Obligacije Vprasanja in 1

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori
VPRAANJA IN ODGOVORI izpitne pole obligacijsko pravo

Stareje 1. FIDENSOR ET SOLUTOR?
Fidensor et solutor je porok kot izpolnitelj obveznosti iz pogodbe. Porok se je s porotveno pogodbo nasproti upniku zavezal, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolnika, e ta tega ne bi storil. V tem primeru, se je porok zavezal kot solidarni porok in dolnik, upnik ima pravico terjati ali glavnega dolnika ali poroka, vrstni red ni vaen, porok pa tudi ne more uporabiti ugovora beneficum ordinis. e ni drugae doloeno, je porotvo subsidiarno, torej lahko upnik najprej terja dolnika in ele nato, e dolnik ne izpolni, lahko terja poroka (benificium ordinis) Porok, ki je plaal upniku njegovo terjatev, lahko zahteva od dolnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plaal, ter obresti od dneva plaila regresni zahtevek poroka zoper dolnika. Pravico ima tudi do povraila strokov, nastalih v sporu z upnikom od takrat, ko je o sporu obvestil dolnika, kot tudi do povraila morebitne kode.
2. RAZLIKA V NOMOTEHNINI UREDITVI NEIZPOLNITVE IN NEPRAVILNE IZPOLNITVE IN KJE JE TO V OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU (OZ)?
Neizpolnitev (exceptio non adimplenti contractus) pomeni, da dolnik ne izpolni in tudi ne eli izpolniti. Nepravilna izpolnitev (exceptio non rite adimplenti contractus) pa pomeni, da dolnik izpolni in tudi eli izpolniti, vendar upnik z izpolnitvijo ni zadovoljen, ker izpolnitev vsebuje napake. V pravnem pogledu je bolja neizpolnitev, saj je poloaj upnika v primeru nepravilne izpolnitve (prekluzivni roki, notifikacija) teji kot pri neizpolnitvi (sploni zastaralni rok). Pri nepravilni izpolnitvi mora upnik dokazati, da je dolnik nepravilno izpolnil in to takoj, v primeru neizpolnitve pa ima upnik monost, da zahteva izpolnitev toi dolnika. Na pravni sistem (OZ) loi glede napak izpolnitev in neizpolnitev, primerjalno pravni sistemi npr. Danska, ki jo uporabimo v primeru mednarodnih pogodb pa loi bistveno in nebistveno kritev pogodbe. V OZ-u najdemo ureditev pri dvostranskih pogodbah (sinalagmatine, vzajemne) in sicer pri poglavju o odgovornosti za stvarne in pravne napake izpolnitve, ugovor neizpolnjene pogodbe (pravilo soasne izpolnitve, izpolnitev obveznosti ene stranke postane negotova 100-102 l. OZ) Nepravilna izpolnitev: zamuda stvarne in pravne napake aliud
3. RAZLIKA PRI PERSONALNI SUBROGACIJI NA AKTIVNI IN PASIVNI STRANI GLEDE AKCESORIJEV (pravica do prednostnega poplaila, hipoteka, zastava, porotvo, pravica do obresti, pravica do pogodbene kazni)
Personalna subrogacija pomeni spremembo subjekta obligacijskega razmerja. Na aktivni strani se spremeni upnik (npr. cesija), na pasivni strani pa dolnik (npr. prevzem dolga, pristop k dolgu, prevzem izpolnitve). Pri personalni subrogaciji na aktivni strani preidejo s terjatvijo na upnika vse stranske pravice ( npr. porotvo, hipoteka, zastava) in tudi bremena (npr. notifikacija) kakor tudi klavzule o pristojnosti. Vendar sme odstopnik (cedent) izroiti zastavljeno stvar prevzemniku (cesionarju) le, e zastavitelj v to privoli, sicer ostane stvar pri odstopniku (cedentu), da jo hrani za prevzemnika. Slednje pa je tudi edina izjema od akcesornosti pri cesiji. Domneva se, da so zapadle pa neplaane obresti odstopljene z glavno terjatvijo. Pri personalni subrogaciji na pasivni strani, pa stranske pravice, ki so dotlej obstajale poleg terjatve, ostajajo e naprej, vendar pa porotva in zastave, ki so jih dale tretje osebe prenehajo , e poroki in zastavitelji ne privolijo v to, da bodo odgovarjali tudi za novega dolnika. e ni drugae dogovorjeno, prevzemnik ne odgovarja za neizterljive obresti, ki so zapadle do prevzema.
Tina G.
4. RAZLIKA MED UPRAVIENCA?
PREDKUPNO
IN
ODKUPNO
PRAVICO
STRANI
Predkupna pravica pomeni, da se lastnik stvari (prodajalec) zavezuje, da bo predkupnega upravienca obvestilo nameravani prodaji stvari doloeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil naj jo on kupi pod enakimi pogoji. Torej predkupni upravienec ima pravico pred vsemi drugimi kupci, kupiti predmet prodajne pogodbe pod enakimi prodajnimi pogoji. O nameravanem kupu, mora predkupni upravienec v 30 dneh po prejemu lastnikovega obvestila o prodaji,na zanesljiv nain obvestiti lastnika - prodajalca in hkrati z obvestilom plaati tudi kupnino oz. jo poloiti pri sodiu. Predkupna pravica ni podedljiva, ni prenosljiva ter ni je mogoe uveljavljati pri prisilni javni drabi, objektivni rok trajanja predkupne pravice je pet let (torej e dolina predkupne pravice ni doloena s pogodbo potem traja najve 5 let). Odkupna pravica je na novo zakonsko urejena v SPZ in pomeni enostransko oblikovalno upravienje z uresniitvijo katerega je sklenjena pogodba med odkupnim upraviencem in zavezancem, ki je odkupno pravico podelil. Odkupni upravienec ima pravico doloiti, kdaj bo pogodba sklenjena lahko se asovno omeji. (Cigoj to je nazaj-kupna pravica; drugana definicija: prodajalec lahko kupi stvar nazaj, od kupca zahteva, naj mu stvar proda nazaj takna ureditev je bila napana.) 38. len SPZ odkupna pravica = lastnik se lahko s pravnim poslom zavee, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal doloeno stvar. Prava odkupna pravica ni prenosljiva, lahko se asovno omeji, uinkuje erga omnes z vpisom v ZK, preneha s smrtjo/ prenehanjem (pravne osebe) druge osebe. Poznana je tudi V ZNVP (zakonu o nematerializiranih vrednostnih papirjih) kot call opcija. Vpie se v centralni register nematerializiranih VP, vendar pri nas e ni vpisana nobena (se e ni uveljavilo).
5. KATERI (LEN) ZAKON UREJA POSLOVNO ODKODNINSKO ODGOVORNOST V OKVIRU SUBJEKTIVNO OBJEKTIVNE KONCEPCIJE?
240. len OZ - oprostitev dolnika odgovornosti (uinki obveznosti pravica do povraila kode). Subjektivno objektivna koncepcija POO (poslovna odkodninska odgovornost) po naih splonih predpisih velja naelo subjektivne odgovornosti, vendar pa lahko obstajajo tudi okoliine, zaradi katerih mora dolnik odgovarjati, ker izhajajo iz njegove pravne sfere (dogodki s katerimi lahko rauna, da ga zadenejo v njegovem obratovanju oz. poslovanju) pa e prav ni kriv. Tako je sistem subjektivne odgovornosti korigiran z elementi objektivne odgovornosti. 240. len OZ dolnik je prost odgovornosti za kodo, e dokae, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oz. da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel prepreiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Gre za ekskulpacijske razloge (ti so: ne prepreiti, ne odpraviti, ne izogniti), kjer se ne zahteva vija sila oz. zunanjost vzroka, lahko jo ekskulpira. Objektivna koncepcija zaradi priakovanosti. Tudi vzrok, ki prihaja iz notranjosti stvari (ne gre za objektivno odgovornost). Monost ekskulpacije pri subjektivno objektivni koncepciji pa je tako majhna, da gre e skoraj za objektivno odgovornost., vendar pa zaradi notranjosti vzroka ne gre za objektivno odgovornost. Pri gospodarskih pogodbah je ta ekskulpacija e teja, skoraj nemogoa.
Januar, Marec 2002 6. ZAMUDNE OBRESTI PRI ODKODNINSKI ODGOVORNOSTI?

165. len OZ odkodninska obveznost se teje za zapadlo od trenutka nastanka kode. Zamudne obresti se odmerjajo po cenah na dan izdaje sodne odlobe. Do uveljavitve OZ je bilo urejeno, da teejo zamudne obresti od dneva izdaje prvostopenjske sodbe. Danes pa teejo zamudne obresti od dneva vloitve zahtevka za povrnitev kode oz. zahtevka za odkodnino. Za stare zahtevke oz. zadeve, ki so bile vloene pred 1.1.2002, zanejo zamudne obresti tei od 1.1.2002 (1061. len OZ - z dnem uveljavitve OZ neha veljati 6. len Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in TOM)
2 Tina G.
Od 28.6.2003 (1.1.2004) velja ZPOMZO-1A, ki predpisuje 15,5% obrestno mero zamudnih obresti letno.
7. PACTUM DE PIGNORE DANDO?

Je zastavna obljuba (konsenzualni kontrakt). Straki se z njo zveeta skleniti zastavno pogodbo. Zastavljena stvar se lahko izroi ele po sklenitvi pogodbe.
8. POSEBNI PRIMERI CESIJE?

1. inkaso cesija (odstop v izterjavo datio pro solvendo): dolnik odstopi svojemu upniku svojo terjatev samo v izterjavo. Odstopi mu zato, da upnik kasira namesto njega in ne zase. Taka terjatev ugasne oz. se zmanja ele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Dolnik odstopljene terjatve lahko izpolni svojo obveznost tudi odstopniku celo, e je bil obveen o odstopu. Terjatev ne preide iz cedentovega premoenja. 2. odstop namesto izpolnitve: dolnik odstopi upniku svojo terjatev ali njene del namesto izpolnitve svoje obveznosti. Obveznost kot taka ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, in sicer njegova obveznost do odstopljene terjatve. Bistvo tega odstopa je v spremembi izpolnitve (datio in solutum). Upnik se zadovolji s poplailom svoje terjatve proti dolniku tako, da sprejme njegovo terjatev proti drugemu dolniku. 3. odstop v zavarovanje (fiduciarna cesija): terjatev je bila odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku in tako je prevzemnik dolan kot dober gospodar oz. gospodarstvenik skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjavi, potem, ko obdri zase, kolikor je potrebno za poplailo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izroi preseek. Prevzemnik ne more take terjatve realizirati takoj, pa pa ele, ko terjatev ob dospelosti ni bila plaana. e cedent svoje dolgove poplaa je cesionar dolan cedirati terjatev nazaj fiducia cum creditore contracta, v nasprotnem primeru se sme cesionar iz terjatve poplaati. Fiducia cum creditore contracta: ustanovljena je varina namesto zastavne pravice. Stvar obdri fiduciant, ker jo potrebuje. Fiduciar ima varino v lastninski pravici, ki se ustanovi s posesorinim konstitutom. Fiducia cum amico contracta: lastnika fiducija. Nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravienec, toda teh stvari v resnici ne potrebuje trajno (npr. prenos VP v inkaso)
9. RAZMERJE MED RETENCIJO IN ZASTAVO?

Zastavna pogodba: dolnik ali kdo tretji (zastavitelj) se zavee nasproti zastavnemu upniku, da mu bo izroil neko premino stvar ali pravico, da bi se ta lahko poplaal iz vrednosti prepuene dobrine, upnik pa se zavee, da bo prejeto stvar hranil in jo po plailu terjatve nepokodovano vrnil zastavitelju. Retencija: pridrna pravica je absolutna, na podlagi katere sme upnik zapadle terjatve pridrati stvar, ki jo ima v zakoniti detenciji (posesti) dokler mu ni plaana terjatev, e pa mu ni plaana, pa se lahko po obvestilu dolnika poplaa kot zastavni upnik. Obe pravici sta akcesorni terjatvi in imata namen utrditve obveznosti. V konnem stadiju je posledica obeh pravic enaka oba upravienca se smeta iz stvari oz. predmeta pogodbe poplaati v kolikor prvotna obveznost ne bo izpolnjena. Upnika se v obeh primerih poplaata kot zastavna upnika.
April 2002 10. PERPETUIRANJE UGOVOROV PRI STVARNIH NAPAKAH?

Pri dvostranskih pogodbah odgovarja vsak pogodbenik za stvarne napake svoje izpolnitve (100 l. OZ). V kolikor ima izpolnitev stvarne napake, lahko nasprotna stranka uveljavlja naslednje jamevalne zahtevke: izpolnitev pogodbe; zmanjanje kupnine (actio quanti minoris); odstop/razveljavitev pogodbe (actio redhibitoria); odkodnina 480. len OZ pravice kupca, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki (8 dni /6 mesecev) ugasnejo po 1 letu (prekluzivni rok), teto od dneva, ko mu je poslal obvestilo, razen, e jih zaradi prodajaleve prevare ni mogel uporabiti.
Tina G.
480/2 len OZ - Perpetuiranje ugovorov pomeni, da kupec, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki, lahko po preteku 1 leta, e e ni plaal kupnine, kot ugovor zoper prodajalev zahtevek, naj mu plaa kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, in sicer: naj mu znia kupnino in povrne kodo torej exceptio quanti minoris in exceptio damnum. Perpetuacija ugovorov: exceptio non rite adimpleti contractus/ - exceptio quanti minoris - exceptio damnum Za pasivno dejanje nisi prekludiran.
11. CONDICTIO SINE CAUSA, CONDICTIO FURTIVA, CONDICTIO OB TURPEM CAUSAM?

Condictio sine causa (sploni pojem za povrailni zahtevek): povrailni zahtevek za plailo nedolga ni pravnega temelja za izpolnitev, zato stranka, ki je izpolnila obveznost, glede katere ne obstoji pravna podlaga za njeno izpolnitev, zahteva nazaj kar je izpolnila (npr. plaa najemnino in kasneje ugotovi, da si lastnik) Condictio furtiva: okorienevo (accipiensovo) kodno dejanje. Acipiens sprejme neutemeljeno izpolnitev in glede nje ni v dobri veri ne gre za povrailni zahtevek ampak za odkodninski zahtevek (odgovornost za celotno kodo). Condictio ob turpem causam: neutemeljena izpolnitev je obenem tudi nedopustno dejanje obeh strank. Povrailni zahtevek ni moralno dopusten. Vasih se je korist izroila obini. Npr. plaa za umor. OZ je ne pozna.
12. ACTIO DIRECTA ZAKUPODAJALCA (NAJEMODAJALCA) PODZAKUPNIKA (PODJEMNIKA)? KDAJ IN KOLIKO?
DO
Actio directa (direktna toba) ali neposredna zahteva zakupodajalca (najemodajalca) je mogoa v primeru, da se lahko zakupodajalec poplaa za svoje terjatve, nastale iz zakupa in tako lahko zahteva neposredno od podzakupnika plailo zneska, ki ga ta dolguje zakupniku iz podzakupa. Torej ta neposredna toba pride v potev v primeru, ko zakupodajalec ne prejme izpolnitve svojih terjatev s strani zakupnika in pa najve v viini zneska, ki ga podzakupnik dolguje zakupniku iz podzakupa (608. len OZ).
13. KOMISIJSKA POGODBA IN PRODAJNO NAROILO (RAZLIKA)?

Prodajno naroilo (starinarska pogodba - contractus aestimatorius): prevzemnik naroila se zavezuje, da bo doloeno stvar, ki mu jo je izroil naroitelj, prodal za doloeno kupnino, v doloenem roku, ali pa mu jo v tem roku vrnil. Pogodbe ni mogoe preklicati. e starinar ne proda stvari in ne izroi naroitelju doloene kupnine do doloenega roka, pa je v tem roku tudi ne vrne, se teje, da jo je kupil. Riziko nakljunega unienja ali pokodovanja nosi naroitelj, vendar ne more z njo razpolagati, dokler mu ni vrnjena. Razlike: Komisionar - dela v svojem imenu in za tuj raun - slediti mora prenos na komisijskega naronika (komitenta) - mora izroiti komitentu toliko kolikor dobi - ima pravico do provizije Starinar - e stvari ne vrne je on kupec - je prevzemnik naroila - ne nosi rizika za nakljuno unienje ali pokodovanje stvari, dokler, se ne teje, da jo je on kupil riziko nosi naroitelj - naroitelju mora izroiti samo dogovorjeno kupnino, eprav je v resnici iztril ve
Tina G.
Maj 2002 14. DATIO IN SOLUTUM, DATIO PRO SOLVENDO? RAZLIKA?

Datio in solutum - dajatev namesto izpolnitve plaila - je realni kontrakt - gre za realno subrogacijo (spremembo predmeta obligacij) - upnik sprejme namesto prvotne izpolnitve neko drugo izpolnitev-ne ustvari nove obveznosti - stipulacijski (sklenitveni) stadij in terjatev ostaneta nespremenjena - nanaa se le na solucijski (izpolnitveni) stadij Datio pro solvendo - je dajatev zaradi plaila - pomeni dogovor (in ne izpolnitev) po katerem se ima upnik pravico poplaati iz dajatve, ki jo prejme od dolnika - upnik poleg prejnjega zahtevka pridobi e novega, ki je od prejnjega odvisen toliko, da novega ne more uveljaviti, e je prejnji plaan - pomeni prednostno razmerje prenos v izterjavo ali v zavarovanje (cesija v izterjavo-premoenje ne preide s cesijo) - upnik je upravien in nezavezan, da se poplaa iz dajatve
15. NATEJ PRENEHANJE OBVEZNOSTI PO VOLJI ENE STRAKE!

1. Pobotanje (kompenzacija, lat. compensatio); to je prenehanje nasprotnih terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi obenem upnika in dolnika. 2. Sodna poloitev; je nadomestek poloitve. Dolnik eli upniku opraviti izpolnitev, katere predmet je stvar, pa tega zaradi ovir pri upniku ne more storiti. Da bi se svoje obveznosti reil lahko stvar poloi pri sodiu ali pri drugi z zakonom doloeni osebi. 3. Samopomona prodaja; kadar niso podani pogoji za sodni depozit (npr. stvar je pokvarljiva, neprimerna za shranjevanje) sme dolnik stvar, ki je predmet izpolnitve prodati in izkupiek poloiti pri sodiu. 4. Razveza z opcijo; obligacijsko razmerje se pretrga z enostransko izjavo - odstop; razvezna izjava (razveza), ki uinkuje takoj in tudi za nazaj (ex tunc) - odpoved; razmerje se pretrga ele po nekem roku, po dani izjavi in uinkuje en nunc-od takrat naprej
16. PRAKTINA RAZLIKA MED SOLIDARNIM IN SUBSIDIARNIM POROTVOM Z VIDIKA OZ?

Porotvo (subsidiarno, solidarno): porok se nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolnika, e ta tega nebi storil. Praktino med obema oblikama ni velike razlike. 1019./1 len OZ subsidiarno porotvo; - od poroka se sme zahtevati izpolnitev obveznosti ele potem, ko jo glavni dolnik ne izpolni v roku, ki je doloen v pisni zahtevi. - izjema: vendar lahko upnik zahteva od poroka izpolnitev obveznosti, eprav je ni prej zahteval od glavnega dolnika, e je oitno, da iz sredstev glavnega dolnika ni mogoe dosei njegove izpolnitve (prezadolen) ali e je glavni dolnik priel v steaj. - upnik mora pisno opomniti dolnika, da mu izpolni. To pa ne velja za gospodarske pogodbe. 1019./3 len OZ solidarno porotvo; - e se je porok zavezal kot porok in planik, odgovarja upniku kot glavni dolnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njegovo izpolnitev bodisi od glavnega dolnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Porok nima pravice do beneficium ordinis. Velja za gospodarske pogodbe.
17. RAZLIKA MED POBOTOM (PRENEHANJE PO VOLJI ENE STRANKE) IN PACTUM DE COMPENSANDO (PRENEHANJE PO VOLJI DVEH STRANK)?
Pobot (enostranska izjava, prisilni uinek ex tunc, pogoji za pobot morajo biti izpolnjeni ope ekceptionis) ali kompenzacija je enostranska izjava volje, ki ima posledico prenehanja obligacij. Njegovo bistvo je, da ga upraviena stranka uveljavi z izjavo o pobotu in kakor hitro je izjava podana, uinkuje za nazaj (ex tunc), od
5 Tina G.
takrat, ko sta si stopili terjatvi nasproti tako, da so izpolnjeni pogoji za pobotanje. Pogoji so: VID-PRIL (vzajemnost, istovrstnost, dospelost, pobotljivost, resninost, iztoljivost, likvidnost). Pactum de compensando (pogodba, ni treba izpolniti pogojev za pobotanje, ex nunc) je pogodba, dogovor strank, naj se njune vzajemne terjatve tejejo za pobotane. Ne uinkuje ex tunc ampak od trenutka, ki ga doloita stranki. e niesar ne doloita, velja od trenutka veljavnosti pogodbe naprej ex nunc. Ni potrebno da so izpolnjeni pogoji za pobotanje.
Junij 2002, 1.rok 18. KLASINA TEORIJA O KAVZI?

Izhajajo iz stalia, da je kavza enaka pri vseh enakih tipih o pravnih poslov in zato govorimo o tipskih kavzah: 1. Causa aquirendi (credendi) vzajemna obveza je v tem, da se kdo zavee zato, da dobi nasprotno zavezo. Izpolnitev ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke conditionis implemendae causa. Gre za soasnost izpolnitve. 2. Causa donandi nima ekonomskega namena. Obdarjenec prejme korist ne da bi kaj dal, ker je izpolnitev neodplana (npr. darilna pogodba). Causa je oprostilni namen oz. poveanje koristi drug stranke brez protiplaila. 3. Causa solvendi (ara, porotvo, zastava) utrditvena kavza, ko se stranka dodatno zavee utrditi prvotno obveznost, torej da bo obveznost sigurno izpolnjena. Subjektivna teorija kavze; gre za subjektivno kavzo, ker odloita stranki katera od okoliin je toliko pomembna, da je od nje odvisna veljavnost pravnega posla. Objektivna teorija kavze; poleg subjektivne kavze obstajajo e okoliine, na katere stranke niti ne mislijo (so same po sebi umevne) in pomenijo tudi predpostavko za veljavnost pravnega posla.
19. CAUSUS MIXTUS, PRIMER?

Pomeni meano nakljuje. Gre za odgovornost tistega, ki ni povzroil kode, povzroil pa je kodi prijazno okolje. Subjekt ne zagrei, temve njen ugodni poloaj- obstaja pravna vzronost. Nastane neugodna situacija za nastanek kode, kljub nekrivdnem ravnanju. Primer: - vmeavanje v tuje posle (nedopustna gestija); - zamuda pri pogodbah; - kritev varnostnih predpisov; - dolnikovo nedopustno ravnanje.
20. CONSTITUTUM DEBITII PROPRII?

Je pripoznanje dolga. Je vrsta utrditve obveznosti. Je akcesoren dogovor s katerim dolnik upniku prizna, da njegova obveznost obstoji. Lahko se ta izjava poda tudi kot enostranska izjava dolnika (nepristno pripoznanje). Namen pripoznave je zavarovanje dolga. Od novacije se pripoznava loi, da pri pripoznavi prejnja obveznost ne ugasne ampak obstoji poleg nove. Pripoznava je izjava volje s konstitutivnim pomenom, priznanje pa je vednost, ki ima dekleratoren pomen. Najvaneja posledica pripoznanja dolga je pretrganje zastaranja interuptio preascriptionis.
21. ZASTAVA PRI CESIJI?

418. len OZ s prenosom terjatve preidejo na prevzemnika tudi stranske pravice (akcesorije) kot so pravica do prednostnega poplaila, hipoteka, zastava, pravica iz pogodbe s porokom, pravica do obresti, do pogodbene kazni. Vendar pri zastavi velja izjema, in sicer sme odstopnik (cedent) izroiti zastavljeno stvar prevzemniku (cesionarju) le, e zastavitelj v to privoli volenti non fit iniuria (privolitev okodovanca); sicer ostane stvar pri cedentu, ki jo hrani za cesionarja. Cesionar ima tako indirektno posest na zastavljeni stvari. Zastavna pravica preide, zastava pa ostane cedentu.
6 Tina G.
Junij 2002, 2.rok (26.6.), A skupina 22. RAZLIKA MED FALSUS PROCURATOR IN PREKORAITEV POOBLASTILA?
V obeh primerih gre za napake pri upravienosti do zastopanja. 72. len OZ - prekoraitev pooblastila: pomeni npr. sklepanje pravnih poslov izven mej, ki so doloene s pooblastilom. e zastopnik pooblastila prekorai je zastopani v zavezi samo, kolikor odobri prekoraitev. e zastopani ne odobri pogodbe v roku, ki je obiajno potreben, da se pogodba take vrste preui in oceni, se teje, da je odobritev zavrnil. Odobritev ima uinek za nazaj (ex tunc), e stranki ne doloita kaj drugega. e stranka ni vedela in ni bila dolna vedeti za prekoraitev, lahko takoj, ko zanjo zve, izjavi, da se ne uti zavezano s pogodbo, ne da bi akala, da se zastopani izree o njej. e zastopani noe odobriti pogodbe, sta zastopnik in zastopani solidarno odgovorna za kodo, ki jo je imela druga stranka, e ni vedela in ni bila dolna vedeti za prekoraitev pooblastil. 73. len OZ - falsus procurator ali zastopstvo brez pooblastitve: ne predstavlja vedno osebe, ki z nami sploh ni v stiku, ampak je lahko na zastopnik za doloen posel sklenil isto drugi pravni posel, kot smo mu naroili. Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravieno zastopanega samo, e jo ta pozneje odobri-ratihabicija. Stranka s katero je pogodba sklenjena, lahko zahteva od neupravieno zastopanega, da se v primernem roku izree ali odobrava pogodbo ali ne. e neupravieno zastopani niti v danem roku ne odobri pogodbe se teje, da pogodba sploh ni bila sklenjena. V takem primeru lahko stranka, s katero je bila pogodba sklenjena, zahteva povrnitev kode od tistega, ki jo je kot pooblaenec brez pooblastila sklenil, e stranka ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dolna vedeti, da ta ni imel pooblastila. Razlika: PREKORAITEV FALSUS PROCURATOR - zastopani in zastopnik odgovarjata solidarno za - povrnitev kode se zahteva samo od zastopnika, kodo ki ni imel pooblastila
23. EKSKULPACIJSKI RAZLOGI ODGOVORNOSTI (POO)?
PRI
POSLOVNI
ODKODNINSKI
POO je odgovornost za kodo, ki je posledica kritev pravnega posla. 240. len OZ - dolnik je prost odgovornosti za kodo, e dokae, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oz. da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliin nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel prepreiti, ne odpraviti in se jim ne izogniti. Torej upoteva razloge, ki so nastali po sklenitvi pravnega posla in so: - nepriakovani - neizbeni - neodvrnljivi. Ne zahteva se ravno zunanjost vzroka (npr. vija sila) ampak lahko ekskulpira odgovornosti tudi vzrok, ki prihaja iz notranjosti stvari (subjektivna, objektivna koncepcija).
24. UPRAVIENCI DO INVALIDNOSTI?
ODKODNINE
PRIMERU
SMRTI
IN
TEKE
180. len OZ naeloma dobi kodo povrnjeno tisti, ki jo je utrpel. Izjemoma se priznava duevna boleina zaradi izgube ali teke invalidnosti blinjega. e nekdo umre ali ga zadane teka invalidnost, lahko sodie presodi njihovim druinskim lanom (zakonec, otroci, stari) pravino denarno odkodnino za njihove duevne boleine. Takno odkodnino je mogoe prisoditi tudi bratom in sestram, e je med njimi in umrlim oz. pokodovanim obstajala trajneja ivljenjska skupnost. Enako velja tudi za zunajzakonskega partnerja. Torej upravienci so: zakonec, otroci, stari, ter ob pogoju trajneje ivljenjske skupnosti tudi bratje in sestre ter zunajzakonski partner.
Tina G.
25. PREPREITEV PRENOSA VP NA IME?

219. len OZ pravica iz VP na ime se prenaa s cesijo, poseben zakon lahko doloa, da se taka pravica lahko prenaa tudi z indosamentom. Pravica iz VP na ime se prenaa z zapisom firme oz. imena novega imetnika na samem papirju, s podpisom prenosnika in z vpisom prenosa v morebitni register VP, ki ga vodi izdajatelj (posebej oblina cesija). 226. len OZ pravica iz VP za katerega je prenos z indosamentom prepovedan se sme prenesti samo s cesijo. Prenos z indosamentom lahko prepovesta izdajatelj in indosant. 226./4 len OZ s posebnim zakonom ali izjavo izdajatelja (vinkulacija-klavzula o prepovedi prenosa-pri imetnikih; imetniki VP vinkulira v imenski VP) zapisano na samem VP na ime, se lahko prepove kakrenkoli njegov prenos.
26. PRAVICE NOSILCA PATENTA PRI IZKLJUNI LICENCI?

Pravice nosilca patenta (dajalca licence) so: 1. ne more izkoriati predmeta licence 2. odree lahko dovoljenje za podlicenco 3. ostane mu absolutne pravica nosilca intelektualne lastnine 4. je imetnik intelektualne stvaritve 5. prenese le uporabo licence 707. len OZ izkljuna licenca pomeni izkljuno pravico pridobitelja do izkorianja predmeta licence, vendar le pod pogojem, e je to izrecno dogovorjeno. Pridobitelj lahko vsako drugo osebo izkljui od izkorianja pravice. Pridobitelj mora izkoriati predmet licence na dogovorjen nain v dogovorjenem obsegu in mejah. Dajalec licence je pridobitelju izkljune licence dolan jamiti, da pravice izkorianja ni odstopil drugemu, ne popolnoma, ne delno. Prav tako pa ne sme sam izkoriati predmeta licence in ne posameznih njenih delov in v mejah prostorske dejavnosti licence tudi ne prepustiti tega komu drugemu.
B skupina -ostala 3 vpraanja ista kot pri skupini A 27. RATIHABICIJA?

Je odobritev pravnega posla, ki ga je falsus procurator sklenil s tretjo osebo. Tudi odobritev neopravieno zastopanega pri zastopstvu.
28. ODGOVORNOST ZA RECEPTUM?

741. len OZ receptum ali gostinska hramba (te dolobe se smiselno uporabljajo tudi za podobne primere bolninico, kampe, garae itd.). Gostinci se tejejo glede stvari, ki jih gostje prinesejo s seboj, za shranjevalce (eprav ne pride do sklenitve shranjevalne pogodbe) in odgovarjajo, e stvari izginejo ali se pokodujejo, za kodo v viini vrednosti stvari, vendar je gostineva obveznost limitirana in sicer ne ve kot 50.000 SIT oz. 150.000 SIT, e gre za nastanitev. Ta odgovornost pa je ekskulpirana, e so bile stvari uniene ali pa pokodovane zaradi okoliin, ki se jim ni bilo mogoe izogniti ali jih odvrniti, ali zaradi kaknega vzroka v sami stvari, ali pa e so izginile ali bile pokodovane po krivdi samega gosta ali po krivdi tistih, ki jih je gost pripeljal sabo oz. so ga prili obiskat in je zanje odgovoren (vija sila, dejanje tretjega, dejanje okodovanca, vzrok v stvari). Odgovornost gostinca pa ni limitirana in tako dolguje popolno odkodnino, e mu je gost stvar izroil v hrambo, kot tudi, e je koda nastala po njegovi krivdi ali po krivdi osebe, za katero odgovarja.
September 2002, 1.rok 29. KATERE SO TVEGANE POGODBE?

Tvegane (rizine) ali aleatorne pogodbe so pogodbe o prevzemu rizika, njihova zaveza ali vsaj trajanje je odvisno od negotovega dejstva. Ne vsebujejo pa instituta ezmernega prikrajanja. To so:
8 Tina G.
1. pogodbe o negotovem izidu dogodkov in pogodbe o negotovi stvari 2. zavarovalna pogodba 3. pogodbe o preivljanju: - izroilna (izroitev in razdelitev premoenja za as ivljenja) - pogodba o dosmrtnem preivljanju (prenos lastninske pravice se odloi za as po smrti) - preuitkarska pogodba (uitek na nepreminini za as trajanja ivljenja) Pri vsaki od teh pogodb gre za odsvojitev, zato bi jih lahko uvrstili k odsvojitvenim pogodbam, vendar vsebujejo elemente tveganja. Tveganje je odvisno od ivljenjske dobe in viine premoenja.
30. TRANSAKACIJA?
1050. len Oz - Transakcija ali poravnava pomeni spremembo obligacijskega razmerja. Je vzajemna pogodba, s katero se negotovo ali sporno razmerje z medsebojnim popuanjem spremeni tako, da se spor prekine oz. se odpravi negotovost in doloi vzajemne pravica in obveznosti. Predmet poravnave je lahko vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga. Veljavna je poravnava o premoenjskih posledicah kaznivega dejanja, ne morejo pa biti predmet spori, ki se tiejo statusnih razmerij. Pogoji za poravnavo: - spornost ali negotovost pravnega razmerja - izpolnitev mora biti vzajemna - obstoj temeljnega posla - razpolagalna sposobnost (stranke morajo biti sposobne razpolagati s pravico, ki je predmet poravnave) - razpolagalnost terjatve - stranki ne smeta biti v zmoti: o non caput contraversum in o kavzi Poravnave ni mogoe izpodbijati zaradi ezmernega prikrajanja (laesio enormis). Pri poravnavi nisi ve dolan izpolniti prvotne obveznosti, ampak novo obveznost iz poravnave (npr. nisi ve dolan 100, ampak le e 50). Poznamo: - PRISILNA PORAVNAVA: povezana s steajem, v steaju ali pred steajem - SODNA PORAVNAVA: pogodba, ki dobi mo izvrilnega naslova, ker jo sodie povzame v svoj sklep. Je meani pravni posel (sodba+pogodba) - IZVENSODNA PORAVNAVA: stranki se poravnata in ta pogodba je podlaga za sodno poravnavo.
31. FACULTAS ALTERNATIVA, ALTERNATIVNE OBLIGACIJE?

390. len OZ - Fakultativne obveznosti in terjatve (facultas alternativa) una res est in obligatione, duae autem in facultas solutionis (nadomestna obligacija): dolnik je dolan neko doloeno dajatev, namesto nje pa sme dati drugo dajatev, to monost lahko izkoristi vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prislini izvrbi popolnoma ali delno predmet obveznosti. e postane predmet obveznosti nemogo zaradi dogodka, za katerega dolnik odgovarja, sme upnik zahtevati le odkodnino, vendar se dolnik lahko oprosti obveznosti s tem, da izroi predmet, ki ga je upravien izroiti namesto dolgovanega predmeta. Upnik ne more zahtevati drugi predmet, s katerim se dolnik lahko rei obveznosti. Fakultativne terjatve: e pogodba ali zakon doloa, da lahko upnik namesto dolgovanega predmeta zahteva od dolnika kaken drug predmet, mu je dolnik, e upnik to zahteva, dolan izroiti ta predmet 384. len OZ - Alternativne obligacije (izbirna obligacija): alternativne obligacije (dua res vel plures sunt in obligatione, una autem in solutione - dolgovani sta 2 stvari, vendar tako, da je treba dati le 1): e ima kakna obveznost 2 ali ve predmetov, vendar mora dolnik dati le 1, da bi bil prost obveznosti, potem ima, e ni dogovorjeno kaj drugega, pravico izbire dolnik in obveznost preneha, ko izroi predmet, ki ga je izbral. e ima pravico izbire upnik in se ta ne izree o stvari v roku, ki je doloen za izpolnitev, lahko dolnik zahteva od njega, naj izbere in mu doloi primeren rok. e v tem roku ne izbere, preide pravica izbire na dolnika. e postane kaken predmet obveznosti nemogo, zaradi dogodka, za katerega ne odgovarja nobena stranka, se obveznost omeji na preostali predmet.
9 Tina G.
e pa postane predmet nemogo zaradi dogodka za katerega odgovarja katera od strank: Odgovornost dolnika in obveznost se omeji na preostali predmet dolnik ima pravico do izbire Odgovornost dolnika in upnik lahko zahteva preostali predmet ali upnik ima pravico do izbire odkodnino Odgovornost upnika in dolnikova obveznost preneha. Dolnik zahteva dolnik ima pravico do izbire odkodnino in izpolni s preostalimi predmeti Odgovornost upnika in upnik ima pravico do izbire upnik da odkodnino in zahteva preostali predmet
32. NORMOTEHNINA UREDITEV NINOSTI?

86. len OZ - ninost ali absolutna neveljavnost: pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim naelom, je nina, e namen krenega pravila ne odkazuje na kakno drugo sankcijo ali e zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Relativna ninost: e je sklenitev pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen e ni v zakonu za posamezen primer doloeno kaj drugega, stranko, ki je prekrila zakonsko prepoved, pa zadanejo ustrezne posledice. e pa je prepovedana obema strankama, je nina, razen, e kaj drugega ne izhaja iz namena zakona. e je pogodba nina, mora vsaka stranka vrniti drugi vse, kar je na podlagi take pogodbe prejela, e pa to ni mogoe, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v asu, ko je izdana sodna odloba. e pa je pogodba nina zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje temeljnim moralnim naelom, lahko sodie v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepotene stranke za vrnitev tistega kar je dala drugi stranki. Delna ninost (kdaj ninost ni ninost? Pri delni ninosti): Zaradi ninosti kakega pogodbenega doloila, ni nina tudi sama pogodba, e lahko ostane brez ninega doloila in e doloilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odloilni nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Lahko pa gre tudi za pogoj ali nagib, e je bil namen ugotovitve ninosti prav v tem, da bi se pogodba znebila tega doloila in bila veljavna brez njega. Konverzija: kadar nina pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakne druge pogodbe, velja med pogodbenikoma ta druga pogodba, e je to v skladu s pogodbenim namenom in e se lahko teje, da bi bila sklenila to pogodbo, ko bi bila vedela za ninost svoje pogodbe. Konvalidacija nina pogodbe ni mogoa, torej ne postane veljavna, e prepoved ali kaken drug vzrok ninosti pozneje preneha. Izjema: - e je prepoved majhnega pomena in je bila pogodba izpolnjena, se ninost ne more uveljaviti, - oderuka pogodba. Tisti, ki je kriv za ninost pogodbe, pogodbeniku odgovarja za nastalo kodo, e slednji ni vedel in ni bil dolan vedeti za vzrok ninosti. Na ninost sodie pazi po uradni dolnosti in pravica do uveljavljanja ninosti ne ugasne, torej ne more zastarati. Na ninost se lahko sklicuje vsak, ki ima za to pravni interes. Ninost uinkuje ex tunc.
33. STVARNE NAPAKE? KDAJ KUPEC IZGUBI PRAVICO UVELJAVLJATI STVARNE NAPAKE IZPOLNITVE?
458. len OZ - prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prela na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne (oitne napake). Prodajalec odgovarja tudi za tiste stvarne napake, ki se pokaejo potem, ko je nevarnost prela na kupca, e so posledica vzroka, ki je obstajal e pred tem (skrite napake). Za neznatne napake prodajalec ne odgovarja. Napaka je stvarna e: 1. stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno obiajno rabo, 2. stvar nima lastnosti, ki so potreben za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, in je bila prodajalcu znana, 3. stvar nima lastnosti, ki so bile izrecno ali mole dogovorjene, 4. stvar ne ustreza vzorcu ali modelu, razen e je bil vzorec ali model prikazan le zaradi obvestila.
10
Tina G.
Kupec je dolan prejeto stvar na obiajen nain pregledati in o oitnih napakah obvestiti prodajalca v 8 dneh oz. pri gospodarskih pogodbah nemudoma, v enakem roku mora grajati tudi skrite napake, teto od dneva, ko je napako opazil, sicer izgubi pravico do uveljavljanja odgovornosti za stvarne napake. Vendar pa prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokaejo potem, ko mine 6 mesecev, odkar je bila stvar izroena. e pa je prodajalec vedel za napake stvari in jih je kupcu zamolal, potem ti roki nimajo pomena in kupec ima pravico sklicevati se na te napake tudi po poteku rokov za grajanje, tudi v primeru, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi stvar nemudoma pregledal. 480. len OZ.: pravice kupca, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo po 1 letu, teto od dneva, ko mu je odposlal obvestilo, razen, e jih zaradi prodajaleve napake ni mogel uporabiti. Kupec, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki, pa lahko po preteku tega roka, e e ni plaal kupnine, kot ugovor zoper prodajalev zahtevek, naj mu plaa kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu znia kupnino in povrne kupnino (perpetuiranje ugovorov).
September 2002, 2.rok, A skupina 34. UINEK POGODBE O PREVZEMU DOLGA, E UPNIK NE DA PRIVOLITVE IN E DA PRIVOLITEV, A JE PREVZEMNIK PREZADOLEN?
427. len OZ prevzem dolga ali expromissio opravi se s pogodbo med dolnikom in prevzemnikom, v katero mora upnik privoliti. e se upnik ne izree v doloenem roku, se teje, da je privolitev odklonil. Pogodba o prevzemu dolga ima uinek pogodbe o prevzemu izpolnitve (je pogodba med dolnikom in prevzemnikom, ki se zavee dolniku, da bo izpolnil njegov obveznost nasproti njegovemu upniku), dokler upnik vanjo ne privoli, kakor tudi, e privolitev odkloni. S prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejnjega dolnika in ta s tem postane prost obveznosti. Vendar v primeru, e je bil prevzemnik ob upnikovi privolitvi v pogodbo o prevzemu dolga prezadolen, upnik pa tega ni vedel in tudi ni bil dolan vedeti, prejnji dolnik s tem ni prost obveznosti, pogodba o prevzemu dolga pa ima uinek pogodbe o pristopu k dolgu (je pogodba med upnikom in pristopnikom, s katero se upniku zavee, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolnika. Pristopnik vstopi v zavezo poleg dolnika). prevzem dolga: pogodba med dolnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. pristop k dolgu: pogodba med upnikom in pristopnikom, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolnika, pristopnik stopi v zavezo poleg dolnika. prevzem izpolnitve: pogodba med dolnikom in prevzemnikom, s katero se ta dolniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku.
35. UINEK TEORIJE O VZRONOSTI PRI CIVILNEM IN KAZENSKEM PRAVU?

Vzrona zveza pomeni zvezo med dogodkom, za katerega je stranka odgovorna in posledicami tega dogodka, ki pomenijo kodo. Vzronost pripelje do posledice odgovornosti za povzroeno kodo, ki ji sledijo doloene sankcije. V civilnem pravu je namen sankcije, ki je posledica vzronosti, reintegracija krene pravice, ki ji sledi restitucija (povrnitev v stanje kot je bilo, preden je nastopila koda) sankcija je odkodnina. V kazenskem pravu pa je namen sankcije vplivati na krilca s posegom v njegovo premoenje, osebno sfero, zlasti osebno integriteto - prostost represija sankcija je kazen. Kazenska odgovornost je odgovornost za storjeno kaznivo dejanje in ima namen kaznovanje (prevencija, maevanje). Odkodninska odgovornost je odgovornost za drugo protipravno dejanje, s katerim je drugemu povzroena koda civilni delikt in nima namen povraila reparacije. Dejstvo kazenske odgovornosti lahko vpliva na civilno odgovornost. Civilno sodie je vezano na obsodilno sodbo kazenskega sodia glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, ne pa na oprostilno sodbo.
11
Tina G.
36. KONDIKCIJSKI ZAHTEVEK V PRIMERU RAZVEZE POGODBE ZARADI NEIZPOLNITVE? SPREMEMBA ZOR IN OZ?
111. len OZ - e je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne kode. e je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala (kondicijski zahtevek). e imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega, veljajo za vzajemno vraanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb (soasnost in ugovori strank, ki so: - exceptio non adimpleti contractus; exceptio non rite adimplenti contractus; - ugovor ogroenosti; - zasledovalna pravica). Vsaka stranka dolguje drugi povrailo koristi, ki jih je medtem imela od tistega, kar je dolna vrniti oz. povrniti. Stranka, ki vraa denar, mora plaati obresti od dneva, ko je prejela izplailo.
37. ZAHTEVEK STRANKE PRI REBUS SIC STANTIBUS?

112. len OZ - klavzula rebus sic stantinbus pomeni razvezo ali spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliin. e nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliine, ki oteujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali e se zaradi njih ne da dosei namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikni meri, da pogodba oitno ne ustreza ve priakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splonem mnenju nepravino ohraniti jo v veljavi takno, kakrna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti oteena oz. stranka, ki zaradi spremenjenih okoliin ne more uresniiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe. Razveze ni mogoe zahtevati, e bi stranka ob sklenitvi pogodbe morala upotevati te okoliine ali se jim izogniti. Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliine, ki so nastale po izteku roka, doloenega za izpolnitev njene obveznosti. Pogodba se ne razvee, e druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravino spremenijo. e sodie razvee pogodbo, naloi na zahtevo druge stranke, stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrne drugi stranki pravien del kode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala.
38. PREKARIJ, POJEM IN KJE JE V OZ?

583. len OZ Prekarij pomeni pravico do preklica oz. vrnitev stvari, ki je bila dana v posodo, kadar as trajanja in namen uporabe nista doloena. Posodnik lahko v takem primeru zahteva stvar kadarkoli hoe. Prekarij kadar asa trajanja posodbene pogodbe ni mogoe razbrati iz dogovora in ne iz namena posodbe, gre za neobvezno posodbo do preklica, t.i. prekarij. V OZ-u je to v 583./3 len, ki se nanaa na vrnitev stvari, ki je bila dana v posodo.
B skupina 39. AKCESORNE PRAVICE V PRIMERU PRENOSA POGODBE IN PREVZEM DOLGA?

- prenos pogodbe s pogodbo se prenesejo tako pravice kot obveznosti, in sicer do viine aktive pro viribus 418. len OZ - pri prenosu terjatve s pogodbo (cesija) na prevzemnika preidejo skupaj s terjatvijo tudi stranske pravice (prednostno poplailo, hipoteka, porotvo, pogodbena kazen, obresti,) vendar sme cedent izroiti zastavljeno stvar prevzemniku le, e zastavitelj v to privoli, sicer ostane stvar pri odstopniku, da jo hrani za prevzemnika. Domneva se, da so zapadle, pa ne plaane obresti odstopljene z glavno terjatvijo. 430. len OZ - pri prevzemu dolga pa stranske pravice, ki so dotlej obstajale poleg terjatve, obstajajo e naprej; vendar pa porotva in zastave, ki so jih dale tretje osebe prenehajo, e poroki in zastavitelji ne privolijo v to, da bodo odgovarjali tudi za novega dolnika. e ni dogovorjeno drugae, prevzemnik ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema.
12
Tina G.
40. EKSKULPACIJA DELODAJALCA ZA KODO, KI JO POVZROI DELAVEC?

147. len OZ objektivna odgovornost za delavca: za kodo, ki jo povzroi delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizina oseba (delodajalec), pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila koda povzroena, razen, e dokae, da je delavec v danih okoliinah ravnal tako, kot je treba. Okodovanec ima pravico zahtevati povrnitev kode tudi neposredno od delavca, e je ta kodo povzroil namenoma. Kdor je okodovancu povrnil kodo, ki jo je povzroil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, ima pravico zahtevati od delavca povrnitev plaanega zneska. ta pravica zastara v 6 mesecih od dneva, ko je bila odkodnina plaana.
November 2002, A skupina 41. ZAKON O DEVIZNEM POSLOVANJU IN DENARNE OBVEZNOSTI?

Zakon o deviznem poslovanju ureja pravni promet oz. poslovanje glede denarnih obveznosti med posameznimi dravami. Deviza pomeni sleherno terjatev, ki jo ima do tujine. 371. len OZ - v zvezi z denarnimi obveznostmi je najpomembneje naelo monetarnega nominalizma, ki pravi, e je predmet obveznosti vsota denarja, mora dolnik plaati tisto tevilo denarnih enot, na katero se glasi obveznost, e se upnik in dolnik ne dogovorita drugae. 372. len OZ - valorizacija denarne obveznosti pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da se viina dolnikove denarne obveznosti doloi glede na cene za blago in storitve, izvoenih z indeksom cen, ki ga ugotavlja pooblaeni organ (indeksna klavzula) ali glede na gibanje teaja tuje valute (valutna klavzula) ali glede na spremembe drugih cen, e ni taken dogovor v nasprotju z zakonom. Valorizacija se opravi za obdobje od nastanka obveznosti do njene izpolnitve, e se stranki ne dogovorita drugae. Dolnik lahko vedno predasno izpolni denarno obveznost in takrat ima pravico odbiti od dolga obresti za as od dneva plaila do zapadlosti, e je k temu upravien po pogodbi ali e je to v skladu z obiaji (npr. kreditna pogodba).
42. MOTIV V OZ?

Motiv je lahko eden izmed vzrokov, zaradi katerega sta stranki sklenili pogodbo vendar njegov vpliv ni tako velik, da bi lahko vplival na veljavnost sklenjene pogodbe. 40. len OZ - nagibi (motivi), iz katerih je bila pogodba sklenjena ne vplivajo na njeno veljavnost. e pa je nedopusten nagib bistveno vplival na odloitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo in e je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti je pogodba nina. Neodplana pogodba je nina tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopusten nagib bistveno vplival na odloitev sopogodbenika.
43. IZPOLNITEV OBVEZNOSTI IN POSLEDICE NEIZPOLNITVE

239. len OZ - Upnik je upravien zahtevati izpolnitev obveznosti od dolnika, dolnik pa jo je dolan izpolniti poteno v vsem, kot se glasi. e dolnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, je upnik upravien zahtevati tudi povrnitev kode, ki mu je zaradi tega nastala. Za kodo zaradi zamude je odgovoren tudi dolnik, ki mu je upnik dal primeren dodatni rok za izpolnitev. Dolnik je odgovoren tudi za delno ali popolno nezmonost izpolnitve, eprav zanjo ni kriv, e je nastala po tem, ko je priel v zamudo, za katero odgovarja. Vendar je dolnik prost odgovornosti za kodo, e dokae, da bi bila stvar, ki je predmet obveznosti, nakljuno uniena, tudi e bi bil on izpolnil svojo obveznost pravoasno.
13
Tina G.
44. FIDUCIA COM AMICO CONTRACTA?

Fiduciarni posel (pogodba o zaupanju). Spada med incaso cesijo, tudi lastninsko. Pomeni, da prijatelju prepusti, da v tvojem imenu kasira (izterja) tvojo terjatev od tvojega dolnika, ker je blie tvojemu dolniku. Skratka, pomeni odstop v izterjavo tvojemu prijatelju (amico).
45. NATEJ POGODBE O UPORABI?

o posodbena pogodba commodatum o najemna (zakupna, rabokupna po Cigoju) pogodba locatio conductio rei o licenna pogodba o leasing pogodba Od teh pogodb ni v OZ urejena leasing pogodba. Pogodbe o odsvojitvi Prodajna emptio venditio Darilna donatio Menjalna premutatio Posojilna muutum Pogodbe o storitvah Pogodbe o udelebi Podjemna locatio Drubena societas condustio operis Shranjevalna depositum Kooperacijska pogodba Mandatna mandatum Pogodbe o tveganju Pogodba o negotovem izidu obveznosti Pogodba o negotovi stvari Zavarovalna pogodba Preivninske pogodbe: - pogodba o dosmrtnem preivljanju - preuitkarska Izroilna pogodba
B skupina 46. SPECIALNI ZAKON O OBRESTIH?

378. len: e dolnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice e zamudne obresti. Obrestna mera zamudnih obresti znaa 8% letno, e drug poseben zakon ne doloa drugae (poseben zakon je Zakon o predpisani meri zamudnih obresti ZPOMZO -1A, ki doloa 15,5% obrestno mero na letni ravni. Uporablja se od 28.6.2003 dalje; stranki pa se lahko tudi drugae dogovorita). Za tuje zamudne obresti se uporablja OZ, torej 8% letno. Tudi, e v pogodbi sploh niso doloene zamudne obresti, znaajo 8% letno oz. po ZPOMZO -1A 15,5 %letno, ker je to poseben zakon, ki to doloa. Obresti zastarajo v 3 letih od zapadlosti posaminih terjatev.
47. KAVZA V OZ?

39. len OZ - kavza pomeni pravno podlago, temeljni namen oz. razlog, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (kavzo, causa) oz. razlog. Podlaga (kavza) je nedopustna, e je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali moralnimi naeli. Domneva se, da ima obveznost podlago, eprav ta ni izraena. e ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nina.
48. RAZLIKA MED PRODAJNO POGODBO IN STARINARSKO POGODBO?

Prodajno naroilo (starinarska pogodba, contractus aestimatorius) ni poseben tip prodajne pogodbe. S prodajnim naroilom se prevzemnik zavee, da bo doloeno premino stvar, ki jo je izroil naronik, prodal za doloeno ceno in v doloenem roku, ali pa mu jo bo po tem roku vrnil. as je bistvena sestavina prodajnega naroila, ki pa se nanaa samo na preminine, prodajna pogodba zajema tako stvari (preminine, nepreminine) kot tudi pravice. Prodajnega naroila ni mogoe preklicati. Nevarnost nakljunega unienja pri prodajnem naroilu trpi naronik, eprav je stvar izroena prevzemniku, pri prodajni pogodbi pa nosi breme nevarnosti unienja ali pokodovanja stvari prodajalec, dokler stvari ne izroi kupcu.
14
Tina G.
49. FIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTA?

Gre za fiduciarni pravni posel oz. za pogodbo o zaupanju. Pomeni varino namesto zastave oz. v zvezi s cesijo odstop v zavarovanje. 426. len OZ - e je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve nasproti odstopniku, je prevzemnik dolan kot dober gospodarstvenik oz. kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjavi, potem, ko obdri zase, kolikor je potrebno za poplailo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izroiti plailo oz. preseek.
50. V KATEREM LENU ODGOVORNOSTI?
OZ
JE
TEMELJ
POSLOVNE
ODKODNINSKE
Poslovna odkodninska odgovornost je odgovornost za kodo, ki je posledica kritve pravnega posla. Temelj poslovne odkodninske odgovornosti je v 239. lenu OZ, ki se nanaa na izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve. Torej, e dolnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, je upnik upravien zahtevati povrnitev kode, ki mu je zaradi tega nastala (poslovna odkodninska odgovornost POO). Dolnik je odgovoren tudi za delno ali popolno nezmonost izpolnitve, eprav zanjo ni kriv, e je nastopila potem, ko je priel v zamudo, za katero odgovarja.
December 2002, A skupina 51. TRI POGODBE NA DOLNIKA?

Gre za personalno subrogacijo na dolnikovi strani in sicer: o prevzem dolga: je pogodba med dolnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. S prevzemom dolga stopi prevzemnik namesto prejnjega dolnika, ta pa je s tem praviloma prost obveznosti (izjema: prezadolen prevzemnik). o pristop k dolgu: je pogodba med upnikom in tretjim (pristopnikom), s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolnika. Pristopnik stopi v zavezo poleg dolnika. o prevzem izpolnitve: je pogodba med dolnikom in tretjim (prevzemnikom), s katero se ta dolniku zavezuje, da izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku. Vendar upnik nima nasproti tretjemu nobene pravice.
52. OBLINOST PRI DARILNI POGODBI IN POSLEDICE DARILA ZA PRIMER SMRTI?

538. len OZ - e darovalec podarjeno stvar ali pravico ni takoj prenesel na obdarjenca tako, da ta lahko z njo prosto razpolaga, mora darilna pogodba biti sklenjena v pisni obliki, v nasprotnem primeru obdarjenec ne more s tobo zahtevati njene izpolnitve. 545. len OZ - darilo za primer smrti je darilna pogodba, ki se mora izpolniti po darovalevi smrti in je veljavna le, e je sklenjena v obliki notarskega zapisa in e je listina o sklenjeni pogodbi izroena obdarjencu.
53. EGO (ORGAN) IN ALTER EGO (ZASTOPNIK)?

Sta pojma, ki ju omenjamo v zvezi z zastopstvom. Zastopnika je treba loevati od organa pravnih oseb. Pravna oseba se zavezuje, da organi zastopajo pravno osebo. V resnici pa organ ni zastopnik, marve je del pravne osebe nastopa kot ego. Pooblaenci, ki pa pravno osebo zastopajo, nastopajo kot alter ego. Npr. direktor gospodarske drube deluje kot ego, ker je organ drube, ti pa delujejo kot ego, ker so del drube. Zastopniki, e ji druba ima pa delujejo kot alter ego.
54. IUS VARIANDI PRI ALTERNATIVNI OBLIGACIJI?

Ius variandi: pravica variiranja, pravica premisliti si, ko si e enkrat izbral. 384. len OZ - alternativna obligacija pomeni, da e ima kakna obveznost dva ali ve predmetov, vendar mora dolnik dati le enega, da bi bil prost obveznosti, potem ima, e ni dogovorjeno kaj drugega, pravico izbire dolnik in obveznost preneha, ko izroi predmet, ki ga je izbral. Izbira je opravljena in se ne more ve
15 Tina G.
spremeniti, ko stranka, ki ima to pravico, obvesti drugo stranko o tem, kaj je izbrala. Dolnik ima pravico izbire vse dotlej, dokler ni ena od stvari v prislini izvrbi popolnoma ali delno izroena upniku po njegovi izbiri. Pri fakultativnih obveznostih pa tisti, ki ima pravico izbire, nima pravice premisliti si, ko je enkrat e izbral. Nima ius variandi.
55. ENOSTRANSKA POGODBA IN ENOSTRANSKI PRAVNI POSLI?

Enostranske obveznostne pogodbe je treba razloevati od enostransko obveznih poslov. Enostransko obvezni posli so pravna dejanja, iz katerih izvirajo pravne posledice na podroju obveznostnega prava, in vendar niso obveznostne pogodbe (opomini, opcije, odstopi, odpovedi, pobotne izjave) - gre za samo izjavo oz. izraz volje ene stranke, ravnanje ene stranke. Za enostranske obveznostne pogodbe pa je znailno, da vsaka od strank nastopa bodisi samo kot upnik bodisi samo kot dolnik. To so ponavadi tisti kontrakti, iz katerih samo izhaja obveznost oz. dolnost vrnitve stvari (npr. darilna pogodba).
Januar 2003 56. PACTUM DE NON CEDENDO IN OZ?

Je dogovor med upnikom in dolnikom, da upnik terjatve ne sme prenesti naprej (prepoved nadaljnje cesije). 417. len OZ - e sta se dolnik in upnik dogovorila, da upnik ne bo smel prenesti terjatve na drugega, prenos nima pravnega uinka. e je bila ob prenosu predloena listina, ki izkazuje obstoj terjatve, iz katere pa ne izhaja prepoved prenosa, prenos uinkuje, e prevzemnik za prepoved prenosa ni vedel oz. ni bil dolan vedeti. Pri gospodarskih pogodbah tak dogovor nima pravnega uinka in tudi pri ostalih pogodbah ne velja, e ni vkljuen v pogodbo. Prej po ZOR takna cesija ni imela uinka do cessusa. Cessus je elel ostati dolan samo temu upniku, ker bi npr. ta upnik utegnil prenesti terjatev nekomu, ki se ga je dolnik bal. Takna cesija je bila torej prepovedana in nina, vendar e tudi ne v celoti.
57. DOLOILA OZ O MAKSIMALNI OBRESTNI MERI?

376. len OZ - obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih, pa ne plaanih obresti dosee glavnico (naelo ultra alterum tantum). Velja za pogodbene obresti. 375. len OZ - od zapadlih, pa neplaanih obresti ne teejo zamudne obresti, e zakon ne doloa drugae (doloa v 381. lenu OZ). Naelo usuare usurarum anatocizem (za pogodbene in zamudne obresti). 378. len OZ - obrestna mera zamudnih obresti znaa 8% letno, e poseben zakon ne doloa drugae, stranke pa se lahko tudi drugae dogovorijo (vendar poseben zakon doloa drugae in sicer ZPOMZO-1A doloa 15,5% letno obrestno mero, ki se uporablja od 28.6.2003). Pogodbene obresti so ponavadi dogovorjene oz. se dogovorita stranki o viini obrestne mere. Kadar pa obrestna mera ni doloena kot tudi ne zapadlost, je obrestna mera za pogodbene obresti 6% letno, obresti pa zapadejo v plailo hkrati z zapadlostjo glavnice. 377. len OZ - e je dogovorjena obrestna mera zamudnih in pogodbenih obresti za ve kot 50% vija od predpisane obrestne mere zamudnih obresti se taken dogovor teje za oderuko pogodbo (8%+50% od 8%=8%+4%=12%, vendar pa ZPOMZO-1A doloa 15,5% torej je pravilno 15,5%+50% od 15.5%=15,5%+7,75%=23,25%) 12% oz. po ZPOMZO -1A 23,25% je najvija mona obrestna mera za pogodbene in zamudne obresti; razen, e upnik dokae, da ni izkoristil stiske ali tekega gmotnega stanja dolnika, njegove nezadostne izkuenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. Taka domneva pa ne velja pri gospodarskih pogodbah.
16
Tina G.
Marec 2003 58. VRSTNI RED UPORABE PREDPISOV?

Lestvica veljavnosti oz. uporabe predpisov je sledea: 1. Najvije so kogentne zakonske dolobe, ki so za udeleence pravnih razmerij obvezne, stranke jih morajo upotevati pri urejanju svojih odnosov in jih ne morejo nadomestiti s kaknimi drugimi predpisi. 2. Nato sledijo pogodbena doloila, ki so jih stranke vzpostavile s pravnim razmerjem oz. pogodbo, ki sta jo sklenili. Vendar morajo biti ta pogodbena doloila v skladu s kogentimi normami oz. ne smejo biti v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi in moralnimi naeli. 3. Naprej veljajo dispozitivne zakonske dolobe, e stranke svojega razmerja ne uredijo drugae. Tako jih lahko preskoimo po pravici, torej ne veljajo, e se subjekti drugae dogovorijo. 4. Sledijo e uzance, praksa, poslovni obiaji Ta pravila uporabimo takrat, kadar razmerje ni urejeno s prej natetimi normami (kogentne norme, dispozitivne norme) drugae pa jih ne uporabljamo. Lestvica: kogentne norme pogodbena doloila dispozitivne norme uzance, praksa, poslovni obiaji
59. NEDELJIVE OBVEZNOSTI UPORABA PREDPISOV?

Gre za obveznosti, kjer je predmet izpolnitve nedeljiv po naravi ali zakonu. 416. len OZ - za nedeljive obveznosti, pri katerih je ve dolnikov, se smiselno uporabljajo predpisi o solidarnih obveznostih vsak dolnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoe, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko en dolnik izpolni in so vsi dolniki prosti. Kadar pa je pri nedeljivi obveznosti ve upnikov, med katerimi ni niti s pogodbo dogovorjena niti z zakonom doloena solidarnost, sme posamezen upnik le tedaj zahtevati naj jo dolnik izpolni njemu, e so ga drugi upniki pooblastili, da sprejme izpolnitev. Sicer pa lahko vsak upnik zahteva od dolnika, da obveznost izpolni vsem skupaj ali jo poloi pri sodiu.
60. NINOST POGODBE, E JE ENI STRANKI PREPOVEDANO SKLENITI POGODBO?

86. len OZ - gre za relativno ninost. e je sklenitev pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen e ni v zakonu za posamezen primer doloeno kaj drugega, stranko, ki je prekrila zakonsko prepoved pa zadanejo ustrezne posledice.
61. ODGOVORNOST PRI CESIJI ZA NOMEN BONORUM?

Nomen bonorum: pomeni odgovornost za izterljivost terjatve. 424. len OZ - odgovornost po dogovoru: cedent odgovarja za izterljivost terjatve, ki jo je odstopil cesionarju, e je bilo to dogovorjeno, vendar le do viine tistega, kar je prejel od prevzemnika, ter za izterljivost obresti in strokov v zvezi z odstopom in strokov v postopku zoper dolnika. Za vejo odgovornost se ni mogoe dogovoriti. 423. len OZ - nomen verum - odgovornost po zakonu: pa pomeni odgovornost za obstoj terjatve. Kadar je terjatev odstopljena z odplano pogodbo, odgovarja odstopnik za obstoj terjatve takrat, ko jo je odstopil.
62. OPREDELI LICENNO POGODBO IN RELOCATIO TACITA!

704. len OZ - z licenno pogodbo se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju licence v celoti ali delno odstopil pravico izkorianja patentiranega izuma, tehninega znanja in izkuenj, znamke, vzorca ali modela, ta pa se zavezuje, da bo za to dal plailo. Je pogodba o uporabi in mora biti sklenjena v pisni obliki. 726. len OZ - relocatio tacita ali tiha obnovitev, v tem primeru gre za mole obnovljeno licenco. e pridobitelj po preteku asa, za katerega je bila sklenjena licenna pogodba, e naprej uporablja oz. izkoria
17 Tina G.
predmet licence, dajalec pa temu ne nasprotuje, se teje, da je sklenjena nova pogodba za nedoloen as pod enakimi pogoji kot prejnja. Zavarovanja, ki so jih dale tretje osebe za prvo licenco prenehajo s potekom asa, za katerega je bila licenca sklenjena.
April 2003 63. ALI LAHKO CESSUS POBOTA PROTI CESIONARJU SVOJO TERJATEV, KI JO IMA ZOPER CEDENTA? TERJATEV JE NASTALA 1.11.2001. O CESIJI JE BIL OBVEEN 1.1.2002. OBE TERJATVI STA ZAPADLI. RAZLOI RAZMERJA!
Cnt Car (1.11.2001)
Cs (1.1.2002) 421. len OZ - gre za razmerje med prevzemnikom (cesionarjem) in dolnikom (cessusom). Prevzemnik ima nasproti dolniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. Cessus lahko uveljavlja proti cesionarju poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti cedentu do takrat, ko je izvedel za odstop. Cessus lahko pobota proti cesionarju terjatev, ki jo ima proti cedentu, vendar samo terjatev, ki jih je proti cedentu pridobil do dneva obvestila o cesiji. Torej v tem primeru je pobot moen, saj je terjatev nastala 1.1.2001, o cesiji pa je bil obveen cessus 1.1.2002. Naeloma je mogoe pobotati samo medsebojne vzajemne terjatve, pri cesiji pa gre v tem primeru za izjemo od tega naela.
64. IZJEME VZAJEMNOSTI PRI POBOTU?

Vzajemnost pomeni, da mora biti prava stranka upnik druge stranke, obenem pa druga stranka upnik prve stranke. e bi hotela stranka pobotati terjatev koga tretjega, vzajemnosti ni. Obstaja pa nekaj izjem: cessus ima pravico proti cesionarju pobotati svojo protiterjatev zoper cedenta, ki jo je pridobil pred obvestilom o cesiji. Cessus lahko uveljavlja pobotanje samo, e ima nasprotno terjatev proti cedentu ali zadnjemu cesionarju (vekratni odstop), ker protiterjatev izhaja iz identinosti prenesene terjatve. e je cedirana terjatev vpisana v javno knjigo, je pobotanje terjatve zoper cedenta proti cesionarju dopustna le, e je tudi ta terjatev vpisana ali e je bil cesionar ob cesiji o njenem obstoju obveen. 313. len OZ: dolnik ne more pobotati tistega kar dolguje upniku s tistim, kar upnik dolguje njegovemu poroku. Vendar pa porok lahko pobota dolnikovo obveznost nasproti upniku z dolnikovo terjatvijo do upnika. kdor je dal svojo stvar v zastavo za tujo obveznost lahko zahteva od upnika, naj mu zastavljeno stvar vrne, e so izpolnjeni pogoji za prenehanje te obveznosti s pobotom, kot tudi e upnik po svoji krivdi opusti pobot. Torej izjeme: - cessus proti cesionarju - dolnikov porok - zastavnik za tujo stvar - tudi pri veosebnostnih terjatvah
65. PROBLEMATIKA OBLINOSTI PRI DARILNI POGODBI?

538. len OZ - e darovalec podarjeno stvar ali pravico ni takoj prenesel na obdarjenca tako, da ta lahko z njo prosto razpolaga, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki, drugae obdarjenec s tobo ne more zahtevati njene izpolnitve. 545. len OZ - darilo za primer smrti pa mora biti sklenjeno v obliki notarskega zapisa, listina o sklenjeni pogodbi pa izroena obdarjencu.
18 Tina G.
66. POSEBNOSTI PRI SINALAGMATINIH POGODBAH?

Sinalagmatine ali vzajemne pogodbe so pogodbe, kjer je obveznost oz. pravica ene stranke odvisna od obveznosti oz. pravice druge stranke (jaz bom izpolnil, e bo ti). Gre za odvisnost izpolnitve stranke. Veina dvostransko obveznostnih pogodb je vzajemnih (npr. prodajna, menjalna,). OZ jih ne omenja ve kot sinalagmatine, ampak kot dvostransko obveznostne. V potev pride ugovor exceptio non adimplenti contractus. V OZ-u jo omenjajo v sklopu naela enake vrednosti vzajemnih dajatev naelo ekvivalence 8. len. Posledice kritve tega naela: ezmerno prikrajanje oderuka pogodba zmanjanje pretirano visoke are rebus sic stantibus zmanjanje pogodbene kazni
67. IN FRAUDEM LEGIS AGERE?

Je obid zakona. Prepovedi, ki jo vsebuje kak zakon, se stranke vasih hoejo izogniti tako, da obidejo zakon, pri emer izkoristijo zakonodajalevo pomanjkljivo izraanje in po rki ne krijo njene prepovedi, v resnici pa skuajo dosei tisto, kar je zakonodajalec skual oz. hotel prepovedati. Torej ne gre za neposredno kritev zakonske norme, ampak za neko drugo ravnanje, ki ima namen kriti zakon (npr. simulirani pravni posli).
Maj 2003 68. NOMOTEHNINA UREDITEV NEIZPOLNITVE IN NEPRAVILNE IZPOLNITVE KJE JE TO PRAVNOTEHNINO UREJENO V OZ IN KAKO SE UPORABLJA?
Neizpolnitev (exceptio non adimplenti contractus) pomeni, da dolnik ne izpolni in tudi ne eli izpolniti. Nepravilna izpolnitev (exceptio non rite adimplenti contractus) pa pomeni, da dolnik izpolni in tudi eli izpolniti, vendar upnik z izpolnitvijo ni zadovoljen, ker izpolnitev vsebuje napake. V pravnem pogledu je bolja neizpolnitev, saj je poloaj upnika v primeru nepravilne izpolnitve (prekluzivni roki, norifikacija) teji kot pri neizpolnitvi (sploni zastaralni rok). Pri nepravilni izpolnitvi mora upnik dokazati, da je dolnik nepravilno izpolnil in to takoj, v primeru neizpolnitve pa ima upnik monost, da zahteva izpolnitev toi dolnika. Na pravni sistem (OZ) loi glede napak izpolnitev in neizpolnitev, primerjalno pravni sistemi npr. Danska, ki jo uporabimo v primeru mednarodnih pogodb pa loi bistveno in nebistveno kritev pogodbe. V OZ-u najdemo ureditev pri dvostranskih pogodbah (sinalagmatine, vzajemne) in sicer pri poglavju o odgovornosti za stvarne in pravne napake izpolnitve, ugovor neizpolnjene pogodbe (pravilo soasne izpolnitve, izpolnitev obveznosti ene stranke postane negotova 100-102 len OZ). Oz se v splonem delu omejuje le na splono dolobo o tem institutu, izpeljal pa ga je v okviru norm o prodajni pogodbi. Nepravilna izpolnitev: zamuda, stvarne in pravne napake, aliud. 100. len OZ za dolnikove obveznosti se smiselno uporabljajo dolobe OZ o odgovornosti prodaje za stvarne in pravne napake, e za posamezen primer ni predpisano kaj drugega (458., 488. len OZ). Neizpolnitev - 101.-111. len OZ.
69. FIDEIUSSOR ET SOLITUR?

Gre za solidarno obveznost, tretji se zavee kot porok in dolnik Upniku odgovarja kot glavni dolnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njegovo izpolnitev, bodisi od glavnega dolnika, bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati. Taka obveznost je zlasti znailna za gospodarske pogodbe. glej vpraanje 1
19
Tina G.
Junij 2003, A skupina 70. DUAE RES VEL PLURES SUNT IN OBLIGATIONE, UNA AUTEM IN SOLUTIONE?
Dolgovani sta dve stvari, vendar tako, da je treba dati le eno. Gre za alternativne obligacije. Praviloma ima pravico izbire dolnik, e ni drugae dogovorjeno in obveznost preneha, ko izroi predmet, ki ga je izbral. Izbira je opravljena in se ne more ve spremeniti, ko je stranka, ki ima to pravico, obvestila drugo o tem kaj je izbrala.
71. TRETJA OSEBA KOT SOLVENS?

Tretja oseba se s pogodbo zavee, da bo izpolnila obveznost nekoga drugega. Ne gre za pogodbo v korist tretjega ampak je tretji zavezan kot izpolnitelj. Primeri: 1. zastopanje: zastopnik sklene pogodbo z nekom tretjim. Deluje v imenu in za raun zastopanca (direktno) oz. v svojem imenu, za tuj raun (indirektno). Tako zastopanec dobi neposredno oz. posredno pravice oz. obveznosti iz pogodbe o zastopanju. 2. prevzem dolga: pogodba med dolnikom in prevzemnikom, s katero se slednji zavee, da bo izpolnil dolnikovo obveznost, dolnik pa bo s tem prost obveznosti, vendar pod pogojem, da v to privoli upnik. 3. pristop k dolgu: pogodba med upnikom in pristopnikom, s katero se le ta zavee upniku, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolnika in tako ta vstopi v zavezo poleg dolnika. 4. prevzem izpolnitve: pogodba med dolnikom in prevzemnikom, s katero se ta zavezuje dolniku, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku, kjer pa ni potrebno upnikovo soglasje. 5. porotvo: porok se zavee upniku, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolnika, e ta tega ne bi storil. 6. asignacija (nakazilo): nakazovalec (asignant) pooblaa nakazanca (asignata), da na njegov raun izpolni nekaj doloeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblaa, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev. Tretji kot izpolnitelj nastopa kot: zastopnik, prevzemnik dolga, prevzemnik izpolnitve, pristopnik k dolgu, porok, asignat. Upnik je dolan plailo tretjega prejeti, e: ima ta pravni interes ali tretji ponudi izpolnitev v sporazumu z doloenim dolnikom. Upnik je vedno upravien sprejeti izpolnitev po tretjem in to tudi proti dolnikovi volji. Ta lahko izpolnitev preprei le, e sam ponudi izpolnitev. Sploni pogoj pa je, da dolnikov dolg ni strogo oseben.
72. STRANKE PRI PERSONALNI SUBROGACIJI NA PASIVNI STRANI (VSI TRIJE PRIMERI)?
Spremeni se dolnik: - prevzem dolga (D, in novi D) - pristop k dolgu (D, in novi D, U) - prevzem izpolnitve (D in novi D)
73. ODPUST DOLGA PRI SOLIDARNIH OBVEZNOSTIH SOLIDARNOST NA STRANI DOLNIKOV IN SOLIDARNOST NA STRANI UPNIKOV?
Dolniki: 397. len OZ (en upnik, ve dolnikov): z odpustom dolga po sporazumu s kaknim solidarnim dolnikom so prosti obveznosti tudi drugi dolniki. e pa je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolnika, kateremu je bil dolg odpuen, se solidarna obveznost zmanja le za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolniki pade nanj, drugi dolniki pa solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti. Upniki: 409. len OZ - (en dolnik, ve upnikov): z odpustom dolga in s prenovitvijo med dolnikom in enim upnikom se zmanja solidarna obveznost za toliko, za kolikor znaa upnikov dele pri terjatvi. Pripoznava dolga enemu upniku je v prid vsem upnikom.
20 Tina G.
74. SPORNE PRAVICE-POJEM IN OMEJITVE GLEDE STANK?

441. len OZ - sporna pravica je lahko predmet prodajne pogodbe. Vendar je nina pogodba, s katero bi odvetnik ali kaken drug prevzemnik naroila kupil sporno pravico, katere uveljavitev mu je bila zaupana. Je pravica, glede katere so si stranke v sporu.
B skupina 75. UNA RES EST SOLUTIONIS? IN OBLIGATIONE, DUAE AUTEM IN FACULTATE
Je fakultativna, nadomestna izpolnitev. Dolnik je dolan dati neko dajatev, namesto nje pa sme dati neko drugo dajatev. 390. len OZ - dolnik, igar obveznost ima en predmet, ki pa mu je dopueno, da se oprosti svoje obveznosti s tem, da izroi kaken drug doloen predmet, lahko izkoristi to monost vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prisilni izvrbi popolnoma ali delno predmet obveznosti.
76. TRETJA OSEBA KOT ACIPIENS?

Tretja oseba nastopa v vlogi upnika, sprejemnika izpolnitve obveznosti. Primera: 1. plailo putativnemu dediu: plailo njemu je veljavno. Poloaj je tak, kot da bi nepravi dedi zastopal pravega. 2. plailo pooblaencu, igar pooblastilo je ugasnilo: izpolnitev je veljavna, e izpolnitelj brez svoje krivde ni vedel za prenehanje pooblastila.
77. RAZMERJE MED PRODAJNO IN PODJEMNO POGODBO IN RAZMERJA?

620. len OZ - pogodba s katero se ena stranka zavezuje izdelati doloeno premino stvar iz svojega materiala (podjemna pogodba) se teje v dvomu za prodajno pogodbo. Vendar pa pogodba ostane podjemna, e se je naronik zavezal dati bistven del materiala, ki je potreben za izdelavo stvari. Vsekakor se pogodba teje za podjemo, e sta imela pogodbenika v mislih zlasti podjemnikovo delo. Pri prodajni pogodbi gre za odsvojitev stvari oz. pravice in ne za izdelavo stvari, gre za prehod lastninske pravice. Pri podjemni pogodbi, pa je predmet storitev oz. rezultat dela, obligacija rezultata, spada med pogodbe o storitvah. S podjemno pogodbo se podjemnik obvee opraviti doloen posel, naronik pa, da bo zato plaal doloeno nadomestilo. S prodajno pogodbo pa se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izroil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plaal kupnino.
Junij 2003, 2. rok, A skupina 78. CESSIO LEGIS + PRAKTINI PRIMER?

Zakonita cesija. Zakon doloa prehod terjatve. Nastane sama po zakonu, ne s pravnim poslom. Gre za izpolnitev s subrogacijo, pravo personalno subrogacijo na upniki aktivni strani. 275. len OZ - subrogacija po zakonu pomeni, e izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kaken pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami. Tipini primer je solidarni porok e namesto dolnika plaa obveznost porok, stopi on na upnikovo mesto in je on novi upnik, dolnik je dolan njemu.
79. ZMOTA PRI POBOTANJU, VRSTE, OPREDELI ZMOTO?

Zmota pomeni, kadar predstava pogodbene stranke o kakni okoliini ne ustreza resninosti. Vrste zmot: - zmota v predstavi, zmota v izjavi - bistvena, nebistvena zmota
21 Tina G.
Tipini primeri zmot:
opraviljiva, neopraviljiva popolna,delna kalkulacijska, demonstracijska
- zmota v osebi - zmota v predmetu - zmota v drugih elementih vsebine pogodbe - zmota v pravnem naslovu - zmota v poslovnem temelju in nagibu. Pobotati je mogoe terjatve, ki izpolnjujejo pogoje VID-PRIL: - vzajemnost - izterljivost - dospelost - pobotljivost - resninost - istovrstnost - likvidnost Ni pa dopustno pobotati : 1. ni dopustna konkurenca med dajatvenimi in vrnitvenim zahtevkom to velja ne glede na to, ali gre za vrnitveni zahtevek na temelju nedopustnega ravnanja ali pogodbe. 2. terjatev, ki jih ni mogoe zarubiti 3. terjatev, ki je nastala z namerno povzroitvijo kode 4. terjatev glede zakonske obveznosti preivljanja 5. terjatev nastalih zaradi smrti ali okvare zdravja 6. e bi s tem trpele pravice drugih 7. terjatve, o katerih tee druga pravda
80. NEMO CONTRA SE SUBROGASSE CONSETUR?

V zvezi s cesijo. Cedent zaradi opravljene cesije ne sme priti v slabi poloaj glede varin in postranskih pravic glede terjatve. Pri delnem odstopu terjatve, varine ostanejo cedentu preidejo le toliko, kolikor niso potrebne za izpolnitev ostanka terjatve.
81. KAKO SE PRENAA VP NA IME?

Praviloma so imenski VP neprenosljivi, kajti osnovna ideja im hitreje prenaati ni realizirana. 219. len OZ - vendar e vedno se lahko pravica iz VP na ime prenaa s cesijo, ki pa mora biti posebej oblina (zapis firme oz. imena novega imetnika na samem papirju, podpis prenosnika, vpis prinosov morebitni register VP). Izjema so imenske delnice, ki se prenaajo z indosamentom, eprav niso ordrski, temve imenski VP. 226. len OZ - z vinkulacijo (klavzula o prepovedi prenosa) se lahko prepove prenos VP, eprav bi se VP sicer lahko prenaal, to pa lahko zahteva izdajatelj 226. len s posebnim zakonom ali izjavo izdajatelja zapisano na samem VP na ime, se lahko prepove kakren koli njegov prenos.
82. ALI LAHKO TAA OD SNAHE ZAHTEVA VRNITEV DARILA? POGOJI ZA PREKLIC?
540. len OZ - darovalec (taa) lahko preklie darilno pogodbo zaradi hude nehvalenosti, e se po njeni sklenitvi obdarjenec (snaha) proti njemu ali njegovemu blinjemu obnaa tako, da bi bilo po temeljnih moralnih naelih nepravino, da bi obdarjenec prejeto obdral. Tako pogodbo lahko zaradi obnaanja proti darovalcu preklie tudi darovalev dedi. Preklic je zaradi obdarjenevega obnaanja mogo tudi proti obdarjenevemu dediu. Preklic pa ni mogo, e je darovalec obnaanje obdarjencu odpustil. Obstajajo 3 razlogi za preklic: - 539. len OZ - preklic zaradi stiske darovalca: e darovalec pride po sklenitvi pogodbe v poloaj, da je ogroeno njegovo preivljanje. Ni mogo preklic, e bi
22 Tina G.
z njim priel obdarjenec v poloaj, da bi bilo ogroeno njegovo preivljanje. Obdarjenec lahko obdri darilo, e darovalcu zagotovi preivljanje (beneficium compententiae) 540. len OZ: preklic zaradi nehvalenosti (ob ingratitudinem) preklic zaradi pozneje rojenih otrok: e darovalec po sklenitvi pogodbe dobi otroka, prej pa ni imel otrok.
B skupina 83. RAZLIKA MED PRAVNO PRIZNANO NEPREMOENJSKO KODO IN PRAVNO PRIZNANO PREMOENJSKO KODO PO OZ, ZA KATERO JE PREDPISANA DENARNA SATISFAKCIJA?
132. len OZ - koda se v osnovnem deli na premoenjsko zmanjanje premoenja (navadna koda damnum emergens), prepreitev poveanja premoenja (izgubljen dobiek lucrum cessans); in nepremoenjsko kodo: 1. povzroitev telesnih in duevnih bolein drugemu 2. strah 3. okrnitev ugleda pravni osebi. Zakon predvideva za povrnitev kode tri institute: 1. restitucija (vrnitev v stanje kot je bilo pred kodnim dogodkom) 2. ekvivalenca (vekrat restitucija ni mogoa, zato nastopi ekvivalenca, da se dosee izravnava) 3. satisfakcija (denarno zadoenje, zlasti pri kritvah osebnostnih dobrin, pravic, ki nimajo denarnega ekvivalenta, torej pri nepremoenjski kodi). 168. len OZ - torej pri premoenjski kodi ima okodovanec pravico tako do povrnitve navadne kode kot do povrnitve izgubljenega dobika. Povrailo kode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe, e zakon ne doloa kaj drugega. e pa je bila stvar uniena ali pokodovana namenoma, lahko sodie odmeri odkodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za okodovanca (pretium affectionis). Okodovanec je upravien do popolne odkodnine znesek, ki je potreben, da postane njegov premoenjski poloaj taken, kot bi bil, e ne bi bilo kodnega dejanja ali opustitve. 179. len OZ - za nepremoenjsko kodo (pretrpljene telesne in duevne boleine, razalitev, okrnitev svobode oz. osebnostne pravice, smrti blinjega, strahu, ) pripada okodovancu pravina denarna odkodnina neodvisno od povraila premoenjske kode, pa tudi e premoenjske kode ni bilo. Viina odkodnine za nepremoenjsko kodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odkodnine, ne sme pa podpirati teenj, ki niso zdruljive z njeno naravo in namenom.
84. PERPETUIRANJE UGOVOROV + PRAKTINI PRIMER?

glej vpraanje 10 Pri dvostranskih pogodbah odgovarja vsak pogodbenik za stvarne napake svoje izpolnitve (100 len OZ) V kolikor ima izpolnitev stvarne napake, lahko nasprotna stranka uveljavlja naslednje jamevalne zahtevke: - izpolnitev pogodbe; - zmanjanje kupnine (actio quantis minoris); - odstop/razveljavitev pogodbe (actio redhabitoria); - odkodnina 480. len OZ pravice kupca, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki (8 dni /6 mesecev) ugasnejo po 1 letu (prekluzivni rok), teto od dneva, ko mu je poslal obvestilo, razen, e jih zaradi prodajaleve prevare ni mogel uporabiti. 480./2 len OZ - Perpetuiranje ugovorov pomeni, da kupec, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki, lahko po preteku enega leta, e e ni plaal kupnine, kot ugovor zoper prodajalev zahtevek, naj mu plaa kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, in sicer: naj mu znia kupnino in povrne kodo torej exceptio quanti minoris in exceptio damnum.
23
Tina G.
Primer: Kupec kupi osebni avto za kupnino 7 milijonov na 2 obroka, pri emer ob prevzemu avtomobila plaa 5 milijonov, 2 milijona pa mora plaati v 90 dneh. ez 1 teden kupec ugotovi, da mu je izteklo olje iz motorja, zaradi razpoke na glavi motorja. Olje iztee v ribnik, zaradi esar poginejo ribe vredne 3 milijone. Na pravoasno in takojnjo reklamacijo prodajalec dobavi nov avto, ki pa je za 10% manj vreden od prvotnega. Kupec sprejme nov avto. Ker kupec nato ne poravna drugega dela kupnine, mu prodajalec ez pol leta polje opomin za plailo. Ker s strani kupca ni nobenega odziva, prodajalec ez 14 mesecev teto od izroitve prvega avtomobila toi za plailo zneska 2 milijona. Kupec pa vloi nasprotno tobo, v kateri zahteva zamenjavo avta ter uveljavlja kodo za poginule ribe v viini 3 milijone z zamudnimi obrestmi od prvotne izroitve kode: Reitev: roki zanejo tei od izroitve druge stvari. o e je kupec vedel, da je avto manj vreden, nima pravic niti ugovorov, ker je avto konkludentno sprejel. Ima pa pravico do povrnitve refleksne kode. o (perpetuiranje ugovorov) e pa kupec ni vedel za manjo vrednost avta, pa ima pravico zahtevati zamenjavo avta oz. znianje kupnine in povrnitev refleksne kode. V tem primeru ni omejenosti rokov za grajanje. o kupec ima od grajanja napake 1 leto, da pove kaj hoe, znianje kupnine oz. zamenjava, po tem pa ima samo e ugovore.
85. FAKULTATIVNE TERJATVE UPORABA PRAVIL?

392. len OZ - e pogodba ali zakon doloa, da lahko upnik namesto dolgovanega predmeta zahteva od dolnika kaken drug doloen predmet, mu je dolnik, e upnik to zahteva od dolnika, dolan izroiti ta predmet. Sicer veljajo za takne fakultativne terjatve glede na namen pogodbenikov in okoliin posla ustrezna pravila o fakultativnih in alternativnih obveznostih
86. BLANKO INDOSAMENT? OPREDELI INDOSAMENT NA PRENOSNIKA IN NJEGOVE ZNAILNOSTI!

221. len OZ - indosament je izjava na hrbtni strani VP, v kateri se sedanji upravienec izjavi, da VP prenaa. S tem se evidentirajo prenosi. Blanco indosament vsebuje le podpis indosanta (prenosnika) to je prazen indosament. Pri prenosniku VP z indosamentom na prinosnika, se namesto imena indosatarja (osebe, na katero se prenaa) zapie beseda prinosniku ali druga oznaka, ki pomeni isto. Indosament na prinosnika velja isto kot blanco indosament. Poznamo pa e popolni indosament, ki vsebuje izjavo o prenosu, firmo ali ime osebe (indosatar), na katero se pravica iz VP prenaa in podpis prenosnika (indosant), lahko pa tudi druge podatke (kraj, datum,). Nien je delni indosament. Vrste indosamentov: popolni, blanco, na prinosnika.
87. GLAVNE RAZLIKE MED POGODBO O IZROITVI IN POGODBO O DOSMRTNEM PREIVLJANJU PO OZ?
546. len OZ - z izroilno pogodbo se izroitelj zavee, da bo izroil in razdelil svoje premoenje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Gre za razdelitev in izroitev premoenja za as ivljenja. Pri izroilni pogodbi je za njeno veljavnost bistveno, da se z njo strinjajo vsi potomci. 557. len OZ - s pogodbo o dosmrtnem preivljanju pa se pogodbenik (preivljalec) zavee, da bo preivljal drugega pogodbenika (preivljanca) ali koga drugega, preivljanec pa izjavi, da mu zapua vse ali del premoenja (nepreminine in preminine, namenjene za rabo in uivanje nepreminin), s tema, da je njegova izroitev odloena do izroiteljeve smrti.
24
Tina G.
September 2003 88. POSLOVNE IN NEPOSLOVNE OBLIGACIJE?

Poslovne: za njihov nastanek se zahteva pravno poslovna volja. Nastanejo s pravnim poslom, na podlagi volje strank s pogodbo ali enostranskim pravnim poslom. Neposlovne: imenovane tudi zakonite. Nastanejo na podlagi pravno relevantnega ravnanja ali dogodka, ki nima narave voljnega ravnanja (delikt, kvazidelikt).
89. NEMINEM LAEDERE PACTA SUNT SERVANDA?

Sta temeljni naeli obligacijskega razmerja. 10. len OZ - neminem laedere ali prepoved povzroanja kode pomeni, da se mora vsak vzdrati ravnanja, s katerim bi drugemu utegnil povzroiti kodo. Velja tako za poslovne kot tudi neposlovne obligacije. V primeru krenja tega naela nastopi odkodninska odgovornost povzroitelja kode. 9. len OZ - pacta sunt servanda oz. dolnost izpolnitve obveznosti. Pomeni, da so udeleenci v obligacijskem razmerju dolni izpolniti svojo obveznost in so odgovorni za njeno izpolnitev. Obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeleencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona. Je temeljno naelo na poslovnem podroju.
90. OBLIGACIJE PROPTER REM?

Stvar ustvarja obligacijsko razmerje (npr. zakup). Lastnina na neki stvari pogojuje obligacijsko razmerje: dasi je obligacijsko razmerje relativno (pravica, dolnost) se vendarle kae tudi odvisnost od doloene stvari. Obligacija propter rem pomeni, da je razmerje odvisno od tega ali ima stranka pravico do doloene stvari. Primer: Lastnik fizinega dela zgradbe je dolan prispevati k strokom za vzdrevanje skupnega premoenja (npr. vzdrevati skupni zid).
September 2003, 2. rok 91. ROK IN POGOJ V OZ?

59. len OZ - pogoj: pogodba je sklenjena pod pogojem, e sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva. Odloni pogoj: e se pogoj izpolni, uinkuje pogodba od trenutka sklenitve, razen e ne izhaja kaj drugega iz zakona, narave posla ali volje strank. Razvezni pogoj: pogodba neha veljati, e se pogoj izpolni. teje se, da je pogoj uresnien, e njegovo uresniitev v nasprotju z naelom vestnosti n potenosti preprei stranka, v katere breme je bil doloen, ni pa uresnien, e njegovo uresniitev preprei stranka v katere korist je bil doloen. Nina je pogodba v kateri je pogoj v nasprotju z ustavo, zakonom ali moralnimi naeli. Nemogo odloni pogoj povzroi ninost pogodbe. Nemogo razvezni pogoj pa se teje za neobstoje. Lahko se zahteva tudi zavarovanje pogojne pravice. 62. len OZ - rok: rok doloen v dnevih zane tei prvi dan po dogodku, od katerega se rauna, kona pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva. Rok doloen v tednih, mesecih, letih se kona tistega dne, kis e po imenu in tevilki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega zane tei; e taknega dneva v zadnjem mesecu ni, pa se kona zadnji dan tega meseca. e zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela se za zadnji dan roka teje naslednji delavnik. Zaetek meseca je prvi dan v mesecu, sredina je petnajsti dan, konec pa zadnji dan. 63. len OZ - kadar se uinek pogodbe zaenja od doloenega asa, se smiselno uporabljajo pravila o odlonem pogoju, kadar pa pogodba neha veljati po izteku doloenega roka se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju.
92. KDAJ JE PREDMET DOLOLJIV?

38. len OZ - predmet obveznosti mora biti mogo, dopusten doloen in dololjiv. Predmet obveznosti je dololjiv, e vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoe doloiti, ali e sta stranki prepustili nekomu tretjemu, da ga naj doloi. e pa tretji noe ali ne mre doloiti predmeta obveznosti je pogodba nina.
25 Tina G.
93. ZMANJANJE ODKODNINE?

170. len OZ - ob upotevanju premoenjskega stanja okodovanca, lahko sodie naloi odgovorni osebi, da plaa manjo odkodnino, kot znaa koda, e koda ni bila povzroena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti, odgovorna oseba pa je ibkega premoenjskega stanja in bi jo plailo popolne odkodnine spravilo v pomanjkanje. e je okodovalec povzroil kodo, ko je kaj delal v okodovanevo korist, lahko sodie odmeri manjo odkodnino pri tem pa upoteva skrbnost, ki jo kae okodovalec v lastnih stvareh.
94. SOLIDARNOST DOLNIKOV PRI PORAVNAVI IN NOVACIJI?

1056. len OZ - poravnava:e je s poravnavo izvrena prenovitev obveznosti, je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Sicer pa ostaneta porok in tretji, ki je zastavil svojo stvar, e nadalje v zavezi. Njuna odgovornost se s poravnavo lahko zmanja, ne pa tudi povea, razen, se s poravnavo strinjata. e dolnik s poravnavo pripozna sporno terjatev, obdrita porok in zastavitelj pravico uveljavljati proti upniku ugovore katerim se je dolnik s poravnavo odpovedal. 325. len OZ.: s pogodbo o prenovitvi prejnja obveznost preneha, nova pa nastane. S prejnjo obveznostjo prenehata tako zastava kot porotvo, razen, e ni bilo s porokom ali z zastaviteljem drugae dogovorjeno. To velja tudi za druge stranske pravice, ki so bile v zvezi s prejnjo obveznostjo. Poravnava ne vpliva na akcesorije, pri novaciji pa akcesorijev ni ve.
95. PREMOENJE V DRUBI?

996. len OZ.: na premoenje drube, ki nastane s prispevki drubenikov ali s poslovanjem drube, imajo drubeniki enake solastninske ali drugane soimetnike delee, e pogodba ne doloi drugae.
Mavrieva 96. POZNEJA MONOST PREDMETA?

36. len OZ.: pogodba sklenjena z odlonim pogojem ali rokom, je veljavna, e je predmet obveznosti, ki je bil v zaetku nemogo, postal mogo, preden se je uresniil pogoj ali preden je iztekel rok.
97. PRODAJA TUJE STVARI?

440 len OZ.: prodaja tuje stvari vee pogodbenika, vendar lahko kupec, ki ni vedel in ni bil dolan vedeti, da je stvar tuja odstopi od pogodbe, e zaradi tega ne more dosei njenega namena in zahteva odkodnino.
98. PRODAJA SPORNE PRAVICE?

441. len OZ.: sporna pravica je lahko predmet prodajne pogodbe, vendar je pogodba nina, s katero bi odvetnik ali kaken drug prevzemnik naroila kupil sporno pravico, katere uveljavitev mu je bila zaupana.
99. PRENEHANJE DRUBE IN POSLEDICE PRENEHANJA?

1000. len OZ.: razlogi za prenehanje drube so: 1. potek asa 2. doseen namen oz. dosega namena postane nemogoa 3. sklep drubenikov 4. e je drubenik umrl ali izgubil poslovno sposobnost ali se je proti njemu kot s.p. zael postopek steaja ali prisilne poravnave 5. e je drubenik kot pravna oseba prenehal obstojati zaradi statusnih sprememb ali se je zael proti njemu postopek steaja likvidacije ali prisilne poravnave 6. e je drubenikov dele po izvrbi pridobila kakna tretja oseba 7. e je drubeniku z aktom dravnega organa prepovedano opravljanje dejavnosti, nujne za doseg namena drube 8. drubenik je odpovedal pogodbo
26
Tina G.
e druba preneha, so dolni drubeniki opraviti likvidacijo zlasti tako, da poravnajo obveznosti nasproti tretjim osebam, nadomestilo drubenikom, stroke in izplaila, ki presegajo to kar so dolni s pogodbo, ostanek premoenja pa razdelijo med drubenike po enakih delih, kot velja za prispevke. Pogodba lahko doloi drugane dele. e sredstva drube ne zadostujejo za pokritje strokov in obveznosti, morajo manjkajoi znesek drubeniki pokriti v razmerju, ki velja za njihove prispevke.
100. ODGOVORNOST ZA TUJE STVARI?

glej vpraanje 29
101. NORMOTEHNINA UREDITEV POO?

POO je odgovornost za kodo, ki je posledica kritve pravnega posla. koda je nastala, ker pravni posel ni bil izpolnjen oz. ni bil pravilno izpolnjen. Uveljavlja se lahko kot pozitivni pogodbeni interes z odkodnino se mora dosei stanje, kot bi bilo, e bi bila pogodba pravilno izpolnjena oziroma negativni pogodbeni interes- zahtevam razvezo pogodbe. V OZ je omenjena v elnih 239. do 246., ki se nanaajo na izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve, oprostitve dolnika odgovornosti, pogodbena raziritev odgovornosti, omejitev in izkljuitev odgovornosti, obseg odkodnine, odgovornost upnika, odgovornost zaradi obvestitve obvestila sklop: pravica do povraila kode. 246. len OZ - za POO velja smiselna uporaba dolob NOO. Ekskulpacijski razlogi za POO dolnika so: okoliine, ki so nastale po sklenitvi in se jim ni mogel izogniti niti jih ni mogel prepreiti in ne odpraviti. Znailnosti: - temelj POO je subjektivna odgovornost, ki se zelo pribliuje objektivni odgovornosti subjektivno objektivna koncepcija. - mona je pogodbena raziritev odgovornosti dolnika npr. za katerega sicer ne odgovarja, prav tako pa je mona omejitev in izkljuitev odgovornosti omejitev viine odkodnine, vendar ni mogoe izkljuiti odgovornosti za naklep ali hudo malomarnost. - pri POO je obseg odkodnine korigiran (NOO- popolna odkodnina), upoteva se teorija predvidljivosti, determinanta je priakovanost, kjer ima upnik pravico do povraila navadne kode in izgubljenega dobika, ki bi ju dolnik moral priakovati ob kritvi pogodbe kot moni posledici kritve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana. - odkodnina pa se sorazmerno zmanja, e odgovarja tudi upnik.
102. VRSTE ODKODNINSKEGA ZAHTEVKA PRI PREVARI IN ZMOTI?

46. len OZ - zmota (odkodnino mora dati stranka, ki je v zmoti)- stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen, e pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu. e je pogodba zardi zmote razveljavljena ima druga potena stranka pravico zahtevati povrnitev kode, ki ji je zardi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti za svojo zmoto ni kriva (objektivna odgovornost). 49. len OZ - prevara (odkodnino mora dati prevarant) e ena stranka povzroi zmoto pri drugi stranki ali jo dri v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat kadar zmota ni bistvena. Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo ima pravico zahtevati povrnitev nastale kode, gre za naklepno delovanje prevaranta. Odgovornost za prevaro se obravnava stroje, ker je do zmote prilo s krivdnim dejanjem, upoteva se vsaka zmota, ni razlike med bistveno in nebistveno zmoto.
103. OBLIGACIJE DILIGENCE?

So obveznosti, obligacije prizadevanja. Kadar od stranke ni mogoe priakovati, da bi se zavezala, da bo dosegla kaken uspeh (obligacija rezultata). Pri obligacijah diligence je dovolj, e se stranka potrudi v smeri, ki naj bi pripeljala do uspeha potrudi z zadostno skrbnostjo (diligenco).
27 Tina G.
Primer: zdravnik se ne zavee zagotoviti zdravja, zavee pa se opraviti zdravljenje, ki se zahteva v okviru najboljih monosti.
104. SOLIDARNOST DOLNIKOV PRI POBOTU?

313. len OZ - dolnik ne more pobotati tistega, kar dolguje upniku, s tistim kar upnik dolguje njegovemu poroku. Vendar pa porok lahko pobota dolnikovo obveznost nasproti upniku z dolnikovo terjatvijo do upnika. Kdor je dal svojo stvar v zastavo za tujo obveznost lahko zahteva od upnika, naj mu zastavljeno stvar vrne, e so izpolnjeni pogoji za prenehanje te obveznosti s pobotom, kot tudi, e upnik po svoji krivdi opusti pobot. 316. len OZ - izkljuitev pobota: Kaj izkljuuje pobot? 1. terjatve, ki jih ni mogoe zarubiti; 2. terjatev stvari ali vrednost stvari, ki so bile dolniku dane v hrambo ali na posodo ali jih je dolnik brezpravno vzel; 3. terjatve nastale z namerno povzroitvijo kode; 4. odkodninske terjatve za kodo storjeno z okvaro zdravja ali povzroitvijo smrti; 5. terjatve, ki izvirajo iz zakonite obveznosti preivljanja
105. POPOLNA ODKODNINA?

169. len OZ - sodie, ki upoteva tudi okoliine, nastale po povzroitvi kode, prisodi okodovancu odkodnino v znesku, kij e potreben, da postane njegov premoenjski poloaj taken, kakren bi bil, e ne bi bilo kodljivega dejanja ali opustitve.
November 2003, (18.11.), A skupina 106. ULTRA ALTERUM TANTUM, ZA KATERE OBRESTI JE PO OZ?
375. len OZ - pomeni prepoved obrestovanja obresti. Od zapadlih, pa ne plaanih obresti, ne teejo zamudne obresti, e zakon ne doloa drugae. Nino je pogodbeno doloilo, da od zapadlih neplaanih obresti teejo obresti. Vendar je lahko v pogodbi v naprej dogovorjeno, da bo obrestna mera vija, e dolnik ne bo pravoasno plaal zapadlih obresti. To naelo velja za pogodbene obresti. Obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih, pa ne plaanih obresti dosee glavnico.
107. ALTERNATIVNE OBVEZNOSTI, POJEM, LATINSKI IZRAZ IN PROBLEMI, KI NASTANEJO V ZVEZI S TEM TER KAJ UREJA OZ? FAKULTATIVNE OBVEZNOSTI S PROBLEMI V OZ?
glej vpraanje 32
108. PRETIUM AFFECTIONIS PO ZOR IN OZ?

168. len OZ - e je bila stvar uniena ali pokodovana namenoma, lahko sodie odmeri odkodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za okodovanca (cena posebne priljubljenosti ali pretium affectionis) 189. len ZOR: e je bila stvar uniena ali pokodovana z naklepnim kd (dolus coloratus), lahko sodie odmeri odkodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za okodovanca. Razlika: OZ - namenoma povzroena koda; ZOR koda, povzroena z naklepnim kd
109. OPREDELI SPLONI IN OBLIGACIJSKEM PRAVU!
POSEBNI
RAZPOLAGALNI
POSEL
Razpolagalni pravni posel v obligacijskem pravu pomeni pravico razpolagati s pravico v obsegu in namenom, za katerega je ustanovljena. Za vsak pravni posel je potreben pravni naslov in pridobitni nain. V stvarnem pravu je pridobitni nain izroitev, v obligacijskem pravu pa cesija in/ali indosament. Oba pridobitna naina imata nek pravni naslov. Sploni razpolagalni posel je cesija, kjer se terjatev enega upnika prenese na novega upnika in tako novi upnik pridobi pravico razpolagati s terjatvijo, ki je prej pripadala drugemu. Gre za derivativni nain pridobitve terjatve. Posebni razpolagalni posel pa predstavlja indosament. Pravice iz VP se prenaajo z izjavo na hrbtni strani VP, s katero indosant izjavlja, da prenaa pravico iz VP na indosatarja.
28 Tina G.
110. OPREDELI RAZLIKO MED POOBLASTITVENO POGODBO!
POOBLASTILNO
POGODBO
IN
Pooblastilna pogodba je pogodba s katero se pooblaenec zavee, da bo zastopal pooblastitelja. Gre za direktno zastopanje, v imenu in na raun zastopanega. Uinek izjavljene volje zastopnika v celoti preide na zastopanega. Pooblaenec dobi pooblastilo oz. upravienost za zastopanje, ki mu jo da pooblastitelj s pravnim poslom. Primer: zastopnika ali agencijska pogodba (trgovsko zastopanje), mandat. Pooblastitvena pogodba je pogodba, kjer gre za indirektno zastopanje. Zastopnik zastopa v svojem imeni in za tuj raun. Pri tej pogodbi ni potrebno dati pooblastila. Najprej pridobi pravice na podlagi te pogodbe zastopnik, ki jih ele nato prenese na zastopanega. Primer: komisijska pogodba. Arbitratorska pogodba izvensodna razlaga pogodbe. Pogodbeni stranki lahko doloita, da bo v primeru, e bi prilo do nesoglasja glede pomena in namena pogodbenih doloil, nekdo tretji dal razlago pogodbe.
B skupina 111. FIDUCIARNA CESIJA V OZ (ODSTOP V ZAVAROVANJE) IN SPZ (ZASTAVA TERJATVE)?

420. len OZ - vekratni odstop (ne sodi med posebne primere): kadar upnik odstopi terjatev raznim osebam, takrat terjatev pripada tistemu cesionarju o katerem je cedent najprej obvestil cesussa ali, ki se je pri dolniku prvi oglasil. Pri stvarnih pravicah je lastnik tisti, ki dobi stvar v posest-analogija na razpolagalni pravni posel, cesijo. Upnik bi bil tisti, ki bi prvi pridobil premoenje, vendar Fiduciarna cesija po SPZ: SPZ ureditev vekratnega odstopa po OZ delno korigira. Cesija ostane zaupna, zato velja tu prioriteta sklenitve pogodbe in ne obvestitve cesussa. Velja naelo prior tempore potior iure. Posebni primeri: - fiducia cum creditore contracta varina namesto zastavne pravice. Fiduciant stavr obdri, ker jo potrebuje, fiduciar pa ima varino v lp, ki se ustanovi s posesorinim konstitutom. - fiducia cum amico contracta nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravienec, toda v resnici teh stvari trajno ne potrebuje (npr. prenos VP v incasso-incasso cesija).
112. MANDAT IN POOBLASTITEV RAZLIKA?

Mandat: pogodba o naroilu s katero se prevzemnik (mandatar) zavezuje naroitelju (mandantu), da bo zanj opravil doloene posle, mandatar pa im pravico do plaila za svoj trud, razen, e ni kaj drugae dogovorjeno. Mandatna pogodba je pooblastilna pogodba, kjer gre za direktno zastopstvo in mandatar se zavezuje, da bo v imenu in za raun mandanta opravil nek posel. Mora biti dano pooblastilo (navzven vidna pooblastitev), tako da gre za mandat s pooblastitvijo. Pooblastitvena pogodba: pa je indirektno zastopstvo (npr. komisija), kjer prevzemnik nastopa v svojem imenu za tuj (naronikov) raun. Zato pooblastilo ni potrebno, gre za mandat brez pooblastitve. mandat pooblastitev (obseg pravic zastopnika) - dvostransko razmerje, kjer je mandatar - dobim upravienje, nisem pa e zavezan zavezan, da opravi nek posel tega opraviti. Navzven je vidna z aktom, navadno pooblastilo
113. ODERUKE IN ZAMUDNE OBRESTI?

377. len OZ - oderuke obresti (12%): e je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za ve kot 50% vija od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se taken dogovor teje za oderuko pogodbo (oderuke obresti) razen, e upnik dokae, da ni izkoristil stiske ali tekega gmotnega stanja dolnika, njegove nezadostne izkuenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti, ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega ni v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. To pa ne velja za gospodarske pogodbe.
29 Tina G.
378. len OZ - zamudne obresti: e je dolnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice e zamudne obresti. Obrestna mera znaa 8% letno (15,5% po ZPOMZO-1).
114. PREDASNO POPLAILO KREDITNE POGODBE PO OZ IN SPZ?

OZ - Uporabnik kredita lahko vrne kredit tudi pred rokom, ki je doloen za vrnitev, vendar mora banko o tem vnaprej obvestiti. Uporabnik kredita mora banki povrniti morebitno kodo. e je bil kredit vrnjen pred doloenim rokom, banka ne sme zaraunati obresti od dneva vrnitve kredita do dneva, ko bi kredit moral biti vrnjen. Pri posojilnih pogodbah pa ima pri predasnem plailu dolnik pravico odbiti od dolga nezapadle obresti le, e je k temu opravien po pogodbi ali e je to v skladu z obiaji SPZ: nevem
December 2003, (16.12.) A skupina 115. TRANSAKCIJA IN AKCESORIJE?

1050 len OZ - transakcija ali poravnava = osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kaknega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi, z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oz. odpravijo negotovost in doloijo svoje vzajemne pravice in obveznosti. Negotovost je podana tudi, kadar je negotova uveljavitev neke pravice. Vzajemne popustitve: - delna ali popolna pripoznava kaknega zahtevka druge stranke - odpoved kaknemu svojemu zahtevku - prevzem kakne obveznosti - zmanjanje obrestne mere - podaljanje roka - privolitev v delna odplaila - pravica do odstopnine Poravnave ni mogoe izpodbijati zaradi laesio enormis (ezmerno prikrajanje). 1056. len OZ - poravnava ne vpliva na akcesorije, te se ne smejo poveati, razen e se zastavitelj in porok strinjata. e je s poravnavo izvrena prenovitev obveznosti, je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Sicer pa ostaneta porok in tretji, ki je zastavil svojo stvar, e nadalje v zavezi; njuna odgovornost se s poravnavo lahko zmanja, ne pa tudi povea, razen e se s poravnavo strinjata. e dolnik s poravnavo pripozna sporno terjatev, obdrita porok in zastavitelj pravico uveljavljati proti upniku ugovore, katerim se je dolnik s poravnavo odpovedal.
116. ODGOVORNOST STAREV ZA OTROKE GLEDE NA LETA?

137. len OZ - otrok do dopolnjenega 7. leta ne odgovarja za kodo, ki jo povzroi drugemu. Od 7. do 14. leta je pri povzroitvi kode soodgovoren, e se dokae, da je bil pri povzroitvi zmoen razsojati, drugae ne odgovarja. Mladoletnik z dopolnjenim 14. letom odgovarja po splonih pravilih o odgovornosti za kodo. 142. len OZ - stari odgovarjajo za kodo, ki jo povzroi drugemu njihov otrok do dopolnjenega 7. leta, ne glede na svojo krivdo. Odgovornosti so prosti, e so podani razlogi za izkljuitev odgovornosti, popravilih o odgovornosti, ne glede na krivdo. Stari ne odgovarjajo, e je koda nastala medtem, ko je bil otrok zaupan drugemu in e je ta zanjo odgovoren. Stari pa odgovarjajo za kodo, katero povzroi drugemu njihov mladoletni otrok, ki je dopolnil 7 let, razen e dokaejo, da je koda nastala brez njihove krivde. e odgovarja poleg starev za kodo tudi otrok, je njihova odgovornost solidarna. e nadzorstvo nad mladoletno osebo ni dolnost starev (npr. ola, druge ustanove), temve koga drugega, ima okodovanec pravico zahtevati odkodnino od starev, e je koda nastala zaradi slabe vzgoje mladoletnika, slabih vzgledov ali grdih navad, ki so mu jih dali stari, ali e se tudi sicer koda lahko pripie njihovi krivdi (posebna odgovornost starev).
30
Tina G.
B skupina 117. FORMULIRAJ TOBENI ZAHTEVEK V PRIMERU REBUS SIC STANTIBUS!

Clausula rebus sic stantibus po sklenitvi pogodbe nastanejo okoliine, ki oteujejo izpolnitev eni stranki in bi bilo neupravieno obdrati pogodbo v taki obliki. Nesorazmerje po sklenitvi pogodbe; sodie nanjo ne pazi po uradni dolnosti. Tobeni zahtevek: stranka katere izpolnitev je otekoena oz. ne more uresniiti namena pogodbe, lahko vloi tobeni zahtevek na razveljavitev pogodbe oz. razvezo pogodbe, vendar pa te pravice nima, e ji druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravino spremenijo. Primer: kupna pogodba po sklenitvi pogodbe je predmet pokodovan kupec lahko zahteva razvezo pogodbe, ker pokodovani predmet ne ustreza namenu pogodbe, zaradi katerega je sklenil pogodbo. Vendar pa se pogodba ne bo razvezala, e prodajalec ponudi ustrezno popravilo predmeta, zamenjavo za nov predmet ali sorazmerno zmanjanje kupnine.
Januar 2004, (20.1.) 118. ALI JE ZA CIVILNEGA SODNIKA ZAVEZUJOA KAZENSKA SODBA?
O kazenski odgovornosti odloa kazensko sodie, vendar je kd hkrati tudi civilni delikt. V adhezijskem postopku lahko odloa kazensko sodie namesto civilnega (naelo smotrnosti), vendar ni to obveznost kazenskega sodia, ni pa mogoe odloati o kazenski odgovornosti v civilnem postopku. Civilno sodie je tako vezano na obsodilno sodbo kazenskega sodia glede obstoja kd in kazenske odgovornosti, ni pa vezano na oprostilno sodbo.
119. PROCESNE OBRESTI?

381. len OZ - procesne obresti: od neplaanih obresti je mogoe zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodiu vloen zahtevek za njihovo plailo, torej od dneva vloitve tobe dalje. Tako so dopustne obrestne obresti od procesnih obrestiizjema od prepovedi obrestovanja obresti (usurae usurarum= obrestovanje obresti). Ne ultra alterum tantum obrestovanje se ustavi, ko obresti doseejo viino glavnice (pogodbene obresti).
120. LATINSKA IMENA ZA PRODAJNO, NAJEMNO IN STARINSKO POGODBO?

Prodajna pogodba emptio venditio Najemna pogodba locatio conductio rei Starinarska pogodba contractus aestimatorius
121. POSEBNOSTI PRI PREVZEMU OBREMENJENA S HIPOTEKO?
DOLGA,
JE
STVAR
PRENOSA
428. len OZ - (privativni uinek pri prevzemu dolga): e je bilo ob odtujitvi kakne nepreminine, na kateri je hipoteka, med odtujiteljem in pridobiteljem dogovorjeno, da bo pridobitelj prevzel dolg nasproti hipotekarnemu upniku, se v primeru, e hipotekarni upnik na pisno zahtevo odtujitelja v 3 mesecih ne odkloni svoje privolitve v pogodbi o prevzemu dolga, teje, da je vanjo privolil. V pisni zahtevi je treba upnika opozoriti na to posledico, ker se sicer teje, kakor da zahteve ni bilo. Primer: Na nepreminini imamo zastavno pravico . Prodajalec nepreminine je dolnik in po prodaji le-te e vedno ostaja dolnik. Kupec kupi obremenjeno nepreminino. Kupec in prodajalec to poraunata v ceni. Vendar bi zastavni upnik e vedno lahko terjal zastavitelja (prodajalca). Tako kupec prevzame e njegov dolg, zastavni upnik pa mora v to privoliti. Tu velja izjema od naela qui tacet, cum loqui potuit et debuit, consentire videtur = kdor moli, ko je mogel in moral govoriti, se zdi da pritrjuje.
31
Tina G.
Marec 2004, (16.3.) 122. RAZLIKE PRAVNIH PRAVIL PRI POO IN NOO?
Med POO in NOO ni pomembnih razlik, imamo t.i. monizem OO, eprav zakon (OZ) to ureja na dveh mestih, v sklopu poslovne in neposlovne OO, zato tudi ni dveh odkodnin. 246. len OZ navaja uporabo dolob o povrnitvi kode. Za POO velja smiselna uporaba dolob o NOO. 239.-246. len OZ = POO (subjektivna-objektivna odgovornost, zmanjanje odkodnine, izkljuitev odkodnine, teorija predvidljivosti) do kode pride v zvezi s kritvijo pogodbe (culpa in contrahendo = koda v kontrahiranju) v fazi sklepanja ali pa kasneje, ko je e sklenjena. 131.-189. len OZ = NOO (subjektivna/objektivna odgovornost) je koda, ki nastane oz. izvira iz protipravnih ravnanj.
123. NEMO CONTRA SE SUBROGASE CENSETUR POJEM IN PRAKTINI PRIMER?

Cedent ne sme zaradi opravljene cesije priti v slabi poloaj. To naelo se omenja v zvezi z akcesorijamivarinami. 276. len OZ (delna cesija) tako npr. pri delni izpolnitvi upnikove terjatve preidejo stranske pravice, s katerimi je zavarovana izpolnitev te terjatve na izpolnitelja le toliko, kolikor niso potrebne za izpolnitev ostanka. Prioritetno se bo z akcesorijami poplaal prvi upnik.
124. KDAJ SE PREVZEM DOLGA TEJE KOT PREVZEM IZPOLNITVE?

427. len OZ prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolnikom in prevzemnikom, v katero privoli upnik. Vendar ima taka pogodba uinek pogodbe o prevzemu izpolnitve, dokler upnik vanjo ne privoli, kakor tudi, e privolitev odkloni.
April 2004 125. ZMOTA O CAPUT CONTRAVERSUM?

Caput contraversum negotove in sporne okoliine Kadar gre za zmoto, ki se nanaa na okoliine, ki so jih stranke imele za negotove ali sporne e takrat, ko so sklepale poravnavo, gre za zmoto o okoliinah, ki so caput contravesum. V takih primerih zmote ni mogoe uveljavljati. Stranki sta hoteli ravno to okoliino spraviti s sveta in sta se sporazumeli, da je ne bosta preiskovali, marve sta poiskali novo reitev s poravnavo.
126. DRUBA CIVILNEGA PRAVA RAZLOGI ZA PRENEHANJE IN POSLEDICE?

glej vpraanje 102 Ni isto kot drubena pogodba. Druba civilnega prava ni pravna oseba, je organizacija, ki nastane na podlagi drubene pogodbe, navadno med svobodnimi poklici (notarji, odvetniki, raunovodje). Druba dve ali ve oseb se zavee, da si bodo s svojimi prispevki prizadevali dosei z zakonom dopustni skupni namen, tako kot je doloeno s pogodbo.
Maj 2004 (18.5.) 127. DENARNA ODKODNINA PRI NEPREMOENJSKI KODI?

Denarna odkodnina (ekvivalenca) pri nepremoenjski kodi velja za denarne zahtevke fizinih in pravnih oseb. 179. len OZ za pretrpljene telesne boleine in duevne boleine, zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti, skaenosti, razalitve dobrega imena in asti, okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti blinjega in za strah pripada okodovancu, e okoliine primera, zlasti pa stopnja bolein in strahu ter njihovo trajanje to opraviujejo, pravina denarna odkodnina odvisna od povraila premoenjske kode, pa e tudi
32 Tina G.
premoenjske kode ni. Viina odkodnine je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odkodnine, ne sme pa podpirati teenj, ki niso zdruljive z njihovo naravo in namenom. 180. len OZ pravina denarna odkodnina za pretrpljene duevne boleine, zaradi smrti ali teke invalidnosti blinjega, pripada tudi ojim druinskim lanom - zakonec, otroci, stari, bratje in sestre, e je med njimi obstajala trajneja ivljenjska skupnost. 181. len OZ - pravico do pravine denarne odkodnine zaradi pretrpljenih duevnih bolein ima tudi oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakrnega razmerja podrejenosti, ali odvisnosti zapeljana h kaznivem spolnem obevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakno drugo kd zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo. 182. len OZ - sodie prisodi na zahtevo okodovanca odkodnino tudi za bodoo nepremoenjsko kodo, e je po obiajnem teku stvari gotovo, da bo koda trajala tudi v bodonosti.
128. NATEJ INSTITUTE ZA UTRDITEV OBVEZNOSTI!

1. porotvo 2. zastava 3. kavcija (varina) 4. retencija (pridrna pravica) 5. ara 6. pogodbena kazen 7. predujem (avans) 8. pripoznava dolga 9. pridrek lp 10. obresti 11. zakonite zamudne obresti Porovto = neodplana obveznost, po kateri je dolan porok izpolnitvi obveznost glavnega dolnika, kolikor ta ne izpolni sam. Zastava = dolnik ali tretji (zastavitelj) se zavee nasproti upniku,da mu bo izroil neko preminino ali pravico, da bi se ta lahko poplaal iz vrednosti prepuene dobrine, upnik pa se zavee, da bo prejeto stvar hranil in jo po plailu terjatve nepokodovano vrnil zastavitelju. Kavcija = pomeni ustanovitev zastavne pravice (rona zastava ali hipoteka) ali pridobiti poroka. Retencija = upnik zapadle terjatve sme stvar pridrati, ki jo ima v zakoniti detenciji (posesti), dokler ni plaana terjatev, e pa mu ni plaana, pa se po obvestilu dolnika poplaa kot zastavni upnik. Ara = je premoenjska korist. Denar, nadomestne stvari, VP ki jih ob sklenitvi pogodbe ena stranka izroi drugi zaradi utrditve obveznosti. Ara kot odstopnina (skesnina) = sporazum strank, da lahko odstopi en ali drugi od pogodbe, e da odstopnino. Pogodbena kazen= dogovor med upnikom in dolniku, s katerim se zavee dolnik upniku opraviti kakno premoenjsko izpolnitev za primer, da pogodbe ne bi izpolnil oz. nepravilno izpolnil. Avans = vnaprejnja izpolnitev, stranka opravi dajatev ali storitev pred zapadlostjo. Pripoznanje dolga = dolnik upniku prizna, da njegova obveznost obstoji. Najvaneja posledica pripoznanja je pretrganje zastaranja. Pridrek lp = dogovor, s katerim si izroitelj stvari pridri pravico razpolage ali lp tudi po izroitvi kupcu, dokler ta ne plaa celotne kupnine.
Junij 2004 B skupina 129. PRAVNO RELEVANTNA ZMOTA. OPREDELI POJEM ERROR IN NEGOTIO!
Pravno relevantna zmota mora biti bistvena, nanaa se na bistvene lastnosti predmeta, okoliine, ki so odloilnega pomena, osebo s katero se sklepa pogodba in pa mora biti opraviljiva. Zmota bi bila neopraviljiva, e ne bi stranka ravnala z dovoljeno skrbnostjo, ki se zanjo zahteva, torej s skrbnostjo dobrega gospodarja/gospodarstvenika/strokovnjaka.
33 Tina G.
Error in negotio je zmota v pravnem poslu. Je bistvena in resna zmota in si je teko zamisliti, da bi stranki pogodbo sklenili, ko bi za resnino voljo druge stranke vedeli. Npr. nekdo proda stvar, druga stranka pa stvar vzame, ker misli, da je izroena na posodo. Tu je prevzemnik v zmoti glede pravnega naslova, najvekrat pa gre za disenz, nesoglasje.
130. POZNEJA MONOST PREDMETA POGODBE?

Pogodba, sklenjena z odlonim pogojem ali rokom, je veljavna, e je predmet obveznosti, ki je bil v zaetku nemogo, postal mogo, preden se je uresniil pogoj ali preden je iztekel rok. 36. len OZ pozneja dopustnost ni mogoa
131. DVA VIDIKA PRODUCENTSKE ODGOVORNOSTI?

Subjektivna odgovornost (odgovornost za embalao, navodila) Objektivna odgovornost (npr. mi v koka koli) Za kodo, ki nastane, ker proizvod nima lastnosti, katere producent razglaa, mora producent odgovarjati. Za producentsko odgovornost, ki izvira iz napake produkta, je nae pravo vzelo v potev objektivno odgovornost (e da tovarna na trg izdelek v zaprti embalai, katere vsebine trgovec ne more kontrolirati ne more stranka, ki je uporabila izdelek, kateri je kodljiv, zahtevati odkodnino od trgovca, temve od producenta) odgovornost brez krivde objektivna odgovornost 1) odg. zarod napake OO 2) odg. za nevarne lastnosti stvari
132. DVA VIDIKA ODKODNINSKE STVARNE NAPAKE?
ODGOVORNOSTI
PRODAJALCA
ZA
Odkodninska odgovornost prodajalca za stvarne napake stvari ima dva temelja, in sicer v pravilih o jamevanju za napake in garanciji za brezhibno delovanje stvari. Na podlagi jamevanja ima kupec zahtevke: - popravilo / zamenjava stvari - zmanjanje kupnine - odstop od pogodbe Kupec lahko izbere katerokoli sankcijo alternativno. Poleg teh zahtevkov ima kupec vedno pravico zahtevati povrnitev kode. Prodajalec kupcu odgovarja tudi za refleksno kodo. Gre za objektivno odgovornost. Na podlagi garancije pa kupec ne more izbirati sankcij alternativno, temve so doloene v vrstnem redu: - popravilo - zamenjava - razveza pogodbe/znianje kupnine Gre za odgovornost prodajalca in proizvajalca. Popravila za garancijo ne izkljuujejo pravil za jamevanje, vendar pa zahtevkov ne sme kumulirati, ne obogateti in ne zahtevati dvojne odkodnine.
133. PRIMER!
Lubo eli prodati TV Robiju za 100 000 sit (tolikna je dejanska cena, ki je obema znana). Ker pa ima Robi rojstni dan mu Lubo proda aparat za 70 000 sit, ostalo (30 000 sit) pa mu podari kot darilo za rojstni dan. Na praznovanju pride do diskusije, zaradi katere Robi pretepe Luba. Lubo eli TV nazaj. Kaken pravni posel je bil sklenjen. Katera pravila bi bilo treba uporabiti, da bi Lubo lahko dobil TV nazaj ? Gre za meano darilo.
34
Tina G.
DODATNO 134. RAZLOGI ZA RAZBREMENITEV SUBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI?

136., 137., 138., 139. len - Naeloma nisi omejen v razlogu. Razlogi so: -motnje v duevnem stanju in prehodna nerazsodnost; - mladoletnost; -silobran; -stiska; -odvrnitev kode od drugega; -samopomo; privolitev okodovanca.
135. KODLJIVO DEJSTVO ODGOVORNOSTI?
KOT
PREDPOSTAVKA
ODKODNINSKE
kodljivo dejstvo je ena od predpostavke (4) odkodninske odgovornosti. Predstavlja ga lahko dogodek (ni odvisno od loveka) ali ravnanje loveka. Temeljna znailnost kodljivega dejstva je nedopustnost, ki je lahko kritev prava, pravno zavarovanega interesa ali pogodbe. Nasprotuje naelu neminem laedere, vendar se lahko v doloenih primerih izkljui nedopustnost kodljivega dejstva in kode (silobran, privolitev okodovanca in posegi dravnih organov (ruenje rne gradnje)). Obstajajo pa tudi primeri, kjer se lahko izkljui samo kodljivo dejstvo, ne pa tudi koda (skrajna sila, posegi upravnih organov (razlastitev za gradnjo avtoceste), zakonski interes posameznika).
136. POSEBNOSTI ODKODNINSKE ODGOVORNOSTI PRODAJALCA, E SE POGODBA RAZDERE ZARADI STVARNIH NAPAK?
503. len - e je bila prodaj pogodba razdrta, zaradi tega, ker je en pogodbenik prekril pogodbo, ima druga stranka pravico do povraila kode, e jo zaradi tega trpi, po splonih pravilih o povrnitvi kode nastale s kritvijo pogodbe napotitev na 243. len 243. len - upnik (kupec) ima pravico do povraila navadne kode in izgubljenega dobika, ki bi ju dolnik moral priakovati do kritvi pogodbe kot moni posledici kritve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila tokrat znana ali bi mu morala biti znana 504. len - e je bila pogodba razdrta zaradi tega, ker je en pogodbenik prekril pogodbo, stvar pa ima dnevno ceno, lahko druga stranka zahteva razliko med kupnino, ki je bila doloena v pogodbi in dnevno ceno na dan, ko je bila pogodba razdrta, na trgu kraja, v katerem je bil opravljen posel. 505. len (kritni kup oz. prodaja) e je bil predmet prodaje neka koliina po vrsti doloene snovi, pa ena stranka ne izpolni pravoasno svoje obveznosti, jih sme druga stranka prodati oz. kupiti zaradi kritja, ter zahtevati razliko med kupnino, ki je bila doloena v pogodbi in kupnino pri kritni prodaji oz. kritnem kupu. Prodaja oz. kup zaradi kritja morata biti opravljena v primernem roku in primeren nain. O nameravani prodaji oz. kupcu mora upnik obvestiti dolnika. 506. len - poleg pravice do povraila kode ima pogodbeno zvesta stranka tudi pravico do povraila morebitne veje kode.
137. OPREDELI POJEM IN POMEN INKORPORACIJE IN NEGOCIABILNOSTI PRI VP!

Inkorporacija uteleenost terjatve v papirju. Terjatev ni stvar, potreben je njen opis (inkorporacija). Terjatev in papir je eno. S prenaanjem papirja se prenaa tudi terjatev; e se prenese papir, se s tem prenese tudi pravica, ki je inkorporirana (povezana) s papirjem. Negociabilnost prenosljivost. Terjatev se prenese z enega na drugega. Prenaamo jih kot stvari (modus aquirendi je cesija). Imamo razline VP, ki se razlino prenaajo z razlinimi naini: cesija, tradicija (imetniki), indosament (orderski). Inkorporacija in negociabilnost sta znailnosti za popolne vrednostne papirje (imetniki, prinosniki, orderski). Menica je naeloma popoln VP, e pa ima rekta klavzulo je nepopoln.
138. NAVEDI 3 PRIMERE VERZIJSKEGA ZAHTEVKA!

Naravni dogodek; ivali se pasejo na sosedovem travniku, naplavine, banka nakae 3. osebi moj denar; najemnik da prepleskati stanovanje,..
35
Tina G.
139. POMEN DEJSTVA, DA JE PRODAJALEC VEDEL ZA NAPAKO?

e je bila podajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana, kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakno napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi stvar nemudoma pregledal, ali obveznosti, da bi bil v doloenem roku obvestil prodajalca o napaki in niti tedaj, ko se je napaka prikazala ele po 6 mesecih od izroitve stvari.
140. KAKO OZ UREJA PRI JAMEVALNIH ZAHTEVKIH ZA STVARNE NAPAKE PRAVICO KUPCA UVELJAVLJATI ODKODNINO?
468. len - kupec, ki je o napaki pravoasno in pravilno obvestil prodajalca lahko zahteva od prodajalca : 1. izpolnitev pogodbe (odprava napake ali zamenjava stvari) 2. znianje kupnine 3. odstopi od pogodbe V vsakem izmed teh primerov jamevalnih zahtevkov ima kupec pravico zahtevati povrnitev kode odkodnina circa rem vezano na grajanje napak. Poleg tega in neodvisno od tega odgovarja prodajalec kupcu tudi za kodo, ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugih njegovih dobrinah, in sicer po splonih pravilih o odkodninske odgovornosti odkodnina extra rem.
141. PRIMERI, KO JE POBOT IZKLJUEN KLJUB TEMU, DA SO PODANI POGOJI?

1. terjatev je nastala z namerno povzroitvijo kode (povrnitveni zahtevek je tu moneji od dajatvenega) 2. terjatev, ki je ni mogoe zarubiti 3. terjatev iz zakonite obveznosti preivljanja 4. ko je stvar dana v hrambo, posodo 5. terjatev odkodnine za nepremoenjsko kodo, storjeno z okvaro zdravja ali povzroitvijo smrti
142. NEPRISTNA GESTIJA?

205. len - OZ jo omenja zgolj kot nepristno poslovodstvo kdor opravlja tuj posel z namenom, da obdri zase doseene koristi, eprav ve, da je posel tuj (zavedna gestija), mora na zahtevo tistega igar posel je opravljal , dati raun kot poslovodja brez naroila in mu izroiti vse doseene koristi. Tisti, igar posel je opravljal, lahko zahteva tudi vrnitev stvari v prejnje stanje in e povrnitev kode. Nepristna gestija se obravnava enako kot nedopustna (prepovedana) gestija, kjer gre za odgovornost casus mixtus in mora gestor povrniti dejansko kodo in izgubljen dobiek.
143. ZLONA, MEANA POGODBA + PRIMERI?

Zlone pogodbe so tiste, kjer je ve pogodb v medsebojni odvisnosti (veljavnosti). Veljavnost ene pogodbe je odvisna od veljavnosti druge. V teh pogodbah ostajajo znailnosti posameznih pogodb. Primer : nakup avta + najem garae (e ne bi kupil avta, ne bi rabil garae) Meane pogodbe so pogodbe, kjer gre za zlitje ve pogodb. Vsebujejo le sestavine posamezne pogodbe; kadar se dogovori ve stvari gre za eno pogodbo, pri zlonih pa za ve pogodb. Uporabljajo se razline razlage meanih pogodb: - delitvena metoda (sporne stvari se reujejo s pravili teh posameznih pogodb) - absorbcijska metoda (sestavina ene pogodbe je bistvena) - kreacijska metoda (nova pravila)
144. IZPOLNITVENI ZAHTEVEK PRI JAMEVANJU ZA STVARNE NAPAKE? RAZLOI MODALITETE, POGOJE!
468. len - izpolnitveni zahtevek kupca se glasi na odpravo napake na stvari, e je to ekonomino (tako pri genus kot pri species), ali pa zamenjavo stvari (samo pri genus, pri species to ni mogoe). e kupec ne dobi zahtevane izpolnitve pogodbe v primernem roku, obdri pravico odstopiti od pogodbe ali zniati kupnino.
36 Tina G.
480. len - pravice kupca, ki je pravoasno obvestil podajalca o napaki, ugasnejo po 1 letu, teto od dneva, ko mu je poslal obvestilo, razen, e jih zaradi podajaleve prevare ni mogel uporabiti. Uveljavlja se tudi perpetuiranje ugovorov.
145. RAZLIKA MED PARCIALNIM POSOJILOM IN DRUBENO POGODBO?

Parcialno (parciarino) posojilo je posojilo, kjer se posojilodajalec dogovori s posojilojemalcem, da bo namesto obresti (prispevek) udeleena na dobiku. Druba pa je pogodba, kjer se 2 ali ve oseb zavee, da si bodo s svojimi prispevki prizadevale dosei z zakonom dopustni skupni namen, tako kot je doloeno s pogodbo. Drubena pogodba ima nek skupen namen, delovanje, odloanje kar pri parciarinem posojilu ni mogoe govoriti.
146. PRENEHANJE OBVEZNOSTI IPSO IURE (BREZ VOLJE STRANK)?

1. zdruitev (confusio) = lastnost upnika in lastnost dolnika se zdruita v eni osebi, zaradi esar terjatev preneha, saj lahko terjatev obstoji le med dvema strankama. 2. prenehanje subjektov obveznosti = smrt oz. prenehanje pravne osebe z likvidacijo. Praviloma lahko obligacijsko razmerje nadaljujejo dedii oz. tisti, ki je prevzel likvidnostno premoenje pravne osebe, razen v primeru, - e gre za osebne lastnosti dolnika ali upnika, - e je obvez. nastala glede na osebne sposobnosti dolnika. 3. prenehanje upnikovega interesa = e je namen obveznosti doseen kako drugae in ne z izpolnitvijo. Drugi primeri prenehanja: * normalni : izpolnitev * ipso iure : 1 confusio 2- prenehanje subjekta 3- prenehanje upnikovega interesa *sporazum strank: 1- dajatev namesto plaila 2- novacija * opcija ene stranke: 1- pobot ali kompenzacija 3- odpust dolga 2- sodna poloitev 4- razveza 3- samopomona prodaja * drugo: 1- nemonost izpolnitve 4-razveza z opcijo 2- potek asa, odpoved (odstop,odpoved) 3- ninost 4- izpodbojnost 5- razveza zaradi neizpolnitve 6- razveza zaradi spremembe okoliin; 7- razveza zaradi ezmerne; 8- razveza zaradi odstopa
147. KATERIH IMENSKIH POGODB ZOR NI UREJAL IN SO ZDAJ V OZ?

- izroilna (tudi v ZD) - drubena, posodbena, darilna (bile v ODZ) - pogodba o preuitku, pogodba o dosmrtnem preivljanju, skupnost
148. OPII IN NATEJ ZNAILNOSTI 3 KUMUTATIVNIH IN TVEGANIH POGODB!

1) kumutativne so tiste, kje je predmet obveznosti jasen, vrednost koristi pa je stranki znana ob sklenitvi pogodbe posodbena: je neodplana, dvostransko obveznostna, je pogodba o uporabi, konsenzualna, podjemna je pogodba o storitvah, konsenzualna, odplana, dvostransko obveznostna, menjalna je 2) aleatorine ali tvegane pogodbe pa so tiste, ko se iz pogodbe ne vidi dajatev, ni jasna obligacija. Njihova veljavnost oz. uresniitev je odvisna od nekega negotovega dogodka. Koristi stranke, ki jo prejme, se ne da ovrednoti ob sklenitvi pogodbe. Vrednost izpolnitve je odvisna od negotovega dogodka (igra, stava, reb,). pogodba o negotovem izidu dogodkov in o negotovi stvari zavarovalna pogodba
37 Tina G.
pogodba o preivljanju (izroilna, preuitkarska, o dosmrtnem preivljanju)
149. EXC NON ADIMPLETI CONTRACTUS?

Je ugovor na izpolnitev pogodbe (ugovor neizpolnjene pogodbe) 101. len v dvostranski pogodbi ni nobena stranka dolna izpolniti svoje obveznosti, e druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena soasno izpolniti svoje obveznosti, razen e je dogovorjeno ali z zakonom doloeno kaj drugega ali, e kaj drugega izhaja iz narave posla. e pa na sodiu ena stranka ugovarja, da ni dolna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, ji sodie naloi, da mora svojo obveznost izpolniti takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka.
150. DUTY TO MITIGATE (pri POO)?

Je dolnost upnika skrbeti, da se ob kritvi pogodbe koda ne povea. 243./4 len - stranka, ki se sklicuje na kritev pogodbe, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjala koda, ki jo je ta kritev povzroila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjanje odkodnine. Je dolnost odpravljanja posledic kode.
151. ALIUD KAKO KUPEC UVELJAVLJA SVOJE PRAVICE?

Aliud pomeni drug predmet izpolnitve. Gre za izpolnitev s predmetom, ki sploh nima veze s predmetom izpolnitve. V takem primeru lahko kupec uveljavlja pravice iz neizpolnitve oz. nepravilne izpolnitve. Tako ima kupec na voljo 2 monosti: izpolnitveni zahtevek in odkodninski zahtevek. Kupec lahko zahteva zamenjavo stvari, znianje kupnine oz. odstopi od pogodbe (ius variandi kupca), poleg teh zahtevkov pa ima vedno tudi pravico do povraila kode, tudi refleksno kodo. e je aliud gre za nepravilno izpolnitev pogodbe.
152. UGOVORI CESSUSA DO CESIONARJA?

1. ugovori, ki jih je imel prej zoper cedenta cessus lahko pobota proti cesionarju kar ima proti cedentu (izjema od naela medsebojnih, vzajemnih terjatev), vendar samo terjatve, ki jih je proti cedentu pridobil do dneva obvestila o cesiji. 2. ugovori zoper cesionarja iz njunega razmerja, e je cesionar kaj dolan cessusu. 3. ugovori iz cesije kadar cesija ni veljavna (npr. jo prepoveduje zakon). 4. ugovori iz temeljnega posla iz posla med upnikom in dolnikom, iz katerega je terjatev nastala (npr. terjatev e ni dospela) exc non adimpleti contractus (npr. ni mi izroil avta).
153. ODGOVORNOST POROKA ZA STROKE IN OBVESTI?

e ni drugega dogovora, odgovarja porok za stroke in obvesti enako kot glavni dolnik 1017. len obseg porokove obveznosti - porokova obveznost ne more biti veja od obveznosti glavnega dolnika; e pa je tako dogovorjeno, pa se zmanja na mero dolnikove obveznosti. Porok odgovarja za izpolnitev cele obveznosti, za katero je prevzel porotvo, e njegova odgovornost ni omejena na kaken del ali kako drugae vezana na laje pogoje. Porok mora povrniti potrebne stroke, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od glavnega dolnika. Zamudne in pogodbene obveznosti - Porok odgovarja tudi za vsako poveanje obveznosti, nastale z dolnikovo zamudo ali po dolnikovi krivdi, e ni dogovorjeno kaj drugega. Odgovarja le za tiste pogodbene obresti, ki zapadejo po sklenitvi porotvene pogodbe
154. PERICULUM OBLIGATIONIS, PERICULUM REI PRI MANDATU

- periculum rei = nevarnost unienja ali pokodovanja stvari, - periculum obligationis = nevarnosti pri obligacijah Pri mandatu nosi breme periculum rei in periculum obligationis mandant (naronik posla). Ta odgovornost je doloena e po zakonu, kajti mandat je pogodba, s katero se mandatar zavee, da bo odplano ali neodplano opravil posel ali dejanje za raun (riziko) mandanta. Tako mora mandant povrniti prevzemniku naroila celo v primeru, e se je njegov trud brez njegove krivde izjalovil, vse potrebne stroke, ki je imel z
38 Tina G.
izpolnitvijo naroila, skupaj z obrestmi od dneva, ko jih je plaal. Prevzeti mora obveznosti, ki jih je mandatar prenesel nase, ko je v svojem imenu upravljal zaupane posle, ali pa ga kako drugae teh obvez. oprostiti. Mandant je dolan povrniti mandatarju kodo, ki mu je brez njegove krivde nastala pri izpopolnjevanju naroila. Mandatar dela v breme in korist mandanta.
155. POGODBA JE NEVELJAVNA ZARADI IZPODBIJANJA NAPAKE VOLJE. KDO IN V KAKNIH POGOJIH LAHKO IZPODBIJA?
Razlogi za izpodbijanje se veejo na upravience. Izpodbijanje je mogoe v primerih: - omejene poslovne sposobnosti strank - napake volje (zmota, prevara, gronja) - e tako doloi zakon (prepoved eni stranki relativna ninost) Upravienci za izpodbijanje: tisti, v igar korist je izpodbojni razlog doloen univerzalni dedi pogodbene stranke tisti, v igar interesu je ta sankcija v zakonu ustvarjena (pravobranilec) poslovno omejeno sposobna oseba glede pogodb, ki so bile sklenjene brez zakonitega zastopnika, e vloijo tobo v 3 mesecih po pridobitvi poslovne sposobnosti Izpodbojnost se ne ugotavlja po uradni dolnosti sodia, temve zakon doloa akcijo upravienca tobo oz. izjavo upravienca. Sopogodbenik stranke, v igar korist je doloena izpodbojnost, lahko od njega zahteva, naj se v doloenem roku, ki ne sme biti kraji od 30 dni, izree, ali ostaja pri pogodbi ali ne, ker bo sicer tel, da je pogodba razveljavljena. Posledica razveljavitve je, da morata stranki vrniti tisto, kar je bilo morda e kdaj izpolnjeno ali pa dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah ob vrnitvi oz. ob izdaji sodbe. Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha po 1 letu od dneva, ko je upravienec zvedel za razlog izpodbojnosti oz. 1 letu od prenehanja sile (subjektivni rok). V vsakem primeru pa ta pravica preneha po 3 letih od dneva, ko je bila pogodba sklenjena (objektivni rok). Praviloma razveljavitev uinkuje ex nunc, ali tudi ex tunc (odvisno od samega posla).
156. DOKAZNO BREME PRI SUBJEKTIVNI IN OBJEKTIVNI ODGOVORNOSTI?

Pri subjektivni odgovornosti (krivdni) je breme dokazovanja predpostavk odkodninske odgovornosti na okodovancu, odgovornost pa se predpostavlja. Subjektivna odgovornost: kodno dejanje, kodo in vzrono zvezo dokazuje okodovanec. Odgovornost se predpostavlja (domneva). Velja obrnjeno dokazno breme; povzroitelj naj dokazuje, da ni storil kodnega dejanja. Breme dokazovanja ne krivde je na povzroitelju kode. Pri subjektivni odgovornosti se ugotavlja tudi pritevnost osebe, ki je povzroila kodo (pri objektivni pa ne). Predpostavlja se lahko malomarnost, naklep in veliko malomarnost pa je treba dokazati. Pri objektivni odgovornosti pa predpostavke odgovornosti dokazuje tudi okodovanec, vzrona zveza pa se domneva. Objektivna odgovornost: kodno dejanje in kodo dokazuje okodovanec, vzrona zveza se domneva, velja odgovornost po naelu vzronosti. Gre za odgovornost ne glede na krivdo. Okodovanec dokazuje, da je obdolenec storil kodo. Za objektivno odgovornost gre samo v 3 primerih: nevarna stvar oz. dejavnost, odgovornost za drugega ter odgovornost po zakonu ali pogodbi. Ekskulpacijski razlogi OO: (1) vija sila (2) dejanje tretjega + KN (3) dejanje okodovanca + neodvrnljivost, neizogibnost, nepriakovanost (SO): OBDOLENEC >>>OKODOVANEC - obdolenec dokazuje, da ni storil kode (OO): OBDOLENEC <<<OKODOVANEC - povzroitelj (obdolenec), okodovanec pa dokazuje, da je obdolenec storil kodo
39 Tina G.
157. BISTVO POSAMEZNIH VRST KOMPENZACIJ?

Poznamo ve vrst pobota : 1. dogovorjeni (pogodbeni) compensatio voluntaria 2. enostranski (prisilni) 3. prisilni (zakonski) 4. materialnopravni 5. procesni (sodni pobot) * pogodbeni stranki se dogovorita, naj se njune vzajemne terjatve tejejo za pobotane (pactum de compensando). Tak pobot uinkuje od takrat, ko stranki doloita in ne ex tunc, oz. e ni ne doloita, od trenutka veljavnost pogodbe naprej. * enostranski do njega pride ob pogojih, ki jih doloa OZ. Upraviena stranka ga uveljavi z izjavo o pobotu pobotanje na podlagi izjave. Kakor hitro je izjava podana, uinkuje za nazaj - ex tunc, od trenutka, ko sta si stopili terjatvi nasproti tako, da so izpolnjeni pogoji za pobotanje. Zadostuje, da terjatev e ni zastarana, ko je nastala nasprotna terjatev. * prisilni v zvezi s teajem. Terjatve, ki so se na dan uvedbe steajnega postopka mogle pobotati, veljajo avtomatino za pobotane in se ne prijavljajo v steajno maso, o pobotanih terjatvah pa so upniki dolni obvestiti steajnega upravitelja.
158. STRANKE PRI POGODBAH?

Stranki obligacijskega razmerja sta upnik in dolnik, ki so lahko fizine ali pravne osebe. Fizine osebe so naravna bitja, pravne osebe pa so subjekti, ki jim pravo podeli novo kvaliteto osebam z nekim premoenjem, ki so ga zdruile za nek poseben namen. Pravna oseba ima tako materialni substrat (premoenje) in personalni substrat (osebe). Pravna sposobnost pravne osebe je specialna-so sposobne biti subjekt pravic in obveznosti, vendar omejeno, le za doloeni namen, za katerega je bila ustanovljena. Nasprotje tej tezi je bila teorija ultra vires (posli, sklenjeni izven mej pravne sposobnosti pravne osebe so nini), ki je bila v ZOR-u, danes pa jo OZ ne omenja ve razvoj v smeri splone pravne sposobnosti pravne osebe Stranke v obligacijskem razmerju lahko nadomestijo tudi njihovi zastopniki.
159. PRENUMERANDNI KUP IN AVANS?

Prenumerandni kup pomeni, da kupec kreditira prodajalca. Stranki se dogovorita za plailo vnaprej. Kupec lahko za to kreditiranje prodajalca zahteva varstvo. Postnumerandni kup pomeni, da prodajalec kreditira kupca (obiajno). e se stranki dogovorita za plailo za nazaj. Avans pa pomeni plailo v naprej (predujem). Plaaj prej kot si dolan. Je institut utrditve obveznosti. Opravljena je delna izpolnitev dolnika, da izpolni e ostanek. Razlika med prenumerandnim kupom in avansom je v kavzi pri prenumeradnem kupu gre za kavzo credendi (vzajemna kavza, kjer je izpolnitev ene stranke odvisna od izpolnitve druge stranke), pri avansu pa gre za kavzo securite (varina).
160. FORMA AD SOLEMNITATEM/VALOREM IN FORMA AD PROBATIONEM? KAKNE SO SANKCIJE IN INTERPRETACIJA SANKCIJ?

Gre za 2 vrsti oblinosti pogodbe. Forma ad valorem (ad solemnitatem Cigoj) je oblinost, kjer je oblika pogoj za veljavnost pravnega posla. e pogodba ni sklenjena v tej obliki potem ne velja. Forma ad probationem pa je oblinost, ki ima samo ta namen, da stranki z njo dokazujeta obstoj pogodbe. Pogodba je sklenjena, eprav ni bilo predpisane oblinosti, toda dokazovati je treba obstoj pogodbe v ustrezni obliki. # Sankcije pri formi od valorem e pogodba ni sklenjena v dogovorjeni obliki, nima pravnega uinka ninost pogodbe (pogodba je neveljavna sama po sebi, kar pa kae, da gre v takih primerih za zavajanje ne samo interesa strank, namre javnega interesa). # Sankcije pri formi ad probationem pogodba je kljub nespotovanju oblinosti, sklenjena. Prizadeta stranka ima toben zahtevek na izstavitev doloene listine, ne pa na sklenitev pogodbe.
40 Tina G.
161. RELOCATIO TACITA? PRI KATERIH POGODBAH SE OMENJA?

Mole obnovljena pogodba (tiha obnovitev). Omenja se pri licenni, zakupni (najemni) pogodbi in societeti. e ena stranka (prejemnik licence, najemnik drubnik) po poteku asa, za katerega je bila pogodba sklenjena, e naprej izkoria predmet pogodbe, druga stranka pa temu ne nasprotuje, se teje, da je sklenjena nova pogodba za nedoloen as.
162. DUNAJSKO DARILO?

Kavza darilne pogodbe je kavza donandi neodplaanost, ne sme biti obveznosti druge stranke, vendar pa tudi prikrajanje darovalca ni pogoj za darililno pogodbo (trojanski konj). Dunajsko darilo pomeni, da lahko ima nedopusten namen, e eli drugega z darilom okodovati torej ima nedopusten namen pa e vedno gre za darilo.
163. TRAJANJE PREDKUPNE PRAVICE?

Danes ni ve asovno omejena. Predkupna pravica preneha s potekom asa, ki je doloen v pogodbi. e as trajanja ni doloen, predkupna pravica preneha s potekom 5 let od sklenitve pogodbe.
164. KATERE POGODBE SO UREJENE V SPLONEM DELU OZ?

Datio in solutum, cesija, prevzem izpolnitve, prevzem dolga, pristop k dolgu, garancijska pogodba, odstop dolga, pogodba o prizadevanju, pobot, novacija, odpust dolga
165. OPREDELI POJEM VP!

212. len - VP je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku. Za VP se teje tudi zapis na mediju, e je to doloeno s posebnim zakonom. Bistvene sestavine: - oznaba VP - firma, sede oz. ime in prebivalie izdajatelja - firma ali ime osebe, na katero se glasi VP ali oznaba, da se glasi na prinosnika - oznaena obveznost izdajatelja - kraj in datum izdaje VP, serijsko tevilko - podpis izdajatelja oz. faksimile podpisa izdajatelja - lahko e druge sestavine Prenos VP: imetniki >>> z izroitvijo imenski >>> s cesijo ( po posebnem zakonu tudi z indosamentom) orderski >>> z indosamentom
166. SUBROGACIJA?
Poznamo dve vrsti spremembe obligacijskega razmerja: - personalna subrogacija sprememba subjekta - realna subrogacija (datio in solutum) sprememba predmeta Personalna subrogacija na aktivni strani je sprememba upnika cesija (prenos terjatve na drugega upnika). Na pasivni strani pa se spremeni dolnik prevzem dolga, pristop k dolgu, prevzem izpolnitve. Lahko pa se spreminjata obe strani spremeni se stranka, ki je v razmerju hkrati dolnik in upnik Realna subrogacija pa pomeni spremembo predmeta obligacijskega razmerja (npr. datio in solutum).
167. RAZLIKE MED SANKCIJAMI NEFIKSNEGA IN FIKSNEGA POSLA?

Pri fiksni pogodbi sta se stranki dogovorili, da je rok bistvena sestavina pogodbe. e obveznost ni pravoasno izpolnjena, pride do razveze ipso iure. Vendar lahko upnik ohrani pogodbo v veljavi, e po poteku roka nemudoma obvesti dolnika, da zahteva njeno izpolnitev posel se spremeni iz fiksnega v nefiksnega. Rok je lahko bistvena sestavina tudi zaradi narave posla (npr. porona obleka).
41
Tina G.
Nefiksna pogodba: izpolnitev obveznosti v doloenem roku ni bistvena sestavina. Dolnik ima pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev. e hoe upnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti dolniku primeren dodatni rok za izpolnitev. e dolnik ne izpolni obveznosti v dodatnem roku, nastanejo enake obveznosti oz. posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina - razveza pogodbe. Dodatni rok ni potreben, ko je razvidno, da dolnik tudi v tem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti-clausula iratatoria.
168. PRODAJA S PRIDRKOM LP?

= pactum reservati dominii 520. len - Prodajalec doloene premine stvari si lahko s posebnim pogodbenim doloilom pridri lp tudi potem, ko stvar izroi kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne plaa vse kupnine. Pridrek lp uinkuje nasproti kupevim upnikom le, e je bil podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje doloilo o pridrku lp notarsko overjen pred kupevim steajem ali rubeem stvari. Na stvareh, o katerih se vodijo posebne knjige, si je mogoe pridrati lp le, e tako doloajo predpisi o ureditvi in vodenju teh knjig. Nevarnost nakljunega unienja ali pokodovanje stvari trpi kupec od takrat, ko mu je stvar izroena.
169. PRODAJA NA OBROKE?

522. len - s pogodbo o prodaji na obroke se prodajalec zavezuje, da bo kupcu izroil doloeno premino stvar, e preden mu bo kupnina popolnoma izplaana, kupec pa se zavezuje, da jo bo plaal v doloenih asovnih presledkih. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki novost: ni ve predpisane sankcije, e pogodba ni sklenjena v tej obliki! Pogodba mora poleg stvari in njene cene pri prodaji za gotovino, vsebovati e: skupen znesek vseh obronih odplail, vtevi tudi tisto, kar je bilo plaano ob sklenitvi pogodbe, znesek posameznih obrokov, njihovo tevilo ter njihovi roki. Gre za pogodbo pod potronikim varstvom (49. len ZVPot). Prodajalec lahko odstopi od pogodbe, e pride kupec v zamudo z zaetnim obrokom. Po plailu zaetnega obroka lahko prodajalec odstopi od pogodbe, e pride kupec v zamudo z najmanj 2 zaporednima obrokoma, ki pomenita najmanj 1/8 kupnine. Izjemoma lahko prodajalec odstopi od pogodbe, e pride kupec v zamudo le z 1 obrokom, kadar za plailo kupnine niso predvideni ve kot 4 obroki. Namesto odstopa od pogodbe, lahko prodajalec zahteva od kupca, da plaa ves ostanek kupnine, vendar mu mora pred tem pustiti dodaten 15 dnevni rok. e se pogodba razvee, mora prodajalec vrniti kupcu prejete obroke z obrestmi do dneva, ko jih je prejel, in mu povrniti nujne stroke, ki jih je imel za stvar. Kupec pa mora prodajalcu vrniti stvar v stanju, v kakrnem je bila tedaj, ko mu je bila izroena in mu dati povrailo za njeno uporabo vse do razveze pogodbe.
170. LOMBARDNI KREDIT?

Je kreditna pogodba na podlagi zastave VP oz. dragih kovin. Gre za kreditno pogodbo na podlagi zastave VP (1069. len ZORveljajo dolobe ZOR, ker je OZ ne ureja). Banka odobri doloen znesek kredita proti zavarovanju z zastavo VP, ki pripadajo uporabniku kredita ali komu tretjemu, ki v to privoli. Taka kreditna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati oznabo zastavljenega VP, ime oz. firmo in sede oz. stalno prebivalie imetnika, znesek in pogoje odobrenega kredita, znesek in vrednost VP, ki je bila vzeta za odobritev kredita. e upravnik po zapadlosti ne vrne dobljenega kredita, sme banka prodati zastavljene VP.
171. POSLEDICE SKLENITVE PRODAJNE POGODBE?

S sklenitvijo prodajne pogodbe kupec pridobi terjatev, da se ga naredi za lastnika stvari in izpolnitveni zahtevek.
172. ALI GRE ZA NINOST ALI IZPODBOJNOST ALI OBOJE?

1) 2) 3) 4) zmota, prevara, gronja (objektivna odgovornost dobrovernemu) >>> izpodbojnost monost konvalidacije >>> izpodbojnost in ninost prekluzivni rok za uveljavljanje >>> izpodbojnost neugasljivost zahtevka >>> ninost
42 Tina G.
5) pravica zahtevati nazaj >>> izpodbojnost + ninost
173. STOPNJEVANJE SANKCIJ + PRIMER?

Naelo stopnjevanja sankcij pomeni, da e je le mono, naj se posel ohrani v veljavi. Ninost je najstroja oz. skrajna sankcija, zato je treba namesto ninosti, e je to mogoe, upotevati : 1) - konverzijo 2) - konvalidacijo 3) - delno ninost 4) - izpodbojnost Primer : 86. len - pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim naelom, je nina, e namen krenega pravila ne odkazuje na kakno drugo sankcijo ali, e zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.
174. RAZLIKA MED POJMI : OBIAJ, POSLOVNI OBIAJ, DOBRI POSLOVNI OBIAJ?
OBIAJ - pove, kaj se teje za normalno v pravu. Obiaj je domnevna vdaja pogodbenih strank, obiajno pravo pa je objektivno pravo. Ponavadi je znailnost obiaja splono sprejeto gledie in dolgotrajnost. Po navadi postane obiaj pravo ele, ko postane pravo nezadostno. Obiaji pomenijo vir prava samo, kolikor se stranke nanje sklicujejo. POSLOVNI OBIAJ - trgovinski obiaji oz. obiaji prometu. Poslovni obiaj ne vsebuje moralne norme. Gre za poslovne navade, uzance, ki se uporabljajo, e se stranke za njihovo uporabo izrecno dogovorijo, drugae pa se pravila uzanc, ki vsebujejo dolobe, ki jih ureja OZ, ne uporabljajo ve (opting out). DOBRI POSLOVNI OBIAJ - so moralne norme, ki veejo stranke v pravnem prometu. Stranke o njih ne morejo odloati, ti obiaji veljajo, kakor pravo, kajti zakon doloa, da morajo udeleenci v obligacijskem razmerju v pravnem prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji pravni standard.
175. POMEN NAELA SKRBNOSTI?

6. len - udeleenci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskega razmerja-skrbnost dobrega gospodarja, oz. dobrega gospodarstvenika (pri gospodarskih pogodbah); pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti pa morajo ravnati z vejo skrbnostjo, po pravilih stroke in po obiaju skrbnost dobrega strokovnjaka. Naelo skrbnosti je pravni standard, z njim si pomagamo pri sferi odkodninske odgovornosti. Drati se ga moramo med sklepanjem in izvajanjem pogodbe. Skrbnost kot naelo nam pomaga pri: presoji nekega ravnanja, ugotavljanju stopnje krivde (gradacija krivde).
176. RAZLIKE MED NINOSTJO IN IZPODBOJNOSTJO?

NINOST = absolutna neveljavnost; skrajna sankcija - razlogi: 1. kritev ustave, zakona, morale 2. poslovna nesposobnost - upravienci : 1. vsakdo, ki ima pravno relativni interes, 2. sodie po uradni dolnosti - ne zastara, uinkuje ex tunc - mona delna ninost in konverzija - celo nien posel lahko konvalidira (v nasprotju z 90. lenom OZ), kar pomeni da ne more kdo tretji izrei posel za neveljaven, e se okodovana stranka z njim strinja (npr. oderuka pogodba) IZPODBOJNOST = relativna neveljavnost - razlogi : 1. omejena poslovna sposobnost 2. napake volje 3. zakon tako doloa (npr. ezmerno prikrajanje) - upravienci: 1. tisti, v igar korist je izpodbojni razlog doloen 2. univerzalni dedi 3. tisti, v katerem interesu je ta sankcija v zakonu ustanovljena (pravobranilec) 4. poslovno omejeno sposobna oseba glede pogodb, ki so bile sklenjene brez zakonitega zastopnika, e vloijo tobo v 3 mesecih po
43 Tina G.
pridobitvi poslovne sposobnosti - zastara v 1 letu od dneva, ko je upravienec izvedel za izpodbojni razlog oz. v 3 letih od dneva sklenitve te pogodbe - uinkuje ex nunc ali ex tunc
177. ACTIO POPULARIS?

133. len - popularna toba. Vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoloenemu tevilu oseb veja koda, ter da se vzdri dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali kodna nevarnost, e nastanka vznemirjanja ali kode ni mogoe prepreiti z ustreznimi ukrepi. Sodie odredi na zahtevo zainteresirane osebe ustrezne ukrepe za prepreitev nastanka kode ali vznemirjanja ali odstranitev vira nevarnosti na stroke njenega posestnika, e ta sam tega ne stori.
178. CIVILNA KAZEN V OZ?

Poznamo 2 funkciji odkodninskega prava: * kazen v kazenskem postopku * odkodnina v civilnem postopku V civilnem pravu so sankcije premoenjske, tudi pri krenju osebnostnih pravic so sankcije premoenjske, vendar pa ni premoenjska ekvivalenta. Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah - v vsakem primeru lahko to pravico zahteva nazaj kondikcija (je posledica neveljavnosti). Vendar pa je ne more zahtevati, e bi jo dal npr. za nakup oroja (condictio ob turpem causam).
179. POSLEDICE IZPOLNITVE POGODBE?

Z izpolnitvijo preneha obveznost (normalen nain prenehanja obveznosti), ne pa tudi obveznostno razmerje, npr. sodni polog. Subrogacija tisti, ki plaa, izpolni. Ne preneha pa med novim upnikom in dolnikom.
180. KAJ JE PUNKTACIJA IN RAZLIKE DO PREDPOGODBE?

Punktacija = je osnutek pismene pogodbe. Stranke se dogovorijo in o svojem dogovoru napiejo listine, ki vsebujejo le glavne toke pogodbe, ter tako listino podpiejo z namenom, da bodo pozneje napisale listino, ko bo vsebovala njen celotni dogovor. Je popolna pogodba v tistih tokah, glede katerih so stranke e dogovorjene. Predpogodba = je pogodba o tem, da bosta stranki kasneje sklenili (glavno) pogodbo. Je obveznostna pogodba, katera izpolnitev je sklenitev druge pogodbe. S predpogodbo morajo biti doloeni vsaj bistveni elementi bodoe pogodbe. Pogoj je, da se okoliine ne spremenijo, e pa se spremenijo tako, da pogodba v teh okoliinah sploh ne bi bila sklenjena, pogodba ni ve obvezna. Ker je vsebina pogodbe e s predpogodbo doloena, je mogoe predpogodbo iztoiti, tako, da sodbo nadomesti pogodbo.
181. DELITEV POPOLNI / NEPOPOLNI VP?

Delitev poteka glede na stopnjo inkorporacije pravice v VP. * POPOLNI : - 100/% inkorporacija - to so prinosniki / imetniki VP - prenos teh pravic iz VP ni mogo brez listine - pravica nastane ele z vpisom - orderski (menica, ek ) = tradicija + indosament - inkorporacija + negociabilnost (prenosljivost) *NEPOPOLNI: - doloene funkcije lahko opravlja brez listine - pravica nastane pred zapisom na papir - vinkulirani, imenski, rekta, police ivljenjskega zavarovanja , zastavni listi
44 Tina G.
- ne morejo se prenaati s tradicijo
182. ZASTARALNI ROKI PRI OBRESTIH IN PRAVICI DO PREIVLJANJA?

* obresti >>> zastarajo v 3 letih od dospelosti posaminih terjatev. e pa glavna terjatev zastara e prej, zastarajo tudi te obveznosti prej. *pravica do preivljanja >> ne zastara. Zastarajo pa lahko posamezni zahtevki.
183. KDAJ JE NASLOVNIK SPREJEL PONUDBO, E JE MOLAL?

30. len - e naslovnik moli, to ne pomeni, da sprejema ponudbo. Brez uinka je doloilo v ponudbi, da bosta molk naslovnika ali kakna druga njegova opustitev, veljala za sprejem ponudbe. Vendar se v primeru, ko je naslovnik glede doloenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, teje, da je sprejel ponudbo, ki se nanaa na takno blago, e je ni takoj ali v danem roku zavrnil. Prav tako mora tisti, ki je ponudil drugemu, da bo po njegovih naroilih opravljal doloene posle, ter tisti, v igar dejavnost spada izvrevanje takih naroil, izvriti dobljeno naroilo, e ga ni takoj zavrnil. e naslovnik ponudbe oz. naroila ni zavrnil, se teje, da je bila pogodba sklenjena v trenutku, ko je ponudbo oz. naroilo dobil. Torej molk zavezuje samo: - pri stalni poslovni zvezi glede doloenega blaga - pri obratovalni dolnosti Sprejem ponudbe >>> ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo (akceptna teorija) >>> sprejem ponudbe se lahko umakne (preklic ni moen), e ponudnik prejme izjavo o umiku pred izjavo o sprejemu ali soasno z njo.
184. RAZLIKA MED POGODBO?
POGODBO
PRIZADEVANJU
IN
GARANCIJSKO
Razlika izvira iz odkodninske odgovornosti. Pri pogodbi o prizadevanju gre za subjektivno odgovornost, stranka se zavee zgolj, da si bo prizadevala izpolniti pogodbo po svojih najboljih moeh, ne zavee pa se dosei elenega rezultata (npr. zdravljenje). Pri garancijski pogodbi oz. pogodbi o uspehu, pa stranka odgovarja objektivno odgovarja za doseen rezultat ne glede na krivdo. Stranka garantira, da bo doloena stvar doloen as brezhibno delovala.
185. ZASTARANJE. PRETRGANJE IN ZADRANJE ZASTARANJA?

Zastaranje je institut spremembe obveznosti. Bistvo zastaranja je v tem, da z iztekom zastaralnega roka ugasne, preneha zahtevek za uveljavitev pravice, medtem ko sama pravica ne preneha terjatev ostane. Terjatev se le spremeni iz civilne obligacije, ki jo varuje pravni red, v naturalno obligacijo, ki takega varstva nima. Sploni zastaralni rok je 5 let in velja, kadar z zakonom ni doloen poseben zastaralni rok 3 leta, 2 leti 1 leto, 6 mesecev. *impedimentum preascriptionis = zadranje zastaranja. V doloenih, v zakonu natetih primerih, zastaranje ne tee. Ko vzrok preneha, se zastaranje nadaljuje, as, ki je pretekel pred zadranjem pa se teje v zastaralni rok, ki ga doloa zakon (npr. terjatve med zakoncema, med mobilizacijo, ). *interruptio preascriptionis = pretrganje zastaranja. Zastaranje zane tei znova, ko preneha razlog, ki je imel za posledico pretrganje zastaranja. as, ki je potekel pred nastopom razloga za pretrganje, se ne teje v zastaralni rok, ki tee po pretrganju zastaranja. (npr. dolnik pripozna dolg).
186. RAZLIKE MED KONDIKCIJO IN VERZIJO?

KONDIKCIJA = gre za vse pridobitve (neupraviene) kjer ni temelja (kavze) - vedno gre za razmerje med dvema strankama (acipiens, solvens) - gre za relativnost zveze (obveznost vrnitve VERZIJA = okorianje ene stranke na raun druge - gre za absolutnost razmerja (erga omnes) - govorimo ire, da ni pravnega temelja in ne samo kavze (kondikcija) - npr. banka nakae moj denar nekomu drugemu
45 Tina G.
vrnitveni zahtevek) - gre za obogatitveni zahtevek, vrniti je treba - solvens je mislil, da je pravni temelj korist, ki je bila pridobljena in jo e imam obstajal, a v resnici ni -npr. razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - monosti: *obveznosti ni nikoli bilo (stranki pa sta mislili, da je bila); *obveznost je relativno neobstojea; *obveznost je bila in je prenehala; *obveznost e ni gotova
187. IVAL SE PASE NA SOSEDOVEM TRAVNIKU. KATERI TEMELJ ZA UVELJAVLJANJE KODE IMA SOSED?
Sosed lahko zahteva odkodnino od lastnika (imetnika) ivali, in sicer na podlagi verzije. Gre za okorianje imetnika ivali, ki je tudi bistvo verzije (laje bo dokazal). 193. len OZ - obseg vrnitve: kadar se vraa tisto, kar je bilo neupravieno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plaati zamudne obresti, in sicer, e je bil pridobitelj nepoten, od dneva pridobitve, drugae pa od dneva zloitve zahtevka.
188. RAZVELJAVITEV POGODBE ZARADI EZMERNEGA PRIKRAJANJA?

118. len OZ - e je bilo ob sklenitvi pogodbe med obveznostmi pogodbenih strank oitno nesorazmerje, lahko okodovana stranka zahteva razveljavitev pogodbe, e za pravo vrednost tedaj ni vedela in ni dolna vedeti. Pravica zahtevati razveljavitev pogodbe preneha po 1 letu od sklenitve pogodbe. Vnaprejnja odpoved tej pravici nima pravnega uinka. Pogodba ostane v veljavi, e druga stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti. Zaradi ezmernega prikrajanja se ne more zahtevati razveljavitev pogodbe na sreo, pogodbe sklenjene na podlagi javne drabe in tudi ne pogodbe, pri kateri je bila stvari dana vija cena iz posebne priljubljenosti. Torej pogoji: - rok za uveljavitev 1 leto - ob sklenitvi pogodbe ne sme vedeti za to (subjektivni element) - ni mono pri aleatornih pogodbah in javni drabi ter pri pretium affectionis in poravnavi.
189. UPNIKOVA IN DOLNIKOVA ZAMUDA?

299. len OZ - dolnikova zamuda (mora solvendi): dolnik pride v zamudo, e ne izpolni obveznosti v roku, ki je doloen za izpolnitev. e rok za izpolnitev ni doloen, pride dolnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z zaetkom kaknega postopka, katerega namen je dosei izpolnitev obveznosti zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Za opomin se ne zahteva nobena posebna oblika. Dolnikova zamuda je mona le pri pozitivnih, ne pa pri negativnih obveznostih. 300. len OZ - upnikova zamuda (mora acipiendi, mora creditoris): upnik pride v zamudo, e brez utemeljenega razloga noe sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem preprei. Upnik pride v zamudo tudi, kadar je pripravljen sprejeti izpolnitev dolnikove soasne obveznosti, ne nudi pa izpolnitve svoje zapadle obveznosti. Upnik ne pride v zamudo, e dokae, da bo ob asu, ko mu je bila ponujena izpolnitev, ali ob asu, ki je bil doloen za izpolnitev, dolnik ni mogel izpolniti svoje obveznosti. e pride upnik v zamudo, preneha dolnikova zamuda in pride nanj nevarnost nakljunega unienja ali pokodovanja stvari. Od dneva upnikove zamude nehajo tei obresti. Upnik v zamudi je dolan povrniti dolniku kodo, ki jo ima zaradi zamude, za katero je kriv on, kot tudi stroke v zvezi z nadaljnjo hrambo stvari.
46
Tina G.
190. CONDICTIO OB TURPEM CAUSAM?

OZ te kondicije ne omenja (samo ZOR). Pomeni povrailni zahtevek, ki pa ni dopusten, e je neutemeljena izpolnitev obenem nedopustno ravnanje. Zato mora stranka tisto, kar je prejela, izroiti svoji obini. Gre za nedopustnost na strani obeh strank.
191. POGOJI ZA KOMPENZACIJO?

1) vzajemnost 2) istovrstnost 3) - dospelost 4) pobotljivost 5) - izterljivost 5) likvidnost (je nesporna in jasna) 6) resninost (ne sme biti pogojna; izjema je steaj)
ni v OZ
192. PERICULUM REI PRI MANDATU, PODJEMU?

Periculum rei = nevarnost stvari - pri mandatu trpi breme nevarnosti stvari naroitelj posla (mandant) - pri podjemu pa trpi to nevarnost podjemnik (e je podjemnik dal material) razen, e je naronik sam dal material, takrat trpi nevarnost unienja ali pokodovanja stvari naronik, e pa je naronik priel v zamudo, ga bremeni tudi periculum obligationis.
193. PREDPOSTAVKE ZA KVAZIKONTRAKTE?

Kvazikontrakti: verzija, kondikcija, gestija Predpostavke: - kodno dejanje (dejstvo) - koda (neprivolitev solvensa v prikrajanje) - vzrona zveza - prikrajanje, obogatitev
194. CONSCIUS FRAUDIS, CONSILIUM FRAUDIS?

256. len OZ - conscius fraudis = pridobitelj ve za okodovalni namen zoper upnike pri steaju in pri izpodbijanju zunaj steaja. Gre za odplana razpolaganja, ki povzroijo prikrajanje upnika, zato jih je mogoe izpodbijati. Consilium fraudis = okodovalni namen dolnika. Samo pri izpodbijanju zunaj steaja.
195. POGODBA O SEFU?

OZ je ne omenja, e vedno je urejena po ZOR-u (1061. len) Pogodba o sefu = banka se zavezuje, da bo dala uporabniku v rabo sef za doloeno dobo, uporabnik pa ji bo zato plaal doloen znesek, Banka mora ukreniti vse, kar je potrebno za dobro stanje sefa in nadzor nad njim. Pristop k sefu je mogoe dovoliti le uporabniku ali njegovemu pooblaencu. Banka ne sme obdrati dvojnika kljuev, ki jih izroi uporabniku.
196. NEMONOST IZPOLNITVE?

329. len OZ - obveznost preneha, e postane njena izpolnitev nemogoa zaradi okoliin, za katere dolnik ne odgovarja. Dolnik mora dokazati okoliine, ki izkljuujejo njegovo odgovornost. e so predmet obveznosti stvari, doloene po vrsti, ne preneha obveznost niti takrat, ko so vse takne stvari, kar jih ima dolnik, uniene zaradi okoliin, za katere on ne odgovarja. Vendar pa preneha obveznost v primeru, ko so predmet obveznosti po vrsti doloene stvari, ki jih je treba vzeti iz neke mnoice takih stvari, e je uniena cela ta mnoica (genus limitatum omejeni genus). Dolnik doloene stvari, ki je prost svoje obveznosti zaradi ne monosti izpolnitve, mora odstopiti upniku pravico, ki bi jo imel nasproti tretjemu zaradi nastale nemonosti.
47
Tina G.
197. NEPRAVILNA IZPOLNITEV?

Nepravilna izpolnitev je posledica: - napake volje (zmota, prevara, gronja) - aliud (izpolnitev, ki s predmetom nima veze) - zamuda vendar je treba upotevati pri zamudi sankcije za neizpolnitev, kljub temu, da gre za nepravilno izpolnitev Nepravilna izpolnitev pomeni, da dolnik sicer izpolni, eli izpolniti, vendar upnik ni zadovoljen. Gre za stvarne in pravne napake izpolnitve.
198. RAZLIKA MED NEVELJAVNIM IN NEOBSTOJEIM PRAVNIM POSLOM?

Neveljaven je pravni posel, ki je bil sicer sklenjen, toda niso izpolnjene vse predpostavke (sposobnost strank, volja, monost in dopustnost, oblika, e je predpisana) za veljavnost posla. Lahko so absolutno neveljavni (nini) ali relativno neveljavni (izpodbojni). Neobstoje pa je posel, ki ni bil nikoli sklenjen. Neobstoje posel lahko enaimo z absolutno neveljavnim, saj oba uinkujeta ex tunc in pri njiju ni zastaranja. Absolutna neveljavnost posla ima posledico, kot da posel nikdar ne bi obstajal (disenz ni bilo soglasja volj).
199. RAZLIKA MED RAZVEZO IN RAZVELJAVITVIJO POGODBE?

Razveza - kadar zakon posebej dovoljuje, se lahko obligacijsko razmerje pretrga z enostransko izjavo ene stranke, da odstopa od pogodbe. Monost razveze je lahko dogovorjena tudi s pogodbo. Uinkuje ex nunc. Razveljavitev - celotno pogodbeno razmerje se lahko odpravi z dogovorom med strankama. Takna razveljavitev velja za nazaj od asa njenega nastanka, e se stranki ne dogovorita, da naj uinkuje samo naprej. Ex tunc uinkovanje. Razlika : RAZVEZA -enostranska izjava volje ene stranke -ex nunc RAZVELJAVITEV -dogovor -ex tunc
200. KDAJ SE STRAH PRIZNA KOT OBLIKA NEPREMOENJSKE KODE?

Strah mora biti dolgotrajen in intenziven ali kratkotrajen intenziven, e je bilo v daljem asovnem obdobju porueno okodovanevo duevno ravnovesje. 2 vrsti strahu: PRIMARNI, ki ga trpi okodovanec ob samem kodnem dogodku SEKUNDARNI, ki nastane kasneje med zdravljenjem (npr. strah pred operacijo)
201. IZPODBIJANJE PRAVNIH DEJANJ V STEAJU?

Predpostavke: - dolnik je insolventen - gre za pravna dejanja dolnika, ki zmanjujejo dolnikovo premoenje, tako da utegnejo upniki biti prikrajani - vzrona zveza med ravnanjem dolnika in prikrajanjem - izpodbijani pravni posel ni neveljaven, ampak neuinkovit proti steajni masi. Izpodbija se s tobo actio pauliana - upniki, ki so bili prikrajani izpodbijajo pravna dejanja svojega dolnika, ki jih je le-ta storil v zadnjem letu pred uvedbo steajnega postopka v korist tretje osebe (brezplane odsvojitve, prodaja pod ceno resnine vrednosti,). Terjatve, ki so se na dan uvedbe steajnega postopka mogle pobotati, se tejejo za pobotane. Vendar pobotanje ni dovoljeno, e je bila terjatev odstopljena (cedirana) upniku v zadnjih 6 mesecih pred uvedbo steajnega postopka in je upnik vedel oz. moral vedeti za dolnikovo insolventnost.
202. IZPODBIJANJE ZUNAJ STEAJA?

Mogoe je izpodbijati dejanje brezplane odsvojitve, ni potreben subjektivni element. Izjema so obiajna, prilonostna, nagradna darila in darila iz hvalenosti (remuneracijska darila). Rok je 3 leta. Izpodbojna so tudi odplana razpolaganja, e so poleg prikrajanja e izpolnjeni pogoji:
48 Tina G.
*consilium fraudis - okodovalni namen dolnika *conscius fraudis - pridobitelj je za okodovanev namen vedel ali moral vedeti, rok je 1 leto.
203. CAPUT NON CONTRAVERSUM?

Je zmota o okoliinah, ki sta ju stranki imeli za nesporne. Na njih se stranke lahko sklicujejo, saj v tem primeru, e bi vedeli za resnina dejstva, mogoe ne bi sklenili poravnave.
204. EXC NON ADIMPLETI CONTRACTUS?
CONTRACTUS
EXC NON RITE ADIMPLETI
Exc non adimpleti contractus je ugovor neizpolnitev pogodbe. Ima ga stranka, ki je dolna izpolniti pozneje kakor druga stranka ali soasno za njo. Ima pravico ugovarjati, da druga stranka e ni izpolnila. Exc non rite adimpleti contractus je ugovor nepravilno izpolnjene pogodbe. Ima ga toena stranka samo, e se je odloila, da opravljena dejanja ne prizna kot izpolnitev in zahteva pravilno izpolnitev ali odkodnino ali odstop od pogodbe.
205. EVIKCIJA (ODVZEM)?

Je odgovornost odsvojitelja, da ne bo uveljavljal lp na stvari. - popolna evikcija; kadar tretji uveljavlja svojo pravico in tako dobi posest stvari - delna evikcija; kadar tretji uveljavi svoje pravice do stvari, ne da bi prejemniku stvar odvzel (slunost, zastavna pravica). Je posledica pravne napake na stvari.
206. CONDICTIO FURTIVA?

Okorienec ni v dobri veri, zato ne gre za povrailni, ampak odkodninski zahtevek. Okorienec mora vrniti vse, za kar se je ob prejemu obogatil, ter vse tisto, za kar se je pozneje stvar poveala, pridobila plodove in koristi. e stvari nima ve, mora plaati njeno vrednost, saj je ustvaril meano nakljuje.
207. IUS TOLENDI?

Je pravica odstraniti naprave, zgrajene na tuji stvari. e je nekdo na tuji stvari nekaj zgradil ali opravil doloene izboljave, je v nekaterih primerih pooblaen, da lahko odstrani in odnese, kar je dodal, e je to mogoe brez kode na glavni stvari. Ima jo tisti, ki je stroke imel bona fidei (npr. negotiorum gestio).
208. KAVCIJA?
Kadar je doloeno, da mora nekdo dati varino, pomeni to, da mora ustanoviti zastavno pravico ali pa pridobiti poroka. Vrste kavcij : zaprta: upnik je dolan vrniti isto stvar, kot jo je prejel vsotna: dolan je vrniti isto koliino stvari iste vrste in kakovosti o loena: upnik mora stvari hraniti loeno, lahko jih uporablja, vendar ji mora takoj nadomestiti o pomeana: upnik lahko te stvari pomea z drugimi predmeti. Izroitelj nima ve lp na njih. Zahteva lahko samo vrnitev istovrstnih stvari.
209. SODNI PENALI?

Stranka je o neki stvari e dosegla pravnomono sodno odlobo. Upnik lahko od sodia zahteva, da doloi naknadni rok za izpolnitev nedenarne obveznosti, sicer mora dolnik za vsak dan plaati sodne penale. Smisel tega je, da se sodie ne obremenjuje, upnik pa brez formalnega postopka pride do hitrega plaila. O sodnem penalu se odloa v izvrilnem postopku.
210. SOCIETAS LEONINA?

Levja druba. Je dogovor, da naj drubenik prejema samo dobiek, medtem, ko naj ga izguba ne doleti, ali da en druabnik nosi vso izgubo, dobika pa ne dobi. Po naem pravu ni dopustna.
49 Tina G.
211. PREDPOSTAVKE KONDIKCIJSKEGA ZAHTEVKA?

1) da ne obstoji obveznostno razmerje (ni kavze oz. je odpadla) oz. je e prenehalo: - nedostoje dolg - napaen dolg zaradi napake v sklenitvi obveznosti - veljavno sklenjeno, a e ne uinkovito pravno razmerje - razveljavitev zaveze in prenehanje - naturalni in nedospeli dolgovi se tejejo za neobstojne 2)- napake v izpolnitvi 3)- prikrajanje solvensa in okorianje acipiensa 4)- neprivolitev solvensa v prikrajanje (zmota glede obveznosti)
212. RAZLIKA MED DEPOSITUM IRREGULARE IN POSOJILNO POGODBO?

Pri depositum irregulare lahko stranka zahteva stvari vsak as nazaj, pri posojilni pogodbi pa navadno posojilodajalec ne sme zahtevati vrnitve pred doloenim rokom. V hrambo vzete stvari ne morejo biti predmet pobota, predmet posojilne pogodbe pa se lahko pobota s protiterjatvijo. Razlike: predasna izpolnitev pobot
213. SEKVESTRIRANJE?
Sekvester je tisti, ki mu data pravdni stranki ali pa sodie v hranjenje stvar, o kateri tee pravda. Dolan je stvar izroiti tisti stranki, ki v pravdi zmaga. sequestario voluntaria = pogodba med dvema strankama, ki sta v sporu sequestario necessaria = odredi jo dravni organ e je s sekvestracijo povezano tudi upravljanje stvari, se uporabljajo pravila o mandatni pogodbi.
214. VINKULACIJA PRI VP?

Dopustna je pri imenskih VP, pomeni pa prepoved prenosa tega papirja na drugega, imetniki VP postane imenski.
215. PIGNUS NOMINIS?

Je zastava na terjatvi. Da lahko uinkuje, mora biti prenos v upnikovo sfero dovolj oiten, zato se pravica vpie na listini, ki se jo izroi upniku, o tem pa se obvesti dolnika zastavljene terjatve. Upnik pridobi zastavno pravico na terjatvi, ko mu je papir izroen.
216. RAZLIKA MED OPERATIVNIM IN FINANNIM LEASINGOM?

Finanni leasing je leasing, ki traja vso obratno dobo, ko je mo predmet izkoriati. Pomeni pravzaprav pogodbo o investiranju. Operativni leasing zanj je znailna kratka doba izkorianja.
217. KDAJ NASTANE ZASTAVNA PRAVICA PRI ORDERSKIH VP?

Ko se orderski papir indosira.
218. VNOVITEV ZASTAVNE TERJATVE IN POSLEDICE?

Ko zastavljena terj. zapade v plailo, jo mora zastavni upnik izterjati. Z izpolnitvijo zastavljene terjatve preide ZP na stvar, s katero je bila terjatev izpolnjena. e je bil predmet zastavljene terjatve denar, mora zastavni upnik na zastaviteljevo zahtevo poloiti znesek na sodiu, e pa je njegova terjatev prav tako denarna in je zapadla v plailo, lahko obdri zase toliko, kolikor mu je dolgovano, ostala pa mora izroiti zastavitelju.
50
Tina G.
219. TEORIJA PREDVIDLJIVOSTI?

243. len OZ - zagovarja stalie, da naj stranka odgovarja za blinje posledice (causa proxima) vedno, za oddaljeneje posledice pa samo, e so predvidljive. Za direktno kodo naj stranka odgovarja, eprav vsa koda ni predvidljiva. To stalie se upira na naelo, da mora biti tisti, ki tako dejanje zapone, odgovarjati za posledice dejanja.
220. REALNE POGODBE?

Pri teh pogodbah stranki, potem, ko se sporazumeta, izroita druga drugi predmet izpolnitve. S tem se dosee veja varnost, saj stranka dobro premisli preden stvar odda, brez izroitve pa pogodba ni veljavna. To so: ara datio in solutum darilna pogodba posodbena pogodba po OZ ne ve, sta konsenzualni
221. NAELO VOLENTI NON FIT INURIA?

Po tem naelu izkljui privoljenje okodovanca v kodo tudi nedopustnega kodnega dogodka. Kadar okodovanec privoljenja ne more dati, je dopusten poseg v njegovo integriteto, e je ta poseg oitno v njegovo korist. Privolitve pa ni, e je nevarnost okodovancu znana. V taknih primerih obiajno vee stranko dogovor ali uradna dolnost, da se izpostavlja nevarnosti. Lahko pa se teje za privolitev, e stranka ve za rizik, pa se mu izpostavi, ne da bi jo vezala kakna dolnost (udeleba na portnih igrah). Nedopustnost je poleg tega izkljuena tudi, kadar opravljajo javni organi kodno dejanje v izvajanju uradne dolnosti, vendar varovana korist ne sme presei vrednosti kode, ki se s tem povzroi.
222. RAZLIKA MED EZMERNIM PRIKRAJANJEM IN ODERUTVOM?

ezmerno prikrajanje > kadar je ob sklenitvi dvostranske obveznosti med strankama oitno nesorazmerje. Pri ezmernem prikrajanju je pogodba izpodbojna, zahtevek lahko vloi prizadeta stranka v 1 letu po sklenitvi pogodbe. Oderutvo > nekdo izkoristi stisko ali teko gmotno stanje drugega, njegovo nezadostno izkuenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti drugemu. Oderuka pogodba pa je nina. Okodovani lahko v 5 letih od sklenitve pogodbe zahteva, da se njegova obveznost zmanja na pravien znesek. Sodie ugodi temu zahtevku, e je mogoe, v tem primeru ostane pogodba z ustrezno spremembo veljavna. Le e te zahteve ni, pride do ninosti. Posledica ninosti je kondikcija pri obeh je odloilna vrednost ob sklenitvi pogodbe.
223. RAZLIKA MED ARO, SKESNINO IN POGODBENO KAZNIJO?

ARA je premoenjska korist, ki jo stranka ob sklenitvi pogodbe izroi drugi stranki zaradi utrditve obveznosti. POGODBENA KAZEN naj bi dolnika prisilila k izpolnitvi (ponavadi je vija, kot znaa koda). SKESNINA je ob sklenitvi pogodbe dogovorjena pravica ene ali obeh strank, da od pogodbe odstopi, e plaa doloen znesek. Vse tri so akcesorne, razlikujejo se po namenu, zaradi katerega so ob sklenitvi posla dogovorjene med strankami.
224. POGODBENA KAZEN IN ODKODNINA?

Pogodbena kazen je dogovor med upnikom in dolnikom, s katero se dolnik upniku zavee opraviti kakno premoenjsko izpolnitev za primer, da pogodbe ne bi izpolnil ali bi jo nepravilno izpolnil. Dolnika naj bi prisilila k izpolnitvi pogodbe. Plaa se poleg izpolnitve. e ni ni dogovorjeno, se teje, da je dogovorjeno za primer, e zamudi z izpolnitvijo. Odkodnina pa je namenjena povrnitvi kode, ki jo je upnik imel zaradi neizpolnitve oz. nepravilne izpolnitve. Upnik jo lahko zahteva z izpolnitvijo.
51
Tina G.
225. DARILO Z BREMENOM?

Je darilo, pri katerem darovalec obdarjencu naloi, da opravi kakno dejanje ali da kaj opusti. To dejanje ne pomeni odplanosti pogodbe na obdarjene stvari, ampak pomeni zmanjanje, odbitek od vrednosti darila. e vrednost dejanja presee vrednost darila, potem darila ni ve. e darilo ni veljavno, tudi naroilo ni veljavno. Naroilo se obravnava kot razvezni pogoj. e nalog ni izpolnjen uinkuje kot razvezni pogoj in se lahko terja vrnitev darila. Pravico zahtevati izpolnitev naloga ima darovalec, pravico zahtevati izpolnitev pa tista stranka, v katere korist je bilo naroilo doloeno po pravilih pogodbe v korist tretjega.
226. ARA IN ODKODNINA?

Ara je premoenjska korist, ki jo ob sklenitvi pogodbe stranka izroi drugi stranki zaradi utrditve svoje obveznosti, smisel je torej obdrati obveznost. Utrditev obveznosti je v tem, da stranka, ki je odgovorna za neizpolnitev aro izgubi. Ara je akcesorna, pogodba je realna. Odkodninska obveznost pa je obveznost stranke, da poravna kodo za katero je odgovorna, zaradi prekritve posla oz. obveznosti. Za odkodninsko obveznost morajo obstojati predpostavke. Aro je, e je dogovorjena, kriva stranka dolna plaati, odkodnino pa le, e je druga stranka utrpela zaradi njene nepravilne izpolnitve ali neizpolnitve kodo.
227. TEORIJA SINE QUA NON?

Pravi, da je kot vzrok mogoe upotevati samo tiste okoliine, brez katerih posledica ne bi mogla nastati. Upoteva se, kolikor pravo ne doloa esa drugega.
228. POSEBNE VRSTE LEASINGA?

o o sale and lease back - prodajalec proda investicijski predmet in se zavee, da ga bo najel revolving leasing prejemnik predmeta je po poteku roka upravien zamenjati predmet z drugim, navadno modernejim predmetom opreme.
229. RAZLIKA MED ZASLUKOM?
IZGUBLJENIM
DOBIKOM
IN
IZGUBLJENIM
Vpraanje, ali je dobiek izgubljen je odvisno od tega, ali ga je bila stranka sploh e voljna pridobiti? Pri izgubljenem zasluku pa gre za izgubo zmonosti, sposobnosti pridobivanja in ta zmanjana sposobnost je koda, za katero se prizna povrailo, ne glede na voljo pridobitelja, da bi zasluek, pridobil. Izraunavanje izgubljenega zasluka je le eden izmed aspektov ugotavljanja te osebne kode.
230. AMORTIZACIJA?
Je sodna razveljavitev listine. Pomeni razglasitev listine za neveljavno. Amortizirati je mogoe papirje na ime ali po odredbi. Razlog je izguba ali unienje listine. Pomen pa je sodna razglasitev, da je listina izgubila svojo veljavnost. Ima tudi konstitutivni uinek, saj sodna odloba nadomesti listino.
231. PREJUDIC?
Z njim VP izgubijo svojo vrednost. e je za izvrevanje pravice iz papirja predpisana doloena storitev, preneha ta pravica, e se dejanje ne opravi v prekluzivnem roku. VP s tem izgubi svojo vsebino, je prejudiciran. e ni prejudiciran veljajo za pravice iz VP splona pravila zastaranja.
232. ACTI POPULARIS, ACTIO PUBLICIANA, ACTIO PAULIANA?

Actio popularis; vsakdo lahko zahteva da se odstrani kodna nevarnost Actio publiciana; ima jo domnevni lastnik (dobroverni posestnik), da z njo zahteva vrnitev stvari, ki mu je bila odvzeta (ne dokazuje lastnitva) Actio pauliana; izbodbojna toba v steajnem postopku, kjer odkodovani upnik zahteva razveljavitev dolnikovih pravnih dejanj v zadnjemu letu, kadar dolnik nima dovolj sredstev, da bi plaal terjatve.
233. KDAJ NAGIB VPLIVA NA VELJAVNOST POGODBE?

Pri neodplani pogodbi > vpliva na veljavnost, e je nedopusten je celo odloilnega pomena
52 Tina G.
Pri odplani pogodbi > nedopusten nagib, e je bistveno vplival na odloitev enega pogodbenika, tako da je ta sklenil pogodbo in e je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti, povzroi, da je pogodba brez uinka. Zmota v nagibu, ki je bil odloilen za prevzem obveznosti se pri neodplani pogodbi teje za bistveno zmoto, kar je razlog za izpodbojnost pogodbe. Pri odplailnih pogodbah pa zamuda v nagibu ni pravno relevantna. Nagib za sklenitev pravnega posla je lahko pomemben pri presoji obsega ninosti pogodbe iz ninostnih razlogov.
234. KLAVZULE O IZKLJUITVI ODGOVORNOSTI (EX CONTRACTU)?
POGODBENE
ODKODNINSKE
Klavzule so take, da izkljuujejo odgovornost nasprotne stranke in take, ki prenesejo dokazno breme na upnika, eravno se je nepravilnost zgodila po dolnikovi krivdi. 1) Klavzule o izkljuitvi odgovornosti: izkljuitev odgovornosti, ki je mileja od hude malomarnosti. Izjemoma ni dopusten sporazum ki izhaja iz monopolnega poloaja dolnika ali drugae neenakopravnega razmerja med pogodbenikoma. 2) Klavzule o omejitvi odkodnine: te omejitve ne smejo biti v oitnem nesorazmerju, razen tega koda ne sme biti povzroena namenoma ali iz hude malomarnosti. V breme dolnika se lahko doloi samo taka omejitev, ki doloa odkodnino, ki jo okodovanec lahko normalno priakuje za takno kodo, kakrno on trpi. 3) Klavzule o prevalitvi dokaznega bremena: zakon je naloil dokazno breme storilcu, kadar gre za dokazovanje odgovornosti. Prevalitev na rtev, zato ne sme pomeniti nesorazmerne teavnosti za dokazovanje odgovornosti storilca.
235.
COMPENSATIO LUCRI CUM DAMNO?
Je korist, ki nastane iz kodnega dogodka. Korist je odbitek, ki ga je treba odteti od kode. Lahko nastane pri pogodbeni in nepogodbeni kodi. Kadar je stvar tako pokodovana, da se ne more ve uporabljati za svoj namen, ima okodovanec pravico zahtevati celotno odkodnino, e je storilcu vse, kar je od stvari ostalo. e pa je pokodovalec tisti, ki nudi kakno posebno korist, se ta korist vrauna v odkodnino.
GRADBENA POGODBA = podjemna pogodba, s katero se izvajalec zavezuje, da bo po doloenem nartu v
dogovorjenem roku zgradil gradbo na doloenem zemljiu, ali da bo na takem zemljiu oz. na e obstojeem objektu izvedel kakna druga gradbena dela, naronik pa se zavezuje, da mu bo zato plaal doloeno ceno. PREVOZNA POGODBA = prevoznik se zavezuje, da bo pripeljal na doloen kraj kakno osebo ali kakno stvar, potnik oz. poiljatelj pa, da mu bo za to dal doloeno plailo. SKLADINA POGODBA = skladinik se zavezuje, da sprejme in shrani doloeno blago in ukrene, kar bo potrebno ali dogovorjeno za njegovo ohranitev v doloenem stanju, ter da ga na zahtevo polonika ali drugega upravienca izroi, polonik pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloeno plailo. KOMISIJSKA POGODBA = komisionar se zavezuje, da bo za plailo (provizijo) v svojem imenu, na raun komitenta opravil enega ali ve poslov, ki mu jih je zaupal. del credere-komisionar je odgovoren za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika le, e je posebej jamil, da jih bo ta izpolnil (del credere jamstvo). AGENCIJSKA POGODBA (o trgovinskem zastopanju) = zastopnik se zavee, da bo ves as skrbel za to, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njihovim naroiteljem, in da bo v tem smislu posredoval med njimi in naroiteljem, kot tudi, da bo po dobljenem pooblastilu v imenu in za raun naroitelja sklepal z njim pogodbe, ta pa se zavezuje, da mu bo za vsako pogodbo dal doloeno plailo (provizijo). POSREDNIKA POGODBA = posrednik se zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naroiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev pogodbe, naroitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloeno plailo, e bo pogodba sklenjena.
53
Tina G.
PEDICIJSKA POGODBA = pediter se zavezuje, da bo za prevoz doloenih stvari sklenil v svojem imenu na raun naroitelja prevozno pogodbo in druge za to potrebne pogodbe ter druge obiajne posle in dejanja, naroitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloeno plailo. ZAVAROVALNA POGODBA = zavarovalec se zavezuje, da bo zavarovalnici plaal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, e se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplaala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odkodnino ali storila kaj drugega. PREDKUPNA PRAVICA
- ni omejena, e ni ni doloeno traja 5 let - predkupni upravienec se mora o njej izjaviti v 30 dneh po obvestilu prodajalca o nameravani prodaji - predkupni upravienec npr. lahko izpodbija pravni posel: * e ni bil obveen o prodaji * e ni vedel za prave pogoje vendar samo, e tretja oseba ni bila dobroverna Za izpodbijanje je subjektivni rok je 6 mesecev od dneva, ko je izvedel, objektivni rok pa 5 let od prenosa lp na tretjo osebo. Zakonita predkupna pravica; e predkupni upravienec ni bil obveen, lahko zahteva razveljavitev pogodbe. Vpis v ZK ni pogoj za nastanek predkupne pravice! Ne uinkuje na javni drabi.
PODJEMNA POGODBA
Grajanje napak: - oitne napake - mora pregledati nemudoma (enako kot pri prodajni gospodarski pogodbi) - skrite - imprej obvestiti o napaki, najkasneje pa v 1 mesecu, objektivni rok pa je 2 leti od prevzema Izguba pravice 1 leto po obvestitvi (enako kot prodajna) Vrstni red jamevalnih zahtevkov: 1. podjemnik mora odpraviti napako (naronik mu mora to dovoliti) 2. naronik lahko sam odpravi napako na podjemniki raun 3. zmanjanje kupnine 4. odstop od pogodbe (ne pri neznatnih napakah) in povrailo kode
CIVILNA KAZEN
- nekdo nekaj dobi, eprav do tega ni ravno opravien (ve denarja) - npr. zahteva za prenehanje s kritvami osebnostnih pravic; v nasprotnem bo moral kritelj, prizadetemu plaati doloen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od asovne enote - npr. krenje avtorskih pravic - nekomu se nekaj prizna ne glede na kodo
PRAVNO PRIZNANA KODA
Premoenjska: - varovani so premoenjski interesi - zakon teh interesov ne omejuje - restitucija in ekvivalenca Nepremoenjska: - moralna, varovani osebni interesi (osebna sfera) - zakon jih omejuje (obstoja katalog pravno priznanih oblik) - satisfakcija (denarno zadoenje)
OBLINOST
ad valorem pogoj za veljavnost pogodbe (javni interes) ad probationem dokazovanje vsebine pogodbe (interes pogodbenih strank) Predpisana oblinost pogodbe: - kasneje dopolnitve soasni dogovori in spremembe samo v obliki, ki velja za pogodbe izjema stranske toke v ustni obliki ustni dogovori, ki zmanjujejo ali olajujejo obveznost strank, e je oblika dogovorjena v interesu pogodbenih strank
54 Tina G.
- razveza pogodbe: naelo NAJ GRE ZA NEOBLINE RAZVEZE izjema e zakon ne doloa kaj drugega e iz namena pogodbe ne izhaja kaj drugega Premoenjska koda neprenosljivost pravic - pravice do odkodnine v obliki denarne rente zaradi smrti blinjega / telesne pokodbe / okvare zdravja, ni mogoe prenesti na drugega. Zapadli odkodninski zneski se lahko prenesejo na drugega, e je bil odkodninski znesek doloen s pisnim sporazumom med strankama ali s pravnomono sodno odlobo. Nepremoenjska koda - dedovanje in odstop terjatve - terjatev za povrnitev nepremoenjske kode preide na dedie samo, e je bila priznana s pravnomono odlobo ali pisnim sporazumom. Pod enakimi pogoji je lahko ta terjatev predmet odstopa, pobota, izvrbe.
NAPAKE ZA KATERE PRODAJALEC NE ODGOVARJA
- e je kupec zanje vedel (volenti non fit iniuria) - e je kupec stvari pregledal (= kvalitativni prevzem) Prodajalec pa odgovarja, e bi kupec napako opazil, vendar pa je prodajalec izjavil, da napake ni.
JAMEVALNI ZAHTEVKI
1. popravilo ali zamenjava stvari IZPOLNITVENI ZAHTEVEK 2. znianje kupnine ACTIO QUANTI MINORIS 3. odstop od pogodbe ACTIO REDHIBITORIA + odkodnina 3 vrste kod: 1) jamevalni zahtevek - DAMNUM QUOD REM 2) koda zaradi zaupanja - DAMNUM CIRCA REM 3) refleksna koda DAMNUM EXTRA REM
ROKI
damnum quod rem
1. jamevalni roki: oitne napake; *civilna pogodba 8 dni od pregleda *gospodarska pogodba nemudoma skrite napake; *civilna pogodba 8dni od dneva, ko je opazil napako *gospodarska pogodba nemudoma *po preteku 6 mesecev od izroitve, se ne odgovarja ve Pravice stranke, ki je pravoasna obvestila prodajalca o napaki, ugasnejo po 1 letu od dneva obvestila. 2. refeksna koda: Veljajo sploni zastaralni roki: subjektivni rok 3 leta, objektivni rok 5 let.
GARANCIJA
- doloen je strogi vrstni red sankcij: (1) popravilo, (2) zamenjava, (3) razveza/znianje kupnine = subsidiarno uveljavljanje - roki za grajanje: v okviru garancijskega roka - kadarkoli
VRSTE NEMONOSTI
(1) naravna, pravna (nedopustnost) (2) trajna, zaasna (obveznost odloi) (3) delna, popolna
IZKLJUITEV JAMEVANJA - STVARNE NAPAKE
1. kupec ve za napako 2. kvalitativni prevzem 3. prisilna javna draba 4. dogovor (kaken- kakren)
55 Tina G.
5. ne za oitne napake
IZKLJUITEV JAMEVANJA - STVARNE NAPAKE
1. vednost in oitnost 2. odrek, e ni zvijaen 3. odgovor (lahko je unien)
PRESTACIJE obveznost je v tem, da nekdo nekaj da, stori, trpi ali opusti. Vse te navedene oblike imenujemo praestatio ali spolnitev.
POGOSTA VPRAANJA NA USTNEM DELU OBLIGACIJ

1. Kdaj ninost ni ninost?
88. len OZ - pri delni ninosti. Zaradi ninosti kaknega pogodbenega doloila ni nina tudi sama pogodba, e lahko obstane brez ninega doloila in e to doloilo ni bilo ne pogoj ne odloilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Vendar pa ostane pogodba v veljavi celo takrat, ko je bilo nino doloilo zanjo pogoj ali odloilen nagib, e je namen ugotovitve ninosti prav v tem, da bi se pogodba znebila tega doloila in bi veljala brez njega.
2. Vrste cesije?
- cessio voluntaria (prostovoljna cesija) = upnik lahko s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev izvzemi tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njegova narava nasprotuje prenosu na drugega. Prepoved: o zakon prepoveduje prenos o povezane so z osebnostjo upnika o narava terjatve prepoveduje prenos - cessio necessaria (nujna, prisilna cesija) = zakon nalaga dolnost prenosa terjatve na tretjo osebo. Tretji ima po zakonu pravico terjati, e cedent ne cedira. Primer: edicijska dolnost mandatar, komisionar morata prenesti na naronika, kar sta z opravljenim pravnim poslom pridobila. - cessio legis (zakonita cesija) = zakon doloa prehod terjatve. Nastane sama po zakonu in ne s pravnim poslom. Gre za izpolnitev s subrogacijo prava personalna subrogacija. Primer: solidarni porok e namesto dolnika dolnika plaa obveznost porok, stopi le-ta na upnikovo mesto (275. len OZ) in je on novi upnik, dolnik je dolan njemu. Subrugacija po zakonu e izpolni obveznost kdo, ki ima pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami.
3. Razmerje zakup najem?

587. len OZ - z zakupno (najemno) pogodbo se zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izroil doloeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plaeval doloeno zakupnino (najemnino). Raba obsega tudi uivanje stvari (pobiranje plodov), e ni drugae dogovorjeno ali druganega obiaja. Zakup > korienje (uivanje stvari) in uporaba (npr. kmetijsko zemljie) Najem > bolj uporaba stvari, brez izkorianja njihovih donosov
56
Tina G.
4. Odkodnina pri prodajni pogodbi (kritni kup)?

503. len OZ - e je bila prodajna pogodba razdrta zaradi tega, ker je en pogodbenik prekril pogodbo, ima druga stranka pravico do povraila kode, ki jo zaradi tega trpi, po splonih pravilih o povrnitvi kode, nastale s kritvijo pogodbe. 505. len OZ - kritni kup/prodaja. e je predmet prodaje neka koliina po vrsti doloenih stvari, pa ena stranka ne izpolni pravoasno svoje obveznosti, jih sme druga stranka prodati oz. kupiti zaradi kritja ter zahtevati razliko med kupnino, ki je bila doloena v pogodbi, in kupnino pri kritni prodaji oz. kritnem kupu. Prodaja oz. kup zaradi kritja morata biti opravljena v primernem roku in na primeren nain. O nameravani prodaji / kupu mora upnik obvestiti dolnika. 506. len OZ - pogodbena zvesta stranka ima tudi pravico do povraila morebitne veje kode.
5. Laesio enormis?
118. len OZ - ezmerno prikrajanje. e je bilo ob sklenitvi dvostranske pogodbe med obveznostmi pogodbenih strank oitno nesorazmerje, lahko okodovana stranka zahteva razveljavitev pogodbe, e za pravo vrednost tedaj ni vedela in ni bila dolna vedeti. Pravica zahtevati razveljavitev pogodbe Izpodbojnost preneha po 1 letu od sklenitve pogodbe. Vnaprejnja odpoved tej pravici nima pravnega uinka. Pogodba ostane v veljavi, e druga stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti. Zaradi tega nesorazmerja se ne more zahtevati: 1. pogodbe na sreo 2. pogodbe, sklenjene na podlagi javne drabe 3. pretium affectionis 4. poravnave 5. neodplanih poslov
6. Kakna je naeloma odgovornost?

Odgovornost je naeloma subjektivna krivdna z obrnjenim dokaznim bremenom (povzroitelj dokazuje, da ni kriv), z elementi objektivne odgovornosti > poslovna odkodninska odgovornost (subjektivno objektivna odgovornost - 240. len OZ) o delikti - subjektivna odgovornost o kvazidelikti objektivna odgovornost o poslovne obligacije - subj.-objek. odgovornost (kontrakti, kvazikontrakti) o neposlovne obligacije - subjektivna odgovornost Odgovornost pri NOO je subjektivna, ki je dopolnjena izjemoma z objektivno odgovornostjo (3 primeri) Odgovornost pri POO je meana subjektivno-objektivna odgovornost
7. Komutativne pogodbe?
So pogodbe, pri katerih je predmet obveznosti jasen, vrednost koristi iz pogodbe pa je stranki znana ob sklenitvi pogodbe.
8. Obligacije propter rem?

Stvar ustvarja obligacijsko razmerje (npr. zakup). Lastnina na neki stvari pogojuje obligacijsko razmerje. Obligacije propter rem pomeni, da je razmerje odvisno od tega, ali ima stranka pravico do doloene stvari. Dasi je obligacijsko razmerje relativno (pravica dolnost ) se vendarle kae tudi odvisnost od doloene stvari. Primer: lastnik fizinega dela zgradbe je dolan prispevati k strokom za vzdrevanje skupnega premoenja (npr. vzdrevanje skupnega zidu).
9. Donatio?
Je darilo, darilna pogodba. Z njo se darovalec zavee na obdarjenca neodplano prenesti lp ali drugo pravico ali na drugaen nain v breme svojega premoenja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Za darilno pogodbo se teje tudi odpoved pravici (ne: kadar glede pravice ni zavezanca in ki se ne odstopi drugemu). neodplana, enostranska pogodba
57 Tina G.
o o o o
remuneratorino (darilo iz hvalenosti) vzajemno meano darilo z bremenom
10. Damajsko darilo?

Pri darilni pogodbi ni pogoj prikrajanje darovalca. Celo lahko ima nedopusten namen, e eli nekoga z darilom okodovati, torej ima nedopusten namen, pa e vseeno gre za darilo damajsko darilo (npr. trojanski konj)
11. Constitutum indebiti proprii?

Je pripoznanje dolga. Je element utrditve obveznosti. Dolnik upniku pripozna, da njegova obveznost obstoji. Najvaneja posledica pripoznanja je pretrganje zastaranja.
12. Odkodnina pri jamevanju za napake stvari?

468. len OZ - glede na jamevalne zahtevke loimo 3 vrste kode: o damnum quod rem (468./1 len) koda zaradi napake stvari. Omenja se v okviru jamevalnih zahtevkov. Kupec mora pravoasno grajati napake (subjektivni rok je 8 dni/nemudoma, objektivni pa 6 mesecev), da lahko uveljavlja jamevalne zahtevke: - izpolnitveni zahtevek - znianje kupnine - odstop od pogodbe o damnum circa rem (468./2 len) koda zaradi zaupanja. koda, ki je kupcu nastala, ker je zaupal, da bo pogodba v redu izpolnjena. V vsakem primeru izmed jamevalnih zahtevkov ima kupec pravico tudi zahtevati povrnitev kode. Ta koda je vezana na to, da je kupec pravoasno grajal napako (jamevalni roki) in to kodo lahko kumulira z jamevalnimi zahtevki. o damnum extra rem (468./3 len) refleksna koda. Poleg prej natetih kod in neodvisno od njih odgovarja prodajalec kupcu tudi za kodo, ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugih njegovih dobrinah, in sicer po splonih pravilih o odkodninski odgovornosti. Uveljavljanje refleksne kode ni vezana na jamevalne roke, ampak gre po splonih pravilih o odkodninski odgovornosti sploni zastaralni roki 3 leta subjektivni rok, 5 let objektivni rok.
13. In fraudem legis agere?

Je obid zakona. Prepovedi, ki jo vsebuje kak zakon, se stranke vasih noejo izogniti tako, da obidejo zakon, pri emer izkoristijo zakonodajalevo pomanjkljivo izraanje in po rki ne krijo njegove prepovedi, v resnici pa skuajo dosei tisto, kar je zakonodajalec hotel prepovedati.
14. Kdaj gre za objektivno odkodninsko odgovornost?

Objektivna odgovornost ali odgovornost ne glede na krivdo pride v potev le izjemoma, in sicer: 1. odgovornost za nevarno stvar ali dejavnost (moen je nasproten dokaz, ki ga dokazuje, tisti, ki se ukvarja s kodljivo dejavnostjo) 2. odgovornost za ravnanje drugih (delavce, pomonike, vojake, nepritevne, otroke, zastopnike) 3. odgovornost na podlagi zakona (garancije) ali tudi na podlagi pogodbe (garancijska pogodba) Ekskulpacijski razlogi: o vija sila o dejanje tretjega o dejanje okodovanca Pogoji za te razloge: - nepriakovanost, - neodvrnljivost, - neizogibnost
58
Tina G.
15. Dve zmoti pri poravnavi?

o o zmota caput contraversum = zmota o okoliinah, ki sta jih stranki imeli za sporne in negotove e, ko sta sklepali poravnavo in so jima bile znane. Takna zmota ne pride v potev. zmota caput non contraversum = zmota o okoliinah, ki sta jih stranki imeli za nesporne. Na njih se stranke lahko sklicujejo, saj v tem primeru, e bi vedeli za resnina dejstva, mogoe ne bi sklenili poravnave.
16. Compensatio?
Je pobot. Dolnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, e se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in e sta obe zapadli. Pogoji: 1. vzajemnost 2. istovrstnost 3. likvidnost 4. dospelost 5. izterljivost 6. resninost 7. pobotljivost
17. Kakna mora biti zmota, da je pravno relavantna?

Pravno relevantna zmota mora biti bistvena nanaati se mora na bistvene lastnosti predmeta, odloilne okoliine, osebo s katero se sklepa pogodbo in pa opraviljiva. Stranka mora ravnati s skrbnostjo kot se od nje pri posamezni vrsti poslov zahteva (dober gospodar / gospodarstvenik / strokovnjak). e bi stranka vedela za resnino stanje, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila.
18. Denarna odkodnina (pretrpljene in bodoe) za nepremoenjska kodo?

179. len OZ- za pretrpljene telesne boleine, za pretrpljene duevne boleine, zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti, skaenosti, razalitve dobrega imena in asti ali okrnitve svobode ali osebne pravice ali smrti blinjega in za strah pripada okodovancu, e okoliine primera, zlasti pa stopnja bolein in strahu ter njihovo trajanje to opraviujejo, pravina denarna odkodnina, neodvisno od povraila premoenjske kode, pa tudi e premoenjske kode ni. Viina odkodnine je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odkodnine, ne sme pa podpirati teenj, ki niso zdruljive z njeno naravo in namenom. Osebe, ki imajo v primeru smrti in teke invalidnosti pravico do denarne odkodnine za njihove duevne boleine: - zakonec - otroci - stari - bratje in sestre trajneja ivljenjska skupnost - zunajzakonski partner
19. Condictio furtiva?

193. len OZ - okorienevo kodno dejanje (nedobrovernost). e je bil pridobitelj (accipiens) nepoten, mora vrniti tudi plodove in zamudne obresti od dneva pridobitve (in ne od dneva vloitve zahtevka kot je to pri dobrovernemu pridobitelju). Zastavni rok je 5 let od neupraviene pridobitve.
20. Pogodbe o uporabi?
(4+1)
1. posodbena (komodat) 2. najemna (zakupna) - locatio conductio rei 3. licenna 4. leasing
59
Tina G.
5. uporaba stvari pri shranjevalni pogodbi (nepotrona stvar, dana v hrambo se lahko uporablja uporabijo se pravila o posodbeni pogodbi)
21. Perpetuacija ugovorov?

480. len OZ - pravice kupca, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo po 1 letu teto od dneva, ko mu je odposlal obvestilo, razen, e jih zaradi prodajaleve prevare ni mogel uveljaviti. Kupec, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki, pa lahko po poteku tega roka, e e ni plaal kupnine, kot ugovor zoper prodajalev zahtevek, naj mu plaa kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu znia kupnino in povrne kodo perpetuiranje ugovorov.
22. Komu cessus plaa?

Cessus mora po obvestilu o cesiji plaati cesionarju. Obstajajo 3 izjeme: 1. e o cesiji ni bil pravoasno obveen in je e prej izpolnil cedentu 2. inkaso cesija - cessus lahko izpolni cedentu, tudi, e je bil obveen o cesiji 3. pactum de non cedendo
23. Katere obligacije prenehajo ipso iure?

1. confusio (zdruitev) > upnik in dolnik se zdruita v en subjekt, ni ve relativnosti razmerja. 2. prenehanje subjektov > smrt oz. prenehanje pravne osebe z likvidacijo. Praviloma lahko obligacijsko razmerje nadaljujejo dedii oz. tisti, ki je prevzel likvidirano premoenje pravne osebe, razen v primeru: o e gre za osebne lastnosti dolnika ali upnika o e je obveznost nastala glede na osebne sposobnosti dolnika 3. prenehanje upnikovega interesa > namen obveznosti je doseen kako drugae in ne z izpolnitvijo.
24. Razlika med odstopom in odpovedjo?

Oba instituta predstavljata prenehanje obveznosti po volji ene stranke o odstop = odstopno upravienje stranke od pogodbe uinkuje takoj in tudi za nazaj ex tunc o odpoved = odpoved neki pravici. Uporablja se, kadar se razmerje pretrga ele po nekem roku po dani izjavi. Uinkuje ex nunc. Znailna je za trajna pogodbena razmerja.
25. Pogodba sklenjena za doloen, nedoloen as?

Pri pogodbi za doloen as razmerje nekaj asa traja, konec pa je vnajprej doloen s potekom tega asa. Razmerje ne preneha z izjavo ene stranke, prenehanje je mono s posebej utemeljenimi razlogi. NI odpovedi iz istega miru. Pri pogodbi za nedoloen as pa as trajanja razmerja ni doloen- pogodbe za vedno, vendar jih je lahko konec zgolj z izjavo volje ene stranke, ob upotevanju odpovedanega roka. Vsaka stranka ima subjektivno monost odpovedi Drugae je to pri pravu gospodarskih drub (npr. pri d.o.o. tega ne more narediti zaradi samega miru, potrebuje utemeljen razlog).
26. Relocatio tacita?

Je mole obnovljena pogodba (tiha obnovitev). e ena stranka po poteku asa, za katerega je bila pogodba sklenjena, e naprej izkoria predmet pogodbe, druga stranka pa temu ne nasprotuje, se teje, da je sklenjena glede istega predmeta nova pogodba za nedoloen as. Pri: najemni (zakupni) pogodbi, licenni pogodbi, in drubeni pogodbi
27. Depositum irregulare?

739. len OZ je nepristna hramba. e so bile dane v hrambo nadomestne stvari s pravico, da jih shranjevalec lahko porabi, in obveznostjo, da mora vrniti enako koliino stvari iste vrste, se za njihova razmerja s polonikom uporabljajo pravila posojilne pogodbe, le glede asa in kraja vrnitve stvari, veljajo pravila shranjevalne pogodbe, razen e pogodbenika nista doloila v tem pogledu kaj drugega.
60
Tina G.
28. Depozit - komodat?

733./3 len OZ - e je bila dana v hrambo kakna nepotrona stvar in to je bilo shranjevalcu dovoljeno uporabljati, se za razmerja med pogodbenikoma uporabljajo pravila posodbene pogodbe in se pogodba samo glede asa in kraja vrnitve stvari presoja po pravilih shranjevalne pogodbe, razen e nista pogodbenika v tem pogledu doloila kaj drugega.
29. Pignus irregulare?

Nepristna rona zastava.
30. In dubio contra stipulatorem?

Je v dvomu proti stipulatorju (tistemu, ki je stipuliral). Omenja se v zvezi adhezijskimi pogodbami, kjer so sploni pogoji pogodbe vnaprej znani ena stranka (stipulator) pripravi pogodbo vnaprej druga pa samo pristopi. V dvomu se ti pogodbeni pogoji interpretirajo proti stipulatorju. 84. len OZ - nejasna doloila v neodplanih pogodbah je treba razlagati v pomenu, ki je manj teak za dolnika, v odplanih pogodbah pa v takem smislu, da so vzajemne dajatve v pravinem razmerju.
31. Kvalificirana zmota?

49. len OZ - je prevara. e ena stranka povzroi zmoto pri drugi stranki ali jo dri z namenom, da bi jo napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe, tudi takrat, kadar zmota ni bistvena.
32. Klavzula rebus sic stantibus?

112. len OZ - e nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliine, ki oteujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali e se zaradi njih ne da dosei namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikni meri, da pogodba oitno ne ustreza ve priakovanjem pogodbene stranke in bi bilo po splonem mnenju neupravieno ohraniti jo v veljavi takno, kakrna je, lahko stranka, ki je izpolnitev oteena oz. stranka, ki zaradi spremenjenih okoliin ne more uresniiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.
33. Ope exceptionis?

Je pobotna izjava ene stranke. Enostranski pobot, ki ima za posledico prenehanje obligacij. Njegovo bistvo je, da ga upraviena stranka uveljavi z izjavo o pobotu in kakor hitro je izjava podana, uinkuje za nazaj, od takrat, ko sta si stopili terjatvi nasproti tako, da so izpolnjeni pogoji za pobotanje.
34. Pogoji za pobotanje?

1 2 3 4 vzajemnost istovrstnost dospelost likvidnost 5 - izterljivost 6 - resninost 7 - pobotljivost
35. Ali se lahko pobota zastarano terjatev?

314. len OZ da, vendar le, le e takrat, ko so stekli pogoji za pobot, terjatev e ni bila zastarana.. e so pogoji nastali potem, ko je ena izmed terjatev e zastarala, ne nastane pobot, e dolnik zastarane terjatve uveljavlja ugovor zastaranja.
36. Izjeme od vzajemnosti pri pobotu?

Ni mogoe pobotati (izkljuitev pobota): o terjatve, ki jih ni mogoe zarubiti o terjatve zakonite obveznostne pravice preivljanja o terjatve stvari, ki so bile dane v hrambo ali na posodo ali si jih je dolnik brezpravno pridral ali vzel o odkodninske terjatve za kodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzroitvijo smrti o terjatve, nastale z namerno povzroitvijo kode
Tina G.
61
Izjemne vzajemnosti: dolnik ne more pobotati svoje obveznosti do upnika s tistim kar upnik dolguje njegovemu poroku o porok lahko pobota dolnikovo obveznost nasproti upniku z dolnikovo terjatvijo do upnika o kdor je dal svojo stvar v zastavo za tujo obveznost, lahko zahteva od upnika, naj mu zastavljeno stvar vrne, e so izpolnjeni pogoji za prenehanje te obveznosti s pobotom, kot tudi, e upnik po svoji krivdi opusti pobot o cessus lahko pobota s cesionarjem tiste terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal s cedentom.
37. Exceptio non rite adimpleti contractus?

Je ugovor nepravilno izpolnjene pogodbe. e se je upnik odloil, da ne prizna opravljenega dejanja kot izpolnitev in zahteva pravilno izpolnitev ali odkodnino ali odstopi od pogodbe, ima obenem tudi ugovor nepravilne izpolnitve, e ga njegov dolnik toi kot dolnika nasprotne dajatve.
38. Condictio sine causa?

Je povrailni zahtevek za plailo nedolga. Izpolnitev brez pravnega temelja.
39. Actio quanti minoris?

Je toba na zmanjanje kupnine. Omenja se v okviru jamevalnih zahtevkov kupec lahko zaradi napake stvari zahteva zmanjanje kupnine in povrnitev kode.
40. Prenovitev?
323. len OZ je novacija. Obveznost preneha, e se upnik in dolnik sporazumeta, da bosta obstojeo obveznost nadomestila z novo in e ima nova obveznost drugaen predmet ali drugano pravno podlago. S prenovitvijo prenehajo akcesorne pravice prejnje pogodbe.
41. Animus novandi?

324. len OZ je prenovitveni namen. Prenovitev se ne domneva. e torej stranki nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, ko sta ustvarjali novo, potem prejnja obveznost ne preneha, temve obstaja e naprej poleg nove.
42. Razlika med cesijo in subrogacijo?

o o o CESIJA ob procesu cedent odgovarja za obstoj terjatve(odplaen odstop) terjatev preide taka kot je nastane s pogodbo ali sodno odlobo, z zakonom o o o SUPOROGACIJA nastane s samo izpolnitvijo novi upnik lahko zahteva le toliko kot je sam plaal prejnji upnik ne odgovarja za izterljivost terjatve, niso pa izkljuena pravila o neupravieni pridobitvi. Ne odgovarja tudi za obstoj terjatve
43. Nemonost izpolnitve?

116., 117. len OZ - NE ODGOVARJA NOBENA STRANKA OBJEKTIVNA NEMONOST e je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoa zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, ugasne tudi obveznost druge stranke, e pa je ta e izpolnila del svoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev po pravilih o vraanju tistega, kar je bilo neupravieno pridobljeno. (kondikcija). e je bila delna nemonost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva, niti druga stranka, lahko druga stranka odstopi od pogodbe, e delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam; sicer ostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjanje svoje obveznosti. STRANKA ODGOVARJA SUBJEKTIVNA NEMONOST
62 Tina G.
e je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoa zaradi dogodka, za katerega odgovarja druga stranka, njena obveznost ugasne, sama pa obdri svojo terjatev do druge stranke, zmanja jo le za toliko, za kolikor je imela koristi od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti. Poleg tega mora odstopiti drugi stranki vse pravice, ki bi jih imela nasproti tretjim v zvezi s predmetom svoje obveznosti, katere izpolnitev je postala nemogoa. e pa je postala izpolnitev obveznosti stranke dvostranske pogodbe nemogoa zaradi dogodka, za katerega odgovarja ta stranka, lahko drugo stranka po svoji izbiri zahteva odkodnino zaradi neizpolnitve (pozitivni pogodbeni interes)ali pa odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev kode > (negativni pogodbeni interes). 44. Oderuke obresti? 377. len OZ - e je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za ve kot 50% vija od predpisane obrestne mere zamudnih obresti 8%, se taken dogovor teje za oderuko pogodbo, razen e upnik dokae, da ni izkoristil stiske ali tekega gmotnega stanja dolnika, njegove nezadostne izkuenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali koristi, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega ni v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. Ta domneva ne velja za gospodarske pogodbe.
45. Sploni in posebni razpolagalni posel?

Sploni razpolagalni posel v obligacijskem pravu je cesija, posebni pa VP (indosament).
46. Prenos pogodbe?

122. len OZ - vsaka stranka pri dvostranski pogodbi lahko prenese pogodbo nekomu tretjemu, ki postane s tem imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz pogodbe, e v to privoli druga stranka. S prenosom pogodbe preide pogodbeno razmerje med prenositeljem in druga stranko na prevzemnika in drugo stranki, ko druga stranka privoli v prenos; e je dala svojo privolitev vnaprej, pa takrat, ko je o prenosu obveena. Privolitev v prenos pogodbe je veljavna samo, e je dana v obliki, ki jo predpisuje zakon za sklenitev pogodbe. Dolobe o stranskih pravicah v zvezi s pogodbo o prevzemu dolga se smiselno uporabljajo tudi za prenos pogodbe. Prenositelj odgovarja prevzemniku za veljavnost pogodbe.
47. Izpolnitev dolnikovih pravnih dejanj?

255., 256. len OZ - vsak upnik, igar terjatev je zapadla v plailo, lahko ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolnika, ki je bilo storjeno v kodo upnikov. ODPLANO RAZPOLAGANJE se lahko izpodbija, e je dolnik ob razpolaganju vedel ali bi bil moral vedeti, da s tem koduje svojim upnikom (consilium fraudis) in e je bilo tretjemu,s katerim je bilo ali v igar korist je bilo pravno dejanje storjeno to znano ali bi mu moralo biti znano (conscius fraudis). Toba za izpodbijanje se mora vloiti v 1 letu. NEODPLANO RAZPOLAGANJE se lahko izpodbija, e je dolnik vedel, da s takim razpolaganjem koduje upnikom, in se za njegovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali bi mu moralo biti znano. Zahteva se samo consilium fraudis. Rok za vloitev tobe je 3 leta. Izkljuitev izpodbijanja: o obiajna prilonostna darila o nagradna darila o darila iz hvalenosti, e so sporazumna s premoenjskimi monostmi dolnika
48. Morala/vestnost in potenje?

MORALA VESTNOST, POTENJE
- je abstraktno merilo - razmerje do drube in drubenih vrednot - je abstraktno in splono merilo za vse udeleence v vseh obligacijskih razmerjih - je etini minimum pravnega reda - vsaka kritev morale je hkrati kritev naela
- je konkretno merilo in moralno naelo - kakno naj bo ravnanje posameznega subjekta v razmerju do njegovega sokomitenta - velja za konkretnega udeleenca v konkretnem razmerju - je etini maximum pravnega reda
63 Tina G.
vestnosti in potenja, ne velja pa obratno
- ni vsaka kritev vestnosti in potenja tudi kritev morale - vestnost-objektivno merilo - potenje-subjektivno merilo
49. Obiaj, pravni obiaj, poslovni obiaj, dobri poslovni obiaj?

Obiaj: je ustaljeno ravnanje subjektov v drubi. Pravni obiaj: zakonodajalec doloi primere, pri katerih vsebina obiaja doloa vsebino ravnanja. Obiaj napolni vsebino pravne norme. Je subsidiarni pravni vir, obiaj, ki ga pravo sprejme v pravno normo in ga sankcionira. Poslovni obiaj: ne vsebuje moralne norme. Je ustaljeno ravnanje (poslovnih) subjektov v drubi (gostincev, frizerjev, gradbenikov). Pomemben je takrat, kadar stranki nista doloili ravnanja in e to ravnanje ni opredeljeno v zakonu. So dispozitivni. Dobri poslovni obiaji: vsebujejo moralno zavezo. So obiaji v okviru pravnega sistema. So kogentni, ker doloajo ravnanje strank. So ustaljeno tipino ravnanje, v katerem se izraajo moralna pojmovanja poslovnih krogov in drugih udeleencev v zvezi z razmerji na trgu.
50. Napake volje?

o o o o o o gronja prevara pravno relevantna zmota navidezna pogodba (simulirana) posredna izjava zmota v nagibu pri neodlani pogodbi 51. Nemogoa izpolnitev? TEORIJA O SUROGATU - pri nemogoi izpolnitvi - gre za povrailo kode pri neizpolnitvi (odkodnina) - druga stranka hoe namre e vedno izpolniti - pogodba ostane v veljavi kljub nezmonosti izpolnitve - ostanem pri pogodbi in imam pozitivni pogodbeni interes-zahtevam odkodnino (navadna koda + izgubljeni dobiek) PRETIUM SUCCEDIT LOCUM REI - dolnikova obveznost ugasne zaradi nemogoe izpolnitve - vendar upnik lahko vzdri razmerje v veljavi - to je nadomestek za nemogoo izpolnitev - izpolnitev spremeni v subrogacijsko obveznost v nadomesti komodum (npr. zavarovalnina) - lahko odstopim od pogodbe in zahtevam odkodnino-negativni pogodbeni interes (nisem z drugo stranko sklenila pogodbe)
52. Odpust dolga ni mogo?

o o o o za pravice, ki pomenijo svobodo za osebnostna razmerja dolg, ki izvira iz drubene lastnine, e je v nasprotju z namenom te lastnine terjatve, ki so P.D.N.C.
________________________________________________________________
64
Tina G.
(1) PRODAJA PO VZORCU ali MODELU; stvar ne ustreza vzorcu ali modelu, prodajaleva odgovornost: o gospodarske pogodbe odgovornost prodajalca za stvarne napake stvari (nepravilna izpolnitev) o civilne pogodbe odgovarja prodajalec za neizpolnitev
(2) PRENOS, PREPOVED PRENOSA VP;

imetniki imenski orderski prenos tradicija posebno oblinostna cesija, indosament indosament prepoved prenosa vinkulacija zakon, izjava izdajatelja recta klavzula nastanek kreacijska teorija emisijska teorija (ko je VP izdelan) obveznost nastane v trenutku ko se VP izroi upraviencu emisijska teorija
(3) CIVILNA KAZEN; 134. len OZ - vsak ima pravico zahtevati od sodia ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja s katerim se kri nedotakljivost lovekove osebnosti, osebnega in druinskega ivljenja ali kakna druga osebnostna pravica, da se preprei to dejanje ali da odstrani njegove posledice. Sodie ali drug organ lahko odredi, da kritelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plaati prizadetemu doloen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od asovne enote. (4) IMPEDIMENTUM PREASCRIPTIONIS; je zadranje zastaranja. e zastaranje ni moglo zaeti tei zaradi kaknega zakonitega vzroka, zane tei takrat, ko ta vzrok preneha. e je zastaranje zaelo tei takrat preden je nastal ta vzrok, se nadaljuje, ko ta vzrok preneha, as, ki je pretekel pred zadranjem, pa se vteje v zastaralni vzrok. Ne tee pa: o med zakoncema o med stari in otroki dokler traja roditeljska pravica o med varovancem in njegovim skrbnikom oz. skrbnostnim organom, dokler traja skrbnitvo o med zunajzakonskima partnerjema o med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo, vojnim in izrednim stanjem ter za terjatve oseb v vojaki slubi o za terjatve, ki jih imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njihovim druinskim lanom, ki ivijo skupaj z njimi, vse dokler traja to delovno razmerje o v asu, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno uveljavljati izpolnitve obveznosti (5) INTERRUPTIO PREASCIPTIONIS; je pretrganje zastaranja. Po pretrganju zastaranja zane zastaranje znova tei in se as, ki je pretekel pred pretrganjem ne vteje v zastaralni rok. Pretrganje: o prepoznava dolga o vloitev tobe in vsako drugo upnikovo dejanje zoper dolnika pred sodiem ali drugim pristojnim organom, da se ugotovi, zavaruje, izterja terjatev o priglasitev terjatev v kaknem drugem postopku predlog za prisilno izvrbo ali zavarovanje (6) ZASTARALNI ROKI; o sploni: 5 let o obasne terjatve: 3 leta od zapadlosti vsake posamezne dajatve o pravica iz obasnih terjatev: 5 let od kar je zapadla najstareja neizpolnjena terjatev o pravica do preivljanja: ne zastara o terjatev iz gospodarskih pogodb: 3 leta o terjatev na izstavitev listine za vpis v ZK: 10 let o terjatev zakupnine: 3 leta
65 Tina G.
o o o o o o
odkodninske terjatve: subjektivni rok 3 leta, objektivni rok 5 let, dejanje spolne zlorabe mladoletne osebe 15 let po polnoletnosti okodovanca odkodninske terjatve za KD: ko iztee as, ki je doloen za zastaranje kazenskega pregona odkodninske terjatve zaradi korupcije: subjektivni rok 5let, objektivni rok 15 let terjatve iz pravnomone sodne odlobe: 10 let terjatve iz zavarovanja: subjektivni rok 5 let. objektivni rok 10 let terjatve iz drugih zavarovalnih pogodb: 3 leta subjektivni rok, 5 let objektivni rok
1 letni zastaralni rok: - terjatve za elektriko, vodo, plin, komunalo - terjatve RTV - terjatve pote, PTT - terjatve za naronino publikacij - terjatve interneta, kabelske, satelitske (7) POGODBA V BREME TRETJEGA; o garancijska pogodba = obljuba dana tretjemu, da bo tretji nekaj storil ali opustil, ne vee tretjega, tisti, ki je to obljubil pa odgovarja za morebitno kodo, ki drugemu nastane zato, ker se tretji noe zavezati, da bo to storil ali opustil. Objektivna odgovornost promitenta. o pogodba o prizadevanju = kdor obljubi ne odgovarja, e je obljubil drugemu le to, da se bo pri tretjem prizadeval, da bi se ta zavezal nekaj storiti ali opustil, pa v tem primeru ni uspel, kljub vsemu potrebnem prizadevanju. Subjektivna odgovornost promitenta, e njegovo prizadevanje ne bo zadostno. e pa si bo dovolj prizadeval ne bo odgovarjal. (8) GRONJA; e je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno gronjo povzroil pri drugi stranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe. Strah se teje za utemeljenega, e se iz okoliin vidi, da je nevarnost grozila ivljenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. (9) PREVARA; e ena stranka povzroi zmoto pri drugi stranki ali jo dri v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, e zmota ni bistvena. Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, lahko zahteva povrnitev nastale kode. Prevara, ki jo je sklenil kdo tretji, vpliva na samo pogodbo, e je druga pogodbena stranka za to ob sklenitvi pogodbe vedela ali bi morala vedeti; neodplana pogodba pa se v takem primeru lahko razveljavi tudi, e druga pogodbena stranka za to ni vedela ali ni mogla vedeti. (10) ARA IN NEIZPOLNITEV POGODBE; o za neizpolnitev pogodbe je odgovorna stranka, ki je aro dala, sme druga stranka: - zahtevati izpolnitev pogodbe, e je e mogoe in povrnitev kode, aro pa vteti ali v odkodnino ali jo vrniti ali - zadovoljiti se s prejeto aro o za neizpolnitev pogodbe je odgovorna stranka, ki je aro prejela, sme druga stranka: - zahtevati izpolnitev pogodbe, e je e mogoe ali - povrnitev kode in vrnitev are ali - povrnitev dvojne are (11) ARA KOT ODSTOPNINA; - e odstopi stranka, ki je aro dala izgubi aro - e odstopi stranka, ki je aro prejela mora vrniti dvojno aro
66
Tina G.
(12) POSEBNO POBLASTILO; 76. len OZ 1) menine obveznosti 2) pogodba o porotvu (aval) 3) sklenitev poravnave 4) odtujitev / obremenitev nepreminin 5) odpoved pravice 6) spustiti se v spor 7) skleniti arbitrani dogovor (13) PRENEHANJE POOBLASTILA; o preklic, zoitev o smrt oz. prenehanje pravne osebe kot pooblaenca o smrt oz. prenehanje pravne osebe kot pooblastitelja, razen e se zaeti posel ne more prekiniti brez kode za pravne naslednike ali e pooblastilo velja tudi za primer smrti tistega, ki ga je dal (14) IN DUBIO CONTRA STIPULATOREM; 83. len OZ - e je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali kako drugae pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna doloila razlagati v korist druge stranke. (15) POGODBENA KAZEN; upnik in dolnik se dogovorita, da bo dolnik plaal upniku doloen denarni znesek ali mu priskrbel kakno drugo premoenjsko korist, e ne izpolni svoje obveznosti ali e zamudi z njegovo izpolnitvijo. e iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, se teje, da je dogovorjena za zamudo. o NEIZPOLNITEV - upnik lahko zahteva bodisi izpolnitev ali pogodbeno kazen o ZAMUDA - upnik lahko zahteva izpolnitev in pogodbeno kazen, pod pogojem, da si ob izpolnitvi nemudoma e pridri pravico zahtevati pogodbeno kazen (16) RETENCIJA; upnik zapadle terjatve, v igar rokah je kakna dolnikova stvar, jo ima pravico pridrati, dokler mu ni plaana terjatev. e je postal dolnik plailno nesposoben, ima upnik pravico stvar pridrati, eprav terjatev e ni zapadla. e mu terjatev ni plaana, se sme po obvestilu poplaati kot zastavni upnik. Izjeme: 1) o upnik nima retencije, e dolnik zahteva vrnitev stvari, ki proti njegovi volji ni ve v njegovi posesti, ali je bila stvar dana v hrambo ali na posodo o na dolnikovih listinah, pooblastilu, izkaznicah, dopisih in drugih stvari, ki jih ni mogoe prodati (17) SUBROGACIJA; e izpolni tvojo obveznost, se lahko vsak izpolnitelj pred izpolnitvijo ali ob izpolnitvi dogovori z upnikom,da izpolnjena terjatev preide nanj z vsemi ali le nekaterimi stranskimi pravicami. Upnikove pravice lahko preidejo na izpolnitelja tudi po pogodbi med dolnikom in izpolniteljem, sklenjeni pred izpolnitvijo. - je tudi vstop v pravice prejnjemu upniku Poznamo: o zakonita subrogacija o dogovor med upnikom in izpolniteljem o dogovor med dolnikom in izpolniteljem Subrogacija po zakonu = e izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kaken pravni interes, preide nanj po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami. Subrogacija pri delni izpolnitvi = pri delni izpolnitvi upnikove terjatve, preidejo stranske pravice, s katerimi je zavarovana izpolnitev te terjatve, na izpolnitelja le toliko, kolikor niso potrebne za izpolnitev ostanka. Vendar se upnik in izpolnitelj lahko dogovorita, da bosta izkoristila garancije v sorazmerju s svojimi terjatvami, lahko pa se dogovorita tudi da bo imel izpolnitelj pri plailu prednost.
67
Tina G.
(18) RAZLIKE MED SUBROGACIJO IN CESIJO; SUBROGACIJA CESIJA 1) nastane s pogodbo, sodno odlobo, zakonom 1) nastane z izpolnitvijo 2) izpolnitelj, na katerega je prela terjatev ne more 2) terjatev preide takna kot je , z vsemi stranskimi zahtevati od dolnika ve, kot je plaal upniku pravicami 3) upnik, ki je sprejel izpolnitev od tretjega ni 3) ob prenosu cedent odgovarja za obstoj terjatve odgovoren za obstoj in izterljivost terjatve ob (odplana pogodba), za izterljivost pa le, e je bilo izpolnitvi. Ni pa to dogovorjeno, vendar le do viine tistega, kar je izkljuena uporaba pravil o neopravieni pridobitvi. prejel od cesionarja ter za izterjivost obresti in strokov v zvezi z odstopom in strokov v postopku zoper dolnika. (19) PREDASNA IZPOLNITEV; o dolnik lahko predasno izpolni: - rok je doloen izkljuno v dolnikovem interesu, vendar mora svoj namen sporoiti upniku in ne sme izpolniti ob nepravem asu. Drugae jo lahko upnik odkloni, ali pa sprejme in si pridri pravico do odkodnine o upnik lahko zahteva predasno izpolnitev: - e dolnik ni dal obljubljenega zavarovanja - e dolnik ni dopolnil zavarovanja - e je rok doloen izkljuno v njegovem interesu (20) ANATOCIZEM; je prepoved obrestovanja obresti (velja za pogodbene in zamudne obresti, ne pa za procesne od neplaanih obresti je mogoe zahtevati zamudne obresti od dneva, ko je pri sodiu vloen zahtevek za njegovo plailo). (21) ULTRA ALTERUM TANTUM; obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih, a neplaanih obresti dosee glavnico (velja za pogodbene obresti). (22) TEORIJA PREDVIDLJIVOSTI; upnik ima pravico do povraila navadne kode in izgubljenega dobika, ki bi ju dolnik moral priakovati ob kritvi pogodbe kot moni posledici kritve pogodbe, glede na dejstva, ki so mu bila znana, ali bi mu morala biti znana. V primeru prevare, namerne neizpolnitve ali hude malomarnosti, ima upnik pravico zahtevati povrnitev celotne kode, ne glede na to, ali je dolnik vedel za posebne okoliine, zaradi katerih je nastala. POO stranka odgovarja za blinje posledice vedno, za oddalneje pa le, e so predvidljive. (23) DUTY TO MITIGATE; 243./4 len OZ - okodovanec mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se koda zmanjala oz. prepreiti poveanje kode, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjanje odkodnine. (24) COMPENSATIO LUCRI CUM DAMNUM; e je pri kritvi obveznosti nastala za upnika tudi kakna korist, jo je treba pri odmeri odkodnine primerno upotevati. (25) NEMO CONTRA SE SUBROGASE CONSETUR; pri cesiji cedent zaradi odstopa terjatve ne more priti v slabi poloaj glede zavarovanj in stranskih pravic ( primer: delna cesija). Velja pri delni cesiji pri delnem odstopu terjatev, varine ostanejo upniku. (26) SUBROGACIJA; je vstop novega upnika v pravice prejnjega. e izpolni tujo obveznost, se lahko vsak izpolnitelj pred ali ob izpolnitvi dogovori z upnikom, da izpolnjena terjatev preide nanj z vsemi ali le nekaterimi stranskimi pravicami. Subrogacija izpolnitelja v pravice upnika nastopi v teh primerih ob izpolnitvi. Z izpolnitvijo preneha obveznost, obveznostno razmerje pa ne (npr. pobot).
68
Tina G.
(27) OPE EXCEPTIONIS; pobotanje z izjavo ene stranke (enostransko). Uinkuje ex tunc od takrat, ko so stekli pogoji za pobotanje. (28) PACTUM DE COMPENSANDO; je sporazumno (dvostransko) pobotanje. Uinkuje od takrat, ko sta stranki s pogodbo doloili (ex nunc) oz. od veljavnosti pogodbe dalje. (29) ACTIO POPULARIS; 133. len OZ - vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoloenemu tevilu oseb veja koda, ter da se vzdri dejavnosti, iz katere izvira vznemirjenje ali kodna nevarnost. To lahko odredi tudi sodie na zahtevo zainteresirane stranke. (30) INTERUPTIO PREASCRIPTIONIS; je pretrganje zastaranja (pripoznava dolga, vloitev tobe oz. drugo dejanje pred sodiem). (31) IMPEDIMENTUM PREASCRIPTIONIS; je zadranje zastaranje (med doloenimi osebami oz. doloenih dogodkih). (32) LAESIO ENORMIS; (izpodbojnost) je ezmerno prikrajanje. Ob sklenitvi dvostranske pogodbe je oitno nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank - okodovanec lahko zahteva razveljavitev pogodbe v 1 letu. (33) ODERUKA POGODBA; 119. len OZ (ninost) e kdo izkoristi stisko ali teko premoenjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkuenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga drugega korist, ki je v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. Okodovani lahko zahteva, da se njegova obveznost zmanja na pravini znesek v 5 letih od sklenjene pogodbe. (34) IUS VARIANDI; je pravica variiranja, pravica premisliti si, ki si e enkrat izbral. Pri alternativni obveznosti je izbira opravljena in se ne more ve spremeniti, ko stranka, ki ima pravico izbire, obvesti drugo, kaj je izbrala. Dolnik ima pravico izbire vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prisilni izvrbi popolnoma ali delno obveznosti. Pri fakultativnih obveznostih, pa tisti, ki ima pravico izbire, nima pravice premisliti si, ko je enkrat e izbral. (35) GENTLEMEN'S AGREEMENTS; stranki ne izjavita pravno relevantne volje se pravno zavezati, zato pravo takemu dogovoru ne nudi pravnega varstva. (36) POZITIVNI POGODBENI INTERES; z odkodnino se vzpostavi stanje, kot bi bilo, e bi bila pogodba pravilno izpolnjena (pogodba ni bila pravilno izpolnjena, zato imam kodo nepravilna izpolnitev). (37) NEGATIVNI POGODBENI INTERES; z odkodnino se vzpostavi stanje, kot bi bilo, e ne bi sklenil pogodbe (pogodba ni bila izpolnjena oz. ni bila pravilno izpolnjena, zato se pogodba razveljavineizpolnitev). (38) CAPUT CONTRAVERSUM; kadar se zmota nanaa na okoliine, ki so jih stranke imele za negotove in sporne e takrat, ko so sklepale poravnavo. Nanje se stranke ne morejo sklicevati. (39) CAPUT NON CONTRAVERSUM; okoliino imata stranki za nesporno. Zmota o okoliini, ki bi utegnila povzroiti, da stranke poravnave sploh ne bi sklenili, ko bi vedeli, da je dvomljiva ali da morebiti ni resnina. Stranke se nanjo lahko sklicujejo. (40) IZJEME AVTONOMIJE VOLJE; 1. pravni sistem sili stranke k sklenitvi pogodbe (Elektro) 2. ni mogoa sorodna izbira strank (predkupna pravica) 3. glede predmeta pogodbe (nemogo, nedopusten- droga) 4. glede kavze pogodbe (nemogoa, nedopustna)
69 Tina G.
5. 6. 7. 8.
doloena vsebina pogodbe (kreditna pogodba) doloena oblika pogodbe (pismena za prenos nepreminine) potrebno dovoljenje / obdaritev pogodbe odloni, razvezni pogoj sta v nasprotju z moralo, pravnimi predpisi, ustavo
(41) BENEFICUM ORDINIS; je ugovor zaporedja (vrstnega reda izpolnitve). Porok lahko zahteva od upnika, naj se dri zaporedja in najprej terja glavnega dolnika. (42) REBUS SIC STANTIBUS; pravno razmerje ostane v veljavi samo, kolikor se razmere, pod katerimi je bila sklenjena pogodba, bistveno ne spremenijo. (43) EX ALIENO CONTRACTO; je okorianje iz pogodb tretjih (verzija- banka nakae moj denar nekomu tretjemu). (44) CONDICTIO SINE QUA NON; je bistveni pogoj za nastanek obligacijskega razmerja (npr. oblinost; pri verziji okorianje,). (45) OMEJENO GENERALNO; uinkuje generalno na vse, vendar omejeno. Nanaa se le na del terjatve, ki pripada doloenim osebam glede na notranje razmerje. Za ta del se znia/povea terjatev v korist vseh. (46) CONTRADICTIO IN ADIECTIO; im hitreje prenaati. (47) ACTIO REDHABITORIA; je toba na razvezo pogodbe za nazaj, od trenutka, ko je bila sklenjena. (48) PACTUM DE PIGNORE DANDO; je zastavna obljuba. Je pogodba s katero se stranki zaveeta skleniti zastavno pogodbo konsenzualni kontrakt. (49) PACTUM ANTIHRETICUM; lahko se dogovori raba zastavljene stvari, medtem ko je uivanje zastavljene stvari prepovedano. (50) LEX COMMISSORIA; je odgovor, da preide zastavljena stvar upniku, e je dolnik s terjatvijo v zamudi. Prepovedan pri zastavi, ker je upnik v nasprotju z naravo zastavne pravice. (51) AVKCIJA; je prodaja doloene vrste stvari, na doloenem kraju po doloenih pravilih. Draba pa je poziv nedoloenemu krogu ljudi, naj stavijo ponudbe. (52) SUBSTITUIRANA KODA; je nadomestna koda. Nastane v primeru stiske ali odvrnitve kode od drugega; okodovanec lahko zahteva odkodnino od tretjega, ki je odgovoren za nastanek kodne nevarnosti ali od tistih, od katerih je koda odvrnjena, vendar ne ve kot znaa korist, ki so jo imeli od tega. (53) PREPOVED KONDICIRANJA; 1. izpolnitev moralne / naturalne zaveze 2. condictio ob turpem causam 3. volenti non fit iniuria 4. izpolnitev neutemeljene odkodnine nepremoenjske kode potenemu pridobitelju (54) VENIRE CONTRA FACTUM PROPRIUM; nihe ne more biti v nasprotju s svojim prejnjim ravnanjem. (55) FIDEUSSOR AD SOLUTUR; porok se zavee kot planik. (56) CONTRACTUS AESTIMATORIUS; je starinarska pogodba (prodajno naroilo)
70 Tina G.
(57) ODPUST DOLGA NI MOGO; 1. pravice, ki pomenijo svobodo 2. osebna razmerja 3. terjatve, ki so P. D. N. C. 4. dolg, ki izvira iz drubene lastnine, e je to v nasprotju z namenom te lastnine (58) RAZLIKA MED PREKLUZIJO IN ZASTARANJEM; je v usodi obveznosti
PREKLUZIJA ZASTARANJE
- obveznost popolnoma preneha - tee naprej
- civilna obveznost se spremeni v naturalno (neiztoljivo) - lahko se zaustavi/pretrga iz opraviljivih razlogov
(59) REPARACIJE; povrailne + odkodninska obveznost. Dolobe odkodninske odgovornosti, imajo prednost pred dolobami o povrailni obveznosti. Kondicija ima prednost pred verzijo. (60) RAZLIKA MED MANDATOM IN PODJEMOM;
MANDAT - bolj zaupno razmerje PODJEM
- preneha s smrtjo mandatarja - dela v breme in korist mandanta - mandant nosi periculum rei in periculum obligationis - odgovarja za izbiro
- ni osebnega razmerja - nevarnost: 1. material da naronik: periculum rei nosi naronik, e pa je naronik priel v zamudo ga bremeni tudi periculum obligatione 2. material da podjemnik: nosi breme periculum rei in periculum obligatione, e pa pride naronik v zamudo, nosi naronik periculum rei in periculum obligatione - ne odgovarja za izbiro, ampak odgovarja osebno
(61) DIES INTERPELAT PRO HOMINE; as opominja namesto loveka. e je as doloen, nastopi zamuda takoj po zapadlosti. e pa as ni doloen, je treba teti, da je terjatev dospela, kakor hitro je nastala, zamuda pa nastane ele z opominom. (62) MORATORIJ; je rok plaila, doloen z ukrepom dravnega organa (npr. v vojni, gospodarski krizi). Npr. dospelost terjatev s steajem. (63) FRAUS OMNIA CORRUMPET; zlorabi pravice ni mogoe dati pravnega varstva. (64) PRETIUM SUCCEDIT IN LOCUM REI; je nadomestek za nemogoo izpolnitev. e je upnik dolan nositi riziko nemonosti, ima pravico do nadomestnega comoduma (nadomestilo za unien predmet), kajti kdor nosi riziko, naj nosi tudi korist. (65) INDEBITUM EX RE, INDEBITUM EX PERSONA; obveznost je relativno neobstojea o nepravilna izpolnitev stvari. Dolnik se je zmotil v izpolnitvi, je izpolnil napano stvar o dolnik je izpolnil napanemu upniku (66) MORA SOLUENDI; je dolnikova zamuda. Neizpolnitev ob dospelosti. Pogoj: dospelost, opomin. (67) PERICULUM REI; je nevarnost unienja, pokodovanja stvari. e nihe ni odgovoren za kodo, mora nositi riziko upravienec do stvari. (68) PERICULUM OBLIGATIONIS; je nevarnost obligacij (delo, storitev). Ne glede na to, da je kdo upravienec do stvari, lahko nosi nevarnost kode kdo drugi, zaradi tega, ker obstaja kakno obligacijsko razmerje, za katerega veljajo drugana pravila o razdelitvi bremena nevarnosti. Je nevarnost, da postane izpolnitev nemogoa, nedopustna.
71 Tina G.
(69) PREJUDIC; z njim VP izgubijo svojo vrednost. e je za izvrevanje pravice iz VP predpisana doloena storitev, ta pravica preneha, e se dejanje ne opravi v prekluzivnem roku. VP s tem izgubi svojo vsebino, pravico, je prejudiciran. (70) IUS TOLENDI; je pravica odstraniti (odnesti) stvari, s katerimi je ena stranka poveala tuje premoenje, za katere izdatkov ni dobila povrnjenih, e jih je mogoe loiti ne da bi se pokodovala stvar. (71) MORA ACCIPIENDI (CREDITORIS); je upnikova zamuda. Upnik prekri svojo sodelovalno dolnost. (72) RAZLIKA MED POSOJILOM IN POSODBO;
POSOJILO POSODBA
1) 2) 3) 4)
neodplano / odplano pogodba o osvojitvi koliina nadomestnih stvari ali denar lp preide
1) neodplana 2) pogodba o uporabi 3) stvar 4) lp ne preide
(73) RAZLIKA MED MANDATOM IN POOBLASTITVENO POGODBO;

MANDAT POBLASTITVENA POGODBA
- pooblastilna pogodba - direktno zastopanje - dano pooblastilo - mandat s pooblastitvijo - dvostransko razmerje, zaveza da se opravi posel
- indirektno zastopanje (komisija) - pooblastilo ni potrebno - mandat brez pooblastitve - dobim upravienje, nisem pa zavezan tega storiti - navzven vidna z aktom, navadno s pooblastilom
(74) CUM VIRIBUS, PRO VIRIBUS; Cum viribus: jamstvo z doloenimi deli premoenja (zastavljena stvar) Pro viribus: jamstvo do doloene viine, vrednosti doloenih delov premoenja (dedii) (75) RAZLIKA MED DEPOSITUM IRREGULARE IN POSOJILNO POGODBO;
DEPOSITUM IRREGULARE
o predasna vrnitev: - stranka lahko zahteva vrnitev stvari vsak as nazaj o pobot: - v hrambo vzete stvari ne morejo biti predmet pobota
POSOJILNA POGODBA
o predasna vrnitev: - posojilodajalec ne more zahtevati vrnitve stvari pred doloenim rokom o pobot: - predmet posojilne pogodbe se lahko pobota s protiterjatvijo (76) RAZLIKA MED ODKUPNO IN PREDKUPNO PRAVICO; ODKUPNA PRAVICA PREDKUPNA PRAVICA - je enostransko oblikovalno upravienje z - prodajalec se zavee, da bo predkupnega uresniitvijo katerega je sklenjena pogodba med upravienca obvestil o nameravani prodaji in odkupnim upraviencem in zavezancem, ki je pogojih prodaje in mu ponudil, da on kupi po tej odkupno pravico podelil ceni in pogojih - ni podeljiva, ni prenosljiva - ni podeljiva, ni prenosljiva - SPZ - OZ (77) NEMINEM LEADERE, PACTA SUNT SERVANDA; Neminem laedere; je prepoved povzroanja kode. Vsak se mora vzdrati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzroiti kodo. Na deliktnem podroju. Pacta sunt servanda: je dolnost izpolniti svojo obveznost in odgovornost za njeno izpolnitev. Na pogodbenem podroju.
72 Tina G.
(78) RESERVATIO MENTALIS; je miselni pridrek. Navidezna pogodba pokriva neko drugo pogodbo, velja ta druga pogodba, e so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost. (79) RELOCATIO TACITA; je mole obnovljena pogodba. e je bila pogodba sklenjena za doloen as in po poteku asa, za katerega je bila sklenjena, ena stranka e naprej izvruje pogodbo in druga stranka temu ne nasprotuje, se teje, da je glede istega predmeta sklenjena nova pogodba za nedoloen as. * zakup (najem), * licenna pogodba * drubena pogodba (80) ACTIO DIRECTA; oseba, ki ni stranka pogodbenega razmerja uveljavlja tobo pri: pogodbi v korist tretjega, zakupu (najemu), licenni pogodbi in podjemni pogodbi. (81) VINKULACIJA , RECTA CLAUSULA; Vinkulacija: prepoved prenosa VP pri imetnikih VP -vinkulacija. imenski VP Recta clausula: prepoved, da se VP ne sme prenaati z indosamentom. Pri ordrskih VP. (82) MONETARNI NOMINALIZEM, VALORIZACIJA; = e je predmet obveznosti vsota = viina dolnikove denarne obveznosti se lahko doloi denarja, mora dolnik plaati glede na spremembe cen za blago in storitve tisto tevilo denarnih enot, na (indeksna k.), glede na teaj valute (valutna k.) katero se glasi obveznost. ali glede na spremembo drugih cen. (83) PREKARIJ; je neodplana vaba posojene stvari do preklica, e as ni doloen ali e iz namena pogodbe ni mogoe vedeti, kdaj je treba stvar vrniti. (84) DAMNUM QUOD REM, DAMNUM CIRCA REM, DAMNUM EXRA REM; * napaka ni koda, je * koda zaradi zaupanja * refleksna koda pa koda nastala * v zvezi z jamstvom. je treba * uporabljajo se pravila odkodninske zaradi napake poznati samo tisto kodo, odgovornosti ki izvira iz napake (85) AKCESORIJE; Cesija: ostanejo, vendar se zastavljena stvar sme prenesti na prevzemnika, le e zastavitelj privoli Prevzem dolga: ostanejo, vendar porotva in zastave, ki so jih dale tretje osebe prenehajo, e zastavitelji in poroki ne privolijo v to Poravnava: ostanejo porotva in zastave; njihova obveznost se s poravnavo lahko zmanja, ne pa tudi povea, razen e privolita Novacija: prenehajo, razen e ni bilo drugae dogovorjeno Nadomestna izpolnitev: prenehajo, e upnik izpolnitev odkloni, prvotna obveznost oivi, vendar ni mogoe ve zahtevati izpolnitve od poroka, zastava ki je vrnjena pa je e tako ugasnila ker ni ve posesti stvari Odpust dolga: prenehajo, izjeme: solidarne obveznosti, ne sme vplivati na korist tretjih; e je dolg odpuen, je porok prost Pobot: prenehajo, razen pri delnem pobotu; tudi e se ne opravi pobotanje, lahko zavezanci zahtevajo razbremenitev, e je upnik po svoji krivdi opustil pobotanje, vendar velja samo, e so z akcesorijami obremenjene tretje osebe in ne dolnik sam (86) SEPARATIO BONORUM; je loitev dedievega premoenja od zapustnikovega. (87) RES INTER ALIUS ACTA; pogodba ne more osebam, ki niso stranke pogodbe niti koristiti niti kodovati.
73
Tina G.
(88) ACCESSIO TEMPORIS; e vstopi v terjatveno razmerje nov upnik ali nov dolnik, se zastaranje ne ustavi ali pretrga, e pridobljeni as velja tudi za naslednika. (89) CAUTIO IUDICATUM SOLVI; je zavarovanje procesnih strokov za tuje dravljane (posebna vrsta porotva). (90) COMERCIAL FRUSTRATIONS; je spremenjena okoliina, zaradi katere izpolnitev ni ve taka, kot je bila dogovorjena. (91) CONTRA NON VOLENTUM, NON CURIT PREASCRIPTIO; zastaranje ne tee v asu, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ne more sodno zahtevati izpolnitev obveznosti. (92) NOMEN VERUM, NOMEN BONUM; * odgovornost za obstoj * odgovornost za izterljivost terjatev terjatev (odplana pogodba) * dogovorjena * zakonsko doloena (93) CLAUSULA REBUS SIC STANTIBUS; je razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliin ali da se ustrezni pogodbeni pogoji pravino spremenijo. (94) EMTIO REI SPERATAE; je kup nadejane stvari. Je pogodba, e je pogoj, da bo stvar nastala. e pa je nadejana stvar deljiva, prejme kupec toliko, kolikor je nastane. (95) EMPTIO SPEI; kupec prejme samo toliko nadejane stvari, kolikor je nastane, plaati pa mora celotno kupnino. (96) SINE PRETIO NULLA VEDENDITIO; nina je kupna pogodba, e ni kupnine. (97) CLAUSULA INTABULANDI; je izjava, da se dovoljuje e zemljiko knjini prepis. (98) CLAUSULA IRATORIA; je odstop od pogodbe brez naknadnega roka, e iz dolnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil. (99) PERICULUM EST CREDITORIS; lp na preminimi preide na kupca e s sklenitvijo pogodbe. (100) CUIUS EST PERICULUM EIUS ESTET COMMODUM; po istih pravilih, ki veljajo za nevarnost, se presojajo tudi koristi. Tisti ki trpi nevarnost, tistemu gredo tudi koristi. (101) TERMINSKI KUP, DISKONTNI POSEL; * premijski posel, po katerem * kup e nezapadlih menic sme prodajalec do doloenega roka od pogodbe tako, da plaa dogovorjeno premijo (102) PRODAJA S POSEBNIMI DOGOVORI; 1) predkupna pravica 2) kup na poskunjo 3) prodaja po vzoru ali modelu 4) prodaja s specifikacijo 5) prodaja s pridrkom lp 6) akreditivna prodaja 7) prodaja na obroke
74 Tina G.
(103) (104)
PAR CONDICTIO CREDITORUM; je naelo enakosti. INKONGRUENTNO KRITJE; upnik je prejel plailo v nenavadni obliki ali na nenavaden nain.
(105) KONGRUENTNO KRITJE; nosi tista stranka, ki izpodbija, dokazno breme, da je tretji vedel za slabo stanje. (106) (107) (108) CONSILUM FRAUDIS; je okodovalni namen dolnika. CONSCIUS FRAUDIS; tretji je vedel, da namerava dolnik s svojim ravnanjem okodovati upnika. IN FRAUDEM LEGIS AGERE; je obid zakona
(109) GENUS PIERE NON CONSENTUR; nakljuno unienje genusa trpi dolnik. Upnika ne zadane riziko, eprav se generine stvari uniijo. (110) UNA RES EST IN OBLIGATIONE, DUAE AUTEM IN FACULTATE SOLUTIONE; je fakultativna izpolnitev. Dolnik igar obveznost ima en predmet, ki pa mu je dopueno, da se oprosti svoje obveznosti s tem, da izroi kaken drug doloen predmet, lahko izkoristi to monost vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prislini izvrbi popolnoma ali delno predmet obveznosti.. (111) DUAE RES VEL PLURES SUNT IN OBLIGATIONE, UNA AUTEM IN SOLUTIONE; alternativna izpolnitev. e ima kakna obveznost dva ali ve predmetov, vendar mora dolnik dati le enega, da bi bil prost obveznosti, potem ima, e ni drugae dogovorjeno, pravico izbire dolnik in obveznost preneha, ko izroi predmet, ki ga je izbral. (112) PORAVNAVA; (transakcija) osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kaknega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oz. odpravijo negotovost in doloijo svoje vzajemne pravico in obveznosti. (113) ASIGNACIJA; (nakazilo) nakazovalec (asignant) pooblaa nakazanca (asignata), da na njegov raun izpolni nekaj prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblaa, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev. (114) NOVACIJA; (prenovitev) obveznost preneha, e se upnik in dolnik sporazumeta, da bosta obstojeo obveznost nadomestila z novo in e ima nova obveznost drugano pravno podlago. (115) DATIO PRO SOLVENDO; je dajatev (zaradi) plaila. Je dogovor, po katerem se ima upnik pravico poplaati iz dajatve, ki jo prejme od dolnika. Upnik poleg prejnjega zahtevka pridobi e novega, ki je od prejnjega odvisen toliko, da novega ne more uveljavljati, e je prejnji plaan. (116) TEORIJA REALIZACIJE; pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, je veljavna, eprav ni bila sklenjena v tej obliki, e sta pogodbeni stranki v celoti ali pretenem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen e iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, oitno ne izhaja kaj drugega. (117) EXC NON ADIMPLETI CONTACTUS / EXC NON RITE ADIMPLETI CONTRACIUS; *je ugovor neizpolnjene pogodbe Pri dvostranski *ugovor nepravilno izpolnjene pogodbe. e se pogodbi ni nobena stranka dolna izpolniti svoje je upnik odloil, da ne prizna opravljenega obveznosti, e druga stranka ne izpolni ali ni dejanja kot izpolnitev in zahteva pravilno pripravljena izpolniti svoje obveznosti razen, izpolnitev ali odkodnino ali odstopi od e je dogovorjeno ali z zakonom doloeno pogodbe, ima obenem tudi ugovor, nepravilne
75 Tina G.
kaj drugega, ali e kaj drugega izhaja iz narave posla. (118) (119) (120) (121) (122) (123)
izpolnitve, e ga njegov dolnik toi kot dolnika nasprotne dajatve. *uporabljajo se pravila za stvarne in pravne napake
Pravni posel na podlagi zakonaPO; Delikt v zvezi s pravnim poslomNO CONDICTIO SINE CAUSA; je povrailni zahtevek za plailo nedolga. Dvakratno plailo dolga. CONDICTIO INDEBITI; je plailo neupravienemu upniku. CONDICTIO CAUSA DATA; je izpolnitev pravnega posla, kjer je pravna podlaga odpadla. CAUSA NON SECUTA; CONDICTIO OB CAUSAM FINITAM; je izpolnitev po prenehanju pravnega posla
(124) CONDICTIO OB TURPEM CAUSAM; povrailni zahtevek ni dopusten, e je neutemeljena izpolnitev hkrati nedopustno ravnanje obeh strank-povraila obini. (125) CONDICTIO FURTIVA; je okorienevo kodno dejanje. e je bil pridobitelj nepoten, mora vrniti tudi plodove in zamudne obresti od dneva pridobitve.
LATINSKI IZRAZI
NEMINEM LAEDERE = prepoved povzroanja kode (10. len OZ) ACTIO POPULARIS = popularna toba. Daje tobeno legitimacijo vsakemu, ne samo potencialnemu
okodovancu, da zahteva odstranitev vira nevarnosti PACTA SUND SERVANDA = obveznost stranke izpolniti obveznost, ki jo je prevzela, e je ta obveznost posledica njene volje in te zaveze kasneje ni mogoe spreminjati ter odgovornost za njeno izpolnitev UNUM IN OBLIGATIONE, DUO IN SOLUTIONE = fakultativna obveznost. Predmet obveznosti je en sam, dolnik pa se lahko oprosti svoje obveznosti s tem, da da kaken drug doloen predmet CLAUSULA REBUS SIC STANTIBUS = klavzula o spremenjenih okoliinah FALSUS PROCURATOR = lani zastopnik, oseba, ki nima pooblastil DATIO IN SOLUTUM = nadomestna izpolnitev (dajatev namesto plaila) FORMAE HABILITANTES = odobritev oz. dovoljenje za pogodbo s strani dravnega organa, skrbnika CONTRACTUS BILATERALES AEQUALES = dvostranska vzajemna sinalagmatina pogodba EXCEPTIO NON ADIMPLETI CONTRACTUS = ugovor na izpolnitev pogodbe CONTRACTUS BILATERALES INEQUALES = dvostranska nevzajemna razmerja ONEROZNE/LIBERALNE POGODBE = odplane/neodplane pogodbe AEQUE VOLERE = ekvivalenca ACTIO AQUILIANA = toba dobroverne stranke na izpodbojnost neodplano (sklenjene) pogodbe, ki je bila sklenjena v kodo upnika ALEATORINE/KUMULATIVNE POGODBE = tvegane/medsebojno izmenine izpolnitve ADHEZIJSKE/POLJUBNE POGODBE = tipizirane/netipizirane NOMINATNE/INOMINATNE POGODBE = imenske/brezimenske
76 Tina G.
FIDUCIJA = pogodba o zaupanju, ki ustvarja le zaasno stanje, po preteku asa pa stranki vzpostavita spet prejnje stanje FIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTA = fiducija namesto zastave FIDUCIA CUM AMICO CONTRACTA = lastnika fiducija DISENZ = nesporazum RESTITUTIO IN INTEGRUM = vrnitev v prejnje stanje KONVERZIJA = sprememba nine pogodbe v veljavno KONDIKCIJA = vzpostavitev stanja kakrno je bilo pred sklenitvijo pogodbe; neupraviena obogatitev, kjer ni kavze KONVALIDACIJA = neveljavna pogodba postane veljavna, e prepoved ali drug vzrok, ki je povzroil neveljavnost, pozneje preneha NEGOTIUM CLAUDICANS = epajoi posel; kadar mora pravni posel poslovno omejeno sposobne osebe odobriti njen zakoniti zastopnik, do odobritve tak posel vee samo drugo osebo (stranko) LUCIDUM INTERVALLUM = as, ko je posel sklenila oseba, sposobna za razsojanje ERROR IN PERSONA = zmota v osebi ERROR IN NEGOTIO = zmota glede pravne narave posla VIS CADENS IN NOMINEM CONSTANTISSIUM = merilo povpreno trdnega loveka pri ugotavljanju utemeljenega RESERVATIO MENTALIS = mentalna rezervacija, miselni pridrek SIMULACIJA = navidezni posel IMPOSSIBILUM NULLA EST OBLIGATIO = obveznost mora biti mogoa RES EXTRA COMMERCIO = stvari izvzete iz pravnega prometa PACTUM DE NON LICITANDO = neudeleba pri drabi PACTUM DE QUOTA LITIS = udeleba zastopnika pri iztoevanem znesku (je primer nemoralnega nagiba) LAESIO ENORMIS = ezmerno prikrajanje OBLINOST AD VALOREM OZ. SOLEMNITATEM = oblika kot pogoj za veljavnost posla OBLINOST AD PROBATIONEM = oblika kot dokaz CULPA IN CONTRAHENDO = odkodninska odgovornost, koda v kontrahiranju v zvezi s kritvijo pogodbe ANIMUS CONTRAHENDI = volja za sklenitev pogodbe QUI TACET CONSETIRE VIDETAR = kdor moli se strinja (pritrjuje) CONDICTIO CAUSA DATA CAUSA NON SECUTA = kar je bilo dano, pa je pravna podlaga kasneje odpadla CONDICTIO OB CAUSAM FINITAM = kar je bilo dano po prenehanju pravnega posla CONDICTIO OB TURPEM CAUSAM = povrailni zahtevek ni dopusten, e je neutemeljena izpolnitev obenem nedopustno ravnanje, zato mora stranka tisto, kar je prejela izroiti svoji obini CONDICTIO FURTIVA = okorienevo (accipiensovo) kodno dejanje CONDICTIO SIN CAUSA = splono ime za povrailni zahtevek za plailo nedolga; ni pravnega temelja VOLENTI NON FIT INIURIA = nobena krivica se ne zgodi tistemu, ki jo hoe NEGOTIORUM GESTIO = poslovodstvo brez naroila NEGOTIORUM GESTIO NECESSARIA = nujna gestija, kadar posla ni mogoe odloiti, ker bi sicer nastala koda NEGOTIORUM GESTIO UTILIS = koristna gestija, e bi bila zamujena oitna korist NAELO UTILITER COEPTUM = naelo asa koristne gestije; dejanje je koristno v asu, ko je bilo opravljeno, eprav korist pozneje odpade ali priakovani uspeh ne nastane
77
Tina G.
ACTIO NEGOTIORUM GESTORUM DIRECTA = gospodarjeva toba zoper gestorja glede nedopustne
gestije
ACTIO NEGOTIORUM GESTORUM CONTRARIA = gestorjeva toba zoper gospodarja na povrailo
zaradi opravljene gestije

PACTUM DE CONTRAHENDO = predpogodba; preliminarna pogodba ODGOVORNOST EX CONTRACTU = pogodbena poslovna odkodninska odgovornost ODGOVORNOST EX DELICTU = izvenpogodbena odkodninska odgovornost (deliktna odgovornost) PRETIUM AFFECTIONIS = cena posebne priljubljenosti COMMISSIO = aktivno kodno ravnanje (storitve, dopustitve); posledica je restitucija OMMISSIO = pasivno kodno ravnanje (opustitve); posledica je institucija VOLENTI NON FIT INIURIA = privolitev okodovanca ni krivice za tisto kar si eli CULPA IN ABSTRACTO = krivda, ki se presoja po abstraktnem merilu (malomarnost) CULPA IN CONCRETO = krivda po konkretnem merilu (naklep) CULPA LATA = huda, velika malomarnost CULPA LEVIS = navadna malomarnost CULPA LEVISSIMA = zelo lahka malomarnost DILIGENTIA QUAM SINS = ravnati kot v svojih stvareh VIS MAIOR = vija sila CULPA IN ELIGENDO = odgovornost za izbiro ljudi za opravljanje dela CULPA IN INSTRUENDO = odgovornost za pouitev ljudi, kako naj delo opravljajo CASUS MIXTUS = meano nakljuje DAMNUM EMERGENS = navadna koda (premoenjska koda) LUCRUM CESSANS = izgubljeni dobiek TEORIJA SINE QUA NON = teorija o naravni vzronosti COMPENSATIO LUCRI CUM DAMNO = vse morebitne koristi, ki jih je imel okodovanec zaradi
kodnega dogodka ali v zvezi z njim, je treba poraunati (pobotati) z odkodnino CONDICTIO INDEBITI = pomotna izpolnitev dolga (plailo, tujega dolga, vijega dolga) GENUS PERIRE NON CONSETUR = e je genus unien mora stranka izpolniti obveznost dokler e kaj te vrste stvari eksistira MORA SOLVENDI = dolnikova zamuda DIES INTERPELLAT PRO HOMINE = dan opominja kot lovek pri nastopu zamude IUS VARIANDI = pravica izbire MORA ACCIPIENDI = upnikova zamuda PEIUS = nepravilna izpolnitev ALIUD = druga stvar KLAVZULA TALE-QUALE = klavzula takno-kakrno ACTIO REDHIBITORIA = t za razdor pogodbe, odstop od pogodbe ACTIO QUANTI MINORIS = t za znianje plaila NOMEN VERUM = resninost terjatve NOMEN BONUM = izterljivost terjatve EVIKCIJA = uveljavljanje lp na stvari (odvzetje stvari) DAMNUM QUOAD REM = napaka sama se ne obravnava kot koda DAMNUM CIRCA REM = koda, ki izvira iz napake PRETIUM SUCCEDIT IN LOCUM REI = nadomestek za nemogoo izpolnitev COMMODUM = nadomestilo CUIUS PERICULUM ERRIUS COMMODUM (commodus esse debet cuius periculum) = kdor nosi nevarnost, nosi korist CLAUSULA REBUS SIC STANTIBUS = klavzula o bistvenih premembah okoliin pogodbe
78 Tina G.
PERICULUM REI = nevarnost stvari PERICULUM OBLIGATIONIS = nevarnost pri obligaciji SUROGAT = nadomestna izpolnitev (povrailo kode), namesto naravne izpolnitve se plaa njena
naravna vrednost CESSIO = odstop terjatve ASIGNACIJA = nakazilo EDICIJA = izroitev vseh koristi IUS TOLLENDI = pravica gestorja zahtevati nazaj predmete, ki jih je sam nabavil za svoje stroke (npr. za olepavo) VENIRE CONTRO FACTUM PROPRIUM = e gestor takrat, ko je opravil posel e ni mislil, da bo zahteval stroke, povrailni zahtevek ni dopusten INDEBITUM EX RE = kondikcija, ko stranka misli, da dolguje drug predmet, kot ga v resnici INDEBITUM EX PERSONA = kondikcija, ko stranka misli, da je nasprotna stranka druga oseba, kot je v resnici PEREMPTORINI/DILATORINI UGOVORI = trajni/odlagalni ugovori CONDICTIO FURTIVA = acipiensovo kodno dejanje, nedobroverni prevzem izpolnitve PUTATIVNI DEDI = nepristni dedi (dedi, ki misli, da je dedi, kasneje pa se izkae da ni) REI VINDICATIO = lastninska toba PROBATIO DIABOLICA = kondikcijski zahtevek je solvensu laje dokazati kot lastninski zahtevek EX ALIENO CONTRACTU = obogatitev iz tuje pogodbe LUCRUM EMEN GEUS = neopravieno poveanje premoenja DAMNUM CESSANS = neutemeljen prihranek izdatkov RES INTER ALIOS ACTA NEQUE NOCERE NEQUE PRODESE POTEST = obligacijsko razmerje med dvema strankama se tretjih oseb ne tie, te iz njega ne pridobijo nobenih pravic in dolnosti SUBROGACIJA = vstop v terjatev; izpolnjena terjatev pride na novega upnika INKASO = izterjava SOLUTIONIS CAUSA ADIECTUS = plailno mesto, kjer dolnik opravi svojo obveznost FACULTAS = upravienje EXCEPTIO NON RITE ADIMPLETI CONTRACTUS = ugovor nepravilne izpolnitve CONSTITUTUM DEBITI PROPRII = pripoznanje dolga INTERRUPTIO PREASCRIPTIONIS = pretrganje zastaranja ZMOTA O CAPUT CONTRAVERSUM = zmota glede okoliin, ki so jih stranke ob sklepanju poravnave imele za sporne ali negotove ZMOTA O NON CAPUT CONTRAVERSUM = zmota o okoliini, ki ob sklepanju poravnave ni bila sporna ali negotova ACTIO NATA = toba upnika na podlagi pravice terjati izpolnitev obveznosti IMPEDIMENTUM PRAESCRIPTIONIS = zadranje zastaranja STIPULACIJA/SOLUCIJA = sklenitev/izpolnitev DATIO PRO SOLVENDI = dajatev zaradi plaila PACTUM DE IN SOLUTUM DANDO = prenovitev (novacija); dolnik prevzame obveznost, da bi izpolnil nekaj drugega, kot je bilo prvotno dogovorjeno CESSIO IN SOLUTUM = prenos terjatev ANIMUS NOVANDI = nova obveznost VENIRE CONTRA FACTUM PROPRIUM = pogodba se teje za stornirano, e je v nasprotju z naeli dobre vera in potenja, ko bi katera od strank zahtevala izpolnitev, eprav bi iz njenega obnaanja izhajalo, da nima interesa do izpolnitve COMPENSATIO VOLUNTARIA = pogodbeni, dogovorjeni, neformalni pobot PACTUM DE COMPENSANDO = vzajemne pogodbene terjatve strank se tejejo za pobotane
79 Tina G.
OPE EXCEPTIONIS = pobotanje na podlagi izjave SPOLIATUS AUTE OMNIA RESTITUACTUR = restitucijo je treba priznati brez kakrnih pridrkov PACTUM DE CEDENDO = pogodba, s katero se stranki dogovorita, da bosta terjatev prenesli v
prihodnost
NEMO CONTRA SE SUBROGASSE CENSETUR = naelo, da se upnik ne more s tem ko terjatev
prenese postaviti v slabi poloaj glede varine in postranskih pravic glede tega PACTUM DE NON CEDENDO = pogodba o prenosu terjatve nima uinka v razmerju do dolnika, e sta se dolnik in upnik dogovorila, da upnik ne more prenaati terjatve brez dolnikove privolitve DENUNCIJA = naznanilo INKASO CESIJA = odstop v izterjavo DATIO IN SOLUTUM = dajatev namesto izpolnitve, plaila BENEFICIUM ORDINIS = vrstni red izpolnitve; pravica poroka zahtevati, da naj upnik najprej terja prvotnega dolnika ODGOVORNOST PRO VIRIBUS = odgovornost do vrednosti prevzetega premoenja INTERCESSIO = stranka se zavee za tuj dolg CAUSA SOLVENDI SECURITAS = kavza izpolnitve varnosti EXCEPTIONES IN REM = ugovori, ki izvirajo iz glavnega dolga EXCEPTIONES IN PERSONA = ugovori, ki se nanaajo na osebne okoliine glavnega dolnika DEL CREDERE POROTVO = porotvo komisionarja, ki sklene posel s tretjim CAUTIO IUDICATUM SOLVI = zavarovanje pravdnih strokov s strani tujega dravljana PACTUM DE PIGNOTE DANDO = zastavna obljuba (konzenzualni kontrakt) PACTUM ANTIHRETICUM = uitek, uivanje stvari PRIOR TEMPORE POTIOR IURE = prejnji po asu, trdneji po pravici ACTIO PIGNERATICIA = stvarnopravna toba. Zastaviteljeva toba proti zastavnemu upniku EX DISPARI CAUSA = nekoneksnost, terjatev ni v zvezi s predmetom COMPENSATIO LUCRI CUM DAMNO = odkodnina ne more biti veja kot je koda IUS VARIANDI = pravica do izbire oz. pravica do spremembe TANTUNDEM EIUSDEM GENERIS ET QUALITATIS = posojilodajalec se zavee izroiti posojilo jemalcu doloeno koliino denarja ali drugih nadomestnih stvari v prosto razpolaganje, posojilojemalec pa se zavee vrniti enako koliino iste vrste in kvalitete teh stvari PACTUM DE MUTUO DANDO = posojilna obljuba CONTRACTUS MOHATRAE = posojilodajalec izroi drugi stranki blago, da ga proda tretji osebi, kupnino pa obdri kot posojilo PIGNUS NOMINIS = zastara terjatve IGNORANTIA IURIS NOCET = nepoznavanje prava koduje IGNORANTIA FACTI NON NOCET = nepoznavanje dejstev ne koduje RELOCATIO TACITA = tiha obnovitev; pogodba sklenjena za doloen as se sama spremeni v pogodbo za nedoloen as, e se sama stranka ne izjavi, da je konec PRETIUM AFFECTIONIS = cena posebne priljubljenosti DOLUS COLORATUS = obarvani naklep COMMISSIO = navadna reparacija (restitucija) COMMISSIO = institucijski zahtevek NESCITURUS PRO IAM NATO HABETUR = e ne rojeni se teje za rojenega DUTY TO MITIGATE = dolnost odpravljanja posledic kode PRODUCT LIABILITY = producentska odkodninska odgovornost NEMO PLUS IURIS AD ALIUM TRANSFERE POTEST QUAM IPSE HABERET = nihe ne more na drugega prenesti ve pravic, kot jih ima sam SEKVESTRACIJA = oskrba
80 Tina G.
SEPARATIO BONORUM = loitev dedievega od zapustnikovega premoenja ACTIO PAULIANA = toba za izpodbijanje pravnih dejanj, ki jih je dolnik storil v zadnjem letu
pred uvedbo steajnega postopka CONSILIUM FRAUDIS = okodovalni namen dolnika CONCILUS FRAUDI = pridobitelj je za okodovani namen vedel KULPOZNA NEVEDNOST = ni vedel, pa bi moral vedeti IN FRAUDEM LEGIS AGERE = v obid zakona IN DUBIO CONTRA STIPULATOREM = v dvomu proti tistemu, ki je sklenil pogodbo UNA RES EST IN OBLIGATIONE, AUAE AUTUM IN FACULTAS SOLUTIONIS = fakultas alternativa, monost nadomestitve; dolnik je dolan neko doloeno dajatev, namesto nje pa sme dati neko drugo dajatev DUAE RES VEL PLURES SUNT IN OBLIGATIONE, UNA AUTEM IN SOLUTIONE = dolgovani sta dve stvari, vendar tako da je treba izpolniti le eno; alternativna obligacija ULTRA ALTERUM TANTUM = obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih, pa neplaanih obresti dosee glavnico FALSUS PROCURATOR = zastopstvo brez pooblastitve FORMAE HABILITANTES = oblika pogodbe; odobritev dravnega organa CONDICTIO SINE QUAM NON = predpostavke potrebne za nastanek pogodbe FORMA AD PROBATIONEM = predpisana oblinost pogodbe, pogoj za veljavnost pogodbe FORMA AD VALOREM/AD SOLEMNITATEM = brezoblinost, stranki se sami sporazumeta o obliki DILIGENTIA QUAM SUIS REBUS ADHIBERE SOLET = skrbnost, ki jo kae v svojih lastnih zadevah INTUITU PERSONAE = strogo osebna razmerja NOMEN VERUM = obstoj terjatve (variteta=po zakonu) NOMEN BONUM = izterljivost terjatve (boniteta=po dogovoru) BENEFICIUM ORDINIS = ugovor vrstnega reda (terjaj najprej dolnika, ele potem mene) QUI TACET, CUM LOQUI POTUIT ET DEBUIT, CONSENTIRE VIDETUR = kdor moli, ko je mogel in moral govoriti, se zdi da pritrjuje EXPROMISSIO = prevzem dolga Fiduciarna cesija = cesija v zavarovanje CAUSA SECURITAS = varina INCASO CESIJA = cesija v izterjavo ALIUD = drug predmet ACTIO QUANTI MINORIS = toba na znianje kupnine ACTIO REDHABITORIA = toba na razvezo/odstop od pogodbe DAMMNUM QUAD REM = napaka ni koda DAMNUM CIRCA REM = koda zaradi zaupanja DAMNUM EXTRA REM = refleksna koda CONSTITUTUM DEBITI PROPRII = konfirmacija; je pripoznanje dolga INTERCESSIO = zaveza za tuj dolg (npr. porotvo) CAUTIO INDICATUM SOLVI = zavarovanje pravdnih strokov s strani tujega dravljana NOVATIO = novacija, prenovitev ANIMUS NOVANDI = prenovitveni namen MORA CREDITORIS = upnikova zamuda FIDEIUSSIO = porotvo PACTUM DE COMPENSANDO = pobotanje, kompenzacija OPE EXCEPTIONIS = izjava stranke (pobotanje na podlagi izjave)
81
Tina G.

Obligacije Vprasanja in 1

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Obligacije Vprasanja in 1

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

VPRAANJA IN ODGOVORI izpitne pole obligacijsko pravo

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

4. RAZLIKA MED UPRAVIENCA?

Januar, Marec 2002 6. ZAMUDNE OBRESTI PRI ODKODNINSKI ODGOVORNOSTI?

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

7. PACTUM DE PIGNORE DANDO?

8. POSEBNI PRIMERI CESIJE?

9. RAZMERJE MED RETENCIJO IN ZASTAVO?

April 2002 10. PERPETUIRANJE UGOVOROV PRI STVARNIH NAPAKAH?

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

11. CONDICTIO SINE CAUSA, CONDICTIO FURTIVA, CONDICTIO OB TURPEM CAUSAM?

12. ACTIO DIRECTA ZAKUPODAJALCA (NAJEMODAJALCA) PODZAKUPNIKA (PODJEMNIKA)? KDAJ IN KOLIKO?

13. KOMISIJSKA POGODBA IN PRODAJNO NAROILO (RAZLIKA)?

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

Maj 2002 14. DATIO IN SOLUTUM, DATIO PRO SOLVENDO? RAZLIKA?

15. NATEJ PRENEHANJE OBVEZNOSTI PO VOLJI ENE STRAKE!

16. PRAKTINA RAZLIKA MED SOLIDARNIM IN SUBSIDIARNIM POROTVOM Z VIDIKA OZ?

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

Junij 2002, 1.rok 18. KLASINA TEORIJA O KAVZI?

19. CAUSUS MIXTUS, PRIMER?

20. CONSTITUTUM DEBITII PROPRII?

21. ZASTAVA PRI CESIJI?

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

23. EKSKULPACIJSKI RAZLOGI ODGOVORNOSTI (POO)?

24. UPRAVIENCI DO INVALIDNOSTI?

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

25. PREPREITEV PRENOSA VP NA IME?

26. PRAVICE NOSILCA PATENTA PRI IZKLJUNI LICENCI?

B skupina -ostala 3 vpraanja ista kot pri skupini A 27. RATIHABICIJA?

28. ODGOVORNOST ZA RECEPTUM?

September 2002, 1.rok 29. KATERE SO TVEGANE POGODBE?

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

31. FACULTAS ALTERNATIVA, ALTERNATIVNE OBLIGACIJE?

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

32. NORMOTEHNINA UREDITEV NINOSTI?

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

35. UINEK TEORIJE O VZRONOSTI PRI CIVILNEM IN KAZENSKEM PRAVU?

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

37. ZAHTEVEK STRANKE PRI REBUS SIC STANTIBUS?

38. PREKARIJ, POJEM IN KJE JE V OZ?

B skupina 39. AKCESORNE PRAVICE V PRIMERU PRENOSA POGODBE IN PREVZEM DOLGA?

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

40. EKSKULPACIJA DELODAJALCA ZA KODO, KI JO POVZROI DELAVEC?

November 2002, A skupina 41. ZAKON O DEVIZNEM POSLOVANJU IN DENARNE OBVEZNOSTI?

42. MOTIV V OZ?

43. IZPOLNITEV OBVEZNOSTI IN POSLEDICE NEIZPOLNITVE

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

44. FIDUCIA COM AMICO CONTRACTA?

45. NATEJ POGODBE O UPORABI?

B skupina 46. SPECIALNI ZAKON O OBRESTIH?

47. KAVZA V OZ?

48. RAZLIKA MED PRODAJNO POGODBO IN STARINARSKO POGODBO?

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

49. FIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTA?

50. V KATEREM LENU ODGOVORNOSTI?

December 2002, A skupina 51. TRI POGODBE NA DOLNIKA?

52. OBLINOST PRI DARILNI POGODBI IN POSLEDICE DARILA ZA PRIMER SMRTI?

53. EGO (ORGAN) IN ALTER EGO (ZASTOPNIK)?

54. IUS VARIANDI PRI ALTERNATIVNI OBLIGACIJI?

OBLIGACIJSKO PRAVO vpraanja in odgovori

55. ENOSTRANSKA POGODBA IN ENOSTRANSKI PRAVNI POSLI?

Januar 2003 56. PACTUM DE NON CEDENDO IN OZ?

57. DOLOILA OZ O MAKSIMALNI OBRESTNI MERI?