Enostavno Navodilo Za Montažo Slike Za Poročila: T-Media Simple Guide

Enostavno navodilo za montao slike za poroila
elimo, da gledalec sledi zgodbi in da ni zmeden. Slika in komentar morata uinkovati

skupaj. Toda slika mora poskuati pripovedovati svojo vidno pripoved.

- Natanno moramo vedeti, o em pripoveduje zgodba.
- Do podrobnosti spoznajte slikovno gradivo in odlomke intervjujov, ki
jih imate, da opiete zgodbo, e preden zanete z montao.
- Montirajte prizore, da si posnetki sledijo prijazno in gledalec ne opazi
montae.
- Poskuajte montirati najprej sliko in komentar (off) poloite kasneje.
- Uporabite originalen zvok, posebno v kljunih prizorih tam, kjer je
sprememba lokacije ali kot naravno toko reza.
- Poskuajte najti dober zaetni posnetek, ki pritegne pozornost ali doloi
kraj dogodka ali takoj pokae osrednjo osebo zgodbe.
- Posamezni posnetki naj ne bodo prekratki. Vse, kar je kraje od 3.
sekund, je teko videti razlono.
- Statini posnetki z dogajanjem v nespremenjenem izrezu vedno delujejo
dobro. Ne reite med obraanjem, dviganjem ali spuanjem in
zumiranjem.
- Zagotovite, da se najbolji posnetki uporabijo v celoti, ne meite pro
dobrih posnetkov.
- Uporabi blinje posnetke samo, e je oseba pomemben del zgodbe
in je omenjena v tej toki offa - teksta.
- Najdi dober konni posnetek, navadno daljega, ki zakljui prispevek in
ima gledalec dovolj asa za ogled pred prehodom na sliko iz studia.

T-Media Simple Guide.
- 1/1 -
A-PDF Merger DEMO : Purchase from www.A-PDF.com to remove the watermark
J ik fil k d k ij J ik fil k d k ij Jezik filmske produkcije Jezik filmske produkcije
Pregled Pregled
Vizualna precepcija
Gestalt psihologija percepcije
Fizioloke in psihofizioloke specifike in omejitve Fizioloke in psihofizioloke specifike in omejitve
Relativnost slike
Estetika v zlatem rezu in tretjinah
Ustvarjanje premikajoih se slik
Kader
Plan Plan
Rakurz
Mehanizmi pozornosti
Zgodba
22
Pregled Pregled
Montani spoji
Phi efekt
Bi l i Bipolarni prostor
Smer pogleda
Prostor as
Poloaj in kot kamere
Poloaj kamere
Os akcije Os akcije
Koti kamere
Trikotniko pravilo in pravilo tretjine
Snemalec v akciji Snemalec v akciji
33
Vi l ij Vi l ij Vizualna percepcija Vizualna percepcija
44
Vizualna percepcija Vizualna percepcija
Percepcija slike (sveta) je subjektivna
Psihologija percepcije po Gestalt teoriji
P ij lik j di i i t t ij k j likih Percepcija slike je dinamina interpretacija skorje velikih mogan
Primat zaznavanja pripada celoviti formi (nem. gestalt = oblika,
forma)
Zaznavanje tei k Zaznavanje tei k
organiziranosti blinjih in podobnih elementov,
enostavni formi,
enotnemu premikanju. enotnemu premikanju.
55
Enostavnost forme Enostavnost forme
66
Percepcija slike (sveta) je subjektivna
Psihologija percepcije po Gestalt teoriji
P ij lik j di i i t t ij k j likih Percepcija slike je dinamina interpretacija skorje velikih mogan
Primat zaznavanja pripada celoviti formi (nem. gestalt = oblika,
forma)
Zaznavanje tei k Zaznavanje tei k
organiziranosti blinjih in podobnih elementov,
enostavni formi,
enotnemu premikanju. enotnemu premikanju.
Celota ni samo skupek elementov
Celota je skupek elementov z medsebojnimi odnosi
Nenehno iskanje smisla videnega Nenehno iskanje smisla videnega
Smisel v elementih IN v medsebojnih odnosih med elementi
Primerjanje s stereotipi elementov in medsebojnih odnosov
Izkunje iz preteklosti Izkunje iz preteklosti
Sledi obutek zadovoljstva, umirjenosti in sproenosti
77
Gestalt teorija
Izkunje razporejamo glede na obiajnost, urejenost in
enostavnost objekta enostavnost objekta
Fundamentalni principi zaznavanja v zakonih teenja k celovitosti
oblike, forme
Zakon izpolnjenosti (Law of Closure) izpolnjevanje, vmeanje
navideznih elementov
Zakon podobnosti (Law of Similarity) podobnost (oblika, barva, velikost,
osvetljenost)
Zakon bliine (Law of Proximity) asovna ali prostorska bliina Zakon bliine (Law of Proximity) asovna ali prostorska bliina
Zakon simetrinosti (Law of Simmetry) simetrinost postavitve
elementov neglede na oddaljenost
Zakon kontinuitete (Law of Continuity) tenja po nadaljevanju
lj j i l ih l ih i ki ti ih ponavljanja vizualnih, slunih in kinetinih vzorcev
Zakon sorodne smeri gibanja (Law of Common Fate) podobnost smeri
gibanja elementov
88
Gestalt Gestalt fundamentalni fundamentalni principi principi
Zakon izpolnjenosti Zakon podobnosti Zakon bliine
99
Fizioloke (oko) in psihofizioloke (mogani, dojemanje)
specifike in omejitve vida
Vid je omejen s sposobnostjo zaznavanja jasne slike Vid je omejen s sposobnostjo zaznavanja jasne slike
Zaznavanje jasne slike povezano s asom opazovanja
Fizioloko (dolina ekspozicije)
Psihofizioloko (kompleksnost predmeta) Psihofizioloko (kompleksnost predmeta)
Meje osvetljenosti
Ozko podroje vida
Rumena pega u e a pega
Okolica rumene pege
Oesna dinamika
Diskretni karakter
Zvezni karakter
Pretok informacij
Verjetnost
Homogenost in kaos
Vid vs. sluh
10 10
Dinamika objektov
Inercija
Hitrost
Priakovanje
Gibanje v asu zaznavanja
Zanimivosti
lovek porabi ve asa za popolno ugotavljanje pomena objekta, kot za
dejstvo, da ta objekt ni to, kar ie.
Zaradi nepopolnosti utov, nae zaznavanje izpopolnjuje sliko. Ustvarja
lastni materialni svet Predsodki zameglijo percepcijo lastni materialni svet. Predsodki zameglijo percepcijo.
Ljudje vidijo samo toliko, kot so se nauili
Nivoji zaznavanja
Fizioloki primerjanje glede na predhodnjo svetlobo in barvo Fizioloki primerjanje glede na predhodnjo svetlobo in barvo
Psihofizioloko primerjanje glede na spomin
Psiholoki primerjanje s stereotipi
P i j j Primerjanje
11 11
R l ti t lik R l ti t lik Relativnost slike Relativnost slike
12 12
Relativnost slike Relativnost slike
13 13
Bolj verjamemo vidu kot sluhu
Kar vidimo je za nas resnica
14 14
15 15
16 16
17 17
18 18
Tisti, ki ustvarjajo sliko, nam krojijo resnico
Optine prevare kot napaka ali kot lastnost
Objektivnost z neobjektivnim pristopom Objektivnost z neobjektivnim pristopom
Pospeeno gibanje
Upoasnjeno gibanje
N ib j Nasprotno gibanje
Ustavljeno gibanje
Projekcija v ozadju
Inducirano gibanje
Pokrivanje objektiva
Stop trik
Snemanje z ogledali
Usklajevanje perspektive
Maketa
Objektiv
19 19
Vsak ivi v svojem svetu fantazije, ampak veina ljudi tega ne
razume. Nihe ne vidi realnega sveta. Vsak lovek svoji
osebni fantaziji enostavno pravi resnica.
Federico Fellini
Umetnost naj ne belei zunanji svet, ampak naj ga presee.
Kamera naj raziskuje svet in ne samo opazuje.
Andrei Tarkovsky
20 20
E t tik l t i t tji h E t tik l t i t tji h Estetika v zlatem rezu in tretjinah Estetika v zlatem rezu in tretjinah
21 21
Zlato tevilo Zlato tevilo
a+b
a b
a:b=(a+b):a
( ) a b a b a : : + =
b a a + a
a:b (a b):a
2
5 1+
=
a b
=
b
=
1
1+ =
618 , 1
+
=
2
5 1
Fibonaccijevo zaporedje
2
0 1
2
=
( )
1 2
1 1 4 1 1
2 , 1

=
2
22 22
1 2
Zlato tevilo Zlato tevilo
23 23
Zlati rez Zlati rez
24 24 24 24
Zlati rez Zlati rez
25 25
Pravilo tretjin Pravilo tretjin
26 26
Pravilo tretjin Pravilo tretjin
27 27
Pravilo tretjin Pravilo tretjin skrajne meje skrajne meje
28 28
U t j j ik j ih lik U t j j ik j ih lik Ustvarjanje premikajoih se slik Ustvarjanje premikajoih se slik
29 29
Kader Kader
Osnovna enota ali element montae
Posnetek brez prekinitev
Sprememba likovno-dinamine kompozicije
Zaetek in konec
Prostor v kadru ni zaprt s stalia dojemanja (le zaasno) Prostor v kadru ni zaprt s stalia dojemanja (le zaasno)
Medsebojna odvisnost kvaliteta filma celotna zgodba
Glavne sestavine in zaimbe
30 30
Plan Plan
Velikost objekta / vidno polje objektiva
Delitev
Oddaljen plan ali oddaljen total (100m ali ve) Oddaljen plan ali oddaljen total (100m ali ve)
Sploni plan ali total (30m ali ve)
Srednji sploni plan ali poltotal
Srednji plan Srednji plan
Ameriki plan ali american
Srednji blinji plan ali srednji groplan (pod ali nad prsi)
Blinji plan ali groplan Blinji plan ali groplan
Detajl
Progresija/regresija planov
Globinski plan/kader
31 31
Rakurz Rakurz
Identifikacija, sugeriranje utenj in preseneenje
Normalni rakurz
Zgornji rakurz Zgornji rakurz
Spodnji rakurz
32 32
M h i i ti M h i i ti Mehanizmi pozornosti Mehanizmi pozornosti
33 33
Pozornost Pozornost
Sredina elipsa v sliki
Tipino samo ena cona pozornosti v kadru
Postopki preusmerjanja pozornosti
Premik objekta ali dialog
Premik kamere v primeren poloaj
Razlikovanje v gibanju
Razlikovanje v osvetlitvi ali barvi
Postavljanje v sprednji plan
Ostrina ali preostritev
Smer pogleda
Zvok
Premik kamere
Zgodba
34 34
Zgodba in pozornost Zgodba in pozornost
Kljuni element pozornosti
Psiholoki principi
P t b i f iji Potreba po informaciji
Ni ali malo informacije
Ocena informacije
P Proces
Razlogi
Razlikovanja
PROJEKCIJA
35 35
M t i ji M t i ji Montani spoji Montani spoji
36 36
Phi Phi efekt efekt
Premik pri prehodu med kadroma
Obstaja samo na ekranu
Vrste phi efekta:
Skok
Priblievanje ali oddaljevanje
Udarec
Tranformacija
Rotacija
37 37
Bipolarna organizacija prostora Bipolarna organizacija prostora
Bipolarna vez med dvema kadroma
Napeljevanje na naslednji kader
Iskanje smisla iz prejnjega kadra Iskanje smisla iz prejnjega kadra
Izhod iz bipolarnosti
38 38
Smer pogleda Smer pogleda
Pravilo nasprotne smeri
Prostor pogleda
Pogled pri rakurzu Pogled pri rakurzu
Viina pogleda
Triada
39 39
P t P t Prostor Prostor as as
40 40
Prostor Prostoras as
Psiholoki as
Psiholoki prostor
Orientacija
Filmski prostor Filmski prostor
Prostorska igra
Filmski as
Trajanje
Redosled
asovni tok
41 41
P l j i k t k P l j i k t k Poloaj in kot kamere Poloaj in kot kamere
42 42
Poloaj kamere Poloaj kamere
Priblievanje in oddaljevanje
Fizino ali preko gorine razdalje
Kader in kadriranje Kader in kadriranje
Globinska ostrina
Pomen
Os akcije
Pravilo 30 stopinj Pravilo 30 stopinj
43 43
Os akcije in komplementarni koti Os akcije in komplementarni koti
Namiljena linija
Ve izrazov
Li ij l d Linija pogleda
Rampa (v gledaliu)
Linija dogodka
3
Os akcije
K o m p l e m e n t a r n i k o t i
1
2
44 44
Enaka smer pogleda in smer premikanja igralcev
Objektivni koti Objektivni koti
Pogled skozi oi gledalca
Oddaljenost od osi akcije
6
5
4
1
2
3
45 45
3
Subjektivni koti Subjektivni koti
Pogled skozi oi igralca
Ni komplementarnosti, ni skok preko osi
Smer pogleda, pogled v kamero
1 2
33
46 46
Trikotniko pravilo Trikotniko pravilo
Zunanji nasprotni koti
Notranji nasprotni koti
Paralelni koti
Pravi kot
47 47
Pravilo tretjine Pravilo tretjine
48 48
S l k iji S l k iji Snemalec v akciji Snemalec v akciji
Podajanje izkuenj s terena Podajanje izkuenj s terena
49 49
Multimedijski center Laboratorij za telekomunikacije (LTFE),
Fakulteta za elektrotehniko,
Univerza v Ljubljani
HVALA ZA POZORNOST HVALA ZA POZORNOST
Univerza v Ljubljani
HVALA ZA POZORNOST HVALA ZA POZORNOST
50 50
Studijska in snemalna tehnika
Uvodno predavanje
7.10.2009
Opis predmeta
Namen predmeta je tudente nauiti, kako delujejo naprave za avdio video
produkcijo in postprodukcijo. tudenti se bodo seznanili z metodami in
naini avdio in video produkcije ter nauili uporabljati najsodobnejo
tehnologijo.
Opis vsebine:
Avdio/video produkcija
Pregled naprav za zajem zvoka in videa
Naprave za predvajanje zvoka in videa
Naprave za shranjevanje zvoka in videa, arhiviranje
Kamere in zvona snemalna tehnika, oprema za prenose v ivo, postavitev
Osvetlitev
Akustika prostora, zvona izolacija
Postprodukcija, nelinearna montaa
Grafika in raunalnika obdelava slike
Posebni efekti, virtualna scena
Podnaslavljanje in sinhronizacija
Scenografska oprema
Distribucija
Temeljna literatura:
E. P. J. Tozer: Broadcast Engineer's Reference Book, Focal Press, 2004
asovni potek predavanj
Delovna postaja
Predvajalniki&
Snemalne naprave
Mikrofoni
Audio
mealna
miza
Telefonski
hibrid
Procesor
zvoka
Audio
monitoring
Lokalni studiji
Mrea
Ostali oddaljeni izvori
Gradniki avdio sistema
Studijske
kamere
Video snemalniki
Streniki
Grafika
Video
Mealna
miza
Monitor
pred-pregled
Video
Rekorder/
Server
Karakter
generator
Ostali lokalni izvori
Oddaljeni izvori
Monitor
program
Programski
izhodi
Monitorski
izhod
Na distribucijo
Gradniki video sistema
Od radia do interneta Od radia do interneta 1. del 1. del
dr. Marko Prpi
MMK Nova Gorica, 14. oktober 2009
22
OD TELEGRAFA DO iPHONA
razvoj komunikacij in snemalnih tehnologij
RADIO, TELEVIZIJA, KONVERGENCA MEDIJEV
nastanek javnih in komercialnih medijskih sistemov
drugi sistemi
RAZISKAVE UPORABNIKOV MEDIJEV
branost
posluanost
gledanost
rabe multimedijskih tehnologij
MLADI IN MEDIJI
Rabe medijev med bruckami in bruci (lastna raziskava)
O EM SE BOMO DANES POGOVARJALI O EM SE BOMO DANES POGOVARJALI
33
TELEGRAF Samuel Morse (1843) Patent U.S. 1.647
gr. tele oddaljen + gr. graphein pisati; pisati na daljavo
leta 1861 povezava med ameriko vzhodno in zahodno obalo
OOd telegrafa do radia d telegrafa do radia
44
TELEFON Alexander Graham Bell (1876)
gr. tele oddaljen
gr. phone zvok
55
BREZINI TELEGRAF Gugliemo Marconi
ali radio telegraf, konec 19. stoletja
leta 1901 signal ez Atlantik
66
POVEZATI KOPNO IN MORJE
Potrebe mornarice
Titanic 14-15. april 1912 (David Sarnoff, RCA)
1. SVETOVNA VOJNA
Prepoved oddajanja
Radio v vojni
77
RADIO
od leta 1919 naprej
amerike univerzitetne radijske postaje
prve radijske postaje so nastale v ZDA
KDKA 1920
Nizozemska 1919
Francija, vica, Velika Britanija 1922
Nemija, eka, Avstrija, Belgija 1923
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Radio Ljubljana 1928
Radio Zagreb 1926
Radio Beograd 1924
Radio Radio
88
Radio Radio
EVROPA
monopol javnega servisa zadovoljuje potrebe dravljanov
ZDA
trni model, nastanek radijskih mre (ABC, CBS, NBC)
zadovoljuje potrebe potronikov
PBS in NPR (javna televizija in radio)
KANADA, AVSTRALIJA
mean model (dualni sistem)
AFRIKA, AZIJA
dravni model, vpliv kolonijalnih velesil
99
Radio Radio
EVROPA ODLIKE JAVNEGA SERVISA
Pestre programske vsebine izobraevanje, informiranje,
razvedrilo (nekaj za vse (something for everyone) in vse za
nekoga (everything for someone))
Zadovoljevanje potreb marginalnih skupin
Zavezanost k doseganju odlinosti na vseh podrojih
Slinost v tehninem smislu (95 % pokritost)
10 10
Radio Radio
RADIJSKI PROGRAM
Kaj nam je prinesel radio
Radio in asopisi
Glasba in as za iglo
Programski anri
Radijska igra
Formatiranje radijskih programov
11 11
ISKANJE NOVIH MONOSTI
radio Luxembourg
piratske radijske postaje
radio Pacifica
Radio Radio
12 12
RADIO KOT PROPAGANDNO ORODJE
radio v vojni
Nemija, Italija, Rusija, Velika Britanija (BBC)
Radio Jugoslavija, Radio Tirana, Radio Peking
US Forces Radio
Propaganda v povojnem asu
Radio Liberty, Radio Europa
Radio Radio
13 13
Radio Radio
VPLIV RADIA NA GLASBENO INDUSTRIJO
nosilci zvoka
voeni cilindri
gramofonska ploa (78 obratov/min, Long play in single),
jeklena ica
magnetofonski trak,
CD, DVD (digitalni zapis)
top lestvice in kultura mladih
glasbeni asopisi
14 14
Televizija Televizija
PRVI REDNI TELEVIZIJSKI PROGRAM
Nemci in Anglei razlini pristopi k novemu mediju
Prvi redni televizijski program BBC, 1936
Radio s sliko
ZDA Svetovna razstava v New Yorku, 1939
2. SVETOVNA VOJNA
Prenehanje oddajanja
RAZVOJ TELEVIZIJE PO II. SVETOVNI VOJNI
Razvoj v Evropi in ZDA
15 15
TELEVIZIJA IN RADIO
Radio nosilec razvoja
TELEVIZIJSKI PROGRAM
Poroila
Prevzemanje radijskih anrov
Nastanek formatov
Televizija in drugi mediji
Prodaja programov
16 16
VPLIV TELEVIZIJE NA INDUSTRIJO
Magnetni zapis za video
Od magnetoskopa do VHS kaset
Televizija in filmska industrija
17 17
IRITEV PROGRAMSKE PONUDBE
CNN 1. julij 1980
MTV 1. avgust 1981
18 18
DIGITALIZACIJA IN DEREGULACIJA EVROPSKEGA
MEDIJSKEGA PROSTORA
Satelit, digitalno oddajanje
EPG (elektonski programski vodnik)
19 19
Multimedija Multimedija
DIGITALIZACIJA IN NJEN VPLIV NA ELEKTRONSKE
MEDIJE
Zdruevanje telekomunikacij in elektronskih medijev,
konvergenca medijev
Deregulacija evropskega medijskega prostora, kabel, internet
in multimedija
VPLIV DIGITALIZACIJE NA GLASBENO INDUSTRIJO
neomejeno tevilo snemalnih kanalov
internet in padec prodaje glasbenih nosilcev
20 20
Multimedija Multimedija
TELEVIZIJA BREZ MEJA
Evropa in Amerika
Prevlada na svetovnih trgih
MULTIMEDIJA MULTIMEDIJA
0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00
ADSL
kabel
VDSL
optika
2009
2008
2007
Primerjava vrst irokopasovnih dostopov do interneta med letoma 2007, 2008 in
2009; GfK Slovenija, Tel.com monitor, september 2009
22 22
marko@prpic.net
VPRAANJA? VPRAANJA?
HVALA ZA POZORNOST!
Od radia do interneta Od radia do interneta 2. del 2. del
dr. Marko Prpi
MMK Nova Gorica, 14. oktober 2008
22
DOSEG MEDIJEV DOSEG MEDIJEV
REGULACIJA MEDIJEV
Na dravni ravni
Zakon o medijih
Zakon o RTV Slovenija
Na evropski ravni
Direktiva o ezmejni televiziji (Directive on Transfrontier
Television) (1989)
Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (Audio-Visual
Media Services Directive) (2009)
SAMOREGULACIJA MEDIJEV
Na ravni posameznega medija
Primer: Varuhinja pravic gledalcev in poslualcev (RTV SLO)
V obliki mednarodnih zdruenj
Primer: Mednarodno zdruenje novinarjev (IJA)
33
RAZISKAVE BRANOSTI, POSLUANOSTI IN
GLEDANOSTI
Namen raziskav
Vsebinske (programske)
Trne
Akademske
kako medij vpliva na navade poslualcev
kako vsebina vpliva na poslualca, kaj si zapomnimo ipd
RAZISKAVE MEDIJEV V SLOVENIJI
Televizija 67
Raziskovanje na RTV Slovenija
Raziskovalni intituti
Mediana, Media Pool, AGB Nielsen - Medijske raziskave
44
RAZISKAVE BRANOSTI, POSLUANOSTI IN
GLEDANOSTI
Vzorec
kaj merimo (spol, starost, izobrazba, ivljenski stil, gmotno stanje
anketirancev itd)
Vrste raziskav
dnevniki, telefonske raziskave, intervju, vpraalniki
Radiometrija
Telemetrija
Od vzorca do rezultatov
55
TISKANI MEDIJI - BRANOST
Vodilo tevilo prodanih izvodov
Koliko bralcev prebere en izvod asopisa
Kaj berejo
Kaj pogreajo
66
RADIO - POSLUANOST
Prime time
Radijski prime time
Televizijski prime time
Drobljenje publike
Ciljna publika
77
TELEVIZIJA
Razirjenost televizije
HUT = Homes using television
PUT = Peoples Using Television
Televizija v vekanalnem okolju
Evropa prihod konkurence cca. 1980
ZDA trije veliki (ABC, CBS, NBC) do l. 1980 in kasneje
Konkurenca snemalnih naprav (VHS, DVD, TiVo, PC, Apple TV)
88
ZDA
Televizija
Poprena dnevna gledanost televizije v gospodinjstvih
4,5 ure leta 1950
6 ur leta 1975
ve kot 7 ur leta 2005 in se poveuje.
Rabe novih tehnologij v letu 2009
Internet - 26 ur in 26 minut meseno (9 odstotkov ve kot lani),
Internet in video - 2 uri 19 minut meseno,
GSM in video - 3 ure in 15 minut meseno,
Maja 2009 je ve kot 65 odstotkov am. druin imelo soasno dostop
do digitalnega kabla in satelita - popreno 160 programov,
25 odstotkov ima DVR in
35 odstotkov VOD).
99
SLOVENIJA
Televizija
Poprena dnevna gledanost televizije
L. 2000 2 uri, 51 minut in 16 sekund
L. 2006 2 uri in 57 minut
L. 2008 2 uri, 59 minut in 2 sekundi
Vir: AGB Nielsen, medijske raziskave, d. o. o.
10 10
TELEVIZIJA GLEDANOST
doseg in dele
Razirjenost televizija (penetracija)
GLEDANOST V odstotkih = odstotek posameznikov, ki so videli
oddajo (100% = vsi prebivalci Slovenije, stari nad 4 leta =
1.910.100)
TEVILO GLEDALCEV = tevilo posameznikov, ki so videli oddajo
(gledanost v odstotkih izraena absolutno)
DELE = odstotek gledalcev v asu oddaje (100% = vsi gledalci
televizije)
11 11
DOSTOP DO SPLETNIH STRANI
tevilo dostopov (hits)
tevilo razlinih uporabnikov (unique users)
12 12
TELEVIZIJA
Viri novic v starostni skupini 18-24 (ZDA) (raziskava l. 2002)
TV poroila 82 %
asopisi 38 %
Radio 13 %
Internet 11 %
Revije 10 %
13 13
MEDIJI IN TUDENTI PRVIH LETNIKOV SLOVENSKIH
UNIVERZ dnevni asopisi
14 14
UNIVERZ - tedniki
15 15
UNIVERZ radijske postaje
16 16
UNIVERZ televizijski programi
17 17
UNIVERZ dnevnoinformativne oddaje
18 18
UNIVERZ raba interneta med bruckami in bruci
19 19
UNIVERZ kje dostopate do interneta
20 20
UNIVERZ kaj ponete na internetu
21 21
UNIVERZ spletne strani
22 22
LITERATURA LITERATURA
Sandra Bai Hrvatin in Marko Milosavljevi: Medijska
politika v Sloveniji v devetdesetih: Regulacija, privatizacija,
koncentracija in komercializacija medijev, Mirovni intitut,
Ljubjana, 2001
Asa Briggs in Peter Burke: Socialna zgodovina medijev. Od
Gutemberga do interneta, Sophia, Ljubljana, 2005
Laban, Vesna: Televizijsko novinarstvo: Hibridizacija
anrov in stilov, FDV, Ljubljana, 2007
Luthar, Breda: as televizije, Znanstveno in publicistino
sredie, Ljubljana, 1992
Brojan, Matja: Zaetki radian na Slovenskem, Modrijan in
Radio Slovenija, Ljubljana, 1999
23 23
Mart, Josep Maria: Od ideje do antene: tehnike radijskega
programiranja, Modrijan, Ljubljana, 2005
Pirc, Tatjana: Radio: Zakaj te imamo radi, Modrijan,
Ljubljana, 2005
Zajc, Melita: Tehnologije in drube, ISH, Ljubljana, 2000
Bergant, Joe, Miran Dolenec, Joe Mastnak, Bojan Nagli,
Stanko Perpar in Bojan Ramak: Valovanje skozi as:
Oddajniki in zveze: 1928-2008, RTV Slovenija, Ljubljana,
2007
Crisell, Andrew: An Introductory History Of British
Broadcasting, Routledge, London, 1997
24 24
Asa Briggs: The History Of Broadcasting In The United
Kingdom, Volume I - V, Oxford University Press, Oxford,
1961-1995
Erik Barnouw: A History Of Broadcasting In The United
States - A Tower In Babel, Volume I - to 1933, Oxford
University Press, New York, 1966-1979
Anthony Smith (ed.): Television: An International History,
Oxford University Press, Oxford, 1998
Jakopi, Kaja: TV voajerji, ISH, Fakulteta za podiplomski
humanistini tudij, Zbirka Documenta 14, Ljubljana, 2006
25 25
Magoun, Alexander B.: Television: The Life Story of a
Technology, The Johns Hopkins University Press,
Baltimore, 2009
Morton, David L. Jr.: Sound Recording: The Life Story of a
Technology, The John Hopkins University Press, Baltimore,
2004
Regal, Brian: Radio: The Life Story of Technology,
Greenwood Press, Westport, 2005
26 26
marko@prpic.net
VPRAANJA? VPRAANJA?
HVALA ZA POZORNOST!
1 1
Avdio signali in mikrofoni
2 2
dB (SPL)
3 3
PPM/VU metri
4 4
Avdio prikljuki
5 5
Simetrini avdio signal
6 6
Shema vezave
7 7
Mikrofoni - kondenzatorski
8 8
Elektreti
9 9
Dinamini mikrofoni
10 10
Trani mikrofoni
11 11
Smerne karakteristike
12 12
Primerjava frekvennih karakteristik
13 13
X/Y stereo
14 14
M-S Stereo
15 15
M-S Stereo
16 16
Vezava M-S na mealni mizi
Avdio mealne mize in snemalniki
Avdio mealne mize
Glasbena mealna miza
Monitoring mealna miza
Programska mealna miza
Primer (prenos in ozvoenje)
Vhodni moduli
Splona zasnova mealne mize
Vhodni modul
Patch panel
Vhodni nivoji / spisek izvorov
Karakteristike ekvalizatorjev
Izhodni modul
Zapis na feromagnetni material
Izgube v rei
Pasovna irina
Pasovna irina snemalnega signala
Je odvisna od velikosti ree na snemalno/bralni glavi in hitrosti traku
glede na glavo v
Rea mora biti manja kot je snemalna valovna dolina l
l = v/f f najvija posneta frekvenca
Sodobne glave imajo reo velikosti 3mm, kar znese pri snemanju
najvije frekvence npr. 8 MHz hitrost traku 25 m/s.
Sistemi z vrtljivo glavo
Digitalni avdio snemalniki
Akustika
mag. Mihael Krielj
Visokoolski strokovni tudij multimedijskih komunikacij
Predmet: Studijska in snemalna tehnika
Vsebina
Definicija akustike
Osnovne veliine
Zaznavanje zvoka
Lastnosti zvoka
Akustika prostorov
Odmevni as
Zvoni primeri razlinih odmevnih asov
Primeri akustinih reitev
Literatura
Akustika - definicija
Akstika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fiziolokimi in
fizikalnimi pojavi v zraku (lom, odboj, uklon in zvoni
pojavi). V irem pomenu je eksperimentalna in teoretina
veda o zvoku in njegovem irjenju, v ojem pomenu pa veja
znanosti, ki se ukvarja z zvokom v posameznih prostorih,
kot so sobe in gledalia. Akustini inenering se ukvarja z
naini upravljanja z zvokom v arhitekturi in gradbenitvu,
prouuje obvladovanje odmeva zvoka, zvono izolacijo in
zmanjanje ropot (Wikipedia)
Uho
Uho je sestavljeno iz treh delov:
zunanjega,
srednjega in
notranjega uesa.
Zunanje uho sestavljajo uhelj(3), sluni
kanal(2) in bobni(4). Resonanna frekvenca
tega dela je okrog 3 kHz in tam je uho najbolj
obutljivo za zvok.
Srednje uho tvorijo slune koice: kladivce(6), nakovalce(7) in stremence(8).
Evstahijeva cev(12) izenauje pritisk, kar zaiti bobni pred preobremenitvijo.
Slune koice tvorijo sistem vzvodov, ki prenaajo zvone vibracije
iz zunanjega na notranje uho.
Notranje uho ali labirint tvorijio
trije deli: polkroni kanali(9),
preddverje in pol(10).
Pol je cev, zavita v spiralo,
razdeljena na 3 kanale z dvema
membranama.
Iznad bazilarne membrane se
nahaja ti. Cortijev organ, ki je
zelo obutljiv sluni mehanizem
Cortijev organ je zelo obutljiv
sluni mehanizem. Bazilarna
membrana je dolga od 32 do 35
mm, na njej je okoli 15000 tako
imenovanih ciliarnih ivnih celic,
ki so debele 1 m, viina celic je
od 5 do 7 m . Vsaka celica nosi
na sebi do 100 dlaic.
Zvono valovanje
Zvok se obnaa po valovnih
zakonih in ima valovno dolino l
, ki je odvisna od hitrosti
razirjanja v in frekvence f
l = v/f
(v = 344 m/s)
Zvok, ki ga sliimo je valovanje
pritiska zranih delcev v
atmosferi
lovek slii zvok v frekvennem
podroju med 20 Hz do najve
20 kHz.
Osnovne veliine
Amplituda
Frekvenca
Hitrost
Valovna dolina
Faza
Harmonska nihanja
Amplituda
Faza
f 2f 3f 4f 5f
Sluni prag
Prag slinosti je definiran pri zvonem pritisku p
0
= 2.10
-5
Pa p
0
= 0dB pri 1000Hz.
Lahko ga definiramo tudi s pomojo zvone intenzitete Jo
= 10
-12
W/ m
2
Hitrost zvoka
!
v =
"RT
M
!
v =
1.4 "8.31T
2.87 "10
#2
= 20.1 T
Sestava zraka: 21% O2, 78%, 1%Ar
Molekularna masa:
(21% x 16 x 2) +(78% x 14 x 2)+(1% x 18 x1) = 2.87x10
-2
kg/mol
Pri 20C je absolutna temperatura T = 293 K
= adiabatska konstanta
R=plinska konstanta 8.31 J/Kmol
T=absolutna temperatura (K)
M=masa molekule (kg/mol)
!
v = 20.1 293 = 344 m s
(ali 1 mach)
Odboj zvoka
Zvok se razirja kot valovanje in nain interakcije zvoka z
razlinimi objekti je odvisen od velikosti objektov in valovne
doline zvoka
Valovne doline v slunem obmoju zvoka so 17mm do 17m
Valovna dolina zvoka je veliko veja od dimenzij ovire
Valovna dolina zvoka je primerljiva z dimenzijami ovire
Eden izmed glavnih ukrepov za uspeno ureditev slunega okolja je doseganje optimalnega odmevnega
asa. Odmevni as predstavlja merilo za to, koliko asa pojemajoi zvok vztraja v prostoru in nam pove
nekaj o tem kako 'iva' ali 'brez ivljenja' bo akustika prostora in kako glasno ali tiho bodo sliati
doloene ravni hrupa. Povezan je s koliino prisotne absorpcije zvoka. Za vsak prostor obstaja obmoje
optimalnega odmevnega asa, ki je odvisno od velikosti tega prostora in od tega ali je prostor
prvenstveno namenjen za govor ali glasbo.
Tako na primer odmevni as za govor ne sme biti predolg (0.8 sekund je dobra zgornja meja), sicer bo
prilo do prekrivanja zaporednih zvokov pri govoru, kar ima za posledico izgubo razumljivosti govora.
e pa je odmevni as prekratek (< 0.4s), bo prostor lahko deloval 'brez ivljenja', brez vsakrne opazne
podpore v prostoru, kar lahko zelo otei pogovor, zlasti kadar gre za komunikacijo z vejo skupino ljudi
na vejo razdaljo, kot je to primer v uilnicah ali v sejnih sobah. Pri uiteljih, ki pouujejo denimo 5 ali 6
ur na dan v prostorih, ki delujejo 'brez ivljenja', se lahko kot posledica pojavi utrujenost, boleine v grlu
ali pomanjkanje motivacije.
Za glasbene dejavnosti pa je dalji odmevni as koristen, saj zaradi zlivanja zaporednih tonov dobimo
obutek polnosti zvoka. e pa je odmevni as bistveno predolg, potem bo zaznani zvok izgubil svojo
jasnost in bo zvenel 'motno'. e pa je odmevni as prekratek, potem bo zvok 'suh', izvajalci se bodo zdeli
oddaljeni, zvoku pa bo manjkalo 'topline' in 'opredeljenosti'.
Zatorej je treba v vsakem prostoru, ne glede na vrsto njegove uporabe, optimirati odmevni as ki ne sme
biti niti predolg niti prekratek. Prevelika absorpcija zvoka, ko le ta ni potrebna, je prav tako
nesprejemljiva kot premajhna, ko je potrebna!
RT60 = 0.161 V/a
RT60 = Odmevni as v katerem jakost izvornega zvoka pade za 60 dB
V = volumen prostora (m
3
)
a = sabins (setevek vseh absorpcijskih faktorjev v prostoru)
Odmevni as
odmevni as trajanje zvoka v (delno) zaprtem prostoru, ko
zvoni vir preneha oddajati zvone valove
Odvisen je od:
Absorpcije zvoka
Velikosti prostora
1.8 - 2.0+
Dobro -
Zadovoljivo
Zadovoljivo -
Dobro
Slabo -
Zadovoljivo
Zborovska
glasba
1.2 - 1.4 Slabo Zadovoljivo
Zadovoljivo -
Dobro
Glasba
0.8 - 1.1
Nesprejemljiv
o
Zadovoljivo -
Slabo
Dobro Govor
Optimalno 2.1 - 3.0 1.4 - 2.0 .8 - 1.3
Odmevni as (s)

Vrednosti odmevnih asov
Vrednosti odmevnih asov
Primer 1
Brez talne obloge
Z talno oblogo
Primer 2
Govor brez odmeva
Govor v prostoru z 0.6 s
Glasba brez odmeva
Prostor z odmevnim asom:
0.46 s
1.47 s
2.10 s
7.67 s
(Dvorak Godalni kvartet t. 12)
Primeri akustinih reitev
Optimalni odmevni as
Venamenska dvorana (1)
Venamenska dvorana (2)
Glasbeni studio (1)
Glasbeni studio (2)
Glasbeni studio (3)
Programski studio (1)
Programski studio (2)
Dramski studio
Literatura
John Watkinson: Convergence in Broadcast and
Communications Media
Video kamere
1 1
Magnetoskopi Magnetoskopi
1 1
2 2
VHS, S-HVS, 8 in Hi8
Majhna hitrost traku - majhna pasovna irina video signala
Reitev: Colour Under
Nosilec za barvo prestavimo iz 4,43 MHz na 900 KHz
Pri reprodukciji dvignemo frekvenco nosilca barve na prvotno
vrednost
3 3
U-Matic (SECAM), U-Matic H (PAL)
V osnovi uporabljen kot VCR za ENG
Pomankjivosti:
Maksimalna kapaciteta kasete 1 ura. Razlog je majhna gostota zapisa
na trak zaradi presluha (glej sliko!)
Horizontalna resolucija samo 250 vrstic (NTSC)
Velike dimenzije video kasete. Ni primerno za kamkorder izvedbo.
Slaba kvaliteta slike in zvoka
Ni uporaben za domao uporabo
4 4
VHS, Betamax, S-VHS
Uporaba dveh video glav, ki sta med seboj zamaknjeni 10
Ni presluha med sosednjimi sledmi
Mogoa veja gostota zapisa - video kaseta za 2-3 ure snemanja
S-VHS
Ima boljo frekvenno karakteristiko vendar e vedno uporablja
colour under princip
5 5
Zapis komponentnega videa
Odpravi pomankljivsti colour under principa
Moen razvoj kamkorderjev
Komponente videa se zapisujejo posebej
asovna kompresija informacije o barvi
Betacam SP (Superior Quality), Panasonic M II
6 6
Betacam SP
Betacam SP je zdruljiv s starejim sistemom Betacam
Je premagal Panasonic M II
Ni odvisen od kompozitnega standarda (PAL ali NTSC)
Treba pa se je odloiti o tevilu linij (625 ali 525)
Je najbolji analogni sistem za zapis videa (340 vrstic horizontalne
resolucije)
7 7
Meje analognega zapisa videa
Problem kopiranja (um..)
Slaba kvaliteta zvoka zaradi ozke sledi na traku (veino povrine
traku je zavzel video)
Presluh med video sledmi
Orientacija magnetnega traku
Reitev:
Digitalni zapis slike in zvoka
CCIR 601 (Y, R-Y, B-Y) 8bit na vzorec... 216 Mbit/s
Ni ve potrebe po zapisu horizontalnih in vertikalnih sinhrnozacijskih
impulzov - s tem pridobimo cca 180 Mbit/s
Toda:
Uporabiti je treba dodatno kodiranje za korekcijo napak
8 8
Digitalni zapis videa
Problem:
Delci prahu na magnetnem traku
Reitev:
Prepletanje
Korekcija (error correction)
Prikrivanje (concealment)
Signal zapiemo na ve sledeh
Avdio se zapisuje z video glavami (2x stereo)
Se zapie 2x na sredino traku
Dodatni zapis za predposluanje pri montai (cue)
Format D1 je sposoben zapisati 216 Mbit/s vendar:
Drag zapis
Mgtf trak je 3/4 inch kar je preve za uporabo v kamkorderjih zato so
razvili:
D-2 (digitaliziran PAL ali NTSC signal)
D-3
D-5 (komponentni zapis, 1/2 inch kaseta, 216 Mbit/s - draga reitev)
9 9
Reitev - komprimirani video
Digital Beta (1993)
Razvil SONY, temelji na Betacam SP
Zapisuje CCIR 601 z DCT kompresijo v razmerju 2:1
4 avdio sledi na helikalni sledi in slaba kvaliteta zvoka na
longitudinalni sledi
Je ceneji kot D1 in ponuja vrhunsko kvaliteto slike (10 bit/ vzorec)
Sistem kompresije ni standariziran (problem povezovanja z drugimi
sistemi)
DV in miniDV (1995)
Konzorcij 10 podjetij je zasnoval sistem, ki je namenjen domai
uporabi
5:1 kompresija (4:1:1 ali 4:2:0)
2 avdio sledi na helikalni sledi
asovna koda je posneta na helikalni sledi
Zelo popularen format. Razviti vmesniki za prenos na druge sisteme
(IEEE 1394 - FireWire/Apple, iLink/Sony)
10 10
DVCPRO (1995)
Razvil Panasonic na osnovi DV formata (4 glave)
2 avdio sledi na helikalni sledi in longitudinalni zapis zvoka za
montao
Posname tudi asovne kode LTC (longitudinal time code) in VITC
(vertical interval time code)
Zelo popularen sistem zaradi nizke cene
DVCAM (1996)
Razvil Sony na osnovi DV formata kot profesionalni komponentni
sistem s 4 glavami
2 avdio sledi na helikalni sledi in longitudinalni zapis zvoka za
montao
Posname tudi asovne kode LTC (longitudinal time code) in VITC
(vertical interval time code)
Zaostaja za DVCPRO
11 11
Betacam SX (1996)
Razvil SONY na osnovi mehanike digitalne Bete
Profesionalni snemalnik (8bit CCIR 601 z MPEG 4:2:2 P@ML
kompresijo
18 Mbit/s in 10:1 kompresija, ki pa ni bila standarizirana zato je SONY
razvil sistem IMX (50 Mbit/s)
Digital S (1996)
Razvil JVC in je poznan tudi kot D9
Profesionalni sistem (4:2:2 sistem podoben MPEG)
HDCAM (1997)
Razvil SONY na osnovi digitalne Bete
Zapisuje HDTV signal z blago 4:4:1 kompresijo
V osnovi namenjen filmu zato snema progresivno 24 slik/s (lahko se
prilagodi tudi na TV format)
Drag sistem, ki ponuja visoko kvaliteto
12 12
DVCPRO 50
Panasonic kot nadgradnja DVCPRO
50 Mbit/s
IEEE 1394 vmesnik
IMX (2000)
Sony
CCIR 601 (8 bit MPEG 4:2:2 P@ML)
I-frame nain pri 50 Mbit/s
8 avdio sledi
13 13
14 14
15 15
16 16
17 17
18 18
19 19
20 20

- 1/4 -

- 2/4 -

- 3/4 -

- 4/4 -

Intervju na terenu

Navodilo, da dobite natanno to, kar elite, hitro in na nain za lahko montao:

1. Pr i pr ava
o pripravite sebe. Kaj je namen intervjuja? Koliko potrebujem? Kaj naj
vpraam? Kaj iem?
o Pripravite snemalno ekipo. Povejte jim zgodbo. Kaj potrebujejo? Koliko asa
potrebujejo? Naj snemajo med intervjujem. e je mogoe, naj uporabljajo
stativ.
o Pripravi intervjuvanca. Povejte mu, da je to kratka novika za poroila.

2. Lokaci j a
o Poskusite postaviti vse intervjuje v primerno okolje, pokaite, kaj
intervjuvanec je ali dela.
o e poroate z novinarske konference, poskusite opisati rezultate ali namen
sreanja in ne samo sreanje. Vedno povabite nastopajoe na intervju na
tiri oi.
o Izogibajte se hrupu.

3. Vpr aanj a
o "Glejte mene, ne kamero!"
o Vaa vpraanja morajo omogoiti intervjuvancu, da pove svoje mnenje.
o Iite reakcijo/komentar/ustvo ne dejstev.
o Splona vpraanja ali posebna vpraanja razumite razliko.
o Pazljivo posluajte, da lahko zastavite dodatna vpraanja.
o e ne dobite, kar ste eleli, ustavite intervju, pojasnite, zanite znova.
o Ne uporabljajte kamere kot belenice.

4. I zbor pr i zor ov - posnet kov
o uvajalni posnetki
o postavitveni posnetki (set up shots)
o dvoplan (two shot)
o nasprotna stran (reverse)

T-Media Simple Guide.

- 1/1 -
Planiranje poroil

emu planiranje?

o Uinkovito razporedi as
o Dobro uporabi omejene vire
o Predhodno doloi vire
o Bolje raziskovanje zgodbe
o Predvidite, kaj se bo zgodilo
o Ve originalnih zgodb
o Najdite primere iz ivljenja; dobre intervjuvance in posnetke
o Pomaga pri doloanju prednostnih nalog
o Pripravljen na nepriakovano
o Reporter je bolje pripravljen
o Imate nadzor nad vrstnim redom novic
o Bolji, primerno informativni in dobro ilustrirani prispevki
o Primerna regionalna pokritost
o Za spodbujanje idej, timskega dela in dobro notranjo komunikacijo
o Priprava prispevka na zalogo

Kako deluje planiranje poroil:

Viri zgodb

Priprava urnika dogodkov

Planiranje dnevnega dela

Tedenski uredniki pogovori postopki, ideje in nadaljne iskanje

Planiranje sestanka

Planiranje obveznosti in doloitev poroevalcev

Dnevni pregled

Roy Saatchi Associates
- 1/1 -

PRISPEVEK POROEVALCA REPORTERJA

Reporter je odgovoren za zgodbo, skupaj povee razline elemente in jih jasno
predstavi kronoloko z zaetkom, sredino in koncem.

Dobri prispevki

o Naredite jasno zgodbo, povejte enostavno.

o Povejte zgodbo z dobrimi posnetki in vloki.

o Imejte mone uvodne posnetke, raji z resninim zvokom, ki pritegne
zanimanje gledalca. Prvih 15-20 sekund morate uporabiti sliko in besedilo,
da zagotovo gledalec razume, kaj se je prej dogajalo, preden sliimo
intervjuvanca.

o Imejte besedilo in posnetke, ki spadajo skupaj. Besede naj ustrezajo
sliki, ne okoliajte. Uporabite premore, ki dovolijo gledalcu, da sprejme
slikovne informacije.

o Vedno skuajte prikazati uinke zgodbe z resninimi ljudmi, ker resnini
ljudje naredijo zgodbo ivljenjsko.

o So uravnoteeni z vkljuenimi najpomembnejimi stalii.

o Imejte dober zakljueni posnetek, ki daje obutek zakljuenosti in
besedilo sklene z okrepljeno glavno zgodbo, ki gledalce bolj informira.
Nikdar naj se posnetek ne kona s spremembo kadra.

o Uporabite pristen, naravni zvok za podkrepitev zgodbe.

o Imejte razlino sestavo in ritem, z javljanjem v kamero, mogoe z
anketo, grafiko in arhivskimi posnetki, kot tudi dobro sliko, naravni zvok in
nastopajoe.

Roy Saatchi Associates

- 1/1 -
SNEMALNA KNJIGA

Snemanj e pr i zor ov

Primer snemanj a prizorov, ko drvar podira drevo:

Bl i nj i posnet ek verina aga t art a

Bl i nj i posnet ek drvarj ev obraz

Bl i nj i posnet ek aga ree drevo

Sr ednj i kader drvar, aga in drevo

Sr ednj i kader ist o kot zgoraj , samo od zadaj

Tot al pokai dogaj anj e in lokacij o

Bl i nj i posnet ek drvarj ev obraz, ko gleda drevo

Dvi g kamer e gledanj e navzgor po drevesu

i r oki posnet ek drevo pade

Vin Ray I SBN 1 4050 0120 8

Roy Saat chi Associat es

- 1/ 1 -
AVDIO/VIDEO PRODUKCIJA
AVDIO/VIDEO PRODUKCIJA
Janez Strojan
RTV Slovenija
MMK Nova Gorica, 5. november 2008
2 2
3 3
PETELINJI ZAJTRK:
PETELINJI ZAJTRK:
Snemalna knjiga sekvence 50., 51. INEX. GORNJA
RADGONA SLAIARNA in 52.
Story board 51. sekvence
Slike kostumov
4 4
Osnovni posnetki
Osnovni posnetki
5 5
Vmesni kadri
Vmesni kadri
6 6
Sekvenca
Sekvenca
51.
51.
zmontirana
zmontirana
v filmu
v filmu
7 7
Ekipa
Ekipa
Celoveerni igrani film, Slovenija 2007
Scenarij in reija: Marko Nabernik
Literarna predloga: Feri Lainek
Direktor fotografije: Valentin Perko
Montaer: Janez Bricelj
Skladatelj: Saa Loi
Snemalec zvoka: Joe Trtnik
Oblikovalec zvoka: Botjan Kainik
Scenograf: Miha Ferkov
Kostumografinja: Nataa Rogelj
Oblikovalka maske: Mirjam Kavi
Producent: Franci Zajc
http http:// ://www www. .petelinjizajtrk petelinjizajtrk. .com com/si/ /si/
8 8
Na TV ekranih vsakodnevno videvamo razli
Na TV ekranih vsakodnevno videvamo razli
no
no
iroke formate slike:

iroke formate slike:
4:3; 14:9; 15:9; 16;9; 17:9; 4:3; 14:9; 15:9; 16;9; 17:9; Cinemascope Cinemascope 21:9 21:9
14:9 ali 1,55:1
16:9 ali 1,77:1)
4:3 (12:9) ali 1,33:1
15:9 ali 1,66:1
17:9 ali 1,85:1
21:9 Cinemascope ali 2,35:1
Franci Strehovec, udik PE TV Slovenija
9 9
SNEMANJE
VIDEO/AVDIO
N
E
P
O
S
R
E
D
N
O
REIJA
Dodatni video,
avdio, grafika
ODDAJNIK
SPREJEMNIK
PRIPRAVA PRIPRAVA
ZAPIS NA MEDIJ
trak, disk
ZAPIS NA MEDIJ
ARHIV
MONTAA
SINHRO
I
I
II
II
III
III
ZAPIS NA MEDIJ
trak, disk
Enokamerno Enokamerno
snemanje snemanje: :
- -neposredno v neposredno v IVO IVO
- -predvajanje posnetka predvajanje posnetka
- -monta monta a in dodatna a in dodatna
obdelava slike in zvoka obdelava slike in zvoka
IV
IV
10 10
SNEMANJE
SNEMANJE
Sinopsis, scenarij, snemalna knjiga
Ogledi snemalnih prizori (terena)
Priprave na snemanje (ekipa, tehnina oprema, VPD )
Postavitev tehnike (kabli, lui, kamera/e, mikrofoni in
ostalo)
Vaje
Snemanje
11 11
KAMERA:
KAMERA:
na
na
stativu
stativu
na roki
na roki
na rami
na rami
12 12
AVDIO:
AVDIO:
13 13
OSVETLJAVA:
OSVETLJAVA:
14 14
AV MONTA
AV MONTA
A
A
Prepis AV materiala v ra. mont.
Razlini formati zapisa (4:3, 16:9 )
Groba montaa ( zaetek pri filmu )
Dokonna montaa, opremljeno z zaetno in konno
pico, ter grafiko pripravljeno za predvajanje oziroma arhiv
ali za dodatno zvokovno obdelavo
15 15
16 16
V oddaji ne smemo uporabiti obeh TV formatov slike (4:3 in 16:9) brez predhodne
pretvorbe (konverzije) enega od obeh formatov
Uporabljeni formati slike v oddaji-meanje 16:9 in 4:3 formata slike
16:9 4:3 16:9 4:3
Slika na 4:3 TV EKRANU (brez korekcij):
Pravilna slika 4:3 Stisnjena slika 16:9
Pravilna slika 4:3
Stisnjena slika 16:9
Slika na 16:9 TV EKRANU (brez korekcij):
Razirjena slika 4:3 Pravilna slika 16:9 Razirjena slika 4:3 Pravilna slika 16:9
17 17
Arhiviranje 16:9 oddaj in oddaj v ostalih formatih
1. Osnovno pravilo je, da trajno arhiviramo izvirno 16:9 sliko
2. Arhivske podatke oddaj in srajke oddaj je potrebno dopolniti s podatki, ki jih
doslej nismo potrebovali, to je z osnovnim formatom oddaje (4:3 ali 16:9) in
natanno oznako formata slike v skladu s poimenovanjem, sprejetim na nivoju
RTVS (npr., osnovni format oddaje 4:3; format slike 16:9 Letterbox), tudi s
podatkom o TV standardu (SD aliprihajajoi-HD)
3. Zaradi nevarnosti dvojne konverzije formatov, je priporoljivo vodenje podatkov
o vseh konverzijah oddaje in uporabljenih insertov v oddaji (kar bo najteje!)
4. Pomanjkljivi ali napani podatki lahko bistveno vplivajo na predvajanje
programov (avtomatizacija predvajanja, WSS, AFD), konverzije formatov in na
konno kvaliteto slike oddaje
Za trajno arhiviranje OBVEZNO arhiviramo 16:9 sliko (Anamorfno 16:9 sliko)
Slika 16:9 Anmf. (4:3) TV sliko samo raziri 16:9 slika na 16:9 TV Slika 16:9
16:9 Letterbox je zaasna reitev in ni namenjen trajnemu arhiviranju (tuje TV postaje ga zavraajo!)
V prehodnem obdobju ga je priporoljivo arhivirati le kot delovni material za uporabo v 4:3 oddajah.
18 18
AV MONTA
AV MONTA
A
A
19 19
ARHIV
ARHIV
Sprejem in popis AV materiala v arhivu
Razlini formati zapisov (filmi, kasete )
Prostorski pogoji
Potrebni podatki o AV zapisu
Dvig AV materiala iz arhiva ter vraanje v arhiv
20 20
PREDVAJANJE
PREDVAJANJE
Dostava AV materiala v prostor za predvajanje emitiranje
asovno opredeljen termin predvajanja
V primeru kakne napake na AV posnetku pisno poroilo
Vrnitev AV materiala v arhiv
21 21
ODDAJANJE IN SPREJEMANJE AV SIGNALOV
ODDAJANJE IN SPREJEMANJE AV SIGNALOV
TV standardi
A/D in D/A pretvorniki zakasnitev
Meritev AV signalov
Razlini naini oddajanja AV signalov
Sprejem AV signalov
Kontrola sprejemnega AV signala
22 22
TV STANDARDI
TV STANDARDI
23 23
VIDEO IN AVDIO MERITVE
VIDEO IN AVDIO MERITVE
The signal analyzer tools from Tektronix
support a broad range of formats and standards.
From the innovative VM6000 Automated Measurement Set to the
award-winning VM700T Video Measurement Set, Tektronix
provides an array of tools for automated and assisted video
measurement.
24 24
brez
brez
i
i
ni prenos AV
ni prenos AV
kamera:
kamera:
brez
brez
i
i
ni
ni
Ethernet
Ethernet
-
-
IPTV:
IPTV:
25 25
Jo Jo e e Bergant Bergant, , udie udie OE OZ RTV Slovenija OE OZ RTV Slovenija
26 26
Na kon
Na kon
no obliko slike, ki jo na 4:3 ali 16:9 TV

no obliko slike, ki jo na 4:3 ali 16:9 TV
doma vidi gledalec, vplivajo
doma vidi gledalec, vplivajo
tevilni dejavniki.
tevilni dejavniki.
Med njimi so: Med njimi so:
1. 1. izbira izbira formata formata slike slike pri pri snemanju snemanju (4:3, 16:9, (4:3, 16:9, filmski filmski formati formati) )
2. 2. vrsta vrsta konverzije konverzije- -Letterbox 16:9, Letterbox 14:9, Letterbox 16:9, Letterbox 14:9, anamorfni anamorfni zapis zapis , Pan , Pan
scan 4:3, Pan Scan 16:9; scan 4:3, Pan Scan 16:9; Pillarbox Pillarbox 4:3, 4:3, Pillarbox Pillarbox 14:9 14:9
3. 3. format v katerem sliko predvaja TV postaja (konverzija slike) format v katerem sliko predvaja TV postaja (konverzija slike)
4. 4. analogno analogno ali ali digitalno digitalno oddajanje oddajanje
5. 5. vrsta TV sprejemnika (4:3 ali 16:9, analogni ali digitalni) vrsta TV sprejemnika (4:3 ali 16:9, analogni ali digitalni)
6. 6. nastavitev nastavitev TV TV sprejemnika sprejemnika
Na Na prve prve tiri tiri dejavnike dejavnike vpliva vpliva TV TV postaja postaja sama sama, , na na zadnja zadnja dva dva pa pa
izklju izklju no no gledalec gledalec. .
27 27
HVALA ZA POZORNOST
HVALA ZA POZORNOST
JEZIK TV OSVETLJAVE
JEZIK TV OSVETLJAVE
Predavatelj: Bogdan Zupan, udia
bogdan.zupan@rtvslo.si
SVETLOBA
SVETLOBA
RAZSVETLJAVA
SVETLOBA
RAZSVETLJAVA
OSVETLJAVA
NALOGE TV OSVETLJAVE
SVETLOBNI POTENCIALI ZAKAJ?
SVETLOBNA ORODJA S IM?
SVETLOBNE RAVNI V SLIKI
LIKOVNI JEZIK SVETLOBE KAKO?
NALOGE TV OSVETLJAVE NALOGE TV OSVETLJAVE
.Nivo osvetlitve
Kontrola kontrastnih razmerij
Osvetlitev nastopajoih
_Poudarjanje prostorskih razmerij
Izris slikovnih elementov
:Doloitev toke interesa
lUstreznost produkcijskim tehnikam
1. Nivo osvetlitve
1. Nivo osvetlitve
Vidnost, zapis svetlobe (film, TV), obutljivost kamere, tehnologija
2. Kontrola kontrastnih razmerij
2. Kontrola kontrastnih razmerij
loveko oko (razpon, zenica, gibanje), film, TV kamera
3. Osvetlitev nastopajo
3. Osvetlitev nastopajo
ih
ih
Portretna osvetljava, izris figure, kostumografija, odnos do ostalih
elementov v sliki
4. Poudarjanje prostorskih razmerij
4. Poudarjanje prostorskih razmerij
Prostor v 2D mediju, orientacija v prostoru, slikovni plani
5. Izris slikovnih elementov
5. Izris slikovnih elementov
Figure, kostumografija, scenski elementi, rekviziti
6. Dolo
6. Dolo
itev to
itev to
ke interesa
ke interesa
Vpliv na gledalca, toka interesa v sliki
7. Ustreznost produkcijskim tehnikam 7. Ustreznost produkcijskim tehnikam
Enokamerna snemanja
Vekamerna produkcija
Filmsko snemanje
SVETLOBNI POTENCIALI SVETLOBNI POTENCIALI
.Barva
Poudarek, zakritje
Vtis
_Vpliv na gledalca
Ustvarjanje slike
1. Barva
1. Barva
Barvna temperatura
Barvne sheme
Meanje barv (aditivno, subtraktivno)
2. Poudarek, zakritje
2. Poudarek, zakritje
Znailnosti subjekta
3. Vtis
3. Vtis
Ambient (gozd, cerkev, ulica)
Doba dneva (no, jutro, veer)
Vremenska situacija
4. Vpliv na gledalca
4. Vpliv na gledalca
Razpoloenje
Interes
ustva
Priakovanje
5. Ustvarjanje slike
5. Ustvarjanje slike
Svetlobne slike
Sence
Tekstura
Snop
Dinamika
Efekti
SVETLOBNA ORODJA SVETLOBNA ORODJA
.Tip svetlobnega vira
Kot osvetlitve
Oddaljenost in mo
_ irina sevanja
Barvna temperatura
:Vloga svetlobnega vira
1.
1.
Tip svetlobnega vira
Tip svetlobnega vira
Vir trde svetlobe
Vir mehke svetlobe
Vir trde svetlobe
Vir trde svetlobe
toka
kontrola
uinki
Vir mehke svetlobe
Vir mehke svetlobe
ploskev
(naini
razpritve)
kontrola
uinki
2. Kot osvetlitve
2. Kot osvetlitve
Sprednja osvetlitev
Stranska osvetlitev
Zgornja osvetlitev
Spodnja osvetlitev
Nasprotna osvetlitev
Prostorski kot
Uinki
Sprednja osvetlitev
Stranska osvetlitev
Zgornja osvetlitev Zgornja osvetlitev
Spodnja osvetlitev Spodnja osvetlitev
Nasprotna osvetlitev Nasprotna osvetlitev
3. Oddaljenost in mo
3. Oddaljenost in mo
Osvetljenost povrin
Enakomernost osvetlitve
4.
4.
irina sevanja
irina sevanja
Glede na tip reflektorja
Glede na pot sevanja
5. Barvna temperatura
5. Barvna temperatura
Sevanje rnega telesa pri doloeni temperaturi
- 3.200K
- 5.600K
6. Vloga svetlobnega vira
6. Vloga svetlobnega vira
Tritokovna postavitev
- Kljuni vir
- Polnilni vir
- Nasprotni vir
Kljuni vir
Polnilni vir
Nasprotni vir
Trito
Trito
kovna postavitev
kovna postavitev
SVETLOBNE RAVNI V SLIKI SVETLOBNE RAVNI V SLIKI
Medsebojna razmerja:
Raven nastopajoih
Portret, izris, poudarek, kostumografija
Raven scenskih elementov
Tri dimenzije, teksture, barve
Raven uinkov
Slike, dinamika, iluzije
LIKOVNI JEZIK SVETLOBE LIKOVNI JEZIK SVETLOBE
.Izoblikovanje stalia
Svetlobna struktura slike
Svetlobni stili
_Slikovni kljui
Svetlobni prostor
:Senca
lSvetlobne slike
Dinamika
Koncepti osvetljave
1. Izoblikovanje stali
1. Izoblikovanje stali
a
a
Glede na
- Identiteto oddaje
- Ciljno skupino
gledalcev
- Materiale
- Nastopajoe
2. Svetlobna struktura slike
2. Svetlobna struktura slike
- Osvetljene
povrine
- Sence
- Odsevi
- Viri svetlobe
- Svetlobna telesa
3. Svetlobni stili
3. Svetlobni stili
.Notan
Silhueta
Chiaroscuro
1. Notan
1. Notan
Enakomerno
osvetljene
povrine, brez
senc
Sprednja,
mehka
osvetlitev
Poudarek barv
in vzorcev
2. Silhueta
2. Silhueta
Jasen obris
brez izrisanih
povrin in
volumnov
Osvetlitev
povrine za
subjektom
Poudarek
obrisa
subjekta
3. Chiaroscuro
3. Chiaroscuro
Volumen,
globina
Veplastna
osvetljava
Prostorski
uinek,
volumen
4. Slikovni klju
4. Slikovni klju
i
i
Tonska lestvica (sivi klin)
Nizki klju
Srednji klju
Visoki klju
Nizki klju
Nizki klju
Tonalne
vrednosti
z dna
tonske
lestvice
Srednji klju
Srednji klju
Tonalne
vrednosti s
sredine
tonske
lestvice
Visoki klju
Visoki klju
Tonalne
vrednosti z
vrha
tonske
lestvice
4. Svetlobni prostor
4. Svetlobni prostor
.Svetlobni plani
Perspektiva
Svetlobna gradacija
Svetlobni plani
Svetlobni plani
Perspektiva
Perspektiva
Svetlobna gradacija
Svetlobna gradacija
5. Senca
5. Senca
Oblika sence
Vrste sence
Oblika sence
Oblika sence
Intenzivnost
Ostrina
Velikost
Dolina
Vrsta sence
Vrsta sence
Primarne sence (sence objekta na samem sebi)
Sekundarne sence (sence, ki jih mee objekt
na neposredno okolico)
Terciarne sence (sence, ki jih na objekt mee
drug objekt)
Neprave sence (obmoja, ki so neosvetljena)
6. Svetlobne slike
6. Svetlobne slike
Projekcija
Refleks
Snop
Vir svetlobe
Projekcija
Projekcija
Refleks
Refleks
Snop
Snop
Vir svetlobe
Vir svetlobe
7. Dinamika
7. Dinamika
Spremembe
Gibanje
8. Koncepti osvetlitve
8. Koncepti osvetlitve
.Strukturna osvetlitev
Realistina osvetlitev
Atmosferska osvetlitev
1. Strukturna osvetlitev
1. Strukturna osvetlitev
Predstavitev slikovnih elementov takih kot dejansko so, s
poudarkom znailnosti:
Obris
Oblika
Tekstura
Prosojnost
Prozornost
Barva
2. Realisti
2. Realisti
na osvetlitev
na osvetlitev
Imitacija svetlobnih situacij iz realnega okolja in asa
Vzbujanje vtisa o realnem asu in prostoru
Neposredna
Posredna
3. Atmosferska osvetlitev
3. Atmosferska osvetlitev
Vzbujanje razlinih razpoloenj in ustev
Naturalistina
Simbolina
Stilizirana
Abstraktna
Domiljijska
MMK 9.12.2009
Grafika
Karakter generator je v osnovi raunalnik s katerim
produciramo tekst in enostavno grafiko za to, da bi jo
dodali video programu.
Tekst lahko vnaamo preko tipkovnice ali preko
komunikacijskega vhoda.
Operater lahko izbira med razlinimi formati teksta in barvo
in kako je tekst prikazan v sliki (tekoi napisi, podnapisi..)
Primer je ime reporterja na dnu slike, rezultati tekme, volilni
rezultati, tabele, grafi in logotipi.
Image of keyboard and monitors of an AstonEthos character generator, placed in a Broadcast Truck of Studio Berlin,
Germany, Taken in Winter 2005, Analogue Camera
Karakter generator
Raunalnika obdelava slike
Korekcija barve
Korekcija krominannega in luminannega signala v sliki
Korekcija bele barve (white balance)
Kompozicija
Integracija novih elementov slike na isto ozadje
2D in 3D elementi
Dodajanje grafike
Logotipi
Generacija delcev
De, megla, tornado
Stabilizacija slike/sledenje
Analiza premikanja posnetka in uporaba inverznega gibanja v obeh
oseh za stabilizacijo slike
Kalkulacija gibanja objekta za vnos novih elementov z enakim
gibanjem v sliki (vozeemu avtomobilu lahko dodamo logotip, kid se
premika z njim)
Raunalnika obdelava slike
asovno skaliranje
Hitreje ali poasneje televizijske slike (v odnosu na originalno
hitrost)
Dodajanje sledi hitro premikajoim se predmetom
Filmski izgled
Dodajanje zrnatosti, ki je znailna za filmski trak
Korekcija barv, kontrasta
Nastavitev rnine in beline v sliki
Foto realizem
Uporaba algoritmov, ki omogoajo vkljuevanje dodatnih grafinih
elementov v originalno sliko na realistini nain.
Razvoj v prihodnosti
Moneji raunalniki omogoajo uinkovitejo obdelavo videa
Video poveuje resolucijo (1080i HD, 2K* in 4K** digitalni film)
Formati za digitalni kino:
* 2048 horizontalnih vrstic v sliki
** 4096 horizontalnih vrstic v sliki
Primer uporabnikega vmesnika..
TV in video monitorji
Slikovna elektronka
CRT (Cathode Ray tube)
Delta barvne toke so razporejene v obliki satovja
In line barvne toke so razporejene v obliki barvnih trakov.
Raunalniki zaslon
Raunalniki imajo vgrajeno enoto video pretvornik, ki
skrbi za eno ali ve od navedenih nalog:
Osveevanje zaslona
Pospeevanje grafike
Dekompresija digitalnega videa
Priprava analognega video izhoda
Digitalizacija video signala
Kompresija video signala
Video pretvornik
Osveevanje zaslona
Veina prikazovalnih enot kot je tudi CRT mora neprekinjeno
sprejemati video podatke. Ta proces se imenuje osveevanje zaslona.
Ker je precej podatkov na raunalnikem ekranu dalj asa
nespremenjenih, je smiselno, da so podatki za prikaz na ekranu v
posebnem RAM-u, ki je kar pod nadzorom video pretvornika.
Tipini primer za prikaz na ekranu je SVGA format, ki je definiran za
razline resolucije (800x600, 1280x1024, 1600x1200) in razline
barvne globine (4bpp, 8bpp, 16bpp, 24bpp). Frekvenca osveevanja je
70 Hz in deluje v nainu ne-prepletanja.
Nekateri pretvorniki imajo ve spomina kot je potrebno za en ekran,
kar je zlasti uporabno za video aplikacije.
Vse navedene resolucije ekrana imajo za posledico kvadratne piksle
pri razmerju ekrana 4:3.
V video pretvornikih se lahko uporabljajo tudi pomnilniki z dvojnim
dostopom. S tem se razbremeni dostop do pomnilnika s strani
raunalnika.
Raunalniki monitorji / TV zasloni
Raunalniki monitorji se razlikujejo od TV monitorjev:
Raunalniki zaslon opazujemo z veje bliine kot TV. Zato so
potrebne veje resolucije.
Za raunalnike monitorje se ne uporablja prepletanje.
Veina raunalnikih monitorjev uporablja ve nainov skeniranja.
Horizontalne frekvenca raunalnikih monitorjev je mnogo veja kot
pri TV.
Razmak med tokami
Razmak med tokami je pri raunalnikem monitorju 0.28mm, pri TV pa
obiajno 0.51mm in pri velikih zaslonih tudi do 1mm.
Osveevanje zaslona
Pri raunalnikem
monitorju je osveevanje
zaslona veja kot pri TV (70 Hz)
Barvna globina
Izraena je v tevilu bitov in
je lahko 8, 16, 24 in 32.
Plazma prikazovalnik
V vsaki celici je meanica plina (neon in ksenon), ki pod vplivom mone
elektrine napetosti tvori plazmo. Vsaka celica ima fosforni premaz
ustrezne barve.
Prikazovalniki s tekoimi kristali (LCD)
Prikazovalniki s tekoimi kristali (LCD)
Barve
Barve zagotovi barvni filter z rdeimi, zelenimi in modrimi tokami, ki
prekrivajo po eno LCD toko. Vsaka barvna toka potrebuje tri LCD toke.
LED zasloni
RGB Dynamic LED TV
Edge-LED TV
Sistemi za obdelavo videa
2 2
Uvod
Pred razvojem video rekorderja je televizijski program
potekal v ivo.
V filmski proizvodnji je snemanje in sestava programa
loena.
Filme je potrebno razvijati.
Potreben je proces montae.
Proces filmske proizvodnje se deli na dva dela:
Produkcija poskrbi, da so vsi posnetki na traku.
Post produkcija doda efekte, izvaja montao in sestavljanje.
Snemanje video signala je tudi video proizvodnji omogoilo
delitev na produkcijo in post produkcijo.
Elektronska montaa z video trakom
4 4
Uvod
Pri elektronski montai se kreira nov video trak, ki ima
posnete posamezne kadre v natannem zaporedju kot
zahteva program.
Kadri se kopirajo iz originalnega traku na nov trak in dobimo drugo
generacijo posnetka.
Z uporabo ve rekorderjev in uporabo video preklopnih
sistemov lahko v post produkciji uporabimo vse efekte, ki
se uporabljajo pri prenosu v ivo.
5 5
Sinhronizacija za montao
Sinhronizacija kompozitnega video signala poteka na treh
nivojih
Okvir (polje). Preklop pri okvirju ne omogoa raznih efektov prehoda
med dvema zapisoma, kjer je potrebna prisotnost obeh signalov.
Vrstica. Pri preklopu vrstic med dvema signaloma lahko prihaja do
problemov sinhronizacijske stabilnosti. Razvita je sinhronizacijska
tehnika za odpravo problema.
Barvni nosilec. Pri vrstinem preklopu med dvema signaloma je faza
barvnih nosilcev razlina in brez posebne sinhronizacijske tehnike
prihaja tudi do barvnih motenj.
6 6
Tehnike montae
Obstajajo tri osnovne tehnike video montae:
Sestavljanje.
Vstavljanje.
A-B trak.
Pri vseh nainih so potrebni kontrolni mehanizmi za natanno
pozicioniranje traku in pravilno sinhronizacijo med napravami.
Stopnja rafiniranosti in uporabe omenjenih lastnosti doloa
uvrenost sistema med profesionalne, pol-profesionalne in sisteme
za domao uporabo.
Omenjene tehnike montae potekajo direktno s predvajanjem.
7 7
Tehnike montae
Sestavljanje
Nov video trak se snema z zaporednim dodajanjem scen iz izvornega
traku.
Izvor je lahko rekorder ali kamera.
Izvorna scena je natanno pozicionirana, nato se presname na nov
trak z nekoliko rezerve.
Ob predpostavki, da so izvori prva generacija snemanja je montiran
video trak druga generacija.
Prehod med scenami je obiajno omejen na rez.
8 8
Tehnike montae
9 9
Tehnike montae
Vstavljanje
Montana shema je ista kot pri sestavljanju.
Za snemanje se uporablja trak, ki e ima posneto prazno sliko in
sinhronizacijske impulze.
Montaa ni ve nujno v zaporedju konnih scen.
Potrebuje nekoliko draje naprave; rekorder deluje najbolje z barvno
sinhronizacijo, eprav je uporaben tudi s sinhronizacijo okvirjev.
Vstavljanja scena se mora konati natanno na pravem mestu.
10 10
Tehnike montae
A-B trak
Pri tej tehniki je ve izvorov (najmanj dva).
Na vsakem izvoru so alternativni posnetki.
Signali iz izvorov se preko raunalniko krmiljenega preklopnika
snemajo na izhodnem rekorderju.
Ta nain montae zahteva barvno sinhronizacijo.
11 11
Tehnike montae
12 12
Naloge post produkcije
Post produkcija je mnogo ve kot samo montaa in
vkljuuje:
Korekcij slike. Lahko se zgodi, da video ni zadovoljive kakovosti in v
kolikor je mogoe se problemi odpravijo v post produkciji.
Efekti prehoda. Doloajo nain prehoda iz ene sekvence v drugo.
Video efekti. To so:
efekti z uporabo barvnih kljuev,
deljenje ekrana in
Digitalni efekti.
Naslovi.
Korekcija zvoka. Sem spada odprava uma, izravnava, efekti, stereo
uravnoteenje in nastavljanje nivoja.
13 13
Naloge post produkcije
Montaa zvoka. Konni zvoni zapis je rezultat meanja med ve
loenimi zvonimi zapisi (glasba, dialogi, efekti, ambient).
Integracija zvoka in videa. Zvok in video se obdelujeta loeno. Ko sta
loeno obdelana se zdruita v konni format. Sinhronizacija med
sliko in zvokom je izvedena s asovno kodo.
Video montaa.
Konna pretvorba formata. Obiajno se montaa izvri v format, ki jo
zahteva konni porabnik. e pa so predvidene kopije, se celotna post
produkcija izvri v formatu z najboljo kakovostjo. Pri kopiranju se
format pretvori v format za distribucijo.
asovna koda
15 15
Uvod
asovna koda je pomembna komponenta profesionalnih
video sistemov; zagotavlja referenco in sinhronizacijski
signal za video material.
Post produkcija zahteva natanno pozicioniranje video in
avdio montanih tok. Ko je okvir izbran, ga je mono
ponovno poiskati in identificirati na osnovi asovne kode.
asovna koda doloa as v urah, minutah, sekundah in
okvirjih v razponu 24 ur HH:MM:SS:FF (FF=0.24/29).
Vsebuje 80 bitov podatkov za vsak okvir.
16 16
LTC linearna asovna koda
asovna koda je posneta na posebno longitudinalno sled in
je dostopna, ko se trak pomika.
Brati jo je mono pri razlinih hitrostih traku.
Posneta je lahko pri produkciji ali pa je vstavljena na zaetku post
produkcije.
17 17
VITC asovna koda v vertikalnem intervalu
Podana je v vertikalnem zatemnitvenem intervalu video
signala.
Digitalna asovna koda je obiajno posneta v 19 in 21 vrstico.
Teko je zagotoviti njeno berljivost za vse hitrosti traku.
18 18
Vtisnjena asovna koda
Izpisana je na ekranu, tako da lahko uporabnik rono zapie
njeno vrednost za doloene scene.
Digitalna montaa
20 20
Uvod
Tekom razvoja se je digitalna video tehnologija najprej
uveljavila v post produkciji. Z napredkom tehnike pa je
postala realnost tudi digitalna montaa. Le-ta je zanimiva
predvsem zaradi druganega naina dela, ki se imenuje
nelinearna montaa.
Video trak je linearen medij. Da dobimo posnetek od toke A do toke
B na traku, je potrebno predvajanje celotnega intervala.
Pri video podatkih na raunalnikem disku, lahko montani sistem
dostopa do vsakega okvirja v trenutku. Ker ni potrebno predvajanje
posnetka na linearnem mediju do konne toke, se montaa imenuje
nelinearna.
21 21
Nelinearna montaa
Vsi posnetki, ki so izvori za montao so spravljeni na
raunalnikem disku. Pri montai je potrebno zagotoviti, da se
posneto gradivo predvaja v zahtevanem zaporedju. Montani
sistem ne snema ampak si zapomni vhodne in izhodne toke.
22 22
Strojna oprema
Glavni problem nelinearne montae je velika koliina video
podatkov in potrebna hitrost dostopa do njih.
Bitna hitrost video signala kakovosti za oddajanje je 180 Mps.
Za 1,5 ure video podatkov je potrebno cca. 112 Gb spomina.
Kompresija video signala se uporablja na vseh nivojih TV
produkcije: od snemanja, post produkcije do digitalnega
prenosa preko satelita.
Kompresija reducira bitne hitrosti (pasovno irino) in koliino
spomina.
Omejitve pri post produkciji: kompresirano sliko je nemogoe
obdelovati brez predhodne dekompresije.
23 23
Sistem za nelinearno montao
24 24
Kombinacija linearno in nelinearno
Post produkcija je asovno potratna in draga. Pomemben
del strokov je draga oprema. Ena od monosti zmanjanja
strokov je razbitje procesa v nizko kakovostno ne-sprotno
in visoko kakovostno sprotno montao.
Pri tem nainu se montaa izvri v drugem formatu in predvidoma z
manjimi stroki.
Rezultat montae je EDL (edit decision list) seznam, ki ima vpisane
montane toke z vrednostmi asovne kode.
Konna montaa se izvede z raunalniko vodenim sistemom z
uporabo originalnega visoko kakovostnega materiala.
25 25
Kombinacija linearno in nelinearno
SNEMALNA KNJIGA

GRADNIKI AUDIO SISTEMA

GRADNIKI VIDEO SISTEMA

OD RADIA DO INTERNETA

- telegraf (1843) Samuel Morse l. 1861 povezava med amerisko V in Z obalo
- telefon (1876) Alexander Graham Bell
- brezzicni telegraf (konec 19.stol.) Giugliemo Marconi l. 1901 prvi signal cez Atlantik
- radio (od 1919 naprej):
o prve rad. postaje v USA
o programski zanri, ''cas za iglo'', radijske igre
o piratske rad. postaje, radio Luxemburg, radio Pacifica
o radio v vojni = propagandno orozje
o vpliv na glasbeno industrijo:
nosilci zvoka: vosceni cilindri, gramofonska plosca, jeklena zica, magnetofonski trak;
CD/DVD (digitalni zapis)
top lestvice & kultura mladih; glasbeni casopisi
- televizija:
o prvi redni program: 1936 BBC!
o ''radio s sliko''
o TV programi: porocila, prevzemanje rad. zanrov, nastanek ''formatov'', TV in drugi mediji
o vpliv TV na industrijo:
magnetni zapis za video
od magnetoskopa do VHS kaset (1985 magnetoskopi)
TV in filmska industrija
o Siritev programske pondudbe: 1980 CNN, 1981 MTV
o Digitalizacija in deregulacija evropskega medijskega prostora
Satelit, digitalno oddajanje (footprint = prostor, ki ga satelit pokriva)
EPG (elektronski programski vodnik)
- multimedija:
o digitalizacija in njen vpliv na elektronske medije:
zdruzevanje telekomunikacij & elektronskih medijev, konvergenca medijev
deregulacija evropskega medijskega prostora; kabel, internet in multimedija
o vpliv digitalizacije na glasbeno industrijo:
neomejeno stevilo snemalnih kanalov
internet -> padec prodaje glasbenih nosilcev
- doseg medijev:
o regulacija medijev (na drzavni & evropski ravni)
o raziskave branosti, poslusanosti, gledanosti
namen: vsebinske, trzne, akademske
vzorec kaj merimo (spol, starost, izobrazba, zivlj. stil, gmotno stanje, etc)
vrste raziskav: dnevniki, telefonske ankete, intervjuji, ankete
radiometrija
telemetrija
o povprecna gledanost TV: 7 ur na dan; v SLO: cca. 3 ure na dan

AUDIO SIGNALI in MIKROFONI

- db (SPL)

- PPM/UV metri

- audio prikljucki

- simetricni audio signal

MIKROFONI:
- Kondenzatorski:
o Najkvalitetnejsi (in najdrazji)
o Sestavljeni iz kondenzatorja, ki je zaporedno vezan z uporom in virom napetosti. Kovinska opna (resonira
ob zvocnih nihajih) je ena elektroda kondenzatorja, ki ob nihanju spreminja razdaljo med drugo,
masivno elektrodo -> spreminja kapacitivnost kondenzatorja -> padec na uporu
o Slabost: potrebuje predojacevalnik (vecinoma vgrajen v ohisje mikrofona) -> 2 dodatni zici za napajanje
o Enakomerna obcutljivost v frekv. Dosegu med 20-30 kHz
- Dinamicni:
o Najbolj razsirjen
o Opna iz posebne aluminijeve zlitine (pri cenejsih mikrofonih je papirnata) in magnet z ustrezno zracno
mrezo
- Tracni

X-Y Stereo:

M-S Stereo:

AUDIO MESALNE MIZE in SNEMALNIKI

- Glasbena mesalna miza (linearni potenciometri, vgrajeni regulatorji sinhronizirajo razlicne dele)
- Programska mesalna miza
- Monitoring mesalna miza (namenjena temu, da se glasbeniki med sabo slisijo; nima linearnih potenciometrov)
- Vhodni moduli:
o PFL
o AFL
o Mute
o Solo
- Izhodni moduli
o L D (nivo levega in desnega kanala)
o M (L+D)
o S (L-D)
- Zapis na feromagnetni material:

- Izgube v rezi:

- Pasovna sirina snemalnega signala
o Odvisna od velikosti reze na snemalni/bralni glavi in hitrosti traku glede na glavo v
o Reza mora biti manjsa kot je snemalna valovna dolzina!
L = v/f f = najvisja posneta frekvenca
L = valovna dolzina
o Snemalne glave imajo rezo velikosti 3mm kar znese hitrost traku 25m/s (pri snemanju najvisje frekvence
8MHz)
- Digitalni audio snemalniki: vz. frekv. 48 in 44,1 kHZ (CD)

AKUSTIKA

Akustika = znanstvena veda, ki se ukvarja s fizioloskimi in fizikalnimi pojavi v zraku (lom, odboj, uklon, zvocni pojavi). Je
eksperimentalna in teoreticna veda o zvoku in njegovem sirjenju. Je veja znanosti, ki se ukvarja z zvokom v posameznih
prostorih (sobe, gledalisca, )
Akusticni inzeniring se ukvarja z nacini upravljanja z zvokom v arhitekturi in gradbenistvu, proucuje obvladovanje odmeva
zvoka, zvocno izolacijo in zmanjsanje ropota.

Uho:
- Zunanje (resonancna frekvenca = 3kHz)
- Srednje (slusne koscice prenasajo zvocne vibracije na notranje uho)
- Notranje (Cortijev organ zelo obcutljiv slusni mehanizem)

Zvocno valovanje:
- L = v/f v = 344 m/s (hitrost zvoka)
- Zvok, ki ga slisimo je valovanje pritiska zracnih delcev v atmosferi
- Clovek slisi 20 20.000 Hz
- Osnovne velicine:
o Amplituda
o Frekvenca
o Hitrost
o Valovna dolzina
o Faza
o Harmonska nihanja

Slusni prag:
- Prag slusnosti definiran pri zracnem pritisku p
o
= 2
.
10
-5
Pa -> p
o
= 0 dB -> prag = 1000 Hz
- Lahko definiramo tudi s pomocjo zvocne intenzitete J
o
= 10
-12
W/m
2

Odboj zvoka:
- Zvok se razsirja kot valovanje in nacin interakcije zvoka z razlicnimi objekti je odvisen od velikosti objektov in
valovne dolzine zvoka
- Valovne dolzine v slusnem obmocju so od 17mm do 17m

Odmevni cas:
- Trajanje zvoka v (delno) zaprtem prostoru, ko zvocni vir preneha oddajati zvocne valove
- Odvisen od absorpcije zvoka in velikosti prostora
RT60 = 0,161 V/a RT60 odmevni cas v katerem jakost zvoka pade za 60dB
V = volumen prostora
a = sabins (sestevek vseh absorb. faktorjev v prostoru)
- Optimalni odmevni cas:
o Govor: 0,8 1,1s
o Glasba: 1,2 1,4s
o Zborovska glasba: 1,8 2,0+ s
- Primeri akusticnih resitev:

Glasbeni studio:

Programski studio:

Dramski studio:

VIDEO KAMERE

MAGNETOSKOPI

- VHS, S-VHS, 8 in Hi8: majhna hitrost traku majhna pasovna sirina video signala
- Resitev: Colour under
o Nosilec za barvo prestavimo iz 4,43MHz na 900kHz
o Pri reprodukciji dvignemo frekvenco nosilca barve na prvotno vrednost
- U-Matic (SECAM), U-Matic H (PAL)
o V osnovi uporabljen kot VCR za ENG
o Pomanjkljivosti:
Max kapaciteta kasete 1 ura razlog = majhna gostota zapisa na trak zaradi presluha

Horizontalna resolucija je samo 250 vrstic (NTSC)
Velike dimenzije video kaset neprimerno za kamkorder izvedbo
Slaba kvaliteta slike in zvoka
Neuporaben za domaco rabo
- VHS, Betamax, S-VHS:
o Uporaba dveh video glav (med seboj zamaknjeni za 10) ni presluha med sosednjimi sledmi; mogoca
vecja gostota zapisa (video kaseza za 2 -3 ure snemanja! )
o S-VHS: ima boljso frekvencno karakteristiko vendar se vedno uporablja color under princip

- Zapis komponentnega videa:
o Odpravi pomanjkljivosti color under principa
o Mozen razvoj kamkorderjev:
Komponente videa se zapisujejo posebej
Casovna kompresija informacije o barvi
Betacam SP (superior quality), Panasonic M II

- Betacam SP
o Zdruzljiv s starejsim sistemom Betacam
o Ni odvisen od kompozitnega standarda (PAL ali NTSC)
Treba se je odlociti o stevilu linij (625 ali 525)
Je najboljsi analogni sistem za zapis videa (340 vrstic horizontalne resolucije)

- Meje analognega zapisa videa:
o Problem kopiranja (sum..)
o Slaba kvaliteta zvoka zaradi ozke sledi na traku (vecino povrsine traku je zavzel video)
o Presluh med video sledmi
o Orientacija magnetnega traku
o Resitev:
Digitalni zapis slike in zvoka
CCIR 601 (Y, R-Y, B-Y) 8bit na vzorec 216 Mbit/s
Ni vec potrebe po zapisu horizontalnih in vertikalnih sinhronizacijskih impulzov s tem
pridobima cca 180 Mbit/s
TODA uporabiti je treba dodatno kodiranje za korekcijo napak

- Digitalni zapis videa:
o Problem: delci prahu na magnetnem traku
o Resitev:
Prepletanje
Korekcija (error correction)
Prikrivanje (concealment)
Signal zapisemo na vec sledeh
Audio se zapisuje z video glavami (2x stereo)
Se zapise 2x na sredino traku
Dodatni zapis za predposlusanje pri montazi (cue)
o Format D1 je sposoben zapisati 216Mbit/s vendar:
Drag zapis
Mgtf trak je inch kar je prevec za uporabo v kamkorderjih zato so razvili:
D-2 (digitaliziran PAL ali NTSC signal)
D-3
D-5 (komponentni zapis, inch kaseta, 216Mbit/s draga resitev)

- Resitev: komprimirani video
o Digital Beta (1993)
Razvil Sony (temelji na Betacam SP)
Zapisuje CCIR 601 z DCT kompresijo v razmerju 2:1
4 audio sledi na helikalni sledi in slabsa kvaliteta zvoka na longitudinalni sledi
Je cenejsi kot D1 in ponuja vrhunsko kvaliteto slike (10bit/vzorec)
Sistem kompresije ni standardiziran (problem povezovanja z drugimi sistemi)
o DV in miniDV (1995)
Konzorcij 10 podjetij zasnoval sistem namenjen domaci uporabi
5:1 kompresija (4:1:1 ali 4:2:0)
2 audio sledi na helikalni sledi
Casovna koda je posneta na helikalni sledi
Zelo popularen format; razviti vmesniki za prenos na druge sisteme (IEEE 1394
FireWire/Apple, iLink/Sony)
o DVCPRO (1995)
Razvil Panasonic (na osnovi DV formata 4 glave)
2 audio sledi na helikalni sledi in longitudinalni zapis zvoka za montazo
Posname tudi casovne kode LTC (longitudinal time code)in VITC (vertical interval time code)
Zelo popularen zaradi nizke cene
o DVCAM (1996)
Razvil Sony (na osnovi DV formata) profesionalni komponentni sistem s 4 glavami
2 audio sledi na helikalni sledi in longitudinalni zapis zvoka za montazo
Posname tudi casovne kode LTC in VITC
Zaostaja za DVCPRO
o Betacam SX (1996)
Razvil Sony na osnovi mehanike digitalne Bete
Profesionalni snemalnik (8bit CCIR 601 z MPEG 4:2:2 P@ML kompresijo)
18Mbit/s in 10:1 kompresija, ki pa ni bila standardizirana zato je Sony razvil sistem IMX
(50Mbit/s)
o Digital S (1996)
Razvil JVC (poznan tudi kot D9)
Profesionalni sistem (4:2:2 sistem podoben MPEG)
o HDCAM (1997)
Razvil Sony na osnovi digitalne Bete
Zapisuje HDTV signal z blago 4:4:1 kompresijo
V osnovi namenjen filmu snema progresivno 24 slik/s (lahko se prilagodi tudi na TV format)
Drag sistem, visoka kvaliteta
o DVCPRO 50
Panasonic kot nadgradnja DVCPRO
50Mbit/s
IEEE 1394 vmesnik
o IMX (2000)
Sony
CCIR 601 (8 bit MPEG 4:2:2 P@ML)
I-frame nacin pri 50 Mbit/s
8 audio sledi

AUDIO/VIDEO PRODUKCIJA

Formati:

Snemanje:
- Sinopis, scenarij, snemalna knjiga,
- Ogledi snemalnih prizorisc (terena)
- Priprave na snemanje (ekipa, tehnicna oprema, VPD,)
- Postavitev tehnike (kabli, luci, kamere, mikrofoni, etc.. )
- Vaje
- Snemanje

AV montaza:
- Prepis AV materiala v rac. mont.
- Razlicni formati zapisa (4:3, 16:9,)
- Groba montaza (zacetek pri filmu)
- Dokoncna montaza, opremljeno z zacetno in koncno spico ter grafiko pripravljeno za predvajanje oz. arhiv ali za
dodatno zvokovno obdelavo

Televizija uporablja samo dva osnovna formata slike: 4:3 in 16:9
- Klasicni 4:3 format slike se v svetovni TV produkciji naglo opusca in nadomesca s 33% sirsim, 16:9 formatom slike
- 16:9 format slike je tudi format HDTV (format bodocnosti)
- Slika v 16:9 je za 1/3 (33,3%) sirsa od 4:3 formata

Arhiviranje 16:9 oddaj in oddaj v ostalih formatih:
- Osnovno pravilo je da trajno arhiviramo izvirno 16:9 sliko
- Arhivske podatke oddaj in srajcke oddaj je potrebno dopolniti s podatki, ki jih doslej nismo potrebovali z
osnovnim formatom oddaje (4:3 ali 16:9) in natancno oznako formata slike v skladu s poimenovanjem, sprejetim
na nivoju RTVS (npr. osnovni format oddaje 4:3, format slike 16:9 letterbox), pa tudi s podatkom o TV standardu
(SD ali HD)
- Zaradi nevarnosti dvojne konverzije formatov je priporocljivo vodenje podatkov o vseh konverzijah oddaje in
uporabljenih insertov v oddaju
- Pomanjlkjivi ali napacni podatki lahko bistveno vplivajo na predvajanje programov (avtomatizacija predvajanja,
WSS, AFD), konverzije formatov in na koncno kvaliteto slike oddaje

Arhiv:
- Sprejem in popis AV materiala v arhivu
- Razlicni formati zapisov (filmi, kasete,)
- Prostorski pogoji
- Potrebni podatki o AV zapisu
- Dvig AV materiala iz arhiva ter vracanje v arhiv
Predvajanje:
- Dostava AV materiala v prostor za predvajanje emitiranje
- Casovno opredeljen termin predvajanja
- V primeru kaksne napake na AV posnetku pisno porocilo
- Vrnitev AV materiala v arhiv

Oddajanje in sprejemanje AV signalov:
- TV standardi
- A/D in D/A pretvorniki zakasnitev
- Meritev AV signalov
- Sprejem AV signalov
- Kontrola sprejemnega AV signala

TV standardi:
- PAL (Phase Alternating Line) analogno TV kodiranje; locljivost: 625 vrsitc (vidnih 576); hitrost osvezevanja: 50Hz
(25 slik na sekundo); Evropa, Avstralija, etc.
- NTSC (National Television System Committee) 525 vrstic (vidnih 480); hitrost osvezevanja: 60Hz (30 slik na
sekundo); USA, Japonska, etc
- SECAM (Sequential Couleur Avec Memoire) -

Oddajanje AV signalov:
Na koncno obliko slike, ki jo na 4:3 ali 16:9 TV doma vidi gledalec, vplivajo stevilni dejavniki:
- Izbira formata pri snemanju (4:3, 16:9, filmski
formati)
- Vrsta konverzije Letterbox 16:9, Letterbox
14:9, ''anaformni zapis'', Pan Scan 4:3, Pan
Scan 16:9, Pillarbox 4:3, Pillarbox 14:9
- Format v katerem sliko predvaja TV postaja
(konverzija slike)
- Analogno ali digitalno oddajanje
- Vrsta TV sprejemnika (4:3 ali 16:9, analogni ali
digitalni)
- Nastavitev TV sprejemnika

Na prve 4 dejavnike vpliva TV postaja, na zadnja 2
pa gledalec.

OSVETLJAVA

Naloge TV osvetljave:
- Nivo osvetlitve (Vidnost, zapis svetlobe (film, TV..), obcutljivost kamere, tehnologija)
- Kontrola kontrastnih razmerij (clovesko oko razpon, zenica, gibanje.. ; film, TV kamera)
- Osvetlitev nastopajocih (potrebna osvetljava, izris figure, kostumografija, odnos do ostalih elementov v sliki)
- Poudarjanje prostorskih razmerij (prostor v 2D mediju, orientacija v prostoru, slikovni plani)
- Izris slikovnih elementov (figure, kostumografija, scenski elementi, rekviziti)
- Dolocitev tocke interesa (vpliv na gledalca, tocka interesa v sliki)
- Ustreznost produkcijskim tehnikam (enakomerna snemanja, veckamerna produkcija, filmsko snemanje)

Svetlobni potenciali:
- Barva (barvna temperatura, barvne sheme, mesanje barv aditivno, subtraktivno)
- Poudarek, zakritje (znacilnost subjekta)
- Vtis (ambient (gozd, cerkev, ulica..), doba dneva (noc, jutro, vecer), vremenska situacija)
- Vpliv na gledalca (razpolozenje, interes, custva, pricakovanje)
- Ustvarjanje slike (svetlobne slike, sence, tekstura, snop, dinamika, efekti)

Svetlobna orodja:
- Tip svetlobnega vira (vir trde svetlobe = tocka, vir mehke svetlobe = ploskev)
- Kot osvetlitve (sprednja, stranska, zgornja, spodnja, nasprotna osvetlitev; prostorski kot; ucinki)
- Oddaljenost in moc (osvetljenost povrsin, enakomernost osvetlitve)
- Sirina sevanja (glede na tip reflektorja in pot sevanja)
- Barvna temperaura
- Vloga svetlobnega vira(tritockovna postavitev: kljucni, polnilni in nasprotni vir)

Svetlobne ravni v sliki:
- Raven nastopajocih (portret, izris, poudarek, kostumografija)
- Raven scenskih elementov (tri dimenzije, teksture, barve)
- Raven ucinkov (slike, dinamika, iluzije)

Likovni jezik svetlobe:
- Izoblikovanje stalisca (glede na: identiteto oddaje, ciljno skupino gledalcev, materiale, nastopajoce)
- Svetlobna struktura slike (osvetljene povrsine, sence, odsevi, viri svetlobe, svetlobna telesa)
- Svetlobni stili
o Notan (enakomerne posvetljene povrsine, brez senc; sprednja, mehka osvetlitev; poudarek barv in
vzorcev)
o Silhueta (jasen obris brez izbrisanih povrsin in volumnov; osvetlitev povrsine ZA subjektom; poudarek
obrisa subjekta)
o Chiaroscuro (volumen, globina; vecplastna osvetljava; prostorski ucinek)
- Slikovni kljuci tonska lestvica (sivi klin)
o Nizki kljuc (tonalne vrednosti z dna tonske lestvice)
o Srednji kljuc ( s sredine tonske lestvice)
o Visoki kljuc ( z vrha tonske lestive)
- Svetlobni prostor
o Svetlobni plani
o Perspektiva
o Svetlobna gradiacija
- Senca
o oblika sence (intenzivnost, ostrina, velikost, dolzina)
o vrsta sence
primarne sence (sence objekta na samem sebi)
sekundarne sence (sence, ki jih mece objekt na neposredno okolico)
terciarne sence (sence, ki jih na objekt mece drug objekt)
neprave sence (obmocja, ki so neosvetljena)
- Svetlobne slike
o Projekcije
o Refleks
o Snop
o Vir svetlobe
- Dinamika (spremembe, gibanje)
- Koncepti osvetljave
o Strukturna osvetlitev predstavitev slikovnih elementov takih kot dejansko so, s poudarkom znacilnosti
(obris, oblika, tekstura, prosojnost, prozornost, barva)
o Realisticna osvetlitev imitacija svetlobnih situacij iz realnega okolja in casa; vzbujanje vtisa o realnem
casu & prostoru (neposredna, posredna)
o Atmosferska osvetlitev vzbujanje razlicnih razpolozenj in custev (naturalisticna, simbolicna, stilizirana,
abstraktna, domisljijska)

GRAFIKA

Karakter generator racunalnik s katerim produciramo tekst in enostavno grafiko za to, da bi jo dodali video
programu. Tekst lahko vnasamo preko tipkovnice ali prek komunikacijskega vhoda. Operator lahko
izbira med razlicnimi formati teksta, barvo in kako je tekst prikazan v sliki (tekoci napisi, podnapisi,
etc..). Pr: ime reporterja na dnu slike, rezultati tekme, volilni rezultati, tabele, grafi, logotipi,

Racunalniska obdelava slike:
- Korekcija barve (korekcija krominancnega in luminancnega signala v sliki, korekcija bele barve (white balance))
- Kompozicija (integracija novih elementov slike na isto ozadje, 2D in 3D elementi)
- Dodajanje grafike (logotipi)
- Generacija delcev (dez, megla, tornado, )
- Stabilizacija slike/sledenje
o analiza premikanja posnetka in uporaba inverznega gibanja v obeh oseh z stabilizacijo slike
o kalkulacija gibanja objekta za vnos novih elementov z enakim gibanjem v sliki (vozecemu avtomobilu
dodamo logotip, ki se premika z njim)
- casovno skaliranje (hitrejse ali pocasnejse TV slike (v odnosu na originalno hitrost); dodajanje sledi hitro
premikajocim se predmetom)
- filmski izgled (dodajanje zrnatosti, ki je znacilna za filmski trak; korekcija barv, kontrasta; nastavitev crnine in
beline v sliki)
- foto realizem (uporaba algoritmov, ki omogocajo vkljucevanje dodatnih graficnih elementov v originalno sliko na
realisticen nacin)
- razvoj v prihodnosti:
o mocnejsi racunalniki omogocajo ucinkovitejso obdelavo videa
o video povecuje resolucijo (1080i HD, 2K (2048 horiz. vrstic) in 4K (4096 horiz. vrstic) digitalni film)

TV IN VIDEO MONITORJI

Slikovna elektronka CRT (Cathode Ray tube)
- delta barvne tocke razporejene v obliki satovja
- in line barvne tocke razporejene v obliki barvnih trakov

Racunalniski zaslon: racunalniki imajo vgrajeno enoto (video ptevornik), ki skrbi za 1 ali vec navedenih nalog:
- osvezevanje zaslona
- pospesevanje grafike
- dekompresija digitalnega videa
- priprava analognega video izhoda
- digitalizacija video signala
- kompresija video signala

Osvezevanje zaslona:
- vecina prikazovalnih enot (kot CRT) mora neprekinjeno sprejemati video podatke = osvezevanje zaslona
- ker je precej podatkov na rac. ekranu dalj casa nespremenjenih so podatki za prikaz na ekranu v posebnem RAM-
u, ki je pod nadzorom video pretvornika
- Pr: SVGA format, ki je definiran za razl. resolucije (800x600,1280x1024, 1600x1200) in razl. barvne globine (4; 8;
16; 24bpp). Frekvenca osvezevanja je 70Hz (nacin ne-prepletanja)
- Nekateri pretvorniki imajo vec spomina kot je potrebno za en ekran -> uporabno za aplikacije
- Vse navedene resolucije imajo za posledico kvadratne pixle v razmerju ekrana 4:3
- V video pretvornikih se lahko uporabljajo tudi pomnilniki z dvojnim dostopom -> razbremeni dostop do
pomnilnika s strani racunalnika

Racunalniski monitorji / TV zasloni:
Razlika med rac. monitorji in TV monitorji:
- Racunalniski zaslon opazujemo z manjse razdalje kot TV -> zato so potrebne vecje resolucije
- Za rac. monitorje se ne uporablja prepletanje
- Vecina rac. monitorjev uporablja vec nacinov skeniranja
- Horizontalna frekvenca rac. monitorjev je mnogo vecja kot pri TV
- Razmik med tockami je pri rac. monitorju 0,28mm, pri TV obicajno 0,51 (pri velikih zaslonih tudi 1mm)
- Osvezevanje zaslona je pri rac. monitorju vecje kot pri TV
- Barvna globina je izrazena v stevilu bitov (8, 16, 24, 32)

Plazma prikazovalnik:
V vsaki celici je mesanica plina (neon in xenon), ki pod vplivom mocne elektricne napetosti tvori plazmo. Vsaka celica ima
fosforni premaz ustrezne barve.

Prikazovalnik s tekocimi kristali (LCD):
Barve zagotovi barvni filter z rdecimi, zelenimi in modrimi tockami, ki prekrivajo po eno LCD tocko. Vsaka barvna tocka
potrebuje 3 LCD tocke.

LED zasloni:
- RGB Dynamic LED TV
- Edge-LED TV

SISTEMI ZA OBDELAVO VIDEA

- Pred razvojem videorekorderja je TV program potekal v zivo.
- V filmski proizvodnji je snemanje in sestava programa locena (filme je potrebno razvijati, potreben je proces
montaze)
- Proces filmske proizvodnje se deli na dva dela:
o Produkcija poskrbi, da so vsi posnetki na traku
o Post produkcija doda efekte, izvaja montazo in sestavljanje
- Snemanje video signala je tudi video proizvodnji omogocilo delitev na produckijo in post produkcijo

Elektronska montaza z video trakom:
Kreira se nov video trak, ki ima posnete posamezne kadre v natancnem zaporedju kot zahteva program. Kadri se kopirajo iz
originalnega traku na nov trak in dobimo drugo generacijo posnetka. Z uporabo vec rekorderjev in uporabo video
preklopnih sistemov lahko v post produkciji uporabimo vse efekte, ki se uporabljajo pri prenosu v zivo.

Sinhronizacija za montazo - sinhronizacija kompozitnega video signala na treh nivojih:
- Okvir (polje) preklop pri okvirju ne omogoca raznih efektov prehoda med dvema zapisoma, kjer je potrebna
prisotnost obeh signalov.
- Vrstica pri preklopu vrstic med 2 signaloma lahko prihaja do problemovsinhronizacijske stabilnosti ->
sinhronizacijska tehnika za odpravo problema.
- Barvni nosilec pri vrsticnem preklopu med 2 signaloma je faza barvnih nosilcev razlicna in brez posebne
sinhronizacijske tehnike prihaja tudi do barvnih motenj

Tehnike montaze obstajajo 3 osnovne tehnike video montaze:
- Sestavljanje
o Nov video trak se snema z zaporednim dodajanjem scen iz izvornega traku
o Izvor je lahko rekorder ali kamera
o Izvorna scena je natancno pozicionirana, nato se presname na nov trak z nekoliko rezerve
o Ob predpostavki, da so izvori prva generacija snemanja je montiran trak druga generacija
o Prehod med scenami je obicajno omejen na rez
- Vstavljanje
o Montazna shema je ista kot pri sestavljanju
o Za snemanje se uporablja trak, ki ze ima posneto prazno sliko in sinhronizacijske impulze
o Montaza ni vec nujno v zaporedju koncnih scen
o Potrebuje nekoliko drazje naprave rekorder deluje najbolje z barvno sinhronizacijo, ceprav jeuporaben
tudi s sinhronizacijo okvirjev
o Vstavljena scena se mora koncati natancno na pravem mestu
- A-B trak
o Vec izvorov (najmanj 2) na vsakem izvoru so alternativni posnetki
o Signali iz izvorov se prek rac. krmiljenega preklopnika snemajo na izhodnem rekorderju
o Zahteva barvno sinhronizacijo
Pri vseh nacinih so potrebni kontrolni mehanizmi za natancno pozicioniranje traku in pravilno sinhornizacijo med
napravami. Stopnja rafiniranosti in uporabe omenjenih lasnosti doloca uvrscenost sistema med profesionalne, pol-
profesionalne in sisteme za domaco uporabo. Omenjene tehnike montaze potekajo direktno s predvajanjem.

Naloge post produkcije:
- Korekcija slike (lahko se zgodi, da video ni zadovoljive kakovosti in v kolikor je mogoce se problemi odpravijo v PP)
- Efekti prehoda (dolocajo nacin prehoda iz ene sekvence v drugo)
- Video efekti (efekti z uporabo barvnih kljucev; deljenje ekrana; digitalni efekti)
- Naslovi
- Korekcija zvoka (odprava suma, izravnava, efekti, stereo uravnotezenje, nastavljanje nivoja)
- Montazazvoka (koncni zvocni zapis = rezultat mesanja med vec locenimi zvocnimi zapisi glasba, dialogi, efekti,
ambient)
- Integracija zvoka in videa (zvok in video se obdelujeta loceno -> pol se zdruzita v koncni format; sinhronizacija
med zvokom in videom je izvedena s casovno kodo)
- Video montaza
- Koncna pretvorba formata (montaza se izvrsi v format, ki ga zahteva koncni porabnik. Ce so predvidene kopije, se
celotna PP izvrsi v formatu z najboljso kakovostjo pri kopiranju se format pretvori v format za distribucijo)

Casovna koda:
Je pomembna komponenta profesionalnih video sistemov; zagotavlja referenco in sinhronizacijski signal za video material.
Post produkcija zahteva natancno pozicioniranje video in audio montaznih tock. Ko je okvir izbran, ga je mozno ponovno
poiskati in identificirati na osnovi casovne kode. Casovna koda doloca cas v urah, minutah, sekundah in okvirjih v razponu
24 ur HH:MM:SS:FF (FF=024/29). Vsebuje 80 bitov podatkov za vsak okvir.
- LTC linearna casovna koda:
Casovna koda je posneta na posebno longitudinalno sled in je dostopna, ko se trak pomika. Brati jo je mozno pri
razlicnih hitrostih traku. Posneta je lahko pri produkciji ali pa je vstavljena na zacetku post produkcije.

- VITC casovna koda v vertikalnem intervalu:
Podana je v vertikalnem zatemnitvenem intervalu video signala. Digitalna casovna koda je obicajno posneta v 19.
in 21. vrstico.
- Vtisnjena casovna koda:
Izpisana na ekranu, tako da lahko uporabnik rocno zapise njeno vrednost za dolocene scene.

Digitalna montaza: (nelinearna montaza)
Video trak je linearen medij. Da dobimo posnetek od tocke A do tocke B na traku, je potrebno predvajanje celotnega
intervala. Pri video podatkih na rac. disku, lahko montazni sistem dostopa do vsakega okvirja v ''trenutku''. Ker ni potrebno
predvajanje posnetka na linearnem mediju do koncne tocke se montaza imenuje nelinearna.
Vsi posnetki, ki so izvori za montazo so spravljeni na rac. disku. Pri montazi je potrebno zagotoviti, da se posneto gradivo
predvaja v zahtevanem zaporedju. Montazni sistem ne snema, ampak si zapomni vhodne in izhodne tocke.
Glavni problem nelinearne montaze je velika kolicina video podatkov in potrebna hitrost dostopa do njih (bitna hitrost
video signala kakovosti za oddajanje je 180Mbps. Za 1,5 ure video posnetkov je potrebno cca 112GB spomina). Kompresija
video signala se uporablja na vseh nivojih TV produkcije: od snemanja, post produkcije do digitalnega prenosa prek satelita.
Kompresija reducira bitne hitrosti (pasovno sirino) in kolicino spomina. Omejitve pri post produkciji: kompresirano sliko je
nemogoce obdelovati brez predhodne dekompresije.

Kombinacija linearno nelinearno:
Post produkcija je casovno potratna in draga. Velik del stroskov je draga oprema. Ena od moznosti zmanjsanja stroskov je
rabitje procesa v nizko kakovostno ne-sprotno in visoko kakovostno sprotno montazo. Pri tem nacinu se montaza izvrsi v
drugem formatu in predvidoma z manjsimi stroski. Rezultat montaze je EDL (edit decision list) seznam, ki ima vpisane
montazne tocke z vrednostmi casovne kode. Koncna montaza se izvede z racunalnisko vodenim sistemom z uporabo
originalnega visoko kakovostnega materiala.

JEZIK FILMSKE PRODUKCIJE

Vizualna percepcija:
- Percepcija slike (sveta) je subjektivna.
- Psihologija percepcije po Gestalt teoriji:
o Percepcija slike je dinamicna interpretacija skorje velikih mozganov
o Primat zaznavanja pripada celoviti formi (nem. Gestalt = oblika, forma)
o Zaznavanje tezi k: organiziranosti bliznjih in podobnih elementov; enostavni formi; enotnemu
premikanju
o Celota ni samo skupek elementov. Celota je skupek elementov z medsebojnimi odnosi
- Nenehno iskanje smisla videnega (smisel v elementih IN v medsebojnih odnosih med elementi)
- Primerjanje s stereotipi elementov in medsebojnih odnosov (izkusnje iz preteklosti)
- Sledi obcutek zadovoljstva, umirjenosti in sproscenosti
Gestalt teorija:
- Izkusnje razporejamo glede na 'obicajnost', 'urejenost' in 'enostavnost' objekta
- Fundamentalni principi zaznavanja v zakonih teznja k celovitosti oblike, forme
o Zakon izpolnjenosti (izpolnjevanje, vmescanje navideznih elementov)
o Zakon podobnosti (podobnost oblika, barva, velikost, osvetljenost)
o Zakon blizine (casovna/prostorska blizina)
o Zakon simetricnosti (simetricne postavitve elementov ne glede na oddaljenost)
o Zakon kontinuitete (teznja po nadaljevanju ponavljanja vizualnih, slusnih in kineticnih vzorcev)
o Zakon sorodne smeri gibanja (podobnost smeri gibanja elementov)

Fizioloske (oko) in psihofizioloske (mozgani, dojemanje) specifike in omejitve vida:
- Vid je omejen s sposobnostjo zaznavanja jasne slike
- Zaznavanje jasne slike je povezano s casom opazovanja (fiziolosko dolzina ekspozicije; psihofiziolosko
kompleksnost predmeta)
- Meje osvetljenosti
- Ozko podrocje vida (rumena pega, okolica rumene pege)
- Ocesna dinamika (diskretni karakter, zvezni karakter)
- Pretok informacij (verjetnost; homogenost in kaos; vid vs. sluh)
- Dinamika objektov (inercija, hitrost)
- Pricakovanje
- Gibanje v casu zaznavanja
- Zanimivosti: clovek porabi vec casa za 'popolno' ugotavljanje pomena objekta, kot za dejstvo, da ta objekt ni to kar
isce. Zaradi nepopolnosti cutov nase zaznavanj izpopolnjuje sliko. 'Ustvarja' lastni materialni svet. Predsodki
zameglijo percepcijo. Ljudje vidijo samo toliko, kot so se naucili.
Nivoji zaznavanja:
- Fizioloski (primerjanje glede na predhodno svetlobo in barvo)
- Psihofizioloski (primerjanje glede na spomin)
- Psiholoski (primerjanje s stereotipi)

Relativnost slike:
- Bolj verjamemo vidu kot sluhu -> kar vidimo je za nas resnica.
- Tisti, ki ustvarjajo sliko, nam krojijo resnico (opticne prevare kot napaka ali kot lastnost)
- Objektivnost z neobjektivnim pristopom:
o pospeseno; upocasnjeno; nasprotno; ustavljeno gibanje
o projekcija v ozadju
o inducirano gibanje
o pokrivanje objektiva
o stop trik
o snemanje z ogledali
o usklajevanje perspektive
o maketa
o objektiv

Zlati rez:
- Zlato stevilo: a:b = (a+b):a
= 1,618
- Fibonaccijevo zaporedje 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34,
- Zlato stevilo v pentagramu

Pravilo tretjin:
- Razdeli sliko na 3 dele -> tam kjer se stikajo = ''power points''(mocnostne tocke) najprej se osredotocimo na te
tocke

Kader:
- Osnovna enota ali element montaze
- Posnetek brez prekinitev
- Sprememba likovno-dinamicne kompozicije
- Zacetek in konec
- Prostor v kadru ni zaprt s stalisca dojemanja (le zacasno)
- Medsebojna odvisnot kvaliteta filma celotna zgodba
- 'glavne sestavine in zacimbe'

Plan:
- Velikost objekta / vidno polje objektiva
- Delitev:
o Oddaljeni plan (oddaljeni total) 100m in vec; prikazuje okolico -> je bolj pomembna; info o prostoru
o Splosni plan (total) 30m in vec; ljudi se bolj razloci (obcutja cloveka se ne vidi) opisujemo prostor
o Srednji splosni plan (poltotal) razloci se spol, starost, geste, znacilnosti,..
o Srednji plan (p0 plan nula) pokaze cloveka od nog do glave, vidi se makromimika (splosno pocutje
cloveka); lepo prikazemo mnozico
o American plan (kabojski izrez) od glave do nekje sredine zgornjega dela nog; izenacenje moci izrazanja
(objekt = enako mocan kot okolica); primerno za wide-screen
o Srednji bliznji plan (srednji groplan)- pod ali nad prsi; dva izreza: 5:3 ali 5:2; pozna se mikromimika,
custva, volja, etc.. nikoli ne rezemo v sklepih
o Bliznji plan (groplan) malo pod rameni; mocno izrazno sredstvo, direktno, ''en face!''
o Zelo bliznji plan (veliki groplan) samo obraz, custva
o Detajl izrez oci, ust, predmeti,.. detajli, ki krepijo zgodbo
- Ce se postopoma priblizujemo objekto po vseh planih kazemo, da je neka stvar pomembna
- Vice versa: pokazemo kje se objekt nahaja
- Progresija/regresija planov
- Globinski plan/kader

Rakurz:
- Identifikacija, sugeriranje cutenj, presenecanje
- Locimo:
o Normalni rakurz (v visini oci)
o Zgornji
o spodnji

Mehanizmi pozornosti:
Pozornost:
- srediscna elipsa v sliki
- tipicno samo ena cona pozornosti v kadru
- postopki preusmerjanja pozornosti:
o premik objekta ali dialog
o premik kamere v primeren polozaj
o razlikovanje v gibanju
o razlikovanje v osvetlitvi ali barvi
o postavljanje v sprednji plan
o ostrina ali preostritev
o smer pogleda
o zvok
o zgodba
Zgodba in pozornost:
- kljucni elementi pozornosti
- psiholoski principi
o potreba po informaciji
o nic ali malo informacije
o ocena informacije
o proces
o razlogi
o razlikovanja
- projekcija

Montazni spoji:
Phi efekt:
- premik pri prehodu med kadroma
- obstaja samo na ekranu
- vrste:
o skok
o priblizevanje ali oddaljevanje
o udarec
o transformacija
o rotacija
Bipolarna organizacija prostora:
- bipolarna vez med kadroma
- napeljevanje na naslednji kader
- iskanje smisla iz prejsnega kadra
- izhod iz bipolarnosti
Smer pogleda:
- pravilo nasprotne smeri
- prostor pogleda
- pogled pri rakurzu
- visina pogleda
- triada

Prostor cas:
- psiholoski cas & prostor
- orientacija
- filmski prostor
- prostorska igra
- filmski cas (trajanje, redosled, casovni tok)

Polozaj in kot kamere:
- priblizevanje in oddaljevanje
o fizicno ali preko goriscne razdalje (fizicno ozadje ostane priblizno enako; zoom ozadje se precej
zmanjsa)
o kader in kadriranje
o globinska ostrina
o pomen
o os akcije
o pravilo 30 stopinj

Os akcije:
- namisljena linija
- vec izrazov
o linija pgledov
o rampa (v gledaliscu)
o linija dogodka
- nikoli ne prestopimo osi akcije!!
- Ce kamere postavimo na os akcije, gledalec dobi obcutek, da je sredi dogajanja
- objektivni koti
o pogledi skozi oci gledalca
o oddaljenost od osi akcije
- subjektivni koti
o pogled skozi oci igralca
o ni komplementarnosti, ni skoka prek osi
o smer pogleda, pogled v kamero
- trikotnisko pravilo:
o zunanji nasprotni kot
o notranji nasprotni kot
o paralelni koti
o pravi kot

- pravilo tretjine

STUD. & SNEM. TEHNIKA
(random zapiski)

- Produkcijski sistem
o kljucna organizacija (glavne zveze, sejmi, standardi)
o televizijski
- video prod. sistem je lahko enostaven, srednje obsezen ali obsezen
- arhitekruta in namembnost (studio mora bit zvocno in elektromagnetno (tudi svetlobno) izoliran in dusen)
- virtualni studio
o monokromatska barva: zelena & siva
o primerna osvetlitev, omejeno gibanje
- kamere:
o EFP kamere za na teren (sportni dogodki, koncerti,) ponavadi samo 2 formata (SD in HD)
o OB = outside broadcasting (izven studia)

- ENG
- Studio
- Filmska produkcija kamere za filme: razlicni senzorji, fsp, resolucija, ni priklopov za studio,
- Kamerman slusalke, mikrofon dela po navodilih reziserja, jih je vedno 2 al vec; nima record/stand-by gumba
- Snemalec snema po svoji volje, prispevke etc
- Sestavni del kamere:
o Mehanizem pritrjevanja
o Nevtralni/sivinski filtri (ND neutral density)
o Zoom
o Ostrina (focus)
o Zaslonka doloca koliko svetlobe pade v objektiv
o Signalni sistemi:
Senzor (CCD, CMOS, elektronka)
Zaklopka (shutter) doloca dolzino ekspozicije
Belina (white balance)
Crnina
o Luminancno podrocje
o Krominancno podrocje
o Format zapisa (PAL, NTSC, HDTV)
o Kompresijski/konteinerski formati (MPEG2, MPEG4, MOV, XDCAM)
o Podatkovni pretok (25Mbps, 35Mbps, 50Mbps,..)
o Vhodni & izhodni signali
Kompozitni (vse 3 barve zdruzene v 1 signal)
Komponentni (RGB, lahko = digitalni/analogni)
SDI (za boljse kamere)
EBV/AES (audio; odvisen od prikljuckov)
o Vhodni & izhodni prikljucki (BNC, XLR, RCA, IEEE 1394)
o Prikazovalnik iskalo (view finder) & zaslon (display)
o Snemalna enota
dinamcina (kaseta, el./opticni disk)
staticna (kartica, interni pomnilnik)
o baterija
o mikrofon
o kartica za shranjevanje nastavitve kamere (optional)

- Zvokovna tehnika:
o Frekv. odziv: 60-16kHz zazeljena frekv. za zajem zvoka; rocni mikrofoni od 150Hz
o Tranzitetni odziv
o Obcutljivost
o Nacin prenosa (zicni/brezzicni)
o Polarni diagram (v katermi smeri je mikrofon bolj obcutljiv; ozki, siroki)
o Ambientalni vpliv
o Impedancna prilagojenost (??)
o Napajanje
- Mikrofon s premikajoco tuljavo (dinamicen)
- ''rebra'' pri usmerjenih mikrofonih; zascita cez mikrofon

- Osvetlitev:
o Modra = 0
o Rumena/zelena = ozemljitev
o Crna/rjava = napajanje/faza
o Backlight (da odlepimo lik od ozadja)
o Fluo luci

- Oprema krmilno nadzornega prostora
o Audio mesalna miza
o Video mesalna miza
- Prdukcijska soba soba za nadzor slike
- Virtualni studio
o Chroma key
o Lumo key
o Ravno platno, brez gub, enakometno

Enostavno Navodilo Za Montažo Slike Za Poročila: T-Media Simple Guide

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Enostavno Navodilo Za Montažo Slike Za Poročila: T-Media Simple Guide

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Enostavno navodilo za montao slike za poroila

elimo, da gledalec sledi zgodbi in da ni zmeden. Slika in komentar morata uinkovati

iroke formate slike:

no obliko slike, ki jo na 4:3 ali 16:9 TV

You might also like