XA1 Cl 0,2 Dmax 16 S4
SIST EN 206 C30/37 XD3/XF4/XM2 Cl 0,2 Dmax 16 S1
SIST EN 206 C35/45 XC4/XA3 Cl 0,2 Dmax 16 S3
(3) Pri kombinacijah stopenj izpostavljenosti XC in XS oziroma XD se lahko v

oznaki betona stopnja XC izpusti.
(4) Kadar je sklic na SIST EN 206 v dokumentu že naveden, potem se sklic

pred oznako lahko opusti.
21
©SIST
SIST 1026 : 2016
Dodatek A
(normativni)
Začetni preskus
A.4 Pogoji preskusa

Dodati odstavek (10): (10) Za betone vseh stopenj izpostavljenosti razen X0 je treba na vzorcu vsake
šarže izmeriti tudi vodocementno razmerje po postopku, opisanem v dodatku
NC.
A.5 Merila za sprejetje začetnih preskusov
Dodati odstavek (7) (7) Za predpisane posebne lastnosti strjenega betona (točke 5.5.3 do 5.5.7) je
in preglednico preseganje predpisanih vrednosti za odobritev začetnega preskusa določeno v
A-N.1: preglednici A-N.1.
Preglednica A-N.1: Zahtevano preseganje predpisanih vrednosti pri

začetnem preskusu za posebne lastnosti strjenega betona
Merilo skladnosti Zahtevani rezultat pri

Lastnost
(mejne vrednosti) začetnem preskusu
Odpornost proti prodoru Največji dovoljeni prodor Največ 80 % od
vode vode iz preglednice N.4 dovoljenih mejnih
(točka 5.5.3) vrednosti
Notranja odpornost proti
zmrzovanju/tajanju Pn  75 % Pn  80 %
(točka 5.5.5)
Odpornost površine proti Mejne vrednosti izgube Največ 80 % od
zmrzovanju/tajanju mase iz preglednice N.5 dovoljenih mejnih
(točka 5.5.6) vrednosti
Odpornost proti obrabi Mejne vrednosti Največ 80 % od
površine odbrušenega betona iz dovoljene mejne
(točka 5.5.7) preglednice N.6 vrednosti
22
©SIST
SIST 1026 : 2016
Dodatek B
(normativni)
Preskušanje istovetnosti
B.3 Merila istovetnosti za tlačno trdnost

B.3.1 Beton s certificirano kontrolo proizvodnje
Dodati odstavek (3) (3) Če je 6  n  15, je treba 1. merilo izračunati po naslednji enačbi:
pod preglednico
B.1: fcm  fck + (1,65 – 1,65/n½)  
Dodati odstavek (4) (4) Če je 16  n  30, je treba 1. merilo izračunati po naslednji enačbi:
pod preglednico
B.1: fcm  fck + 1,48  
23
©SIST
SIST 1026 : 2016
Dodatek C
(normativni)
Določila o ocenjevanju, nadzoru in certificiranju kontrole proizvodnje
C.2 Naloge kontrolnega organa

C.2.1 Začetna ocena kontrole proizvodnje
Dodati šesto alinejo – oceno delovanja betonarne.

v odstavku (2):
C.2.2.1 Redni pregled
Dodati deveto – oceno delovanja betonarne ter zapise o preverjanju in vzdrževanju

alinejo v odstavku proizvodne opreme.
(3):
Dodati odstavke (10) Zmanjšanje pogostosti rednih pregledov pri proizvajalcu na najmanj en
od (10) do (13): obisk na leto je upravičeno tedaj, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
1) da kontrola proizvodnje deluje skladno z zahtevami produktnih
standardov (SIST EN 206 in SIST 1026) najmanj eno leto,
2) da na zadnjem pregledu niso bile ugotovljene neskladnosti s točkama
8.4 in 9.9 standardov SIST EN 206 in SIST 1026,
3) da so vsi proizvodi skladni z deklariranimi vrednostmi.
(11) Proizvajalec betona, ki je z izpolnitvijo gornjih pogojev dosegel

zmanjšanje pogostosti kontrolnih pregledov na najmanj en obisk na leto,
mora v šestih mesecih po izvedbi zadnjega rednega pregleda dostaviti
certifikacijskemu organu poročilo o izvajanju kontrole proizvodnje in poročila
o vrednotenju kontrole skladnosti vseh proizvedenih betonov za zadnje
šestmesečno obdobje.
(12) Proizvajalcu betona, pri katerem redni pregled pokaže, da ne

izpolnjuje več pogojev iz odstavka (10) ali ne izpolnjuje svojih obveznosti iz
odstavka (11), se obseg rednih pregledov poveča na najmanj dva obiska na
leto.
(13) Proizvajalcu betona, pri katerem redni pregledi izkazujejo ponavljajoče

se neskladnosti pri vodenju kontrole proizvodnje in/ali analiza rezultatov
kontrolnih preskušanj kaže na povečano tveganje uporabe njegovega
betona, se poveča pogostost rednih pregledov skladno z oceno
certifikacijskega organa.
24
©SIST
SIST 1026 : 2016
Dodatek F
(informativni)
Priporočila za mejne vrednosti sestave betona
d
Dodati Če se uporabi agregat, katerega največje zrno Dmax je manjše od 22 in večje od 32 mm, je treba
opombo d v prilagoditi najmanjšo vsebnost zračnih por (%) na naslednji način:
preglednici Dmax (mm) 63 32 (22) 16 8
N.3
% zraka 2–3 3–5 5–7 7–10
25
©SIST
SIST 1026 : 2016
Dodatek NA
(informativni)
Primeri stopenj izpostavljenosti za pomembnejše betonske konstrukcijske

elemente z armaturo ali vgrajenimi kovinskimi deli
Preglednica NA.1
Najmanjši
Priporočena trdnostni
stopnja razred, v/c
Konstrukcijski element Posebnosti okolja
izpostavlje- orientacijski največ
nosti trdnostni
razred
1 Elementi v notranjosti stavb Zelo suho (r. v. do 35 %),
ni nevarnosti kemičnega
X0
delovanja in ni zahtevana
odpornost proti obrabi
2 Elementi v notranjosti stavb, v Suho (r. v. od 35 % do
prostorih z običajno vlažnostjo, 50 %)
XC1 C20/25 0,65
vključno s kuhinjo in kopalnico v
stanovanjskih stavbah
3 Elementi v notranjosti stavb z Zelo vlažno (r. v. nad 75 %)
visoko vlažnostjo, npr. pralnice, XC3 C30/37 0,55
obratne kuhinje, vlažne kleti
4 Elementi stavb, zaščiteni pred Zmerno vlažno (r. v. od
XC3 C30/37 0,55
dežjem, npr. stebri, stene, tlaki 50 % do 75 %)
5 Elementi stavb in inženirskih
objektov, stalno potopljeni v Talna voda ni agresivna XC2 C25/30 0,60
vodi, npr. pasovni temelji,
6 temeljne plošče, kletne stene, Talna voda je agresivna
deli mostnih opornikov, kesoni,
XC2/XAa)
deli HE-objektov, obloge vodnih
zbiralnikov in kanalov
7 Elementi stavb in inženirskih
objektov, v celoti vkopani v tleh, Zemljina ni agresivna XC2 C25/30 0,60
npr. temelji, kletne stene, piloti,
8 deli mostnih opornikov, deli
HE-objektov Zemljina je agresivna XC2/XAa)
9 Elementi stavb in inženirskih Izpostavljeno soli, ki jo

objektov blizu morske obale ali prenaša zrak XS1 C30/37 0,50
ob njej (v pasu pribl. 1 km)
10 Elementi stavb in inženirskih Trajno potopljeno v morje
objektov, potopljeni v morje, npr.
XS2 C35/45 0,45
temelji, piloti, pilotne kape, stene
in stebri opornikov
11 Elementi stavb in inženirskih Izpostavljeno plimovanju,
objektov v območju plimovanja pljuskanju in pršenju
in pljuskanja morske vode, npr.
XS3 C35/45 0,45
pristaniške ploščadi; stebri,
stene, piloti, pilotne kape
opornikov
26
©SIST
SIST 1026 : 2016
Preglednica NA.1 (nadaljevanje)
Najmanjši v/c
Priporočena trdnostni največ
stopnja razred,
izpostavlje- orientacijski
nosti trdnostni
razred
12 Navpični in več kot 10 % Izmenično mokro in suho,
nagnjeni elementi na zunanjih zmerno nasičeno z vodo
površinah stavb in inženirskih brez sredstva za tajanje
XC4/XF1 C30/37 0,50
objektov, izpostavljeni dežju,
npr. nezaščitene fasade,
parapeti balkonov
13 Zgornje površine vodoravnih in Izmenično mokro in suho,
manj kot 10 % nagnjenih močno nasičeno z vodo
elementov, izpostavljenih dežju, brez sredstva za tajanje
XC4/XF3 C30/37 0,50
npr. ploščadi, tlaki, stopnišča,
strehe, deli športnih objektov,
deli HE-objektov
14 Elementi inženirskih objektov v Izmenično mokro in suho,
območju nihanja vodne gladine, močno nasičeno z vodo
npr. rečni stebri mostov, stebri brez sredstva za tajanje
XC4/XF3 C30/37 0,50
(tudi vrhnji del temeljev) in vtoki
HE-objektov, obloge vodnih
zbiralnikov in kanalov
15 Elementi stavb in inženirskih Zmerna obremenitev
objektov, izpostavljeni obrabi,
XM1b) C30/37 0,55
npr. nosilni industrijski tlaki za
vozila s pnevmatskimi kolesi
Elementi stavb in inženirskih Močna obremenitev
viličarje s polnimi gumijastimi
XM2b) C30/37 0,50
kolesi, krovne plasti vozišč za
lahko in srednjo prometno
obremenitev, konstrukcije v hitro
tekoči vodi
Elementi stavb in inženirskih Zelo močna obremenitev
viličarje z elastomernimi ali
jeklenimi kolesi, krovne plasti XM3b) C35/45 0,45
vozišč za težko in zelo težko
prometno obremenitev,
konstrukcije v hitro tekoči vodi, ki
nosi pesek
16 Elementi na prostem, Mokro, le redko suho,
izpostavljeni industrijskim močno nasičeno z vodo, ki XD2/XF4 C30/37 0,45
vodam, ki vsebujejo kloride vsebuje sredstvo za tajanje
17 Elementi parkirnih hiš, Ni nevarnosti zmrzovanja,
izpostavljeni delovanju slanice, npr. v zaprtih parkirnih
npr. stropne plošče, klančine, hišah XD3 C35/45 0,45
hodniki
18 Parkirne ploščadi, industrijski in V odprtih parkirnih hišah,

drugi vozni ter pohodni tlaki, izmenično mokro in suho,
izpostavljeni delovanju slanice močno nasičeno z vodo, ki XD3/XF4 C30/37 0,45
vsebuje sredstvo za tajanje
27
©SIST
SIST 1026 : 2016
Preglednica NA.1 (nadaljevanje)
Najmanjši
Priporočena trdnostni
stopnja razred, v/c
izpostavlje- orientacijski največ
nosti trdnostni
razred
19 Elementi premostitvenih Izpostavljeno dežju, npr.
objektov na železnicah, ki se vmesni in krajni oporniki in
pozimi ne solijo krila, kape opornikov,
nosilci in stene s škatlastim XC4/XF3 C30/37 0,50
prerezom, prečniki,
voziščne in prehodne
plošče
20 Elementi premostitvenih Izpostavljeno slanemu
objektov na cestah, ki se pozimi zraku, npr. zunanji nosilci,
solijo zunanje stene s škatlastim
prerezom, zgornji deli
XD1/XF3 C30/37 0,50
opornikov in kape
opornikov, voziščna in
konzolna plošča, prehodna
plošča, plošče podvozov
21 Izpostavljeno škropljenju
slanice, npr. hodniki, robni
venci, stene podvozov,
podpore viaduktov, galerij XD3/XF4 C30/37 0,45
blizu voznega pasu in
nadvozov blizu voznega
pasu
22 Nosilna plast vozišča na cestah, Zmerno vlažno, močno
ki se pozimi solijo nasičeno z vodo brez
XD1/XF3 C30/37 0,50
neposrednega stika s
sredstvom za tajanje
23 Obrabna plast vozišča na Izmenično mokro in suho,
cestah, ki se pozimi solijo močno nasičeno z vodo, ki
vsebuje sredstvo za XD3/XF4/XM b) C30/37 0,45
tajanje, mehanska
obremenitev
24 Robniki, varnostne ograje, Izmenično mokro in suho,
podstavki protihrupnih ograj na močno nasičeno z vodo, ki
cestah, ki se pozimi solijo vsebuje sredstvo za tajanje XD3/XF4 C30/37 0,45
25 Podporni in oporni zidovi ob Izmenično mokro in suho,

železnicah, ki se pozimi ne solijo močno nasičeno z vodo XC4/XF3 C30/37 0,50
brez sredstva za tajanje
26 Podporni in oporni zidovi ob Izpostavljeno škropljenju
cestah, ki se pozimi solijo slanice (do 10 m od roba
vozišča)
XD3/XF4 C30/37 0,45
Izmenično mokro in suho,
močno nasičeno z vodo, ki
vsebuje sredstvo za tajanje
a) Stopnja izpostavljenosti (XA1, XA2 ali XA3) se izbere v skladu s preglednico 2 iz SIST EN 206:2013 kot dodatni vpliv pri
osnovni izpostavljenosti XC.
b) Stopnja izpostavljenosti (XM1, XM2 ali XM3) se izbere kot dodatni vpliv pri osnovni izpostavljenosti XC, XD, XS ali XF.
SPLOŠNA OPOMBA: Nevarnost zmrzovanja obstaja, če je v obdobju običajnih zimskih temperatur beton nasičen z vodo.
28
©SIST
SIST 1026 : 2016
Dodatek NB
(informativni)
Priporočene mejne krivulje zrnavosti mešanice agregata

Graf NB.1: Priporočena mejna krivulja zrnavosti za mešanico agregata 0/8 mm
100
90
80
70
Presevek (% m/m)
60
C8 B8 A8 D8
50
40
30
20
10
0
0 0,25 0,5 1 2 4 8
Odprtine sit (mm)
Preglednica NB.1: Priporočena mejna krivulja zrnavosti za mešanico agregata 0/8 mm
Mejne Presevki (%) skozi sita (mm)

krivulje
0,25 0,50 1,0 2,0 4,0 8,0
D8 5 (13) 30 30 30 100
A8 5 (13) 21 36 61 100
B8 11 (27) 42 57 74 100
C8 21 (39) 57 71 85 100
29
©SIST
SIST 1026 : 2016

krivulje
0,25 0,50 1,0 2,0 4,0 8,0 16,0
D16 3 (7) 12 30 30 30 100
A16 3 (7) 12 21 36 60 100
B16 8 (20) 32 42 56 76 100
C16 18 (34) 49 62 74 88 100
30
©SIST
SIST 1026 : 2016
100
90
80
70
Presevek (% m/m)
60
C32 B32 A32 D32
50
40
30
20
10
0
0 0,25 0,5 1 2 4 8 16 31,5
Odprtine sit (mm)

krivulje 0,25 0,50 1,0 2,0 4,0 8,0 16,0 31,5
D32 2 (5) 8 30 30 30 30 100
A32 2 (5) 8 14 23 38 62 100
B32 8 (18) 28 37 47 62 80 100
C32 15 (29) 42 53 65 77 89 100
31
©SIST
SIST 1026 : 2016

100
90
80
70
Presevek (% m/m)
60
C63 B63 A63 D63
50
40
30
20
10
0
0 0,25 0,5 1 2 4 8 16 31,5 63
Odprtine sit (mm)

krivulje
0,25 0,50 1,0 2,0 4,0 8,0 16,0 31,5 63,0
D63 2 (4) 6 11 30 30 30 30 100
A63 2 (4) 6 11 19 30 46 67 100
B63 7 (16) 24 30 38 50 64 80 100
C63 14 (27) 39 49 59 70 80 90 100
32
©SIST
SIST 1026 : 2016
Dodatek NC
(normativni)
Preskusna metoda za določanje vodocementnega razmerja svežega betona

1 Področje uporabe in načelo
Ta dodatek predpisuje preskusno metodo za določanje vodocementnega ali vodovezivnega razmerja
svežega betona s sušenjem vzorca svežega betona. Z meritvijo izgube mase med sušenjem svežega
betona na plinskem gorilniku ali v mikrovalovni pečici se določi količina vode v vzorcu svežega betona.
Celotna količina vode v svežem betonu in vrednost vodocementnega razmerja pa se določita z
izračuni, ki so tudi navedeni v tem dokumentu.
OPOMBA: Metoda je občutljiva že za majhne napake v času izvajanja preskusa, zato zahteva dobro izurjenost izvajalca
preskusa. Do zanesljivih rezultatov se lahko pride šele na podlagi velikega števila preskusov v daljšem
časovnem obdobju.
2 Izrazi in definicije
V tem dokumentu se uporabljajo izrazi in definicije, določeni v SIST EN 206:2013.
3 Oprema
Osnovno preskusno opremo sestavljajo:
– elektronska tehtnica z ustrezno nosilnostjo in s točnostjo merjenja 1 g,
– primerno velika štirioglata lopatica (zadostna za pravilno premešanje vzorca),
– posoda za mešanje vzorca.
Za sušenje s plinskim gorilnikom so dodatno potrebni:

– ustrezno zmogljiv plinski gorilnik,
– pločevinasta posoda in
– grebljica.
Za sušenje v mikrovalovni pečici pa sta dodatno potrebni:

– mikrovalovna pečica z močjo najmanj 800 W,
– posoda z ustreznim premerom (navadno od 28 cm do 32 cm) iz materiala, primernega za
uporabo v mikrovalovni pečici.
4 Ugotavljanje količine vode
4.1 Priprava vzorca svežega betona
Vzorec svežega betona je treba vzeti in pripraviti v skladu s SIST EN 12350-1, Preskušanje svežega
betona – 1. del: Vzorčenje.
4.2 Sušenje vzorca svežega betona
Sušenje vzorca svežega betona se lahko izvede po dveh postopkih:

– s sušenjem na plinskem gorilniku,
– s sušenjem v mikrovalovni pečici.
33
©SIST
SIST 1026 : 2016
4.2.1 Sušenje vzorca na plinskem gorilniku
Masa vzorca svežega betona mora biti najmanj:
Mbs = 5 kg za betone z Dmax = 32 in 16 mm,

Mbs = 3 kg za betone z Dmax = 8 mm in
Mbs = 2 kg za betone oziroma malte z Dmax = 4 mm.
Vzorec svežega betona z maso Mbs se posuši do stalne mase v pločevinasti posodi na plinskem štedilniku.
Med sušenjem je treba beton stalno mešati z grebljico. Sušenje se mora začeti najpozneje 30 min po
prvem stiku cementa in vode. Po sušenju in ohladitvi se izmeri masa posušenega betona Mbp.
4.2.2 Sušenje vzorca v mikrovalovni pečici
Vzorec svežega betona z maso Mbs se posuši do stalne mase v posodi z ustreznim premerom v
mikrovalovni pečici. Masa vzorca mora biti najmanj 2 kg, največje zrno agregata v betonski mešanici
pa je lahko največ 32 mm. Sušenje se mora začeti najpozneje 30 min po prvem stiku cementa in
vode. Informativni čas sušenja je podan na sliki NC.1. Po sušenju in ohladitvi se izmeri masa
posušenega betona Mbp.
10
8
vsebnost vode v %
4
1000 W 800 W ( moč mikrovalovne pečice)
2 masa preskušanca 2 kg
0 10 20 30 40 50
čas sušenja v m inutah
Slika NC.1: Informativni čas sušenja v odvisnosti od moči mikrovalovne pečice in vsebnosti
vode
5 Izračuni
5.1 Izračun masnega deleža celotne količine vode v svežem betonu
Masni delež celotne količine vode v svežem betonu se izračuna po naslednji enačbi:
1
0
0
%
M bs  M bp
v  (1)
M bs
kjer so:
v masni delež celotne vode v svežem betonu [m/m %]
Mbs masa vzorca svežega betona [kg]
Mbp masa vzorca posušenega betona [kg]
34
©SIST
SIST 1026 : 2016
5.2 Izračun celotne količine vode v svežem betonu
Prostorninska masa svežega betona  bs se ugotavlja po SIST EN 12350-6, Preskušanje svežega

betona – 6. del: Prostorninska masa.
Celotna količina vode v 1 m3 vgrajenega svežega betona V se izračuna po naslednji enačbi:
V  ρbs  v (2)
kjer so:
V celotna količina vode v 1 m3 vgrajenega svežega betona [kg/m3]
bs prostorninska masa svežega betona, določena po SIST EN 12350-6 [kg/m3]
v masni delež celotne vode v svežem betonu, ki se izračuna po enačbi (1) [m/m %]
5.3 Izračun vode, ki jo vpije agregat
Vpijanje vode posameznih frakcij agregata WAi se predhodno določi po SIST EN 1097-6.
Količina posamezne frakcije agregata MAi v 1 m3 vgrajenega svežega betona je njena povprečna
masa v tej vrsti betona, določena iz zapisov betonarne.
Količina vode, ki jo vpije agregat (sestavljen iz n frakcij) v 1 m3 vgrajenega svežega betona VWA, se
izračuna iz naslednje enačbe:
n
VWA  WA i  M Ai (3)
i 1
kjer so:
VWA količina vode, ki jo vpije agregat v 1 m3 vgrajenega svežega betona [kg/m3]
WA i vpijanje vode i-te frakcije agregata, določeno po SIST EN 1097-6 [m/m %]
MA i količina i-te frakcije v 1 m3 vgrajenega svežega betona [kg/m3]
5.4 Izračun efektivne vsebnosti vode v svežem betonu
Efektivna vsebnost vode v 1 m3 vgrajenega svežega betona Vef se izračuna iz naslednje enačbe:
Vef  V  VWA (4)
kjer so:
Vef efektivna vsebnost vode v 1 m3 vgrajenega svežega betona [kg/m3]
V celotna količina vode v 1 m3 vgrajenega svežega betona, ki se izračuna iz enačbe (2) [kg/m3]
VWA količina vode, ki jo vpije agregat v 1 m3 vgrajenega svežega betona, ki se izračuna iz enačbe
(3) [kg/m3]
5.5 Določitev količine veziva (cementa, mineralnega dodatka)
Količina veziva DV v 1 m3 betona je njegova povprečna masa v tej vrsti betona, določena iz zapisov ali
odčitanih količin v betonarni.
35
©SIST
SIST 1026 : 2016
6 Izračun vodocementnega razmerja
Vodocementno razmerje svežega betona v/c se izračuna iz naslednje enačbe:

Vef
v/c  (5)
DV
kjer so:
v/c vodocementno razmerje svežega betona
Vef efektivna vsebnost vode v 1 m3 vgrajenega svežega betona, ki se izračuna iz enačbe (4) [kg/m3]
DV količina veziva v 1 m3 vgrajenega svežega betona, ki se določi na način, podan v 5.5 [kg/m3]
7 Zapis o preskusu
Zapis o določitvi vodocementnega razmerja svežega betona mora vsebovati naslednje podatke:
a) označbo preskušanca,
b) mesto izdelave preskušanca in izvajanja preskusa,
c) datum in čas izdelave preskušanca in izvajanja preskusa,
d) gostoto preskušanca,
e) razmerje v/c.
Zapis lahko vsebuje še podatke o

f) temperaturi vzorca in
g) temperaturi zraka
OPOMBA: Če se preskušanec izdela in preskus izvaja v laboratoriju v betonarni, sta čas izdelave preskušanca in čas
izvajanja preskusa enaka času vzorčenja.
36
©SIST
SIST 1026 : 2016
Dodatek ND
(normativni)
Preskus notranje odpornosti betona proti zmrzovanju/tajanju
1 Načelo
Notranja odpornost betona proti zmrzovanju/tajanju se ugotavlja z relativnim dinamičnim modulom
elastičnosti betona po n ciklih zmrzovanja/tajanja Pn. Število ciklov n je odvisno od predvidene stopnje
izpostavljenosti betona zmrzovanju/tajanju v objektu.
2 Oprema
Opremo za preskus sestavljajo:
a) naprava za hlajenje z zrakom, ki je sposobna vzdrževati temperaturo zraka (–20  2) C in ki
avtomatsko zapisuje temperaturo zraka v bližini preskušancev, in naprava, ki je sposobna
vzdrževati temperaturo vode (20  2) C, ali kombinirana naprava,
b) tehtnica v skladu z zahtevo SIST EN 12390-7,
c) merilo za merjenje mer preskušancev s točnostjo 1 mm,
d) naprava za določanje osnovne transverzalne frekvence na 1 % točno.
3 Priprava preskušancev
Preskušanci se izdelajo v laboratoriju ali na gradbišču iz svežega betona ali pa se odvzamejo iz
zgrajenega objekta ali elementa ali proizvoda.
Najmanj 3 preskušance je treba izdelati iz različnih vzorcev svežega ali strjenega betona iste vrste in
po možnosti enake starosti.
Preskušanci morajo imeti obliko kvadra s prerezom kvadrata ali valja, pri čemer je dolžina daljše
stranice od 280 do 410 mm, dolžina krajše stranice oziroma premer pa od 75 do 130 mm, pri čemer
mora biti razmerje med daljšo in krajšo stranico oz. premerom najmanj 3:1. Kot referenčna dimenzija
preskušancev velja dimenzija 100  100  400 mm.
4 Postopek
Priprava na preskus se začne pri starosti preskušancev najmanj 28 dni. Najmanj štiri dni pred
začetkom preskusa se preskušanci postavijo v vodo s temperaturo (20  2) C, ki mora segati najmanj
2 cm nad zgornjo površino preskušancev.
S tehtanjem se določi masa preskušanca po namakanju, iz izmerjenih mer preskušanca pa se

izračuna njegova prostornina. Iz obeh podatkov se določi navidezna gostota betona.
Priprava preskusa vključuje preverjanje delovanja hladilne komore, postavljanje preskušancev vanjo in
doseganje temperature (–20  2) C v 3 urah.
Posamezni cikel preskusa sestoji iz:

– zmrzovanja v trajanju 4 ure, pri čemer je treba najpozneje v 3 urah doseči temperaturo (–20  2) C,
– tajanja v vodi v trajanju 4 ure, pri čemer je treba najpozneje v 1 uri doseči temperaturo (+20  2) C.
Na začetku preskusa se po navodilih proizvajalca opreme določi osnovna transverzalna frekvenca

nihanja v0i vsakega preskušanca. Nato se na vsakih 25 ± 2 cikla zmrzovanja/tajanja opravijo ponovne
37
©SIST
SIST 1026 : 2016
meritve osnovne frekvence. Po zahtevanih n ciklih se dobi osnovna transverzalna frekvenca ni.
Osnovno frekvenco je treba vedno meriti na popolnoma odtajanih preskušancih (najbolje ob koncu
odtaljevalnega dela cikla). Če bi osnovna transverzalna frekvenca nekega preskušanca po k ciklih (ki)
padla pod 50 % začetne frekvence  0i, je smiselno preskus na tem preskušancu končati.
5 Izračun relativnega dinamičnega modula betona

Relativni dinamični modul elastičnosti i-tega preskušanca Pni po n ciklih zmrzovanja/tajanja, v %, se
izračuna po naslednji enačbi:
Pni.= (ni 2 /  0i 2) x 100 % (1)
kjer sta:
 0i vrednost osnovne transverzalne frekvence nihanja i-tega preskušanca pred začetkom preskusa,
tj. pri 0 ciklih zmrzovanja/tajanja, v Hz
ni vrednost osnovne transverzalne frekvence nihanja i-tega preskušanca po n ciklih zmrzovanja/
tajanja, v Hz
6 Poročilo o preskusu
Poročilo o preskusu mora vsebovati:
– splošne podatke o betonu,
– podatke o merah, masi in gostoti preskušancev pred preskušanjem,
– morebitna odstopanja od tega postopka,
– rezultate meritev osnovne transverzalne frekvence posameznih preskušancev po 0 ciklih,
– rezultate meritev osnovne transverzalne frekvence posameznih preskušancev po vsakih
25 ± 2 cikla do n ciklov in pripadajoče relativne dinamične module elastičnosti v skladu s točko 5,
– rezultat preskusa: navesti je treba povprečno vrednost najmanj dveh Pni, določenih s preskusom
do predpisanega števila ciklov n, in najnižjo ugotovljeno vrednost Pni.
38
©SIST
SIST 1026 : 2016
Dodatek NE
(normativni)
Preskus odpornosti površine betona proti zmrzovanju/tajanju

1 Načelo
Odpornost površine betona proti zmrzovanju/tajanju se ocenjuje s količino materiala, ki se odlušči s

preiskovane površine po n ciklih izmeničnega zmrzovanja/tajanja po postopku iz točke 2 do 5.
Preskus se izvaja na površini preskušanca, nasičeni z vodo, ki vsebuje soli za tajanje.
2 Oprema
Opremo za preskušanje sestavljajo:

a) temperirna komora, tj. naprava z avtomatskim zapisom temperature zraka v bližini betonskih
preskušancev, ki izpolnjuje temperaturne pogoje iz točke 4, ali naprava za zmrzovanje, ki
izpolnjuje temperaturne pogoje iz točke 4 v fazi zmrzovanja, in temperiran prostor, ki izpolnjuje
temperaturne pogoje za fazo tajanja iz točke 4,
b) prostor za hrambo preskušancev med pripravo na preskus pri temperaturi (20  2) C in relativni
vlažnosti zraka (65  5) %,
c) zmrzovalni medij, ki je 3-odstotna raztopina NaCl (1000 g raztopine se dobi tako, da se 30 g NaCl
raztopi v 970 g pitne vode),
d) filtrski papir za hitro filtracijo (črna oznaka),
e) sušilnik,
f) tehtnica s točnostjo, kot je navedeno v standardih SIST EN 1338:2003, SIST EN 1340:2003 in
SIST-TS CEN/TS 12390-9:2005,
g) planimeter.
Najmanj 3 preskušance je treba izdelati iz različnih vzorcev svežega ali vgrajenega betona iste vrste in
Velikost preiskovane površine mora biti večja od 7.500 mm2, vendar manjša od 25.000 mm2. Debelina
preskušanca naj znaša vsaj 50 mm.
4 Postopek
Priprava na preskus se začne pri starosti preskušancev najmanj 28 dni. Preskušanci se hranijo 7 dni
pri temperaturi (20  2) C in relativni vlažnosti zraka (65  5) %, nato pa se na preiskovano površino
postavi okvir, visok 15 mm. Spoj okvirja in preiskovane površine betona mora biti vodotesen. V okvir
se nalije zmrzovalni medij do višine 3 do 5 mm. Višina zmrzovalnega medija se ohranja do začetka
preskusa. Tako pripravljeni preskušanec se hrani 7 dni pri temperaturi (20  2) C in relativni vlažnosti
zraka (65  5) %. Za preprečevanje izhlapevanja se v tem času preskušanec lahko prekrije s folijo.
Posamezni cikel v temperirni komori sestoji iz zmrzovanja pri temperaturi (–20  2) C, ki traja 16 do 18 ur,
ter tajanja pri temperaturi (20  2) C, ki traja 6 do 8 ur.
39
©SIST
SIST 1026 : 2016
Temperirna komora mora doseči zahtevano temperaturo v največ 2 urah. Zrak mora v tem času stalno
krožiti. V času prekinitev preskusa, na primer med prazniki, vikendi ali ob okvarah, je treba
preskušance hraniti pri temperaturi (–20  2) C. Na vsakih 5 ± 1 cikel se po postopku iz točke 5 določi
količina odluščenega materiala (izgubo mase) in zamenja zmrzovalni medij.
Pred začetkom ciklov zmrzovanja/tajanja in po končani preiskavi je treba preskušance fotografirati.
5 Določanje količine odluščenega materiala

Material, ki se je po vsakih 5 ± 1 cikel zmrzovanja/tajanja odluščil s preiskovane površine
preskušanca, se zbere in filtrira na filtrskem papirju. V sušilniku se pri temperaturi (110 ± 10) °C posuši
do stalne mase, ki se meri na 100 mg točno. Šteje se, da je masa stalna po 5 dneh sušenja ali če
znaša sprememba po 24 urah manj kot 100 mg. Z ustreznim postopkom (če je treba, s
planimetriranjem) se določi dejanska ploščina preiskovane površine preskušanca.
Količino odluščenega materiala za vsakih 5 ± 1 cikel je treba zabeležiti v g s točnostjo 0,1 g.
Rezultat meritev na preskušancu je skupna količina odluščenega materiala po n ciklih

zmrzovanja/tajanja na površino, ki je bila med preskusom v stiku z zmrzovalnim medijem (v mg/mm2).
Poročilo o preskusu mora vsebovati naslednje podatke:
– splošne podatke o betonu: tlačna trdnost, sestava (če je poznana),
– starost betona na začetku preskusa,
– mere in druge podatke o preskušancih,
– podatke o izmerjenih količinah odluščenega materiala za posamezne preskušance: za vsakih 5 ± 1
cikel zmrzovanja/tajanja in skupaj,
– rezultat preskusa: navesti je treba povprečno in največjo izmerjeno količino odluščenega
materiala po n ciklih zmrzovanja/tajanja, zaokroženo na najbližjih 0,02 mg/mm2,
– vizualno oceno odluščene površine (na primer razpoke, izluščena zrna agregata).
40
©SIST
SIST 1026 : 2016
Dodatek NF
(normativni)
Preskus odpornosti betona proti obrusu (Böhmejeva metoda)

1 Načelo
Preskušanec s predpisano obliko in merami se brusi z brusnim prahom na rotacijski brusni plošči. Po
predpisanem številu obratov brusne plošče in uporabljeni količini brusnega prahu se ugotavlja izguba
prostornine preskušanca glede na določeno preskusno površino.
2 Oprema
Naprava za preskus odpornosti proti obrusu je prikazana na sliki 1. Sestavljajo jo:

a) vrtljiva brusna plošča: vodoravno nameščena ravna plošča iz litega železa s premerom približno
750 mm. Pod obremenitvijo se mora vrteti z vrtilno frekvenco (30 ± 1) vrt/min. Opremljena mora
biti s števcem vrtljajev in z napravo, ki samodejno izključi vrtenje po 22 vrtljajih,
b) preskuševalna steza: obroč v brusni plošči z notranjim polmerom 120 mm, zunanjim polmerom
320 mm in širino 200 mm. Preskuševalna steza mora biti iz litega železa in mora imeti trdoto po
Brinellu med 190 in 220 HB 2,5/187,5 (opredeljeno v ISO 6506-1, 2, 3). Trdota se določi kot
srednja vrednost meritev, izvedenih na najmanj 10 mestih vzdolž steze. Debelina preskuševalne
steze se zaradi obrabe ne sme zmanjšati za več kot 0,3 mm, brazde pa ne smejo biti globlje
od 0,2 mm. Če so te mejne vrednosti presežene, je treba preskuševalno stezo ponovno obdelati
(zbrusiti) ali zamenjati. Po vsaki tretji obdelavi je treba ponovno določiti trdoto,
c) naprava za držanje (vpenjanje) preskušanca: zasnovana mora biti tako, da je sredina
preskušanca oddaljena 220 mm od sredine plošče in da se vpenjalni element nahaja 4 ± 1 mm
nad ploščo. Naprava med preskusom ne sme povzročati tresljajev,
d) naprava za obteževanje: naprava je sestavljena iz jeklenega vzvoda z različno dolgima ročicama
ter iz obremenilne uteži in protiuteži. Vzvod mora biti točkovno podprt tako, da je trenja čim manj
in da je med preskusom skoraj vodoraven. Sistem mora biti zasnovan tako, da se obtežba prek
distančnika (bata) prenaša navpično na sredino preskušanca. Vzvod mora biti uravnotežen, ko se
nanj namestita protiutež in nosilo obremenilne uteži. Sila, ki deluje na preskušanec, je potem
enaka teži uteži, pomnoženi z ustreznim razmerjem obeh ročic vzvoda. Maso uteži je treba izbrati
tako, da se dobi preskuševalna sila (294 ± 3) N (to ustreza tlaku okoli 0,06 N/mm2), kar je treba
preveriti z računom.
Za izvedbo preskusa so potrebni tudi naslednji pripomočki:
a) brusni prah (abrazivni material): kot sredstvo za brušenje se uporablja brusni prah – normalni
elektrokorund. Brusni prah sme pri preskusu etalonskih preskušancev iz granita povzročiti obrabo
1,10 do 1,30 mm, pri preskusu etalonskih preskušancev iz apnenca pa obrabo 4,20 do 5,10 mm,
b) naprava za merjenje debeline: merilna urica in merilna plošča ali kljunasto merilo,
c) tehtnica z nosilnostjo 1.000 g s točnostjo 0,01 g,
d) sušilnik za delovno območje (105  5) °C.
41
©SIST
SIST 1026 : 2016
1 protiutež 4 naprava za držanje preskušanca

2 preskuševalna steza 5 distančnik (bat)
3 obremenilna utež 6 brusna plošča
Slika NF.1: Naprava za merjenje obrusa po Böhmeju

Najmanj 3 preskušance je treba izdelati iz različnih vzorcev svežega ali vgrajenega betona iste vrste in
Preskušanec je kvadratna ploščica ali kocka s stranico (71  1,5) mm.
Kontaktna in njej nasprotna površina preskušanca morata biti ravni in med seboj vzporedni. Za
določanje zmanjšanja debeline (točka 5) je treba, če je potrebno, nasprotno površino obrusiti ali
obdelati tako, da je vzporedna kontaktni.
Če se preskušanci pripravijo iz svežega betona, jih je treba hraniti in negovati v skladu s

SIST EN 12390-2.
Pri preskusu v suhem stanju je treba preskušance posušiti do konstantne mase na temperaturi
(105  5) °C, kontaktno površino pa je treba predhodno obrusiti s 4 cikli obratov brusne plošče
(glej točke 4).
Izjemoma se preskus lahko izvaja v mokrem ali nasičenem stanju. Pri preskusu v nasičenem stanju
morajo biti preskušanci pred preskusom najmanj 7 dni potopljeni v vodi. Pred vsakim tehtanjem jih je
treba obrisati z vlažno gobo, tako da so vsi preskušanci videti enako vlažni.
Pred preskušanjem se določi gostota preskušanca R na podlagi izmerjenih mer (na 0,1 mm točno) ter
tehtanja (na 0,1 g točno).
42
©SIST
SIST 1026 : 2016
4 Postopek
Priprava na preskus se začne pri starosti preskušancev najmanj 28 dni. Pred preskušanjem in nato po
vsakih 4 ciklih se preskušanec stehta na 0,1 g točno. En cikel sestoji iz 22 vrtljajev brusne plošče.
Preskuševalna steza se posuje z 20 g standardnega brusnega prahu. Preskušanec se vpne v napravo

za držanje tako, da je kontaktna površina obrnjena proti stezi, in se centrično obremeni s silo (294  3) N.
Plošča se požene in pri tem pazi, da prah ostane na stezi enakomerno porazdeljen po površini, ki je
določena s širino preskušanca.
Preskušanec se preskusi v 16 ciklih. Po vsakem ciklu se plošča in kontaktna površina očistita,

preskušanec se obrne za 90, na stezo pa se nasuje nov brusni prah, opisan v točki 2.
Če se preskušajo vlažni ali nasičeni preskušanci, je treba stezo pred vsakim ciklom obrisati z nekoliko
vlažno gobo in jo pred nasipanjem brusnega prahu ovlažiti. Od začetka preskusa mora v stezo kapljati
voda s približno hitrostjo 13 ml na minuto. Kapljice morajo padati z razdalje približno 100 mm v sredino
steze, približno 30 mm pred preskušancem. Pri takšnem načinu preskušanja je treba paziti, da se
brusni prah neprekinjeno vrača v efektivno površino steze (glej točko 2).
5 Izračun obrusa
Obrus betona po 16 ciklih se določi z izgubo prostornine preskušanca V cm3 na površini 50 cm2, torej
V/50 cm2.
Izguba prostornine se določi z enačbo:
m
V  (1)
R
kjer sta:
m izguba mase po 16 ciklih v g
R gostota betona v g/cm3
Poročilo o preskusu mora vsebovati:

– splošne podatke o betonu: tlačna trdnost, sestava (če je poznana),
– starost betona na začetku preskusa,
– mere preskušancev,
– izmerjene vrednosti obrusa za vsak preskušanec in za vsake 4 cikle preskusa,
– rezultat preskusa, navesti je treba povprečno in največjo vrednost obrusa v cm3/50 cm2,
zaokroženo na najbližje celo število.
43
©SIST

SIST 1026-2016, Pravila Za Uporabo SIST en 206 (SLO) - Cotič

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

SIST 1026-2016, Pravila Za Uporabo SIST en 206 (SLO) - Cotič

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

SLOVENSKI SIST 1026

STANDARD februar 2016

Beton – Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost – Pravila za

Concrete – Specification, performance, production and conformity – Rules for

Ta standard nadomešča SIST 1026:2008.

Ta slovenski nacionalni standard se uporablja skupaj s standardom SIST EN 206:2013, Beton –

Slovenski standard SIST 1026:2016 vsebuje pravila, ki se uporabljajo v povezavi s standardom

Slovenski nacionalni standard SIST 1026:2016 vključuje sklicevanje na naslednje standarde:

– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.

8.2.1.3 Merila skladnosti za tlačno trdnost ............................................................................................18

Med pomembnejše dopolnitve ali spremembe štejejo tudi:

Navodilo o Besedilo, ki ga je treba na navedenem mestu dodati ali dopolniti.

Ta slovenski nacionalni standard vključuje dopolnitve dodatkov od A do F iz standarda SIST EN

SIST EN 12620, Agregati za beton

SIST EN 13263, Mikrosilika za beton – Definicije, zahteve in merila skladnosti

3 Izrazi, definicije, simboli in kratice

Dodati OPOMBO OPOMBA: Preglednica 1 iz standarda SIST EN 206:2013 je dopolnjena s stopnjo

5 Zahteve za beton in postopki preverjanja

Dodati tretjo alinejo – slovenskega tehničnega soglasja, ki se posebej nanaša na uporabo

(4) Če je agregat predviden za uporabo v betonu, ki bo izpostavljen

(5) Če je agregat predviden za uporabo v betonu, ki bo izpostavljen obrabi,

5.1.4 Voda za pripravo betona

(3) Pitna voda se vedno šteje za primerno in je zato ni treba preverjati. S

5.2 Temeljne zahteve za sestavo betona

Dopolniti odstavek (5.a) Za standardizirani predpisani beton veljajo naslednje omejitve:

(5.b) Količina cementa iz preglednice N.1 se mora povečati za najmanj:

(5.c) Količina cementa iz preglednice N.1 se sme zmanjšati za največ:

Preglednica N.1: Najmanjša količina cementa trdnostnega razreda 42,5

Najmanjša količina cementa

5.2.2 Izbira cementa

(3) Vrste cementa, za katere se uporaba odsvetuje, so v preglednici N.2

Preglednica N.2: Uporabnost cementov po SIST EN 197-1 za proizvodnjo betonov, skladnih s

5.2.3 Izbira agregatov

5.2.3.5 Odpornost proti alkalnosilikatni reakciji

5.2.5 Uporaba mineralnih dodatkov

5.2.5.2.2 k-vrednost za elektrofiltrski pepel po EN 450-1

5.2.9 Temperatura betona

5.3 Zahteve v zvezi s stopnjami izpostavljenosti

5.3.2 Mejne vrednosti za sestavo betona

Dopolniti odstavek (2.a) Zahtevane mejne vrednosti za sestavo betona in lastnosti so za

Dodati preglednico Preglednica N.3: Mejne vrednosti sestave in lastnosti betona

Preglednica N.3: Mejne vrednosti sestave in lastnosti betona

5.4 Zahteve za svež beton

Dodati točko 5.4.5: 5.4.5 Fini delci

5.4.5.1 Količina finih delcev

(1) Pri izdelavi betona z uporabo kemijskega dodatka na bazi lignosulfonatov je

5.4.5.2 Kakovost finih delcev

(1) Škodljivost finih delcev v drobnem in polnilnem agregatu je treba ocenjevati

(2) Če se škodljivost ocenjuje z vrednostjo ekvivalenta peska (SE), mora le-ta

5.5 Zahteve za strjen beton

5.5.3 Odpornost proti prodoru vode

(4) Stopnjo odpornosti proti prodoru vode je treba predpisati v projektu

Preglednica N.4: Dovoljene vrednosti prodora vode s preskusom po

Največji povprečni Največji dovoljeni

Dodati točke od 5.5.5 Notranja odpornost betona proti zmrzovanju in tajanju

(2) NOZT je treba predpisati in preverjati pri betonih, za katere je predvidena

(3) Število ciklov zmrzovanja/tajanja za navedeno stopnjo izpostavljenosti XF3

(4) V projektu se lahko predpiše večje število ciklov zmrzovanja/tajanja.

(5) Beton se šteje za odporen proti zmrzovanju/tajanju, če pri predpisani starosti in

5.5.6 Odpornost površine betona proti zmrzovanju in tajanju (OPZT)

(1) Če se zahteva, je treba odpornost površine betona proti zmrzovanju/tajanju

(2) Šteje se, da je površina betona odporna proti zmrzovanju/tajanju, če po n

(3) Število ciklov n mora znašati: