Ri~ard Treti

1







Vilijam [ekspir

RI^ARD TRETI




2








Naslov na originalot:
The Tragedy of Richard the Third




--
. 2.5

:
, ,

:
.
(
).
.
.
. ,
.

.
-.
http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk

.

.


Ri~ard Treti

3







I spored vnatre{nite i spored nadvore{nite podatoci,
Ri~ard Treti e drama {to pripa|a na prviot period od tvore{tvoto
na Vilijam [ekspir. Od edna strana, za toa zboruva izedna~enosta na
stilot, versifikacijata i psiholo{kata obrabotka na likovite, a od
druga, podatokot deka e pi{uvana pome|u 1592 i 1593 godina koga,
poradi besneeweto na ~umata, bile zatvoreni site teatri vo London.
Sledata nastani ne e originalna. Izvorite za nea se nekoi
stari hroniki, nekolku prethodni tragedii pe~ateni vo knigata
Ogledalo za sudiite od koi se izvle~eni scenite so Klarens, potoa
Istorijata na Anglija od Polidor i nedovr{enata Istorija na
kralot Ri~ard Treti od Tomas Mor koja va`i za najneposreden izvor
vrz koj se zasnovaat nastanite zaklu~no so ~etvrtiot ~in. No, se
razbira, ovie pozajmuvawa ne ja zasenuvaat originalnosta na
zavr{nata [ekspirova verzija, od prosta pri~ina, {to taa, za
razlika od {turosta i ladnokrvnosta na izvornata faktografija,
nudi visoko estetsko i umetni~ko do`ivuvawe. I, kako {to veli eden
kriti~ar, dokolku, po nekoj slu~aj, Mor do`ivee{e da ja vidi Ri~ard
Treti na scenata vo proletta 1594 godina i samiot odu{eveno }e mu
rakopleska{e na genijalnosta na mladiot dramati~ar.
I spored nastanite i spored samite likovi, Ri~ard Treti e
drama dlaboko vpiena vo istorijata na angliskiot narod. Zaedno so
Henri [esti(osobeno tretiot del), taa go opfa}a verojatno
najta`niot period od angliskata istorija: gra|anskata vojna od
vtorata polovina na 15-ot vek, t.n. Vojna na rozite vodena pome|u
kne`evskite domovi na Lankester i Jork koja, so svojata svirepost,
re~isi sosema }e go uni{ti toga{noto anglisko plemstvo. No i
pokraj istoriskata podloga, Ri~ard Treti ne mo`e da se smeta samo
za istoriska drama. Nekolkute prika`ani tragi~ni sudbini
zapo~nati i zavr{eni vo edno surovo vreme, ja izdignuvaat nea do
nivo na individualna i kolektivna tragedija. Od individualnite
sudbini, najprisutna i najdetalno e sledena onaa na kralot Ri~ard.
Nejzinata tragi~nost e navestena u{te vo tretiot del na Henri
[esti koga Ri~ard go najavuva svojot pohod kon angliskiot prestol.
Pritoa, hrana mu se nerealnite ambicii, obleka podlosta, sredstva
spletkite i kole`ot a negovo pokritie lukavstvoto. Inteligenten i
beskrupulozen, toj e apsoluten gospodar vo svetot niz koj defiliraat
slabi, bescelni i pred s#, naivni likovi. Ri~ard sam ja zapo~nuva i
sam ja zavr{uva svojata tragedija. Iako e ubien od Ri~mond, idniot
kral Henri Sedmi, vistinskite pri~ini za negovata smrt ne le`at vo
ja~inata na protivnikot (odnosot na silite na samoto boi{te e eden
sprema tri vo korist na Ri~ard), tuku li~no vo nego, vo negovata
priroda. Onaka ~udovi{no skroen, turnat na stranpaticata na


4

sopstvenite ambicii, ne nao|aj}i vistinski protivnik na zemjata, a
teran slepo napred od monstrumot vo sebe, toj postojano vodi samo dve
vistinski bitki: protiv natprirodnite sili otelotvoreni vo
seni{niot lik na starata kralica Margarita i protiv sopstvenoto
prokletstvo. I vo dvete e porazen. So toa zavr{uva negovata li~na
tragedija, zavr{uvaat drugite individualni tragedii a, kako krajna
posledica od toa, zavr{uva kolektivnata tragedija na edno razjadeno
i razedineto op{testvo.
Dramata Ri~ard Treti e prvpat prevedena na makedonski od
Dragi Mihajlovski vo 1985 godina, a prvpat postavena na scenata na
MNT od re`iserot Rahim Burhan vo 1989 godina. (Premierata, so
Vladimir Svetiev vo glavnata uloga, be{e igrana na Imaret vo
Ohrid.) Ovde ja pe~atime prerabotenata verzija na prviot prevod.


Ri~ard Treti

5
L I C A :

Kralot Edvard ^etvrti
Edvard, princ od Vels, podocna kral Edvard Petti
Ri~ard, vojvoda od Jork
sinovi na
kralot
Xorx, vojvoda od Klarens
Ri~ard, vojvoda od Gloster, podocna kral Ri~ard Treti
bra}a na
kral Edvard
Edvard Plantagenet, sin na Klarens
Henri, grof od Ri~mond, podocna kral Henri Sedmi
Kardinal
Arhiepiskopot od Jork
Episkopot od Eli(Xon Morton)
Vojvodata od Bakingam
Vojvodata od Norfolk
Grofot od Sari, sin mu
Entoni Vudevil, grofot Rivers, brat na Elizabeta
Markizot od Dorset i Lord Grej, sinovi na Elizabeta
Grofot od Oksford
LordHastingz
LordStanli, lord od Derbi
Lord Lavel
Ser Tomas Von
Ser Ri~ard Ratklif
Ser Vilijam Kejtzbi
Ser Xejmz Tirel
Ser Xejmz Blant
Ser Volter Herbert
Ser Robert Brekenberi, nadle`en na Kulata
Ser Vilijam Brendon
Kristofer Ursvik, sve{tenik
Drug sve{tenik
Tresel i Berkli, pridru`nici na lejdi Ana
Gradona~alnikot na London
[erif

Elizabeta, kralica na Edvard ^etvrti
Margarita, vdovica na kralot Henri [esti
Vojvotkata od Jork, majka na kralot Edvard ^etvrti
Lejdi Ana, vdovica na Edvard, princot od Vels, sin na Henri
[esti; podocna se ma`i za Ri~ard.
Margarita Plantagenet, }erka na Klarens

Duhovite na site ubieni od Ri~ard; lordovi i pridru`ba; pisar,
gra|ani, ubijci, glasnici, pomo{nik glasnik, vojnici i dr.


6






Ri~ard Treti

7




RI^ARD TRETI


^IN PRVI





Scena prva



London. Ulica



Vleguva RI^ARD, Vojvodata od Gloster

Gloster. Zimata sega na na{iot ~emer
leto e sjajno od sonceto na Jork
i oblak murtav nad dom {to ni ezdel
zatonal v temni pazuvi morski.
Venci pobedni ~ela nam ni krasat
za spomen me~ot izaben visi;
uzbuni grozni veseli se sredbi
mar{evi naporni radosni igri.
Voinot smurten razvedril lika i
sega, mesto v boj da bodina kowa
i strav da vleva v du{manski srca,
vo odai damski buvnuva ve{to
na zvukot mamliv od rasko{na flejta.
No jas, {to skroen ne sum za zabavi
niti sozdaden zavodnik da bidam,
roden alip, bez darba qubovna pred
gizdava, bludna nimfa da se pr~am,
jas, od stava ubava {to sum li{en,
od tvorecot dvoli~en izmamen, grd,
pred vreme na svet ispraten, polugotov
odvaj, tolku gaden i neomilen
{to pcite na pat po mene lajat,
jas, vo vremevo mirnodopsko, blago,


8

nemam na~in drug denot da mi mine,
osven senkata na sonce da si ja sledam
i podbiv da bijam so izgledot svoj.
Toga{ {tom za qubovnik ne me biva,
dni slatkozborni fino da si vrvam,
se re{iv ni{to`nik da stanam razvratov
dene{en, bezdelni~av da go mrazam.
Zavera skovav, glasini pu{tiv,
so ludi proro{tva, kleveti, sni{ta,
brat mi Klarens i kralot da gi nabedam
vo omraza smrtna eden protiv drug:
A kral Edvard ako praveden e i iskren
ko jas {to sum ve{t, podmolen i zlo~est
ve}e denes Klarens }e go zatvorat
za proro{tvoto po koe X nekoj
decata na Edvard }e gi ubie.
No, tlejte misli, ene Klarens ide.

Vleguva Klarens pod stra`a i Brekenberi

Dobar den, brate. Zo{to takva stra`a
milosta tvoja ja sledi?

Klarens. Kralot
za sigurnosta moja gri`ej}i se
pod vakov nadzor me pra}a v Kula.

Gloster. A pri~ina e?

Klarens. Oti Xorx se vikam.

Gloster. No, lorde moj, {to ima{ ti so toa;
neka kralot nunkoto tvoj go obvini.
Da ne misli negovoto Veli~estvo
novo ime v Kula da ti dade?
No, {to e vsu{nost Klarens? Mo`e da znam?

Klarens. Mo`e Ri~ard. No se kolnam ne znam
ni sam. Se slu{a toj slepo vo sonovi
i proro{tva veruva; pa taka od
azbuka bukvata X ja is~ip~il
i veli vidovit ~ovek mu rekol
od prestolot, X nekoj, porodot }e mu go li{i:
Sledstveno, za nego jas sum toj oti
imeto moe Xorx na X po~nuva*.
Vakvi i sli~ni igrarii, slu{am,
go podbodnale kralot da me apsi.

Ri~ard Treti

9
Gloster. Ete, {tom ma`ot `ena go vladee.
Ne te pra}a kralot v Kula tuku
ledi Grej, Klarens, `ena mu. Taa
na vakva krajnost go naterala.
Zarem taa i onoj gospodin
dobar, Entoni Vudevil, brat &,
ne go piknaa lord Hastingz v Kula
od kade duri deneska e pu{ten?
Nesigurni sme Klarens, nesigurni.

Klarens. @imi gospod, nikoj ne e siguren
osven rodninite na kralicata
i no}nite glasnici od kralot do
madam [or {to tr~kaat. Zarem ne ~u
kolku nisko padna lord Hastingz za
da go pu{tat?
*


Gloster. Ponizno pred nejze vo molbi zajde
i lordot kancelar sloboda najde.
I ~uj me, ako sakame kralot
v milost da ne dr`i, slugi ponizni
mora da sme nejzini. Vdovicata
prekapena i onaa dama, od drdorki
blagorodni~ki mo}ni, brat ni vo
kralstvoto gi napravi.

Brekenberi. Za pro{ka va{ite blagorodstva gi
molam no, negovoto veli~estvo
naredi strogo nikoj vo
kralstvoto, bez ogled na rangot, da ne
smee na samo so bratot svoj da
zboruva.

Gloster. Zna~i taka. No ako po volja e
na visosta tvoja, Brekenberi,
poveli pa slu{aj. Ne zboruvavme
za predavstvo, ~ove~e: Velime
kralot ni e ve{t i mudar a dobro
kralicata se dr`i, li~na e,
ne qubomori; velime deka
`enata na [or dobri noze ima,
slatki usni, bodri o~i, menliv jazik;
rodot krali~in stanal gospodski,

Vo prevodot, za `al, ne mo`e{e da se dolovi dvosmislenosta na ova proro{tvo. Pokraj
Xorx na X po~nuva i imeto na vojvodata od Gloster, no, vo transkripcijata toj ne
mo`e{e da stane Xloster tuku ostana onaka kako {to se izgovara vo originalot:
Gloster.



10

ti gospodine, {to veli{ na ova?

Brekenberi. So toa milorde, jas nemam ni{to.

Gloster. So madam [or nema{ ni{to? Toj {to so
nejze i malku ima, osven eden,
najdobro tajno s# da ~ini, skrito.

Brekenberi. Koj eden, milorde?

Gloster. Ma`ot &, podlecu. Me proveruva{?

Brekenberi. Za pro{ka va{ata milost ja molam
so vojvodata da ne razgovara.

Klarens. Znaeme {to ti e naredeno, Brekenberi
i }e slu{ame.

Gloster. Robovi sme na
kralicata i mora da slu{ame.
Zbogum brate, kaj kralot odam
pa i da moram vdovicata na kral
Edvard sestra da ja nare~am taka
}e ja vikam za da te oslobodam.
A zasega ova razbratuvawe
me boli pove}e odo{to misli{.

Klarens. Na nieden od nas ne ni e milo.

Gloster. No nema dolgo da si v zatvor. ]e te
oslobodam ili sam }e te smenam:
vo me|uvreme, strpi se.

Klarens. Moram. Zbogum.

Izleguvaat Klarens, Brekenberi i stra`arot

Gloster. Odi! Gazi go patot od koj nema
nikoga{ da se vrati{. O, Klarense
{utko, tolku te sakam {to naskoro
du{ata na nebo }e ti ja pratam
ako neboto darot moj go primi.
No, koj ide? Segapu{teniot Hastingz!

Vleguva lord Hastingz

Hastingz. Dobar den, blagoroden lordu!
Ri~ard Treti

11
Gloster. Isto
i vam lordu moj kancelar! Na ~ist
vozduh dobro ni dojdovte. Kako go
podnese zatvorot lordstvoto va{e?

Hastingz. Trpelivo lorde, ko zatvorenik.
No `iv }e bidam da im blagodaram
na tie vaka {to me namestija.

Gloster. Sekako, sekako. Isto ko Klarens;
du{manite va{i se i negovi,
isto na obajcata vi napravija.

Hastingz. Orlite se v kafez a grablivcite
bedni slobodno plenot go grabat.

Gloster. [to ima vo svetot?

Hastingz. Svetot e aren, lo{o ni e doma
Kralot ni e bolen, poti{ten i slab
lekarite mnogu gi zagri`uva.

Gloster. Lo{i vesti, `imi sveti Jovan. Toj
predolgo vodi raskala{en `ivot
teloto kralsko bezmerno go tro{i:
Da ti se sma~i i od pomislata.
No, {to pravi, le`i li barem v krevet?

Hastingz. Le`i.

Gloster. Odete. Jas brzo }e dojdam.

Izleguva Hastingz

Ne }e tera za dolgo, se nadevam
no ne smee da umre pred Xorx itno
na nebo da se isprati. ]e vlezam,
kon Klarensa omraza da mu vsadam,
so lagi ve{ti i dokazi cvrsti;
i namerata ako mi uspee
u{te utre Klarensa }e go snema.
Bog, potoa, neka kral Edvard go zeme
svetot ostavaj}i mi go. A toga{,
najmalata }erka na Vorik }e ja
o`enam. Oti ma`ot i svekorot
& gi ubiv, najdobro }e & se
oddol`am ako ma` i svekor sam
& stanam. I }e & stanam no ne od


12

qubov, tuku za namerata tajna
{to }e ja ostvaram so nea `enej}i se.
No tav~e spremam a v more e plenot.
@iv e Klarens, Edvard na prestol sedi,
{tom umrat, dobivka mene mi sledi.




Scena vtora

London. Druga ulica


Go vnesuvaat teloto na kralot HenriVI. Blagorodnicite nosat
helebardi kako za{tita. Ledi Ana ta`i.

Ana. Dolu spu{tete go tovarot ~estit,
~est ako mo`e v nosila da stoi,
vrz doblesta ponizno da popla~am
na bez vreme padnatiot Lankester.
O, stavo studena na kralot bo`ji!
Pepli{ta sivi na domot Lankesterov!
Ti beskrvna damko od krvta kralska!
Zakonski jas duhot ti go prizivam
ta`a~kata da ja ~ue na kutrata Ana
`ena na Edvard, na sin ti ubien
od rakata ista {to ranive gi stori!
Vo jamive `ivot {to ispu{tija
melem jalov od o~ite sipam.
Natemago rakata {to te ubi!
Natemago krvta {to krv ti pu{ti!
Natemago srceto {to ima{e
srce ova da go stori! Pogadna
kob bednikot da go stigne {to
ubivaj}i te n# bedosa, od volci
pajaci, kreka~i, od otrovnici
{to pozemi lazat. A dete ako
ima, izrod da mu bide, ~udovi{te
bo`e, nedonosen~e, od likot grd
i odvraten majka mu v strav da bega.
Takvo ~edo gnasata da mu ja nasledi!
A `ena ako ima, vo `ivotot
negov pote{ko da pati odo{to jas
so smrtta tvoja i na ma`ot mi!
Sega napred kon ^atsi so svetiot
tovar i tamu zakopajte go. [tom
Ri~ard Treti

13
tovarot ve zamori, odmarajte
a jas toga{ nad Henri }e ta`am.

Go krevaat teloto na Henri. Vleguva Gloster

Gloster. Zaprete telono{ci, spu{tete go!

Ana. Koj crn ve{ter vragov go tera
svetiot obred da go prekinuva?

Gloster. Bednici!
Trupot spu{tete go, ili `imi sveti
Pavle, trupovi od vas }e napravam.

Prviot velmo`a. Milorde,
Trgnete se, kov~egot da mine.

Gloster. Pesu drzok! Zapri koga velam i
helebardot od mene trgni go ili
`imi sveti Pavle }e te ni~kosam,
}e te zgazam, bedo, za drskosta.

Go spu{taat kov~egot.

Ana. Se tresite? Zar site strav ve zgrabil?
No, smrtni ste znam, bo`e, vi prostuvam
smrtnite o~i pred |avolot vednat.
Mavni se, o slugo adska u`asna!
Nad teloto smrtno mo} ti ima{
nad du{ata nema{. Mavni se, velam.

Gloster. Svetice slatka, od milost smekni.

Ana. Vragu gnasen, od pobo`nost, trgni se!
Ti sre}nata zemja ad ja napravi
v kletvi ja zavi i leleci bolni.
No delata grozni {tom saka{ da gi gleda{
eve ti urnek za kole`ite tvoi.
Velmo`i, gledajte! Mrtviot Henri
pred nego se otvara i krvari.
Srami se, crvenej, monstrume dolen,
prisustvoto tvoe krvta ja vle~e
od `ilite studeni i beskrvni.
Deloto tvoe, ne~ove~no, ~udno,
potop naj~uden predizvikuva.O,
bo`e, krv mu dade, smrt odmazdi mu!
Zemjo, krv mu pie{, smrt odmazdi mu!
O nebo, ubiecot rovjosaj go,


14

otvori se zemjo, goltni go brzo,
ko krv {to loka{ od kralot dobar
zaklan {to e od adskata mu raka!

Gloster. Ledi,
za milost ti ne znae{ {to zloto
dobro, kletvata blagoslov ja ~ini.

Ana. Gade,
za boga ne znae{ niti za ~ove~nost.
I yverot barem malku so`alba ima.

Gloster. Nemam, velam. Pa zatoa yver ne sum.

Ana. O, vidi, pa |avolot e iskren!

Gloster. Vidi, vidi, pa angelot se luti.
Dozvoli, rajski sovr{ena `ena
so dokazi to~ni od zlodelata
bo`emski da se oslobodam.

Ana. Dozvoli, ~umo zarazna ma{ka,
so dokazi to~ni za zlodelata
znani da te obvinam.

Gloster. Poli~na od zborot {to bi ka`al
podari mi sloboda da se izvinam.

Ana. Pogrd od srceto {to bi mislelo,
prosteno ti e ako se obesi{.

Gloster. So toa vinata bi si ja priznal.

Ana. So toa prosteno }e ti bide {to
odmazda dostojna sam si izvr{il
za kole`ot nedostoen vrz drugi.

Gloster. Da re~eme ne sum gi zaklal.

Ana Toga{ re~i `ivi se, no mrtvi
se od tebe tie o, robe adski.

Gloster. Ne ti go ubiv ma`ot.

Ana. Zna~i `iv e.

Gloster. Mrtov e. Ubien od Edvard.
Ri~ard Treti

15

Ana. La`e{, gadu! Kralicata Margarita
me~ot presno krvav ti go vide. Ti
saka{e i nejze da ja probodi{
bra}ata tvoi da ne te spre~ea.

Gloster. Klevetni~ki me navede, vinata
nivna vrz mene nevin {to ja frlija.

Ana. Te navede tebe umot tvoj zloben
za kole`i samo {to sonuva.
Zarem i kralov ne go ubi?

Gloster. Go ubiv. Tvrdam.

Ana. Tvrdi{, e`u? Toga{ i jas ti tvrdam
gospod }e ti plati za zlo~inot.
O, kolku dobar, blag, doblesen be{e.

Gloster. Sre}a za rajot nego {to go ima.

Ana. Tamu ti nikoga{ nema da stapne{.

Gloster. Za rajot mene neka mi blagodari
najprikladen toj za tamu be{e.

Ana. Za nikade ne si osven za v pekol.

Gloster. I

Ana. V zatvor.

Gloster. Spalnata tvoja.

Ana. Mir neka
nema vo sobata ti kaj{to le`i{.

Gloster. Da, gospo|o, so tebe duri ne legnam.

Ana. Se nadevam.

Gloster. I jas. No ledi Ana,
so dosetkite da prekineme i
posmireno malku da razmislime:
Zar ne e pri~initelot isto kriv
ko xelatot za smrtta prerana na
Plantagenetite Henri i Edvard?



16

Ana. I pri~initel i xelat be{e ti.

Gloster. Ubavinata pri~initel be{e,
lixbata tvoja {to v son me gone{e
svetot da go usmrtam za mig eden
pominat na slatkite ti gradi.

Ana. Da e taka ma`omoru, ti velam,
so nokti nea od liceto }e ja strgnam.

Gloster. O~ive ne bi podnele propast
takva na ubavinata; ko sonceto
svetot taa mene me razvedruva,
denot mi go krasi, `ivotot.

Ana. No} crna denot da ti go zaseni
a smrt `ivotot!

Gloster. Ne kolni se sama, ubavice. I
den i `ivot si mi ti.

Ana. Kamo da sum pa da ti se odmazdam.

Gloster. Nepravi~no e i neprirodno vrz
toj {to te qubi da se odmazduva{.

Ana. Pravi~no e i prirodno vrz toj
ma`ot {to mi go ubi da se odmazdam.

Gloster. Toj {to od ma`ot te li{i, gospo|o,
ti pomaga podobar da najde{.

Ana. Podobar na zemjava ne postoi.

Gloster. @iv e toj {to pove}e te qubi.

Ana. Ka`i go.

Gloster. Plantagenet.

Ana. Toa be{e toj.

Gloster. Po ime-da, no podabar e ovoj.

Ana. Kade e?

Gloster. Ovde. (Ana go pluka Glostera.) Zo{to me pluka{?
Ri~ard Treti

17

Ana. Plunkata otrov za tebe neka bide!

Gloster. Otrov ne izlegol od poslatko mesto.

Ana. Otrov ne visel na pogaden kreka~.
Mavni se! Ti o~i mi zarazuva{.

Gloster. Tvoite moite gi zarazija.

Ana. O, zmejovi da se pa da te sotrat!

Gloster. Kamo da se, pa vedna{ da si umram
oti sega so smrt `iva me morat,
od o~ite solzi soleni mamat
i so kapki detski gi sramotat
o~ive {to ne pla~ele ni koga
tatko mi Jork i Edvard lipaa
slu{aj}i go lelekot na Rutland
proboden so me~ od Kliford crniot,
ni koga tatko ti hrabar, ko dete
za smrtta na tatko mi ka`uva{e
oblean vo solzi a slu{a~ite
pla~ea ko drvja pokisnati od
poroj. Vo tie vremiwa ta`ni
o~ive ma`estveni preziraa
solzi. No tagite {to ne storija
ubavinata tvoja go pravi i
so pla~ gi zaslepuva. Ni prijatel
ni du{man nikoga{ ne sum molel.
Za zborovi slatki, milni, neve{t sum;
no sega, gordoto srce za tebe
moli i na zbor jazikot go tera.

Taa go gleda so prezir

Ne u~i gi usnite na prezir, za
qubewe tie se sozdadeni. No,
ako srceto ne mo`e da prosti
me~ov naostren eve ti go davam
vo gradive verni da go zarie{
i du{ata {to te obo`uva da
ja izvadi{. Eve, razgolen za
udar smrtonosen ponizno molam.

Gi razgoluva gradite. taa go vperuva me~ot.

Udri, ne misli! Henri jas go ubiv


18

od tvojata ubavina naveden.
Udri, udri! I Edvard jas go ubiv
no likot tvoj angelski me natera.

Taa go ispu{ta me~ot.

Me~ot kreni go, molam, ili mene.

Ana. Stanuvaj licemeru! Smrt ti sakam
no xelad ne sakam da ti bidam.

Gloster. Toga{ re~i pa sam }e se ubijam.

Ana. Ve}e rekov.

Gloster. Vo gnev be{e toa. Pak
re~i i rakava na zborot za
qubovta tvoja, qubov {to ti ubi,
tebe za qubov, poverna qubov }e
ubie no i vo dvete ubistva
sou~esnik }e si ti.

Ana. Bi sakala srceto da ti go znam.

Gloster. Niz jazikot se gleda.

Ana. I jazik i srce ima{ la`livi.

Gloster. Toga{ iskren ~ovek ne postoi.

Ana. Dobro. Me~ot vrati si go.

Gloster. Se smirivme zna~i?

Ana. ]e doznae{.

Gloster. Da `iveam vo nade`?

Ana. Sekoj, ~inam, vo nade` `ivee.

Gloster. Primi go, te molam, prstenov.

Ana. Da se primi ne zna~i da se dade.
(Go stava prstenot)

Gloster. Ko prstenov prst {to ti opfatil i
srceto taka v gradi ti se skrilo.
Ri~ard Treti

19
Nosi gi, tvoi se sega. U{te
ako mo`e ponizniot tvoj sluga
za ne{to da te izmoli, sre}en
beskrajno }e go napravi{.

Ana. Da ~ujam.

Gloster. Te molam crninata ostavi ja
za toj {to ima pri~ina da `ali
i vedna{ pojdi vo dvorecot Krozbi.
A jas, {tom sve~eno go zakopam
kralov blagoroden vo ^atsi i grobot
mu go natopam so pokajni~ki solzi,
najponizno kaj tebe }e dojdam.
Pri~ini za ova ima mnogu pa
te molam poslu{aj me.

Ana. Od s# srce. Me raduva {to se kae{.
Tresel i Berkli, so mene dojdete.

Gloster. Posakaj mi sre}a.

Ana. Ne zaslu`uva{
no bidej}i me u~i{ da ti laskam
zamisli deka sum ti posakala.
(Izleguva sledena od Tresel i Berkli)

Gloster. Gospodo, teloto krenete go.

Velmo`ata. Kon ^atsi, blagoroden lordu?

Gloster. Ne, kon Vajtfrajaz. Tamu ~ekajte me.
(Izleguvaat site osven Gloster.)
Pobaral li nekoj vaka `ena?
Osvoil li nekoj vaka `ena? ]e
ja zemam no, dolgo ne }e ja dr`am.
Jas ma`ot i svekorot & gi ubiv
vo ~asot prepoln omraza ja sretnav
so kletvi na usta, so solzi v o~i
pred `rtvata krvava na omrazot
moj i s# protiv mene be{e, gospod,
sovesta, prijatel nemav da me
potkrepi osven |avolot li~no i
licemerieto moe a sepak
ja osvoiv! S# za ni{to. Ha! Zarem
princot hrabar ve}e go zaboravi,
ma` & Edvard, kogo pred tri meseci
vo lutina kaj Tjuksberi go ubiv?


20

Poubav i posmel vitez {to bog vo
mig na {tedrost go sozdade, mlad, mudar,
doblesen, od krv kralska, vo svetot
{iren ne }e se rodi. A taa
sepak na mene pogledot go frli,
{to zlatniot cvet na princot go svenav
i vdovica v postela ja napraviv.
Na mene {to ni ~etvrt od Edvard
ne vredam, na mene grd i alipen.
Vojvodstvoto za pari~ka go davam
{to vaka lo{o sum se potcenuval.
Pa taa, `imi gospod, ma` vo mene
gleda, ma` privle~en i ubav.
Ogledalo }e kupam, }e pora~am
trista majstori, ali{ta
najubavi da mi so{ijat. I
bidej}i sam sum za izdr{ka, so mal
tro{ok }e se odr`uvam. No prvin
prijatelon v grob }e go smestam, a
potoa kaj Ana so pla~ se vra}am.
Sveti mi sonce li~en da se gledam
senka v ogledalo jas da si sledam.
(Izleguva.)

Scena treta
Vleguvaat kralicata Elizabeta, lord Rivers i lord Grej.
Rivers. Trpenie, gospo|o, negovoto
veli~estvo brgu }e zakrepne.

Grej. Poti{teni samo lo{o mu ~inite
zatoa razvedrete se, so o~i
nade`ni milosta bodrete mu ja.

Elizabeta. Ako umre {to }e stane so mene?

grej. Samo takov ~ovek }e zagubite.

Elizabeta. Bez nego mnogu zagubi }e dojdat.

Grej. Neboto so sin ve blagoslovilo
za da ve te{i {tom nego go nema.

Elizabeta. Ah, da. No toj e mlad. Do polnoletnost
Ri~ard Gloster staratel bi bil, ~ovek
{to n# mrazi i mene i vas.

Rivers. Re{eno li e taka da bide?
Ri~ard Treti

21

Elizabeta. Re{eno e ama neozakoneto. No
taka }e bide ako kralot umre.
(Vleguvaat Bakingam i Stenli.)
Grej. Eve gi lord Bakingam i lord Stenli.

Bakingam. Dobar den kralice vi posakuvam!

Stenli. Neka bog vedrosta napre`na vi ja
vrati!
Elizabeta. Groficata Ri~mond, lorde moj Stenli
odvaj na ova bi rekla amin. No,
iako Stenli, taa vi e `ena
i me ne}e, ve uveruvam oti
ne ve mrazam za vozgordot nejzin.
Stenli. Ve molam ili da ne veruvate
na zlobnite {to la`no ja klevetat
ili, ako klevetite se to~ni
sfatete gi ko mana vo naravot
nejzin a ne ko namerna zloba.
Elizabeta. Bevte li kaj kralot lorde moj Stenli?
Stenli. Jas i vojvodata od Bakingam
ba{ od kaj nego doa|ame.
Elizabeta. Ima li podobruvawe, gospodo?
Bakingam. Ima gospo|o. Toj zboruva bodro.
Elizabeta. Gospod zdravje neka mu dade! Dali
so nego zboruvavte?
Bakingam. Da, gospo|o.
Saka da gi smiri vojvodata od
Gloster i bra}a vi a site niv so
lordot kancelar pa sega kaj sebe
gi vika.
Elizabeta. Daj bo`e da e taka! No, nevozmo`no e toa.
Se pla{am na vrvot sme od sre}ata.
(Vleguvaat Gloster, Hastingz i Dorset.)
Gloster. Nepravda mi ~inat, nema da trpam.
Koi se tie na kralot {to se `alat
deka nam}or sum bil i ne sum gi sakal?
@imi Pavle, kralot go ne}at tie
{to u{ite mu gi polnat
so kleveti podli. A bidej}i ne znam
da laskam, da glumam, da licemeram,
da klevetam i la`am i ko u~tiv
majmun po francuski da se klawam,
zatoa za niv sum bil podmolen du{man.
Zarem ne mo`e obi~niot smrtnik
bez zli nameri da `ivee i bez
ednostavnosta da mu ja kodo{at


22

svileni, itri, prefrigani zmii?
Grej. Komu ovde va{eto blagorodstvo
mu se obra}a?
Gloster. Tebe {to ni ~esen si
ni blagoroden. Sum ti storil li zlo?
Sum ti zgre{il ne{to? Ili tebe?
Ili tebe? Ili na drug od taborot va{?
^uma da ve sotre! Kralot milozliv
kogo gospod ba{ od takvi ko vas go ~uva
odvaj na sebe mo`e da dojde od
vas {to klevetite besprizorno.
Elizabeta. Gre{no ste sfatile, devere Gloster.
Kralot po svojata kralska volja
a ne po `elba na drugi, sekako
poradi zlobata vo vas {to na
videlo ja iska`uvate protiv mene,
moite deca i moite bra}a,
n# sobra ovde, da ja doznae pri~inata
za nea i vedna{ da ja otstrani.
Gloster. Bo`e, svetot tolku se izopa~il
{to vrap~eto prvnalo orel da bide.
A {tom prostakot gospodin stanal
gospodinot ~esto za prostak go mislat.
Elizabeta. Jasna vi e celta, devere Gloster,
na napredokot na{ ni zaviduvate
Ne daj bo`e da n& potrebate!
Gloster. Gospod dade mene da mi trebate.
Po va{ nagovor brat mi e zatvoren,
jas potisnat, plemstvoto prezreno a
unapreduvawa sekojdnevno se
delat na takvi {to do v~era ni gro{
ne vredea.
Elizabeta. @imi toj {to vo gri`i
me izdigna od blagosostojbata
{to ja u`ivav, kaj kralot ne sum go
nabedila vojvodata od Klarens
tuku najiskreno se zalagav za
nego. Sramno me navreduvate {to
zli somnenija la`no mi lepite.
Gloster. Ja poreknuvate li vinata za
zatvoraweto na lord Hastingz?
Rivers. Ja poreknuva milorde.
Gloster. Da, lorde. No koj ne znae za toa?
Taa i od ova pove}e mo`e.
Mo`e fino da ve unapredi pa
da porekne oti pomognala
pripi{uvaj}i gi po~estite na
zaslugite va{i visoki. A {to
Ri~ard Treti

23
ne mo`e? Pa mo`e{e da se ma`i
Rivers. Da se ma`i?
Gloster. Pa da, da, da se ma`i
so kralot - ergen, ubav no zelen.
Baba vi, se ~inam, polo{o se ma`i.
Elizabete. Lordu moj Gloster, predolgo gi trpev
navredite vi grubi, podbivite
zajadlivi. Na kralot }e mu ka`am
veruvajte, za site torturi {to
mi gi pravite. Podobro alajka
da bev selska odo{to kralica
{to ja ma~at, preziraat i kudat.
(Vleguva Kralicara Margarita, vo zadninata
na scenata)
Malku radost imam {to sum kralica
na Anglija.
Margarita. (za sebe)
I toa malku da
dade gospod da se smali! ^esta,
ugledot, prestolot, s# e moe.
Gloster. [to! So kralot mi se zakanuvate?
Napred, ka`ete mu! S# {to rekov vo
negovo prisustvo }e povtoram
pa makar i v Kula da me prati. ]e
zboruvam. Trudot moj e zaboraven.
Margarita. (za sebe)
Nadvor Zerzevule! Odli~no te
pomnam! Ti ma`ot mi Henri v Kula go
ubi i Edvard, sin mi, kaj Tjukberi.
Gloster. Pred kralica da stanete a ma`ot
vi kral jas bev toj {to za nego rmbav,
du{manite gordi mu gi trebev
prijatelite mu gi nagraduvav
za da kraluva, krvta si ja leev.
Margarita. (za sebe)
A i mnogu podobra od va{ata.
Rivers. A vie i ma`ot vi Grej za toa
vreme na strana na Lankester bevte
a i ti Rivers. Zar ma`ot vi kaj Sent
Albans ne zagina za Margarita
borej}i se? Dopu{tete mi da ve
potsetam, ako zaboravate, {to
bevte vie a {to ste sega i {to
bev jas a {to sum sega.
Margarita. ( za sebe )
Ubiec
be{e, ubiec si i sega.
Gloster. Klarens


24

kutriot, testot Vorik go napu{ti
i se prelaga. Isuse, prosti mu!
Margarita. ( za sebe )
Gospode, odmazdi!
Gloster. Za Edvard kral da stane
se bore{e a za nagrada, kutriot,
v zatvor sega gnie. Ah,
da imam tvrdo srce ko Edvard
a toj ko moevo, milozlivo i meko.
Prenaiven sum za svetov.
Margarita. Vo ve~na sognij, napu{ti go svetov
Zerzevule! Kralstvoto ti e tamu.
Rivers. Vo toa zlovreme, lordu moj Gloster
za koe ovde luto n# klevetite,
za kralot na{ dene{en se borevme
ko za vas {to bi se borele da ste kral.
Gloster. Da sum kral? Poarno da sum prematar.
Skraja da e od mene pomislata takva.
Elizabeta. Ko {to radost mala, pretpolagate,
e lordu, kral na Anglija da se bide,
tolku mala e i radosta moja
{to sega sum kralica.
Margarita. Radosna si malku za{to kralica
sum jas i bezradosna iako
ve}e nema da se vozdr`uvam.
(Istapuva napred i zboruva glasno)
^ujte me, razbojnici {to nad plenot
od mene grabnat se raspravate!
Koj od vas ne treperi pred mene?
[tom ko podanici ne se klawate
toga{ ko buntovnici tresete se
od prestol {to me simnavte. Stoj tuka
podlecu u~tiv, kade?
Gloster. [to saka{ pak ti, ve{terko podla?
margarita. Da povtoram kogo s# ti uni{ti.
Toa sakam a potoa }e ti dadam dozvola, da odi{.
Gloster. Zarem ne si progoneta pred zakana so smrt?
margarita. Sum, no pote{ko progonstvoto mi pa|a
od smrtta ovde. Ma` i sin mi dol`i{ ti,
a ti kralstvo. Poslu{nost site.
Tagava {to me pritiska e va{a a moja
e radosta {to mi ja zedovte.
Gloster. Kletvata {to tatko mi na tebe
ja frli, koga juna~koto ~elo
so hartija mu go krunisa i so prezir
mu potera v o~i reki solzi
a potoa, za da gi isu{i, mu dade
{amija natopena vo krvta
Ri~ard Treti

25
na li~niot Rutland - taa kletva
so te{ka gor~ina frlena od tebe
sega te stigna. I gospod, ne nie,
za zlostorot krvav te kazni.
Elizabeta. Gospod gi odmazduva nevinite.
Hastingz. Najgnasno be{e negovoto klawe
najsvirep zlostor {to nekoga{ bil!
Rivers. I tiranite pla~ea na vesta.
Dorset. Sekoj `iv tamu odmazda pretska`a.
Bakingam. I samiot Nortamberlant zaplaka.
Margarita. [to? Zar ne r`evte pred da dojdam
spremni za gu{a da se fatite a sega
zdru`eni ko eden mi se nafrlivte?
Zar kletvata na Jork tolku na nebo
prevlada {to smrtta na Henri i na
sin mi Edvard, progonstvoto ma~no
moe, gubeweto na kralstvoto
nadopolna ne se za derleto nam}oro?
Mine li kletvata niz oblaci? O,
oblaci, kletvive, toga{ propu{tete gi!
Od presitost, ne od vojna, kralot da
vi umre ko na{iot {to go ubija
za toj da stane kral! Edvard, sin ti, {to
princ od Vels e sega, za Edvard sin mi,
{to princ od Vels be{e mlad neka umre
od nasilna smrt! A ti kralice, za
mene {to kralica bev, nad`ivej go
ova ko kutrata jas! @ivej dolgo,
smrtta na decata da ja ispla~e{
i vidi druga ko jas {to te gledam
na mestoto tvoe ko ti {to si na
moeto! Dnite sre}ni pred smrtta da
ti seknat i po dolgi no}i taga
umri koga ni majka, ni `ena, ni
kralica na Anglija ne }e bide{!
Riverse, Dorsete, vie gledavte
i ti lorde Hastingz, koga sin mi
so me~evi krvavi go bodea:
zatoa smrt prirodna da nemate
tuku nenadno da ve zakolat!
Gloster. Prestani da bae{, ve{terko gnila!
Margarita. Pa da te skoknam? ^ekaj pesu, ~uj me.
Ako pocrna ~uma neboto ima
od taa {to tebe }e ti ja posakam
neka ja ~uva, grevot da ti sozree,
i toga{ gnevno vrz tebe neka se
sru{i, svetot sirot {to go trevo`i{!
Sovesta vezden du{a da ti grize!


26

Prijatelot tvoj, predavnik misli go,
predavnikot najcrn, prijatel najmil!
Son nemaj za o~ite ma`omorni
osven ko{mar grozomoren {to }e te
ma~i so ve~na i |avoli grdi!
Ti |avolosan, nedonosen, ti
sviwo {to grovta{! Ti {to neroden
u{te za rob na svetot si `igosan
i sin adski! Sramoto za trudnata
utroba majkina! Ro`bo gadna na
semeto tatkovo! Ti partalu
bes~esen! Ti gnaso -
Gloster. Margarita.
Margarita. Ri~ard!
Gloster. Da?
Margarita. Ne ti velam tebe.
Gloster. Milozliva si zna~i, oti mislev
imiwata mene mi gi nadena.
Margarita. Sekako, no odgovor ne barav.
O, dajte mi kletvata da ja dovr{am.
Gloster. Ja dovr{iv jas i za tebe va`i.
Elizabeta. Sami sebe si se prokolnavte.
Margarita. Kralice sirota, senko na sre}ata moja!
Ne {e}eri go pajakot podol
vo mre`ata smrtna {to te navlekuva.
[utko! [utko! No` za sebe si ostri{.
]e me bara{ edna{ kreka~ov grbav,
otroven, zaedno da go kolneme.
Hastingz. Zlonavestna `eno, ne kolni ve}e
trpenieto pred kraj ni e sega.
Margarita. Podleci! Kade e moeto toga{?
Rivers. Dobriot sluga na dol`nost ve u~i.
Margarita. Dobriot sluga dol`nosta si ja znae.
U~ete me kralica da vi bidam
a vie podanici moi. Dobro
slu`ete me, dol`nosta nau~ete si ja!
Dorset. [to se raspravame? Pa taa e luda!
Margarita. Mol~i markize! Vie ste bezobrazen.
^esta novope~ena malku vi vredi.
O, da znae blagorodstvoto va{e
{to zna~i da zagubi{ pa da strada{!
Toj {to e visoko luwi go demnat
padna li, parampar~e se pravi.
Gloster. Ba{ dobar nauk. Primi go, markize.
Dorset. I za vas, isto, milorde, va`i.
Gloster. Da, i pove}e. No jas gore sum roden
gnezdoto na{e nad kedarot vi{i
Ri~ard Treti

27
so vetrot si igra i sonceto go prezira.
margarita. I sonceto go zatemnuva, lele! Svedok
e sin mi svien vo mrakot na smrtta
~ii zraci bolskotni gnevot tvoj murtav
vo temnica ve~na gi zavi. Vo
na{eto, va{eto gnezdo go svivte;
bo`e, ti {to gleda{, pomogni; so
krv go dobija, so krv neka go zagubat!
Bakingam. Dosta, ve molam! Od sram ako ne od milost.
Margarita. Vo mene nema ni milost ni sram:
bezmilosno so mene postapivte
i sramno nade`ta mi ja sotrevte;
milosta mi e surovost, `ivotot sram,
vo sramot gnev od tagata mi tlee!
Bakingam. Dosta, dosta!
Margarita. O Bakingame kralski,
ti celivam raka vo znak na sojuz
i prijatelstvo: gospod neka
te vardi tebe i domot tvoj blagoroden!
Ti ne si isprskan so krvta na{a
i kletvata moja ne te opfa}a.
Bakingam. I nikogo ovde, za{to kletvata
na usnite od toj {to kolne ostanuva.
margarita. Mislam do nebo taa stignuva
i mirot sladok na gospoda go ru{i.
Bakingame, bidi na {trek od pesov!
[tom mrdne so opa{ot, grize,
a grizot otroven smrt donesuva.
Ni{to so nego nemaj, vardi se
toj pe~at nosi od grevot, od adot, smrtta
i slugite nivni nemu mu slu`at.
Gloster. [to bamburi `enava, lorde?
Bakingam. Ni{to vredno, gospodine.
Margarita. [to? Zarem za sovetot dobar
me prezira{ i na |avolot mu laska{
od kogo ti velam da se vardi{? O!
Na ova eden den }e se seti{
koga toj so taga srceto ~esno
}e ti go raspara i }e re~e{
kutrata Margarita bila prorok.
@ivejte sekoj za omrazot negov,
za va{iot toj, za bo`jiot site.
(Izleguva.)
Hastingz. Od kletvite stra{ni se nakostre{iv.
Rivers. I jas. Ne znam zo{to e na sloboda.
Gloster. Ne & prefrlam. Mnogu zlo, `imi
majka, & e napraveno. Se kajam
za delot od zloto {to jas & go storiv.


28

Elizabeta. Kolku {to znam, jas sum ~ista kon nejze.
Gloster. Sepak od zloto {to & e storeno, dobivte.
Prezagrean bev za dobroto na eden
{to sega e prestuden na toa da misli.
Na Klarensa dobro mu platija,
za bolkite negovi v aps da se debeli:
Gospod neka gi prosti vinovnicite!
Rivers. Blagorodno e i risjanski za toj
{to zlodela ti pravi da se moli{!
Gloster. (za sebe) Toa i jas go pravam po nauk dobar,
oti da kolnev, sam sega }e se prokolnev.
(Vleguva Kejtzbi.)
Kejtzbi. Gospo|o, negovoto veli~estvo
ve vika, vas milorde i vas lordovi.
Elizabeta. Idam Kejtzbi. Povelete, gospodo.
Rivers. Ve sledime, gospo|o.
(Izleguvaat site osven Gloster.)
A napravam zlo, prv se bunam.
Zlodelata tajni {to gi za~nuvam
gi pripi{uvam na tu|a vina,
Klarens, kogo li~no v aps go frliv
pred prostite {utki Bakingam, Stanli,
Hastingz go oplakuvam i im velam
kralicata i taborot nejzin
go {ilkaat kralot protiv brata si.
Mi veruvaat i me bodrat vrz
Rivers, Von i Grej da se odmazdam;
vozdivnuvam, toga{, i im velam
deka gospod spored Svetoto Pismo
n# tera za lo{oto so dobro da vra}ame.
Taka, podlosta gola si ja pokrivam
so stari krpi od Svetata kniga
i najstra{en sum |avol ba{ koga na svetec li~am.
(Vleguvaat dvajca ubijci.)
Tiho, idat xelatite. Kako mi ste
mom~iwa moi verni, }e go svr{ite ona?
Prviot. Sekako, milorde, po ovlastuvaweto sme
dojdeni za kaj nego da n# pu{tat.
Gloster. So sebe go nosam.
(im go dava ovlastuvaweto)
[tom zavr{ite, nazad vo Krozbi.
No, gospoda, ubijte go vedna{,
bez milost. Ne davajte da moli.
Ve{t e Klarens na zborot i mo`e
da ve raz`ali ako dozvolite.
Prviot. Milorde, nie ne sme drdorkovci.
Koj zboruva ne meli bra{no. Velam,
racete }e rabotat, jazikot ne.
Ri~ard Treti

29
Gloster. O~ite od {utite solzi leat
a va{ite toga{ melnici vrtat.
Ba{ ve sakam! No, na rabota sega,
odete, napred, svr{ete go toa.
Prviot. Smetajte na nas, blagoroden lordu.
(Odat.)

Scena ~etiri
London. Vo Kulata.
(Vleguvaat Klarens i Brekenberi.)
Brekenberi. [to se slu~uva so milosta va{a?
Klarens. O, u`asna minav no} i gadost
vidov, soni{ta stra{ni i ko prav
risjanin, takva no} ne bi minal pak
pa makar svet od dni sre}ni so nea
da se kupuva, tolku ma~no
na du{a mi be{e!
Brekenberi. [to? Sonuvate? Ka`ete mi
lorde, ve molam.
Klarens. Mi se stori ko od Kula da pobegnav
i na brod se ka~iv za Burgundija
a so mene brat mi Gloster be{e
koj od kabina na pro{etka me
vikna po palubata. Toga{ kon
Anglija se zagledavme i na
bezbroj te{ki migovi se setivme
od vojnite me|u Lankester i Jork.
^ekorej}i po podot lizgav na
palubata, ~inam, Gloster se sopna,
i pa|aj}i, mene, {to sakav da go
zadr`am, preku brodskata strana
me turna vo penlivite morski dalgi.
Gospode, {to bol bilo da se davi{!
Vodi{ta besni naviraat v u{i!
Gletki vo o~ite od smrtta grda!
^inam, iljada brodlomi vidov,
iljadnici lu|e grizeni od lamji
grumewa zlato, kupi{ta biser,
kamewa besceneti, ogromni blaga
site rasfrlani po dnoto morsko.
A vo ~erepite na mrtvite
i vo dupkite vo koi edna{ imalo o~i
za prezir na o~ite, bo`em,
kamewa bolskotni dopolzile {to
dnoto tiwesto go ma|epsuvaa
i na koskite im se podbivaa.
Brekenberi. Zar vo ~asot smrten imavte vreme
vo morskite tajni da se xarite?


30

Klarens. Taka mi se stori, no, se borev
du{a da ispu{tam ama na nea
mi ste`na vodi{teto zavidlivo
i ne ja pu{ti na lekiot vozduh
tuku vo teloto mi ja zadu{i
{to napiwa{e v more da ja frli.
Brekenberi. Zar vo toj ko{mar ne se razbudivte?
Klarens. Ne, sonot i po `ivotot prodol`i
i burata toga{ v du{a mi se krena.
Gi minav, ~inam, vodite prete{ki
so lotkarot murtav v pesni opean
i vo carstvoto stignav na no}ta ve~na.
Prv tamu du{ata mi ja pozdravi
testot moj velik, slavniot Vorik. Toj
vikna glasno: So kam{ik za predavstvo
temnico mo}na, Klarens nevernikot
kazni go! I is~ezna. Potoa
senka teterava dojde ko od
angel, so kosa svetla natopena
v krv i krikna grozno: Klarens dojde,
la`niot, neveren, krivoklet Klarens,
kaj Tjuksberi {to me probode. Napred,
zgrap~ete go, furii, na ve~ni
maki stavete go! Toga{, nebare
legija |avoli me obikoli
i v u{i u`asno mi vreskaa
i na vikot se razbudiv tresej}i se
i u{te mislev oti sum vo ve~na
tolku stra{no sonot me rastrevo`i.
Brekenberi.Ne e ~udo, milorde, {to ve strese,
strav me fati, ~inam, samo {to slu{av.
Klarens. Ah, ~uvaru, ~uvaru, nedelata
{to du{ava sega mi ja tormozat
za Edvard gi storiv, a gledaj kako
toj mi vozvra}a! O, gospode, ako
molitvive nedostojni gi smeta{
i re{i{ za grevot moj da me kazni{,
isturi go gnevot samo na mene.
O, `ena mi nevina i decata
siroti po{tedi gi! Te molam
~uvaru ostani u{te malku,
te{ko mi e na du{a a sepak
bi pospal.
Brekenberi. Se razbira, milorde. Gospod
dobar son neka vi dade.
(Klarens zaspiva.)
Taga go ru{i vremeto za odmor
denot no}, pladneto polno} go pravi.
Ri~ard Treti

31
Sjajot kne`evski v tituli le`i
odnadvor ~est a vnatre ~emer. Mesto
sre}a bezmerna, more gi ma~i
od gri`i nemirni. Titulite
kne`evski i imiwata niski
samo nadvore{no, zna~i, ne se isti.
Vleguvaat dvajcata ubijci.)
Prviot. Ej, koj e tamu?
Brekenberi. [to bara{ ~oveku, i kako dojde ovde?
Prviot. Da zboruvam so Klarens a dojdov na noze.
Brekenberi. [to? Zar tolku }e si kratok?
Vtoriot. Podobro kratok otkolku zdodeven,
gospodine. Ovlastuvaweto
poka`i mu go i na rabota.
(Brekenberi go ~ita ovlastuvaweto.)
Brekenberi. Ovde mi se nareduva ~esniot
vojvoda Klarens da vi go predadam.
Ne sakam da znam {to zna~i ova,
{to pomalku znam podobro za mene.
Onde e vojvodata, klu~evite tamu
kaj kralot odam da mu ka`am
oti vam dol`nosta vi ja prepu{tiv.
Prviot. Mudro postapuvate, gospodine,
zbogum.
(Izleguva Brekenberi.)
Vtoriot. Da go probodam na spawe?
Prviot. Ne, }e n# nare~e kukavici koga }e se razbudi.
Vtoriot. Gluposti. Toj nema da se razbudi do sudniot den.
Prviot. Seedno. I toga{ }e re~e deka na spawe sme go ubile.
Vtoriot. Samiot zbor suden den mi ja grize
sovesta pomalku.
Prviot. Se pla{i{?
Vtoriot. Ne od toa {to }e go ubijam. Za toa imam
ovlastuvawe; tuku od prokletstvoto {to }e go
ubijam od koe nikakvo ovlastuvawe ne mo`e
da me spasi.
Prviot. Mislev deka si re{itelen.
Vtoriot. I sum. ]e go ostavam da `ivee.
Prviot. Odam kaj vojvodata od Gloster ova da mu go ka`am.
vtoriot. Nemoj, te molam, ~ekaj malku. Ovaa moja slabost na
duhot brgu }e ja nadminam. Obi~no me dr`i dodeka
izbroi{ do pet.
Prviot. A sega kako se ~uvstvuva{?
Vtoriot. Samo u{te malku me ma~i sovesta.
Prviot. Pomisli na nagradata {to n# ~eka.
Vtoriot. Lele! Zaboraviv na nea. Neka umre.
Prviot. Kaj ti e sega sovesta?


32

Vtoriot. Vo }eseto na vojvodata od Gloster.
Prviot. Ama koga }e otvori da ni plati, sovesta
}e ti izleta.
Vtoriot. More neka leta, ba{ mi e gajle. Komu mu e trebna?
Prviot. A ako ti se vrati?
Vtoriot. ]e ja izmar{iram. Taa ma`ot go pravi kukavica.
^ovek ne mo`e da krade oti taa }e go obvini.
^ovek ne smee da pcue oti taa }e go opomeni.
^ovek ne smee da legne so kom{ivkata
oti taa mu sveti. Taa ti e eden nevin, sramolik duh {to se buntuva
vo gradite ~ovekovi. I ti e kako vnatre{na
sopira~ka.
Edna{ duri me natera da go vratam }eseto so zlato
{to slu~ajno go bev na{ol. Onoj {to ja ~uva do
prosja~ki stap stignuva. Taa e proterana od site
gradovi i mesta kako opasnost od prv red. I sekoj
{to saka da `ivee dobro se trudi da veruva vo
sebe i da `ivee bez nea.
Prviot. Ba{ sega me kluka vo laktot i me ubeduva da ne go
ubijam vojvodata.
Vtoriot. Primi go |avolot v glava, no, ne veruvaj mu. ]e te
navle~e pa }e ofka{.
Prviot. Cvrst sum ko kamen. Ne mo`e da me nadvladee.
Vtoriot. Taka zboruva ~ovek {to si go ceni dobriot glas.
No, }e svr{ime li edna{ so ova?
Prviot. Tresni go so bal~akot po timbata, a potoa frli go
vo bo~vata so vino vo drugata soba.
Vtoriot. Odli~no! Od nego }e napravam prvoklasno vino.
Prviot. Tiho, se budi.
Vtoriot. Udri!
Prviot. Ne. Malku }e porazgovarame.
Klarens. Kade si Brekenberi? Vino daj mi!
Vtoriot. Naskoro }e imate vino, milorde, kolku {to vi du{a saka.
Klarens. Koj si ti?
Prviot. ^ovek kako vas.
Klarens. Ama ko mene ne si. Jas sum kralski ~ovek.
Prviot. No ti ne si veren na kralot ko nas.
Klarens. Glasen si ama ponizno gleda{.
Prviot. Glasot mi e kralski a taka gledam.
Klarens. Kolku mra~no i zlokobno govori{.
Vo o~ite zakana, {to ste bledi?
Koj ve pratil ovde? Koj i zo{to?
Vtoriot. Da, da, da
Klarens. Da me ubiete?
Dvajcata. Da, da.
Klarens. Nemavte hrabrost da mi ka`ete
kako }e najdete hrabrost da me ubiete?
Ri~ard Treti

33
Vsu{nost, momci, {to sum vi zgre{il?
Prviot. Nam ni{to tuku na kralot.
Klarens. So nego jas povtorno }e se smiram.
Vtoriot. Nikoga{, lorde. Za smrt spremete se.
Klarens. Zarem od cel svet vas ve odbraa nevin
da me ubiete? [to sum zgre{il?
Kaj se dokazite {to me tovarat?
Koja porota zakonska presuda
pred namurteniot sudija dostavila?
Koj izrekol smrtna kazna
za kutriot Klarens? Pred zakonot da mi sudi
nezakonska e zakanata so smrt.
Vi velam, ako otkup sakate
so krvta na Ristos za gre{nici proleana
begajte! Na strana racete od mene!
Prokleto delo ste naumile.
Prviot. [to pravime po naredba pravime.
Vtoriot. A toj {to ni naredi e kralot.
Klarens. Slugi ste zavedeni! Kralot velik
nad kralevite, vo zakonot svoj
naredi: Ne ubivaj! Povelbata
zarem negova }e ja prekr{ite za
~ove~ka da izvr{ite? Pazete!
V raka odmazda toj dr`i i vrz
glavite na neposlu{nite ja spu{ta.
Vtoriot. Odmazda takva na tebe toj spu{ta
krivokletnik {to si i ubiec.
Ti sveto se zakolna da se bori{
na stranata na domot Lankesterov.
Prviot. I ko predavnik na imeto bo`jo
zakletvata ja prekr{i i so me~
predavni~ki go raspara sinot
na svojot vladar.
Vtoriot. Komu se be{e zakolnal da go saka{
i brani{.
Prviot. [to tuku ni mafta{
so zakonot bo`ji {to ti prv
taka grubo go prekr{i?
Klarens. Bo`e, a
za kogo zlodeloto go storiv?
Za Edvard, brat mi, za nego go storiv.
Toj ne ve pra}a da me ubiete
oti vo grevot zacapan e isto
ko i jas. A gospod ako odmazda
vr{i za zlodeloto moe, znajte,
javno toj }e go izvr{i. O,
ne odzemajte mu go slu~ajov od
racete mo}ni. Toj javno, zakonski


34

neposlu{nite gi sose~uva.
Prviot. Koj te stori toga{ sluga krvav
za hrabriot bujat princ Plantagenet
da go usmrti{?
Klarens. Qubovta kon brat mi, |avolot, gnevot.
Prviot. Qubovta od brat ti, dol`nosta, grevot
tvoj, n# teraat da te ubieme.
Klarens. Za qubov na brat mi ne mrazete me.
Brat mu sum i iskreno go sakam.
Za pari ako ste najmeni kaj
brat mi Gloster }e ve pratam koj za
`ivotot moj podobro }e vi plati
odo{to Edvard za smrtta {tom ~ue.
Vtoriot. Se la`ete, brat vi Gloster ve mrazi.
Klarens. O, ne! Toj qubov i po~it kon mene
ima. Ottuka kaj nego odete.
Prviot. Toa sekako }e go storime.
Klarens. Ka`ete mu koga tatko ni na{
kne`evskiot Jork, so pobedna raka
trite sina n# blagoslovi i od
du{a n# podu~i da se sakame
na neslogava malku misle{e toj.
Potsetete go Gloster na ova i
}e vidite kako }e zapla~e.
Prviot. Da, mnogu. Ko nas {to n# u~e{e.
Klarens. Ne potsmevajte se, toj e dobar.
Prviot. Ko slana vo prolet. Ne la`ete se
toj nas n# pra}a da ve ubieme.
Klarens. Nevozmo`no! Toj leleka{e ko dete
koga me zatvoraa, me stiska{e na gradi,
i niz pla~ se kolne{e deka
sloboda }e mi izdejstvuva.
Prviot. Toa i go pravi. Te osloboduva
od zemskite maki i vo rajot te pra}a.
Vtoriot. Pomolete se, milorde. Sega mora
da umrete.
Klarens. Sveto ~uvstvo imate v du{a
{tom me terate na boga da se molam
a sepak, kon du{ite svoi ste slepi
i ubivaj}i me so gospod vojna
zapo~nuvate. O, gospodo
pomislete deka toj {to na delo
vakvo ve natera, za deloto }e ve mrazi.
Vtoriot. [to da pravime?
Klarens. Pokajte se i du{ata spasete si ja!
Koj od vas, da ste sinovi kne`evski,.
i li{eni od sloboda kako mene
Ri~ard Treti

35
pred dvajca takvi ubijci ko vas
za `ivotot svoj ne bi molel?
A jas sepak molam, ko {to i vie
bi molele da ste na moe mesto.
Prviot. Kaeweto e za kukavici i `eni.
Klarens. Nekaeweto e za divjaci i yverki.
Prijatelu, (na vtoriot ubiec) so`alba
v o~i ti gledam. O, ako
o~ite ne ti se la`ni, na moja
strana prejdi i za mene moli se.
Zarem prosjak da nema `al za princot
{to moli?
Vtoriot. Vnimavajte odnazad, milorde.
Prviot. (Go proboduva od zad grb) Na ti, na ti!
I ako s# ova ne ti e dosta
v bo~va }e te frlam!
(Izleguva so teloto.)
Vtoriot. Krvav zlostor izvr{en podlo!
O, ko Pilat raceve rado bi gi izmil
od ubistvovo yversko.
(Se vra}a prviot ubiec.)
Prviot. [to e? Misli{ ti ne u~estvuva{e?
]e vidi{, }e ~ue vojvodata
kolku se dvoume{e.
Vtoriot. Kamo da ~ue{e deka brat mu
go spasiv! Nagradata zemi ja ti
i ka`i mu deka za ubistvoto
na vojvodata se kajam.
(Izleguva.)
Prviot. Jas ne. Begaj, begaj kukavico!
Vo nekoja dupka sega, teloto
}e go skrijam duri vojvodata
ne naredi da se zakopa.
A posle, {tom nagradata ja zemam
najdobro }e e vedna{ da me snema.


^IN VTORI

Scena prva
London. Kralskiot dvorec. Muzika.
(Vleguvaat kral Edvard,bolen, vo stol, kralicata Elizabeta,
Dorset, Rivers, Hastingz, Bakingam i drugi.)
Edvard. Ete, dobro delo denes napraviv.
O, velmo`i, sojuzot ~uvajte go.
Jas povik sekoj den o~ekuvam
od spasitelot moj {to }e me odvede.
So mirna du{a na nebo }e dojdam


36

v mir {tom na zemja vas ve ostavam.
Riverse, Hastingze, rakuvajte se
omraz ne taete, zakolnete se
na qubov.
Rivers. Se kolnam omraza gor~liva v du{a nemam
i iskrena qubov v srce ~ustvuvam.
Hastingz. Tolku da mi e arno kolku {to
iskreno na istoto se kolnam
Edvard. Vnimavajte! Pred kralot va{ ako
la`evte, kralot mo}en nad kralojte
krivokletstvo }e vi namnisa i kraj
me|useben }e vi predodredi.
Hastingz Sre}ata }e vi bide kolku
qubovta ~ista vokoja se kolnam.
Rivers. I mene. Hastingz od srce go sakam.
Edvard. I za tebe gospo|o, ova va`i
i za tebe Dorsete, Bakingame.
I vie me|usebno se jadevte.
@eno, lord Hastingz sakaj go i daj mu
raka da ti bakne,{to }e pravite
s# iskreno neka bide.
Elizabeta. Hastingze, omrazata stara ja zaboravam `imi
sre}ata moja i na moite!
Edvard. Dorsete, pregrni go, Hastingze
lordot markiz sakaj go.
Dorset. Se kolnam.
Mirot ovde sklopen za mene e svet.
Hasringz. Se kolnam i jas.
(se pregrnuvaat)
Edvard. Bakingame kralski,
sega ti sojuzov potvrdi go
pregrnuvaj}i gi sojuznicite
na `ena mi taka usre}i me.
Bakingam. (Na kralicata) Ako nekoga{ Bakingam omraza
kon visosta va{a poka`e mesto
qubov dol`na kon vas i va{ite
bog so omraza da me kazni od tie
od koi {to qubov o~ekuvam!
I {tom najmnogu prijatel mi treba
i ~inam najdobriot sum go na{ol,
neka podol, prevtliv predavnik
toj mi bide! Za ova bog go molam
ako kon vas i va{ite sum zdr`an.
(Se pregrnuvaat)
Edvard. Srceto bolno, Bakingame kralski
zakletvata tvoja milno go topli.
U{te bratmi Gloster sega fali
Ri~ard Treti

37
mirot ovoj da go blagoslovi.
Bakungam. Vo prav ~as eve, vojvodata ide.
(Vleguva Gloster.)
Gloster. Dobro utro kralu moj i kralice,
sre}en vi den, velmo`i mo}ni.
Edvard. Sre}en e navistina, Glostere po
ona {to napravivme. Od razdorot
mir, od omrazata qubov verna me|u
velmo`ive gre{no zajadeni se
rodi.
Gloster. Bo`je delo, gospodaru moj,
Ako nekoj od taborov prisuten
od nesva}awe ili naset gre{en za
du{man me smeta {to nesvesno delo
navredlivo sum mu nanesol, za pro~ka
sega prijatelski go molam. Razdorot
smrt e za mene, go mrazam, Qubovta
na site dobra ja posakuvam.
Gospo|o, mir prvo od vas molam {to
so slu`ba pokorna }e go otkupam;
pa od tebe rodnino Bakingame
ako za ne{to sme se spre~kale;
pa od vas lorde Rivers, lorde Grej,
{to bez pri~ina mi se murtevte;
pa od tebe lorde Vudvil, lorde Skeilz
od vas velmo`i, gospodo, od site.
Ka`ete mi za `iv angli~anec
kogo so ne{to na du{a go nosam.
^ist sum ko novoroden~e i za
ova na gospod mu blagodaram.
Elizabeta. Od denes, svet treba denov da stane
Gosode, s# neka dobro se svr{i.
Gospodaru, va{eto veli~estvo
go molam Klarens da go pomiluva.
Gloster. No, gospo|o, zarem qubov ponudiv
za pred kralot da mi se potsmevate?
Zarem ima u{te nekoj za smrtta
na vojvodata velik {to ne ~ul?
(Site se sepnuvaat)
Bes~esno mrtvo go prezirate.
Rivers. U{te nekoj {to ne ~ul? A koj ~ul?
Elizabeta. Nebo segledno, {to svet e ova?
Bakingam. Lordu Dorset, kako drugiote da ne sum bled?
Dorset. Site sme bledi, dobar moj lordu.
Elizabeta. Klarens mrtov? Naredba druga jas
izdadov.
Gloster. No, po prvata kutriot umre
{to Merkur krilest ja odnese a


38

otpovikot trom polza~ go vle~kal
{to baven na zakopot mu stigna.
Da dade bog, nekoi poniski,
poneverni, po misli mra~ni pobliski,
a ne po krv, polo{o da ne gi
najde od siroma{kiot Klarens
a sepak von somne` da ostanat!
(Vleguva lord Stenli)
Stenli. Za slu`bata, kralu, nagradi me!
Edvard. Ne sega, taga v du{a imam.
Stenli. ]e kle~am duri ne me ~uete.
Edvard. Pa toga{ brzo ka`i {to saka{.
Stenli. Milost, gospodaru, za pa`ot moj,
{to denes zol gospodin ubi od
svitata na vojvodata Norfolk.
Rdvard. Jas bratot roden so smrt go kazniv
a ti moli{ rob da oslobodam?
Brat mi ne ubi - toj zgre{i v misli,
a sepak e kaznet so crna smrt.
Koj za nego pomoli? Koj v gnev
klekna, na razumnost me podu~i?
Za bratstvo, za qubov koj prozbori?
Zarem toj ne go napu{ti mo}niot
Virvik i na moja strana prejde?
Ili kaj Tjuksberi koga Oksford
me kutna zarem toj ne me spasi
i re~e: @ivej bratu, bidi kral ?
A koga nazemi v mrak le`evme
izyemneti do smrt zarem so svoja
ruba ne me pokri, a samiot
re~isi gol, no}ta ja probdeja?
Od umot moj se ova opak gnev
go izbri{a i nikoj od vas za s#
dobronamerno ne mi spomena.
No ko~ixija ili sluga va{
pijani {tom ubijat i likot
go izobli~at na Spasitelot na{
o, toga{ vedna{ pro{ka molite
a jas nepravi~no vi ja davam.
Stanli stanuva.
No za brat mi ne prozbori nikoj
ni jas gre{en ne si priorekov sam.
Za `ivotot site ve zadol`i
a za nego nikoj ne pomoli.
O bo`e! Za ova znam pravdata
site }e ne stigne, site bez red!
Ajde Hasingz! Ah, siromav Klarens!
( Izleguvaat Kralot, Hastingz, Kralicata, Rivers, Dorset i Grej )
Ri~ard Treti

39
Gloster. Brza ku~ka slepi ku~iwa ra|a.
Vidovte li kao prebledeja
rodninite krivi na kralicata
za smrtta na Klarens {tom slu{naa?
A kolku od kralot ja baraa!
No bog }e mi plati. A sega da
odime, Edvard da go te{ime.
Bakingam. Ve skedime va{a visost.
( Izleguvaat. )




S C E N A 2

Scena vo kralskiot dvor

Vleguvaat Vojvotkata od Jork so sinot i }erkata na Klarens

Mom~eto. Babi~ke, mrtov li e tatko n&
Vojvodkata. Ne, sinko.
Devoj~eto. Postojano lipa{, race kr{i{
kuka{: Klarense, sinko nesre}en?
Mom~eto. Ne, gleda{, so glavata ni{aj}i,
siraci, otpadnici n# vika{
a veli{, sepak, tatko n& e `iv?
Vojvotkata. Ah, de~iwa, gre{no me sfa{ate.
Za bolesta na kralot jas pla~am,
i molam da mi e `iv a ne za
tatkovinata vi smrt; za mrtviot
pla~ot zaludno e pla~.
Mom~eto. Zna~i babo, mrtvo e toj. Kralot,
striko mi, vinovnik e za toa.
Bog }e mu plati i iskreno jas
}e go molam toa da go stori.
Devoj~eto. I jas.
Vojvotkata. Molknete deca. Kralot ve saka.
Nevin~iwa ste i ne sfa}ate
za smrtta na tatko vi koj e kriv.
Mom~eto. Sfa}ame. Strikp mi dobar Gloster,
mi ka`a oti kralot nabeden
od kralicata v zatvor go stavi.
Koga mi ka`a, striko zaplaka,
me so`ali i milno me bakna;
re~e ko tatko jas da go imam,
deka }e me saka ko roden sin.
Devoj~eto. Ne`na forma dvoli~jeto zema
porokot dlabok ve{to go skrila!


40

Sin mi e, zna~i, moj sram, dvoli~je,
sepak, od gradive ne iscica.
Mom~eto. Misli{, striko mi glume{e, babo?
Vojvotkata. Da, sinko.
Mom~eto. Ne veruvam. No, {to se slu~uva?
(Vleguva Kralicata Elizabeta so raspu{teni kosi.
Ja pridr`uva Rivers i Dorset. )
Elizabeta. O, pu{tete me v `al da lipam jas,
sudba da kolnam, sebe da ma~am.
So o~ajot crn v bol }e se zadu{am
sama na sebe du{man }e stanam.
Vojvotkata. [to zna~i pozava na div nemir?
Elizabeta. Kraj na ~inot tragi~en. Edvard,
gospodarot moj, sinot tvoj, kralot na{
e mrtov! Zo{to grankite rastat
{tom korenot e gnil? [to ne svenat
lisjeto {tom sokot im go nema?
@ivej v taga ili umiraj brzo
za du{ite brzokrili kralskata
da ja stignat i ko podanici
verni nie da go sledime do
novoto kralstvo na ve~nata no}.
Vojvotkata. O, jas ma`ot ti diven go `alam
kolku {to pravo na nego imav!
I smrtta na ma` mi ja oplakav
lik negov vo decata gledaj}i.
No, sega dve ogledala od likot
mu kne`evski, kr{ go stori zlobna smrt
sal edno podlo uteha mi e
sramot svoj vo nego da go gledam.
Vdovica si no i majka i za
uteha deca si ima{. No, mene,
smrtta od race ma`ot mi go go strgna
i dva stolba od srceto krevko,
Klarens i Edvard. O, veruvaj mi,
polovina od mojot, bolot e tvoj
i pravo sosema imam `al da
ti nad`alam pla~ da ti natpla~am!
Mom~eto. Strino! Ti tatko mi ne go iz`ali
pa ne o~ekuvaj pomo{ vo `alta!
Devoj~eto. Neoplakan bolot ni ostana
i tagata vdovi~ka neka e takva!
Elizabeta. Za ta`ewe pomo{ ne mi treba
nerotka ne sum, ta`a~ka }e rodam:
Dote~ete vodi vo o~ive
pod nadgled na bogot voden, so
solzi bujni da go udavam svetot!
Lele ma`u moj, ah, Edvarde mil!
Ri~ard Treti

41
Decata. Lele tatko na{, ah, lordu Klarens!
Vojvotkata. Lele za Edvard, lele za Klarens!
Elizabeta. Samo Edvard potpora mi be{e.
Decata. Samo Klarens potpora ni be{e.
Vojvotkata. Samo tie potpora mi bea.
Elizabeta. Zagubila li vdovica tolku?
Decata. Zagubile li siraci tolku?
Vojvotkata. Zagubila li majka tolku?
Bo`e, jas majka sum na site tagi!
Site zasebno ta`at za site jas.
Za Edvard taa lipa isto i jas;
Za Klarens jas lipam, a taa ne:
Decava za Klarens `alat, `alam i jas;
za Edvard jas `alam no tie ne:
Lele, trojno vrz trojno `alnata,
solzi prolejte! Sestra na `alot va{,
so ta`ewe }e go pothranuvam.
Dorset. Ute{i se, kralice: bog ne saka
so neblagodarnost delata da mu gi prima{:
vo svetov obi~en neblagodarno e
bezvolno dolgot da se vra}a {to
{tedro i milostivo edna{ se dal;
a u{te polo{o e vo slu~aite
koga dolgot kralski nazad se bara.
Rivers. Ko majka sega gospo|o misli,
na sin ti, princot mlad: i vikni go
da se vokrali; uteha ti e toj.
Tagi zakopaj so mrtviot Edvard
kraj tronot na `iviot posej radost.
(Vleguvaat Gloster, Bakingam, Stanli, Hastingz, Ratklif)
Gloster. Smiri se snao; site pri~ina
imame da go `alime zatemnuvaweto
na svetlata ni yvezda;
no `alosta bolot ne go le~i.
Gospo|o majko, prosti mi te molam,
{to vedna{ ne te vidov (kleknuva)
na kolena za blagoslov ponizno te molam.
Vojvotkata. Blagosloven bidi, so du{a meka
polna qubov, milost, pokornost, vernost!
Gloster. Amin! (za sebe) i vo starost dlaboka umri!
Blagoslovot majkin vaka zavr{uva:
ba{ ~udno {to krajot go ispu{ti.
Bakingam. Princovi murtavi, velmo`i ta`ni,
{to tovarov `al dru`no go nosite,
so qubov zaemna obodrete se:
`etvata od kralov {tura ni be{e
no od sin mu naj{tedra }e bide.
Gnevot razmiren od srcata luti


42

potisnat e skoro i zale~enoto
mora da go do~uvame vo sloga:
Najdobro e, ~inam, so mala svita
princot da se dovede od Ladlou
i da se krunisa ovde vo London.
Rivers. Zo{to mala svita lordu Bakingam?
Bakingam. Za{to od pogolema, milorde,
ranata od zloba pak }e ni prsne;
}e se podotvori, posebno sega
koga sme krevki i bez nov vladar;
tamu kaj{to sekoj kow so labavi
e uzdi i mo`e da trgne kaj{to saka,
ne samo zloto, tuku i stravot
od zlo, mislam, treba da se spre~i.
Gloster. Mislam deka kralot site n# smiri,
ostanuvam veren na dogovorot.
Rivers. isto i jas; a veruvam i site.
no, {tom vlasta ni e krevka, ne treba
na isku{enie da ja stavame
{to bi proizleglo od pogolema svita;
zatoa so Bakingam se slo`uvam
malkumina princot da go dopratat.
Hastingz. I jas.
Gloster. Dobro. Samo u{te da re{ime
koi lu|e vo Ladlou }e odat:
gospo|o majko i vie snao,
}e ni pomognete li vo ova?
Elizabeta
Vojvotkata Od s# srce. (Izleguvaat site osven Gloster i Bakingam.)
Bakingam. Lordu, koj bilo po princot da odi,
ne smeeme doma da ~ekame.
Oti po pat }e na~ekam mo`nost
ko voved vo ona {to zboruvavme,
rodninite vozgordi na kralicata
od princot da gi trgnam.
Gloster. O, vtoro moe jas, sovetniku na duhot,
proroku moj taen, bratu~edu mil!
Ko dete sega tebe }e te sledam.
Kon Ladlou! I nie sme vo igra. (Izleguvaat.)

Scena treta
Ulica vo London. Dvajca gra|ani.
Prviot. Dobro utro kom{ija, kaj brza{?
Vtoriot. Ne oti znam. Ja ~u vesta?
Prviot. Ja ~uv. Znam deka kralot e mrtov.
Vtoriot. Lo{i vetsi. Retko dobri da ~ue{.
Se pla{am, se pla{am, lo{i
Ri~ard Treti

43
vetri{ta da ne zaduvaat.
(Vleguva tret gra|anin.)
Tretiot. Zdravo `ivo, kom{ii.
Prviot. Zdravje da ima{.
Tretiot. To~no e deka dobriot kral
Edvard umrel?
Vtoriot. Poto~na ne mo`e da bide.
Tretiot. Zna~i gospodo da ~ekame bura.
Prviot. ]e se izna~ekame. Sin mu }e vladee.
Tretiot. Te{ko na zemjata vo koja vladee dete.
Vtoriot. Nade`en toj e vladar, duri sozree
sovetot pod nego }e vladee,
a potoa i sam, ~inam, toga{
i dotoga{ dobro }e vladee.
Prviot. Taka be{e i koga Henri {esti
so nepolni devet meseci stana
kral vo Pariz.
Tretiot. Taka be{e?
Ne, ne prijateli, `ivi boga;
toga{ zemjata slavno
od ve{t sovet be{e rakovodena
a kralot dobri strikovci ima{e
veli~estvoto da mu go za{titat.
Prviot. Pa i ovoj ima, i po tatko
i po majka.
Tretiot. Podobro site da mu bea po tatko
ili po tatko da nema{e ni eden;
oti trkata koj e najblizok
site preblizu }e n# pogodi
sega, ako Bog ne ja spre~i.
Preopasen e vojvodata Gloster!
A rodninite na kralicata
`ol~ni i vozgordi: ako so niv
vladeat a ne vladeat sami,
zemjava bolna ko porano }e turka.
Prviot. Samo na najlo{oto mislime;
}e bide sepak dobro.
Tretiot. [tom se naobla~i, mudriot se nametnuva,
{tom pa|aat lisjata na zima mirisa,
koj ne o~ekuva po zajdisonce da se sno}i?
Po predvremeni luwi doa|a beda.
Mo`e da e dobro, ako bog dade
no takov dar za nas ne o~ekuvam.
Vtoriot. Srcata ~ove~ki strav se polni
i nema ~ovek `iv na svetot
{to ne treperi od strav.
Tretiot. Pred sekoja promena e taka:
so bo`ji uset, umot zloto idno


44

go se}ava; ko nadojdenite vodi
{to navestuvaat silna bura.
No bog sam }e re{i. Kade trgnavte?
Vtoriot. Odime na sud.
Tretiot. Isto i jas. Doa|am so vas. (Izleguvaat.)

Scena ~etiri
London. Kralskiot dvorec.
(Vleguvaat arhiepiskopot od Jork, mladiot vojvoda od Jork,
kralicata Elizabeta i vojvotkata od Jork.)
Arhiepiskopot. Sno{ti slu{am vo Nortampton bile,
no}eska vo Stoni-Stratford }e bidat
a utre, ili zadutre se ovde.
Vojvotkata. Goram od `elba princot da go vidam:
sega kojznae kolku porasnal.
Elizabeta. Ne e ba{ taka, velat sin mi Jork
vo rastot ve}e go nadvi{il.
Jork. Da, majko. No, ne mi e ba{ milo.
Vojvotkata. Zo{to sinko, ubavo e da raste{.
Jork. Babo, edna no}, koga ve~eravme,
vujko mi Rivers re~e deka sum go
nadvi{il brat mi: Da, re~e striko mi
Gloster, no maloto rasje ~ar ima,
a korovot znae samo da raste:
ottoga{, ~inam, ne sakam da rastam,
oti bavno raste miloto cve}e
a brzo samo korovot zlo~est.
Vojvotkata. Dobro ka`ano, no toa ne va`e{e
za onoj {to toa ti go ka`a.
Najspe~en stvor be{e kako dete,
pa raste{e dolgo, raste{e bavno,
i ako praviloto mu e to~no,
najdoblesten ma` sega bi bil.
Arhiepiskopot. Nesomneno takov i e, gospo|o.
Vojvotkata. Se nadevam, no sepak ostavete
majkite da se somnevaat.
Jork. @imi s#, da se setev toga{,
}e go bocnev striko mi za stasot
pove}e odo{to toj za mojot.
Vojvotkata. [to re~e princu? Povtori da ~ujam.
Jork. Velam striko mi rastel tolku brzo
{to koga imal samo dva ~asa
mo`el da grize lu{pa: a jas do dve
godini nemav nieden zab. Ama ova
bi bilo dobro, ne babo?
Vojvotkata. Koj ti go ka`a ova?
jork. Negovata neguvatelka babo.
Ri~ard Treti

45
Vojvotkata. No taa umre pred ti da se rodi{.
Jork. Ako ne e taa toga{ ne znam koj.
Elizabeta. Mnogu zboruva{; molkni, zloben si.
Arhiepiskopot. Ne karajte go deteto, gospo|o.
Elizabeta. I yidovite imaat u{i.
(Vleguva glasnik.)
Arhiepiskopot. Doa|a glasnik. Kakvi se vestite?
Glasnikot. Takvi, milorde, {to `al mi e
da gi soop{tam.
Elizabeta. Kako e princot?
Glasnikot. Dobar gospo|o i vo dobro zdravje.
Vojvotkata. Pa {to e vesta?
Glasnikot. Lord Rivers, lord Grej a so niv i
ser Tomas Von, zato~eni se vo Pomfret.
Vojvotkata. Po ~ija zapoved?
Glasnikto. Na mo}nite vojvodi Gloster i Bakingam.
Arhiepiskopot. Za koe delo?
Glasnikot. S# {to znaev ka`av; zo{to i za
kakvo delo velmo`ite gi tovarat
mene ne mi e poznato, milorde.
Elizabeta. Lele bo`e, domot mi se ru{i,
tigarot ja zgrap~il ne`nata srna;
tiranija sura po~nuva da lida
kon tronot nevin i bespomo{en.
Uni{tuvawe, kole`, smrt sledat!
Ko na karta krajot jasno go gledam.
Vojvotkata. O kleti nemirni denovi crni,
kolku li od vas o~i mi videle!
Ma` mi, za krunata v grob pojde;
so menliva sre}a decata bea,
a jas smerno se raduvav ili pla~ev:
i najsetne, koga na tron sednaa,
zavojuvaa edni protiv drugi
pobednicite: brat protiv brat,
krv protiv krv, sekoj protiv sekogo:
O nasilstvo ludo, nezauzdeno,
gnevot proklet edna{ zauzdi si go;
ili neka umram, smrt pove}e da ne gledam!
Elizabeta. Dojdi sinko, dojdi, odime vo
svetili{teto. Zbogum, gospo|o.
Vojvotkata. ^ekajte, doa|am so vas.
Elizabeta. Nemate pri~ina za toa.
Arhiepiskopot. Odete gospo|o milozliva
i tamu bogatstvoto nosete go
eve, vam pe~atot {to go ~uvav
vi go davam: i neka me snajde
ona {to vam i na va{ite vi go posakuvam!


46

Odete, do svetili{te }e ve dopratam.
(Izleguvaat.)

^IN TRETI
Scena prva
London. Ulica.
Se slu{a zvuk od truba. Vleguvaat mladiot princ, Gloster,
Bakingam, Kejtzbi, Kardinalot i drugi.)
Bakingam. Dobredojde, princu, doma vo London.
Gloster. Dobredojde, vladaru na mislite moi
patot te`ok dosta te rasta`il.
Princot. Ne, striko, krstovite na{i po pat
te`ok i zamoren go napravija:
Pove}e strikovci sakav na do~ekot.
Gloster. Doblesta nevina tvoja s# u{te
ne patela od svetot poro~en:
Samo po izgled lu|eto gi ceni{
a bog znae oti du{ata mnogu
retko so izgledot e istovetna.
Vujkovcite {to gi bara{, opasni se;
Milosta tvoja slatkore~ivosta
im ja znae, no ne i otrovot v du{a:
Gospod da te ~uva od niv i od
prijateli la`ni.
Princot. Gospod da me
~uva od prijateli la`ni. No
tie ne bea takvi.
Gloster. Gospodaru, na~alnikot na London
doa|a da ve pozdravi.
(Bleguva na~alnikot so svojata svita)
Na~alnikot.Bog da ve plagoslovi
so zdravje i sre}a.
Princot. Ti blagodaram, lordu moj dobar, vi
blagodaram na site. Mislev brat mi
Jork i majka mi u{te na pat }e ne
pre~ekaat: Kaj e toj mrzliv Hastingz
da n& ka`e dali }e dojdat ili ne!
(Veguva Hastingz)
Bakingam. Eve lordot ispoten doa}a.
Princot. Dobredojde, {e dojde li majka n& ?
Hastingz. Bog znae po koj povod no ne i jas.
kralicata, majka bi, i bratv i Jork
v svetili{te zaminaa. Princot ne`en
mnogu saka{e milosta da vi ja
vidi no, majka mu silum go spre~i.
Bakingam. Gestot nejzin brz e i nepromislen!
Kardinalu, ubedete ja, ve molam,
Ri~ard Treti

47
kralicata, vojvodata Jork vedna{
kaj brat mu kralski da go prati. Ako
odbiva, odete i vie Hastingz
i silum od nejze ottrgnete go.
Kardinalot. Lordu Bakingam, ako neve{tiot
mi zbor, vojvodata od majka mu
go dobie, toga{ v ~as ~ekajte go;
No, ako e inatna na molbite
blagi,gospod nebesen zabranuva
pravoto sveto na svetili{teto
da go prekr{ime! Za seta zemja
vo taka dlabok grev ne bi zagazil.
Bakingam. Tvrdokorni ste premnogu, milorde,
tesnogledi kon pravilata:
Po dene{nite sfa}awa, tvrdam
zemaweto negovo ne e bogohulie.
Oti korisnik na pravoto sveto
e onoj {to so dela go zaslu`il ili
{to go baral samostojno: princov,
ni go baral ni go zaslu`il;
sledstveno, spored mene, ne go ni ima:
zna~i, kr{ej}ipravo {to go nema,
ni redot tamo{en ni ne{to drugo
prekr{uvate. Za ma`i svetci
sum ~ul no za deca svetci nikoga{.
Kardinalot. Brgu me razubedivte, milorde.
]e dodjete li so mene, Hastingz?
Hastingz. Doa|am, milorde.
Princot. So brzina najgolema pojdete.
(Izleguvaat kardinalot i Hastingz)
Striko Gloster, ako brat mi dojde
kade }e bideme do krunisuvaweto?
Gloster. Kade {to najmnogu }e mu se dopadne
na kralskata visost tvoja. Moj sovet
e dva tri dena v Kula da ostane{:
potoa, po volja, kaj{to najdobro
za zdravjeto i duhot }e ti godi.
Princot. Najmalku od s# Kulata ja sakam.
Julij Cezar li ja izgradil, lordu?
Bakingam. Toj ja zapo~nal, blagoroden lordu;
a dograduvana e podocna.
Princot. Zapi{ano li e ili preneseno
usno deka tokmu toj ja gradel?
Bakingam. Zapi{ano e blagoroden lordu.
Princot. No i da ne e, lordu, vistinata
~inam, niz vekovite }e `ivee,
ka`uvana na pokolenijata
s# do posledniot Suden den.


48

Gloster.(za sebe) Mudrite mladi, velat, ne `iveat dolgo.
Princot. [to veli{, striko?
Gloster. Velam slavata
i nezapi{ana `ivee dolgo.
(za sebe) Taka ko porok vo lik na krivda
na zborot dve zna~ewa mu davam.
Princot. Toj Julij Cezar slaven bil ~ovek;
so ona so koe hrabrosta, umot
mu go zbogatil, so toa umot
zapi{a, hrabrosta mu ja ovekove~i:
neosvoen od smrtta vakviot e
osvojuva~, go nema v `ivot no
`ivee v slava. ^uj me Bakingame -
Bakingam. Da, blagoroden moj lordu?
Princot. Ako do`iveam ma` da stanam,
Francija nazad }e ja vratam, ili
`ivean ko kral, ko vojnik }e umram.
Gloster. (za sebe) Pred kusoto leto proletta e rana.
(Se vra}aat Hastingz i Kardinalot so mladiot Jork.)
Bakingam. Vo dobro vreme mladiot Jork ide.
Princot. Ri~ard od Jork! Kako si mil na{ brate?
Jork. Dobro, gospodaru moj golem, takva
titula sega mora da koristam.
Princot. Da brate, za `al na{a i tvoja:
na toj {to dostojno mu prilega{e
umre skoro i taa dosta zagubi.
Gloster. Kako e vnukot na{, kne`evskiot Jork?
Jork. Blagodaram, striko, dobar. O, lordu,
ti re~e korovot najbrgu raste. Princot,
brat mi, me nadvi{il mnogu.
Gloster. Da lordu.
Jork. Zna~i toj e besploden?
Gloster. Takvo ne{to ne smeam da ka`am.
Jork. Toga{ pove}e ti dol`i od mene.
Gloster. Ko vladar toj mo`e da mi naredi
a tebe ko rodnina da te slu{am.
Jork. Te molam striko daj mi ja kamata.
Gloster. Kamava? Od s# srce vnu~ko moj mal.
Princot. Prosi{ brate?
Jork. Od striko mi mil {to znam }e mi ja dade;
ne e grev igra~ka da se dade.
Gloster. I pogolem dar striko }e ti dade.
Jork. Pogolem? Zna~i na me~ot misli{.
Gloster. Da, vnu~ko no polesen da be{e.
Jork. Aha, lesnite darovi gi dava{
za pote{kite odgovorot e ne.
Gloster. Prete`ok e za tebe da go nosi{.
Ri~ard Treti

49
Jork. I pote`ok da e bi bil lesen.
Gloster. [to? Oru`jevo go saka{, lordu mal?
Jork. Za dostojno da ti se oddol`am.
Gloster. Kako?
Jork. Malku.
Princot. S# u{te na jazik e oster no ti
striko, znae{ kako da go podnese{
Jork. Misli{ da me nosi ne da me podnese?
Striko, brat mi nam ni se potsmeva;
oti sum male~ok ko nekoj majmun
misli deka na ramena treba da me nosi{.
Bakingam. (za sebe) Kolku ostroumno razmisluva toj!
Za prezirot kon Gloster da go ubla`i
toj prikladno na sebe se ruga:
~udo edno, em mlad em tolku itar.
Gloster. Mo`e da pojdeme gospodaru?
Jas i rodninata moj Bakingam
kaj majka vi odime so molba
v Kula dobredojde da vi posaka.
Jork. [to? Zar v Kula odite gospodaru?
Princot. Lordot moj za{titnik taka bara.
Jork. Lo{i soni{ta v Kula }e me ma~at.
Gloster. Zo{to? Od {to bi se pla{el?
Jork. Od duhot gneven na striko mi Klarens:
mi ka`a baba, ubien bil tamu.
Princot. Od mrtvi strikovci ne se pla{am.
Gloster. Ni od `ivi, se nadevam.
Princot. Iako se `ivi, se nadevam, ne treba
da se pla{am. No, ajde! So te{ko srce
v Kula odam. na niv mislej}i.
(Truba. Izleguvaat site osven Gloster, Bakingam i Kejtzbi.)
Bakingam. ^inam, bezobraznovo Jork~e
od majka mu podla podu~eno be{e
taka zlobno da vi se ismee.
Gloster. Se razbira: mom~eto e opasno,
smelo, brzo, umno, sposobno, itro:
na majka si se isteralo epten.
Bakingam. To~no, no dosta za niv. Dojdi, Kejtzbi,
se zakolna ti da gi sproveduva{ namerite na{i
i vo tajnost da go dr`i{ ona
{to }e go ka`eme:
pri~inite na{i dobro gi znae{.
[to misli{? Te{ko li e lordot Hastingz
da se pridobie za planot na{,
vojvodata Gloster da se postavi
na tronot kralski od ostrovov slaven?
Kejtzbi Poradi tatko mu, toj tolku princot


50

go saka {to pridobivaweto za
bilo {to protiv nego e nevozmo`no.
Bakingam. A {to misli{ za Stanli?
Kejtzbi. Vo s# }e go sledi Hastingza.
Bakingam. Toga{ vaka: odi dobar moj Kejtzbi
i odokolu nadu{kaj {to misli
lordot Hastingz za namerite na{i;
i vikni go utre da dojde v Kula,
za krunisuvaweto da porazgovarame.
Ako vidi{ deka ni e naklonet,
ohrabri go, planot na{ ka`i mu go:
ako e tvrd, mrtov laden, bezvolen,
i ti bidi takov; prekini vedna{
i za stavov negov izvesti n#:
utre dva sobira dr`i me a ti
me|u najzafatenite }e bide{.
Gloster. Pozdravi go lord Viljem i ka`i mu
deka utre du{manite negovi
vo dvorecot Pomfret }e prokrvarat
i neka radosen od vesta, bakne`
pove}e na madam [or & podari.
Bakingam. Odi sega i s# dobro izvr{i.
Kejtzbi. ]e storam s# {to mo`am, lordovi.
Gloster. ]e mi se javi{, Kejtzbi, pred spiewe?
Kejtzbi. Da, lordu moj.
Gloster. Vo Krozbi objacata }e n# najde{.
(Izleguva Kejtzbi.)
Bakingam. [to }e bide lordu, ako lordot
Hastingz predlogot ne n& go prifati?
Gloster. Glavata }e mu letne - }e vidime.
[tom stanam kral, grofovijata Hirford
baraj ja od mene i podvi`niot
imot {to go dr`e{e kralot, brat mi.
Bakingam. Vetuvaweto ova od rakata
na milosta va{a }e go baram.
Gloster I najqubezno }e ti se dade. No,
da ve~erame sega za potoa
pak za planot da porazgovarame.
(Izleguvaat.)

S C E N A 2

Pred ku}ata na lord Hastingz; no}e
(Glasnik pred vratata.)
Glasnikot. (~uka) Gospodaru! Gospodaru!
Hastingz. (odvnatre) Koj ~uka?
Glasnikot. Glasnik od lord Stanli.
Ri~ard Treti

51
Hastingz. (odvnatre) Kolku e ~asot?
Glasnikot. Ot~uka ~etiri.
(Hastingz ja otvora vratata.)
Hastingz. Zarem lordot Stanli bo no}ive dolgi
ne spie?
Glasnikot. Izgleda, po ona {to }e vi ka`am.
Prvo, toj mnogu ve pozdravuva.
Hastingz. A vtoro?
Glasnikot. Vtoro vi javuva oti no}va
vepar na son {lemot mu go simnal:
pa deka dva sobira }e se dr`at,
i za re{enijata na edniot
na drugiot mo`e da za`alite.
Zatoa pra{uva dali sakate
vedna{, so nego, na kowi kon sever
da odjavate i opasnosta {to
ja nasetuva da ja izbegnete.
Hastingz. O, nazad pojdi kaj gospodarot svoj ,
strav da nema od zasebni sobiri
Toj i jas na edniot }e sme, a na
drugiot, prijatelot moj, Kejtzbi.
Ni{to {to za nas }e se odnesuva
bez moe znaewe ne }e mine.
Stravot mu e plitok i bez osnova.
A za sonot, me ~udi, {to slepo
vo prisenot na moriwata veruva
Da se bega od krmakot pred v trag
da ti vlegol, znak e za nego v trag
da ti vleze i da lovi koga
ne mislel na lov. Odi, gospodarot
kaj mene neka dojde pa zaedno
da pojdeme v Kula, i }e vidi
veparot qubezen }e bide so nas.
Glasnikot. Odam, lordu, i s# }e mu prenesuvam.
(Si odi
(Vleguva Kejrzbi)
Kejtzbi. Dobro utro, blagoroden lordu!
Hastingz. Dobro utro, Kejtzbi, ranobudecu,
{to e novo vo dr`avava tro{na?
Kejtzbi. Svetot navistina se ni{a, lordu
i nema da se smiri se duri Ri~ard
venecot kralski ne go ponese.
Hastingz. [to, venecot? Zarem na krupnata misli{?
Kejtzbi. Da, lordu.
Hastingz. Podobro krunava od
ramena da mi letne odo{to
da ja vidam tolku gre{no smestena.
Se kolne{ li deka toa mu e cel?


52

Kejtzbi. Vo `ivotot, i u{te se nadeva
na pod{ka va{a vo ova: pa
zatoa dobri vesti vi pra}a,
deka tokmu denes, du{manite
va{i, rodninite na kralicata,
mora da umrat vo dvorecot Ppomfret.
Hastingz. Iskreno, za vestive ne }e `alam,
sekoga{ tie du{mani mi bile,
naslednicite vistinski, toa ni
po cena na {ivotot ne }e se slu~i.
Kejtzbi. Bog neka ve ~uva vo plemenitosta.
Hastingz. No, po godina ve}e }e se smeam
na tie kaj gospodarit {to me
nabedija, krajot gledaj}i im go.
Pa, Kejtzbi, pred dve nedeli da minat,
nekoi nepodgotveni gi ispra}am.
Kejtzbi. Grozno e da se umre, dobar lordu,
nepodgotven i neo~ekuvano.
Hastingz. Grozno, grozno! A toa }e se slu~i
so Rivers, Von i Grej: a }e se slu~i
i so drugi {to se mislat bezbedni
ko {to sme ti i jas so Ri~ard i Bakingam.
Kejtzbi. I dvajcata visoko ve cenat -
(za sebe) - oti za niv ve}e e mrtov.
Hastingz. Znam, a toa dobro sum go zaslu`il.
(Vleguva Lord Stanli.)
Dojdi, dojdi, kade ti e kopjeto?
Zarem ve}e od veparot ne se pla{i{?
Stanli. Dobro utro, lordu, dobro utro Kejtzbi
smej se no, `imi krstot, sobirame
razli~ni mnogu mi se somnitelni.
Hastingz. Zarem samo ti `ivotot si go saka{?
Te uveruvam deka tokmu denes
ko nikoga{ `ivotot si go sakam.
Zarem da ne misli{ deka sme bezbedni
misli{ vaka budalski bi sme smeel?
Stanli. I lordovite od London za Pomfret
koga javaa veseli bea i
sigurni, ne somnevaj{i se ni mig;
No, sepak v mig denot im se stemna.
Ba{ od brz udar na vragot sa pla{am:
Kamo sre{a da ne sum vo pravo! No,
}e pojdeme li v Kula? Denot vrvi.
Hastingz. Odime, a lordovite za kou
zboruva{e denes }e gi obezglavat.
Stanli. Podobro, velam glavi da si nosat
odo{to obvinitelite {apki.
Ri~ard Treti

53
No, da pojdeme, lordu.
(Vleguva pomo{nikot na glasnikot.)
Trgnete napred. So mom~evo malku
}e pozboruvam.
(Stanli i Kejtzbi izleguvaat.)
Kako si mom~e?
Kako ti odi?
Pom.na glas. Podobro {tom
lordstvoto va{e me pra{uva.
Hastingz. Ti velam podobro mi e sega od
posledniot pat koga me vide;
Toga{ v Kula me vodea nabeden
od sojuznicite na kralicata;
no sega, ova vo doverba ti go
velam, smrtta neizbe`no gi ~eka
a jas sum podobar od bilo koga.
Pom.glasnik. Bog po zadovolstvo neka vi ~ini.
Hastingz. Bravo mom~e, ispij edna za mene.
(Mu frla }ese)
Pom.glasnik. Mu blagodaram na lordstvoto va{e.
(Izleguva)
(Vleguva Bakingam.)
Bakingam. [to, so pop zboruvate kancelaru?
Toj na prijatelite va{i vo
Pomfred im treba, no nikako vam.
Hastingz. Navistina, koga svetijava go
sretnav, na lu|eto {to gi spomnavte
se setiv. ]e odime li v Kula?
Bakingam Da, lordu, no dolgo ne ostanuvam.
]e se vratam pred lordstvoto va{e.
Hastingz. Mo`no e. Za ru~ek }e bidam tamu

Bakingam. (za sebe) I za ve`era, iako ne znae{.
(glasno) ]e odime li?
Hastingz. Na vas, lordu, ~ekam.
(Izleguvaat zaedno.)

Scena treta
Pomfret.
Vleguvaat ser Ri~ard Ratklif so stra`a koja gi
sproveduva Rivers, Grej i Von na gubili{te.)
Rivers. Ser Ri~ard Ratklif, da ti ka`am. Denes
}e vidi{ podanici {to }e umrat
bidej}i verni i poslu{ni bile.
Grej. Bog princot neka go ~uva od sojot va{!
Banda ste vie krvopijci kleti.
Von. Za ova zlo }e ve navjasa edna{.


54

Ratklif. Dosta, `ivotot va{ zavr{uva ovde.
Rivers. O, Pomfret, Pomfret, ti zatvoru krvav,
za velmo`i mnogu fatalno koben!
Me|u vinovnite yidi{ta tvoi
Ri~ard Vtori so smrt be{e naka`an;
i za u{te pozloglasen da stene{
i krvta nevina na{a, ispi ja!
Grej. Kletvata na Margarita ne stigna,
frlena vrz nas i vrz Hasingz, deka
gledavme koga Ri~ard sin & go zakla.
Rivars. I Ri~ard go prokolna i Bakingam,
go prokolna i Hastingz. Pomni, bo`e,
i niv da gi stigne ko sega nas!
A za sestra mi i decata nejzini,
zadovoli se, na pravina, }e {ikne.
Ratkliv. Pobrzajte, ~asot smrten e blizu.
Rivers. Grej, Von, da se pregneme i zbogum
do sredbata povtorna vo rajot.
(Izleguvaat.)

S c e n a ~etvrta

Kulata vo London

(Bakingam, Stanli, Hastingz, Elskiot episkop, Ratklif, Lavel
i drugi sedat na masa)
Hastingz. Velomo`i silni, se sobravme ovde
za krunisuvaweto da re{ime.
Ka`ete, koj den }e bide toa?
Bakingam. S# e spremno za ~inot kralski?
Stanli. Da, u{te vreme da opredelime.
Episkopot. Sudam oti utre den bi bil sre}en.
Bakingam. [to misli lordot za{titnik za ova?
Koj e najblizok so vojvodata?
Episkopot. Vie, ~inam, najdobro mislite
mu gi znaete.
Bakingam. Po likot se znaeme: za srcata,
toj znae za moeto kolku jas
za va{eto a jas za negovoto
kolku vie za moeto. Lordot Hastingz,
vie po qubov, ~inam, ste najbliski.
Hastingz. Mu blagodaram. Znam oti me saka;
no {to smeri so krunisuvaweto
niti sum go pra{al, niti toj mi go ka`al
misleweto svoe milozlivo.
No, vie, ~esni lordovi, vremeto
odredete go, a za vojvodata
Ri~ard Treti

55
}e se soglasi.
(Vleguva Gloster)
Episkopot. Vo sre}en ~as vojvodata ide.
Gloster. Lordovi ~esni, rodnini mili,
dobro utro. Se uspav no veruvam
i bez mene bi re{ile raboti
{to so mene bi se blagoslovile.
Bakingam. Da ne dojdevte na ~asov, lordu moj,
Viljam lord Hastingz za vas glasal
mislam, za vokraluvaweto na tronot!
Gloster. Posmel ~ovek od lord Hastingz nema.
Toj mene dobro me znae i saka.
dobri jagodi v gradina vi vidov:
Ve molam, pratete nekogo po niv.
Episkopot. Se razbira, so zadovolstvo, lordu.
(Izleguva.)
Gloster. Rodnino Bakingam, samo za ~as.
(Go povlekuva na strana)
Kejtzbi Hastingz go produ{kal za ona.
Gospodinov tolku se zakrvil {to
samo mrtov soglasnost bi dal sinot
na gospodarot negov, kako {to
ponizno go vika, da go zagubi
pravoto na angliskiot prestol.
Bakingam. Povle~ete se malku, idam po vas/
(Izleguva.)
Stanli. Denot sve~en u{te ne utvrden.
Utre, mislam, prerano e sepak,
a i sam ne sum dovolno podgotven
kako {to bi bil ako se odlo`i.
(Se vra}a Episkopot.)
Episkopot. Kade e lordot, vojvodata Gloste?
Po jagodine ve}e prativ.
Hastingz. Toj mek i bodar mi izgleda utrovo
ne{to ubavo mora da mu po{lo
{tom vaka veselo n# pozdravi.
Vo svetot risjanski nema drug ~ovek
{to od nego pomalku ~uvstvata
bi gi skril, na likot vedna{ srceto
mu se ~ita.
Stanli. [to mu pro~ita denes, od srceto
po znaci na lik {to gi poka`a?
Hastingz. Od nikogo ovde ne e povreden,
da be{e, od pogledot }e mu videv.
(Se vra}aat Gloster i Bakingam; Gloster e kisel
so namurteni ve|i, si gi podgriznuva ustite.)
Gloster. Ka`ete, ve molam, {to zaslu`ile
tie {to smrt mi tokmat so |avolski igri


56

i ve{terstvo kleto, i {to telovo so
baewe adski mi go zavladale?
Hastingz. Qubovta ne`na {to kon vas ja imam
mi dava pravo prv pred velmo`ibe
takvite da gi sudam; bez ogled
koi se, velam, smrt zaslu`uvaat.
Gloster. Toga{ o~ite va{i za zloto neka
svedo~at. Gledajte {to sum kolnat,
videte, rakava mi e drvce mlado
od kletva sognieno; `enata na
Edvard, taa ve{terka ~udovi{na
i onaa kurva rasturena, [or,
so magii vaka me bele`ija.
Hasingz. Ako toa go storile, lordu-
Gloster. Ako! Ti za{titniku na kurvite,
zarem ti mene za ako mi zboruva{?
Predavnik si ti! Se~ete mu ja glavata!
@imi sveti Pavle, nema da ru~am
pred ovde da ja vidam strkalana.
Lavel, Ratklif! Svr{ete go toa:
Koj me saka neka stane, neka me sledi.
(Zaminuvaat site osven Hastingz, Lavel iRatklif.)
Hastingz. Zlo, zlo nad Anglija! Ne nad mene;
da mislev mo`ev da se spasam. Stanli
veparot go soni {to du{kal po
nas. A jas prezrev. Odbiv da begam:
Tripati denes kowot mi se prepna,
trzna divo Kulata {tom ja vide
ne}ej}i v klanica da me nosi.
O, sega popot pree{en mi treba.
Se kajam {to na glasnikot mu rekov,
vo nalet zlo~est, oti denes Pomfret,
du{manite moi }e gi sose~at.
O, Margarito, Margarito! ]e
molsne sega kletvata ti te{ka vrz
glavata bedna na kutriot Hastingz!
Ratklif. Dosta, dosta, vojvodata bi ru~al:
bidi kratok; glavata ti ja bara.
Hastingz. O, milost momentna na smrtnicite,
pomila {to si od milosta bo`ja!
Koj nade` bara vo pogledot ti la`en,
kako pijan mornar `ivee na jarbol
{to teterav mo`e v ~as da se urne
vo zagrabot koben na dlabo~inite.
Lavel. Ajde brzni! Bezvredno e da kuka{!
Hastingz. O, Ri~arde krvav, Anglijo jadna!
Najstra{no doba ti pretska`uvam {to
nikoga{ ne bilo na vekov proklet.
Ri~ard Treti

57
Vodete me sega kaj site `rtvi
smejte se vie {to skoro }e ste mrtvi.
(Izleguvaat.)

S c e n a petta

Vo ysidovite na Kulata.
(Vleguvaat Gloster i Bakingam vo zar|ani oklopi
i ~udno doterani)
Gloster. Ajde rodnino,
mo`e{ da se trese{, boi da menuva{,
srede zborot zdivot da go ubiva{;
i pak isto od po~etok, i pak, pak,
nebare si mrdnat i ulav od strav?
Bakingam. Mo`am najcrn tragi~ar da glumam, da
govoram nazad obyrnuvaj}i se,
na sekoja strana da se xaram, da
cimolam trognat slamka {tom zatreperi,
dlabok somne` glumej}i: pogledni
seni{ni mo`am i nasmevki la`ni
vo sekoe vreme da upotrebam
ko ukras na lukavstvoto moe.
No, ve pra{uvam, zamina li Kejtzbi?
Gloster. Da, i gledaj na~alnikot go nosi.
(Vleguvaat Kajtzbi i na~alnikot.)
Bakingam. Lordu na~alni~e, - ( se sepnuva )
Gloster. Vnimavajte na podvi`niot most!
Bakingam. Baraban se slu{a!
Gloster. Kejtzbi, yidinite.
Bakingam. Na~alniku! Ve viknavme, lordu -
Gloster. Vnimavaj zad grb, brani se du{mani!
Bakingam. Gospod i nevinosta na{a neka
n# vardat i branat!
Gloster. Smiri se,
na{i se, Ratklif i Lavel se toa.
(Vleguvaat Ratklif i Lavel nosej}i ja glavata na hastingz.)
Lavel. Eve ja glavata na predavnikot.
opasniot i prepreden Hastingz.
Gloster. Tolku mil ~ovek mi be{e
{to sega moram da zapla~am. Go smetav
za najnevino risjansko ~edo {to
na svet di{e. Kniga mi be{e kade
du{ava, istorijata na mislite
svoi ja zapi{uva{e. Tolku ve[to
so doblest porokot go prikriva{e
{to osven vinata javna, mislam
vrskata podla so `enata na [or


58

von sekakov somne` `ivee{e toj.
Bakingam. Najpotaen podol predavnik be{e.
]e se setevte li, ve molam, slu~ajno
`ivi da ne ostanevte, deka
predavnikot oidol, smislil denes,
vo salata za soveti da ne
ubie mene i lordot moj Gloster?
Na~alnikot. Zarem toa go storil.
Gloster. [to? zarem na
Turci nekrsteni vi li~ime?
[to vaka nezakonski smrtta na
podlecov bi ja zabrzale ako
opasnosta golema na slu~ajov,
mirot na Anglija i bezbednosta
na{a na ova ne n# prisilija?
Na~alnikot. V red e! Toj smrtta si ja zaslu`i;
~inot va{ pouka e i za drugi
{to sli~ni dela pomisluvaat.
Bakingam. Podobro od nego i ne o~ekuvav,
otkako so onaa [or se spletka.
Sepak, ne bevme re{ile da umre
pred vie krajot da mu go vidite
no, prijatelive qubezni na{i,
protiv `elbata na{a pobrzaa.
Deka, lordu, sakav li~no od nego
da ~uete kako v pla~ gi priznava
na~inot i smerot na predavstvoto;
za istoto na gra|anite da im
go ka`ete kako bi n# sfatile
i smrtta ne bi mu ja oplakuvale.
Na~alnikot. [tom vas ve ~uv, lordu, kako li~no nego
da sum go videl i ~ul da zboruva:
ve uveruvam, princovi pravi~ni
deka gra|anite }e doznaat za
pravi~nata postapka vo slu~ajov.
Gloster. Zatoa ve viknavme, lo{ prekor
da nema niz narodov zlonameren.
Bakingam. No, zadocnet oti za namerava
svedo~ite po ~uenoto za nea:
a sega, zbogum dobar moj lordu.
(Na~alnikot si odi.)
Gloster. Po nego, po nego, Bakingame.
Na~alnikot Gildhol ita. Tamu,
vo ~as najpogoden, rastrubi za
kopilstvoto na decata na Edvard.
Iza gra|aninot {to Edvard na smrt
go osudi deka rekol sin mu
tronot }e go nasledi, se razbira,
Ri~ard Treti

59
na domot svoj mislek}i {to samo
beleg takov nosel. Potsili gi
i za razvratot mu gaden, strasta yverska
za promena na bludot, {to na slu{kite
nivni, }erkite, `enite se pro{iri.
Sekade kaj{to nenasitno, i so
srce divja~ko, povte{e da grabi.
Ako treba i mene vme{aj me:
Ka`i im na koga majka mu zatrudna,
so nenasitniot Edvard, toga{ Jork
kralskiot moj tatko, vo Francija
vojuva{e; i so to~na presmetka
na vremeto toj verno utvrdi
deka ro`bata negova ne bila:
{to i po izgledot se gleda{e
vo ni{to toj ne li~e{e na tatko
sepak za ova pazi. Zaobikoluvaj.
Znae{, majka mi s# u{te e `iva.
Bakingam. ]e odglumam, lordu, kako imotot
zlaten za koj se boram da e
za mene. A sega zbogum, dobar lordu.
Gloster. Ako ti pojde dovedi gi niv vo
zamokot Bejnard kaj{to }e bidam so
popovi i episkopi u~eni.
Bakingam. Odam. Kon tri ili ~etiri ~asot
vesti od Gildhol o~ekuvajte.
(Izleguva)
Gloster. Brzo, Lavel, odi kaj doktor [o;
(Na Kejtzbi) a ti kaj otec Penker; neka vedna{
dojdat vo zamokot Baejnard.
(Izleguvaat.)
A sega, nalog taen }e dadam
decata na Klarens negde da gi mavnat
a pristapot kaj princovite za
sekoj `iv ~ovek }e go zabranam.
(Izleguva.)

S c e n a {estta

London. Ulica.
(Vleguva Pisar so dokument v race.)
Pisarot. Eve ja optu`bata na lord Hastingz,
krasno, zvani~no rakonapi{ana.
Za denes, vo Sent Pol da se pro~ita.
Smislena i skrasena e slo`no.
Edinaeset ~asovi ja prepi{uvav
oti Kejtzbi sno{ti mi ja prati;


60

prethodnata isto tolkava be{e:
a Hastingz do pred Pet ~asa `iv be{e,
~ist, nesoslu{an, na sloboda. Ama
svet! Sekoj znae za mestenkava! No,
na nokoj ne mu stiska glasno da ja znae.
Lo{ e svetot i lo{o s# }e svr{i
{tom zlostorov mora v tajnost da se dr`i.

Scena sedma
Pred zamokot Bejnard.
(Vleguvaat Gloster i Bakingam na razli~ni vrati.)
Gloster. [to velat, {to velat gra|anite?
Bakingam. Mol~at, `imi gospod. Nemi se,
ni zbor da gugnat.
Gloster. Go spomna
kopilstvoto na decata od Edvard?
Bakingam. Da. I veridbata so lejdi Lusi,
veridbata so strojnik vo Francija;
al~nosta negova nezasitna i
siluvaweto na gradskite `eni;
tiranijata, li~noto kopilstvo,
ra|aweto vo otsustvo na tako vi,
negovata nesli~nost so vojvodata:
va{ite crti gi istaknav, rekov
pluknat ste tatko vi, po lik, po du{a,
pobedite vo [kotska gi nabrojav
va{i, voenata discipliniranost,
mirnodopskata mudrost, {tedrosta,
va{a, doblesnosta, ~ove{tinata,
s# nabrojav za celta {to }e slu`i;
i na krajot gi povikav site
{to dobroto na zemjata go povtat
da viknat Da `ivee Ri~ard, kralot
na Anglija!
Gloster. Vikaa i tie taka?
Bakingam. Ne, `imi gospod, ni zbor da gugnat;
ko kipovi nemi, trupci {to di{at,
s# taka se xarea smrtno bledi.
Gi prekoriv, na~alnikot go pra{av
{to zna~i ti{inata mrtva. Re~e,
naviknati bile samo pisarot
da im govori. I toj im preka`a:
Vaka re~e vojvodata, onaka
s# povtori no ni{to svoe ne re~e.
Koga zapre, nekoi moi lu|e
od nazad, gi frlija {apkite
i desetina glasovi se ~uja:
Ri~ard Treti

61
Da `ivee kral Ri~ard! Blagodaram
gra|ani, prijateli dobri - rekov
iskoristuvaj}i ja mo`nosta, op{tiov
aplauz i ovaciive bodri
mudrosta vi ja poka`uvaat
i qubovta za Ri~ard - i tuka
prekinav i poitav vamu.
Gloster. Nemturi{ta. Ba{ ni{to ne rekoa?
Bakingam. Ni{to, `imi boga, milorde.
Gloster. Doa|a na~alnikot so drugite?
Bakingam. Samo {to ne do{le: glumete malku,
zboruvajte samo ako mora:
imajte molitvenik v race; me|u
dvajca crkovnici zastanete;
vrz toa, sveto }e ve veli~am:
ne popu{tajte lesno pred molbite;
i ko moma, velej}i ne, prifatete.
Gloster. Odam. Ako dobar ov~ar im bide{
ko {to jas tebe ne }e ti velam
sigurno ova }e go zavr{ime.
Bakingam. Odete! Brzo! Na~alnikot tropa.
(Vleguvaat Na~alnikot i Gra|anite.)
Dobrodojdovte. Jas odamna ~ekam
no mislam deka nikogo ne prima.
(Doa|a Kejtzbi.)
Kejtzbi, {to veli gospodarot tvoj?
Kejtzbi. Vi ja moli milosta, gospodaru dobar,
po den dva da go posetite: sega
e so dvajca ~esni duhovnici
vo nabo`nost zadlabo~en; i ni{to ovosvetsko
od svetiot ~in nema da go odvoi.
Bakingam. Vrati se Kejtzbi, kaj gospodarot vlezi;
ka`i mu deka jas, na~alnikot i
odbornicite, vo va`en mig sme do{le
za krupni raboti i op{to dobro
so nego da porazgovarame.
Kejtzbi. Vedna{ }e mu go prenesam ova.
(Vleguva.)
Bakingam. Ete, lordu, ovoj princ ne e Edvard!
Toj ne se valka v postela bludna
tuku na kolena pobo`no se moli;
toj ne dengubi so kup kurtizani
tuku so sve{tenici razmisluva;
toj ne spie, teloto da go zdebeli
tuku se moli, go zbogatuva duhot;
sre}na Anglija bi bila ako
princov se nafati kral da & bide.
No znam, te{ko, te{ko }e go nagovorime.


62

Na~alnikot. Ne daj bo`e princot da n# odbie.
Bakingam. Ne velete dvapati no, doa|a Kejtzbi.
(Se vra}a Kejtzbi.)
I {to veli negovata milost?
Kejtzbi. Se ~udi, lordu, so kakva cel tolkav
narod ste sobrale bez milosta
prethodno da mu ja izvestite.
Od lo{i nameri se pla{i, lordu.
Bakingam. @al mi e {to rodninata moj misli
deka mu podgotvuvam ne{to lo{o.
Se kolnam, dojdovme so naj~ista qubov.
Ova na vojvodata ka`i mu go.
(Kejtzbi povtorno vleguva.)
Koga svetci i nabo`ni se molat
svetiot ~in mnogu te{ko go ostavaat,
tolku im e strasna nabo`nosta.
(Se pojavuva Gloster gore me|u dvajca episkopi: se vra}a i
Kejtzbi.)
Na~alnikot. Toj me|u dvajca duhovnici stoi!
Bakingam. Dva doblesni stolba risjanskiot princ
go vardat od crvot na suetnosta;
a i molitvenik v race dr`i
simbol veren na pobo`niot ~ovek.
Slaven Plantagenetu, princu krasen,
barawata poslu{ajte gi na{i;
i prostete ni {to ~inot svet
i hrisjanski vaka vi go prekinuvame.
Gloster. Lordu, nema tuka {to da se prosti,
tuku ve molam vie da mi prostite
{to veren na slu`bata bo`ja,
ve ostaviv da ~ekate. No,
na {to se dol`i posetata va{a?
Bakingam. Na ona {to i na Boga mu e milo
i na site od ostrovov bezvalsten.
Gloster. Se pla{am nekakva gre{ka da ne sum storil
bolno {to {tr~i vo gradskite o~i
pa sega ste do{le da me ukorite.
Bakingam. To~no, lordu. I ve molime vedna{
gre{kata da si ja priznaete.
Gloster. Zatoa di{am vo risjanska zemja.
Bakingam. Gre{ka vi e {to im gi prepu{tate
na nemilost na sojot ozloglasen
tronot vrhoven, prestolot kralski,
`ezloto vladarsko na va{ite pretci,
sre}ata va{a, pravoto nasledno
~esta zaslu`ena na domot va{ kralski;
vo blagosta na podzaspanite vi misli
{to za op{to dobro gi budime,
Ri~ard Treti

63
krasniov ostrov svojot spas go gleda.
Likot mu e ogrden so strupje sramno
kralskoto steblo so kalemi divi,
i turnoto skoro vo protokot al~en
od crna mora i zaborav dlabok.
Za da ozdravi, ve molime {tedro,
na sebe vie da ja prezemete
vlasta kralska nad ovaa zemja
ne ko regent, staratel, zamenik,
ili nizok argat za dobivka tu|a,
tuku ko naslednik zakonski, po krv,
na zemjata va{a, ova carstvo.
Za ova so gra|anive, {to
ve sakaat i cenat po nagovor
`estok niven i samiot dojdov
za celta pravedna da ve pridobija.
Gloster. Ako zaminam mol~ej}i ili
ako ve prekoram luto, ne znam dali
ubavo i mene i vam }e ni li~i:
ako mol~am, mo`e }e pomislite
vlastoqubiv sum i bez zbor sakam
jaremot da go ponesam zlaten
{to sami mi go nametnuvate.
Ako ve ukoram za molbata
tolku za~ineta so qubov verna
toga{ znam, navreda e toa za vas.
Zna~i - za da go izbegnam prvoto
a vtoroto da ne go navle~am
vaka cvrsto jas vi odgovaram:
Blagodarnost zaslu`ivte, no mala
mi e zaslugata za takva po~est.
Prvo, ako, da re~eme, pre~ka nema,
i patot mi e ~ist do krunata,
po zrelosta i po pravoto nasledno
sepak presiromav sum jas vo duhot
i manite mi se mnogumo}ni
{to i od velikosta svoja bi se skril
ko korab nemo{ten na mo}no more
mesto vo velikosta da se skrijam
od prisenot na slavata zdu{en.
No, za sre}a, od mene nu`da nema,
a i premalku mo`am da pomognam.
Kralskoto drvo, kralski plod dade,
{to krade{kum, }e sozree so vreme
i dostoen vladar }e ni stane
usre}uvaj}i n# na toj na~in.
Na nego go stavam toa {to vie
na mene bi go stavile; pravoto


64

i sre}ata na sre}nite mu yvezdi
{to, ne daj bo`e, jas da mu go zemam!
Bakingam. Sovesna e mnogu milosta va{a,
sepak navodite vi se bezvredni
a rabotite gi znaeme mnogu dobro.
Velite Edvard e sin na brat vi, isto
i nie, no ne od `enata na Edvard;
oti prvin so lejdi Lusi be{e svr{en
za ~inov `iv svedok e majka vi, a
potoa preku strojnik se veri so
Bona, sveska na kralot frnacuski.
Dvete gi istisna, prosja~ka dolna,
gri`omornata majka mnogudetna
sneubavenata vdovica jadna
{to vo zenitot na dnite najdobri
o~ite bludni v ~as mu gi zaludi
go znai{a vrvot negov kralski
i nisko, vo javno dvo`enstvo go frli.
Od nea bludno toj Edvard go dobi
kogo od u~tivost princ go vikame.
I pobolno bi mo`el da govoram
no od po~it od nekoi, s# u{te `ivi,
vozdr`an na jazik }e bidam. I
zatoa, neka kralskata mu visost
~esta ponudena ja prifati
ako ne za nas i za sre}ata na
zemjava kutra, toga{ barem za spasot
na lozata va{a blagorodna od bludniot
zagrab na vremiwata.
Na~alnikot. Prifatete, gra|anite ve molat.
Bakingam. Qubovta {tedra ne odbivajte ja!
Kejtzbi. Molbata zakonska usli{ete ja!
Gloster. O, zarem so tolku gri`i bi me nagrbile?
Nepodoben sum za vlast i dr`ava;
ve molam, i za zlo ne mi zemjate
no ne mo`am i nema da popu{tam.
Bakingam. Ako odbiete od qubov verna
i od obyir kon deteto na brat vi
a srceto ne`no vi go znaeme
i gri`ata maj~inska za rodot va{
a podednakvo i za site drugi
sepak znajte, bez ogled na ishodov,
sinot na brat vi, kral ne }e ni bide
tuku drug na prestolot }e vsadime,
za rezil i propast na va{ata loza;
i so ova ve ostavame. Ajde,
gra|ani! @imi boga, dosta molev!
Gloster. O, ne kolni se lordu Bakingam.
Ri~ard Treti

65
Bakingam izleguva. Gra|anite poleka trgnuvaat po nego.)
Kejtzbi. Vratete gi nazad princu krasen.
Molbata prifatete im ja. Ako
odbiete, narodov cek }e `ali.
Gloster. O, vo svet od gri`i me turkate.
Vikni gi, i jas od kamen ne sum,
tuku pred molbite va{i popu{tam
protiv sovesta i du{ata svoja.
(Se vra}aat Bakingam i drugite.)
Rodnino Bakingam, o lu|e mudri,
{tom so takva sudbina me vrzuvate
sakal-ne}el tovarot da & go nosam
toga{ moram do kraj da ja iznosam.
No crna kleveta ili gnasen prekor
ako na nametnuvaweto va{e padnat
prisilbata va{a }e me {titi
od site fleki i ne~isti lagi
za{to bog znae a vidovte i sami
kolku bev daleku od vakvata `elba.
Na~alnikot. Blagosloveni da ste! Vidovme i toa
}e go prika`uvame.
Gloster. Prika`uvaj}i
samo vistinata }e ja ka`uvate.
Bakingam. A sega }e ve pozdravam kralski:
Da `ivee Ri~ard, kralot dostoen
na Anglija!
Site. Da `ivee!
Bakingam. Dali vi e po volja
utre da se vokralite?
Gloster. Koga sakate. @elbata be{e va{a.
Bakingam. Toga{ }e ve pridru`uvame utre.
Sega radosni mnogu ve napu{tame.
Gloster. Da se vratime na misata sveta.
Zbogum rodnino, prijateli zbogum.
(Odat.)

^IN ^ETVRTI

Scena prva.
Pred Kulata.
(Vleguvaat kralicata Elizabeta, Vovotkata od Jork i
markizot Dorset od edna strana a od drugata Ana,
vojvotkata od Gloster i lejdi Margaret Plantagenet.
pomladata }erka na Klarens.)
Vojvotkata. O, vidi, vnuka mi Plantagent
od strina & qubezna, Gloster, vodena.
Ubedena sum , kon Kulata lida


66

princovite ne`ni da gi pozravi.
Zdravo `ivo, snao.
Ana. Zdravje i dvete da imate,
sre}en da vi e denot.
Elizabeta. I vam dobra sestro. Kade trgnavte?
Ana. Ne podaleku od Kulata
i ~inam, so ista namera ko vas,
princovite ne`ni da gi pozdravam.
Elizabeta. Blagodaram, zaedno }e vlezeme.
(Brekenberi izleguva od Kulata)
Vo dobro vreme nadle`niot ide.
Ka`ete mi gospodine, kako e
princot i mladiot sin moj od Jork?
Brekenberi. Dobri se, gospo|o mila. Prostete,
no kaj niv ne smeam da ve pu{ta.
Kralot toa najstrogo go zabrani.
Elizabeta. Kralot? A koj e toa?
Brekenberi. Mislev lordot za{titnik.
Elizabeta. Bog da go brani od takva titula!
Zarem me|u qubovta na{a se vme{al?
Majka sum im! Koj od niv me deli?
Vojvotkata. A jas majka na tatko im. ]E vlezam!
Ana. Po zakon strina, po qubov sum majka
odvedi me kaj niv; odgovaram jas
za prekr{okot {to ti }e go stori{.
Brekenberi. @alam, gospo|o, `alam, no ne mo`e.
So zakletva sum vrzan. Prostete mi.
(Vleguva vnatre. Doa|a lord Stanli.)
Stanli. Ako po eden ~as ve sretnam,
}e ja pozdravam milosta va{a od Jork
ko svekrva na dve kralici li~ni.
(Na Ana.) Vie vedna{ vo Vestminster
morate kralica na Ri~ard da stanete.
Elizabeta. Ah, olabavete me ovde, za srcevo
poslobodno da mi ~uka ili
pa|am na vesta crnila polna.
Ana. Aberu zlokoben! O novost mra~na!
Dorset. Smirete se, kako ste majko?
Elizabeta. Begaj Dorsete, ne govori mi mene!
Smrt i propast tebe mi te gonat,
imeto majkino kobno e za vas.
Ako se spasi{, moreto mini go
i `ivej so Ri~mond, od adot skraja:
odi, begaj, begaj od klanicava,
brojot mrtovci ne go zgolemuvaj,
za da umram od kletvata na Margarita
ni ko majka ni ko `ena ni
Ri~ard Treti

67
ko polnopravna kralica na Anglija.
Stanli. Mudar vi e sovetot, gospo|o
(Na Dorset)
Brzata prednost na ~asot zgrabi ja:
poraka za sin mi }e ti dadam
na pat da te pre~eka. Od docne`
plitok sopren, lesno }e te fatat.
Vojvotkata. O luwo crna, zloto {to go {iri{!
O utrobo kleta, lulko na smrtta!
Zmev najpogan ti na svet izyveri
{to so pogledot urokliv ubiva.
Stanli. Gospo|o, moram vedna{ da se vratam.
Ana. A jas najbezvolno }e ve sledam.
Da dade gospod, obra~ot zlaten
{to glavata }e ja opfati moja
da v`e{ti, mozokot da mi go spr`i!
Od otrov da me snema pred da viknat
Da `ivee kralicata!
Elizabeta. Odi du{o kutra, zavist jas nemam.
Poradi sebe ne ti sakam zlo.
Ana. O koga onoj {to ma` mi e sega
na zakopot na Henri me sretna
so race valkani od krvta {to {ikna
od prviot ma` i onoj svetec mil
{to lipaj}i go ispra}av -
O, koga toga{ go poglednav Ri~ard
vaka go kolnev: Proklet, rekov, bidi
{to mlada-stara vdovica me stori!
Ako se `eni{, taga imaj v krevet;
`ena ti, ako ja ima{, ponesre}na
od `ivotot so tebe neka bide
odo{to jas so smrtta na ma`ot mi!
I pred kletvata da ja povtoram
vo kratko vreme, srcevo `ensko
so zborovi medni mi go zalude
i sama padnav pod svojata kletva
i spokoj za o~ive ve}e nemav;
nieden ~as vo krevetot negov
zlatniot dar na sonot ne go setiv
tuku bev budna od soni{tata grozni.
A i za tatko mi, Vorik, me mrazi
pa i od mene znam, }e se ottarasi.
Elizabeta. Zbogum sirota `eno! Jadot tvoj go `alam.
Ana. Isto kako {to jas tvojot go `alam.
Elizabeta. Zbogum slavodobitni~ke!
Ana. Zbogum jadna slavogubni~ke!
Vojvotkata. (Na Dorset.) Odi kaj Ri~mond. Sre}a neka te prati!
(Na Ana) Odi kaj Ri~ard, svetci neka te vardat!


68

(Na Elizabeta) Ti v svetili{te i misli neka te hranat!
A jas v grob, mir i spokoj kaj{to ima!
Osumdeset tagovni leta vidov
za sekoj ~as radost, nedeli taga.
Elizabeta. Pogledni v Kula u{te edna{:
Milost, kamewa drevni, za decata
ne`ni {to zavista me|u vas gi frli!
Lulko gruba za ro`bite li~ni,
gruba sestro, dru{ko stara, temna,
za princovite! Bidi so niv dobra!
Zbogum ti {to taga na du{a mi sobra!
(Zaminuvaat.)


Scena vtora
London. Dvorecot.
(Truba. Vleguva Ri~ard so sve~ena nosija, krunisan.
Bakingam, Kejtzbi, Pa` i drugi.)
Kral Ri~ard. Na strana site. Rodnino Bakingam!
Bakingam. Vladaru moj milozliv.
Kral Ri~ard. Daj mi raka.
Trubite svirat dodeka se ka~uva na prestolot.)
Po tvoj sovet i so tvoja pomo{
kralot Ri~ard tolku visoko sedi:
No dali eden den ili ve~no }e trae
slavata za da & se raduvame?
Bakingam. Taa `ivee i ve~no neka trae!
Kral Ri~ard. Ah Bakingam, }e te proveram sega
dali si navistina ~isto zlato.
Mladiot Edvard e `iv. Znae{ li
{to }e re~am?
Bakingam. Re~ete, gospodaru.
Kral Ri~ard. Velam Bakingam, sakam da stanam kral.
Bakingam. Toa i ste, tri` sakan gospodaru.
Kral Ri~ard. Kral sum? Znam no sepak `iv e Edvard.
Bakingam. To~no gospodaru.
Kral Ri~ard. O, ishod gor~liv
{tom Edvard e `iv: To~no, gospodaru!
Rodnino, pa ti ne be{e tolku glup.
Da ka`am jasno? Kopiliwata
sakam vedna{ da umrat. [to veli{
na ova? Zboruvaj, bidi kratok.
Bakingam. Mo`ete da pravite s# {to vi e po volja.
Kral Ri~ard. Tu, ama se smra~i! Ko mraz si laden.
Ka`i, se soglasuva{ li da umrat?
Bakingam. Dajte mi zdiv da zemam, gospodaru
pred potvrdno da vi odgovoram.
Ri~ard Treti

69
Brgu odgovorot }e vi stigne.
(Zaminuva.)
Kejtzbi(za sebe) Kralot e lut; usnite si gi grize.
Kral Ri~ard. ]e zboruvam so glupaci tvrdi,
mom~iwa dolni: ne se za mene
(sleguva od prestolot)
takvi {to somni~avo me merkaat.
Al~niot Bkaingam se otreznuva.
Mom~e!
Pa`ot. Gospodaru?
Kral Ri~ard. Znae{ li nekogo {to za zlato,
takno i bezobzirno bi ubil?
Pa`ot. Znam eden nezadovolen gospodin
koj{to malku ima sredstva za duhot zol:
Ko trista govornici e zlatoto
i na s# bi go nateralo.
Kral Ri~ard. Kako se vika?
Pa`ot. Tirel, gospodaru.
Kral Ri~ard. Malku i go znam. Vedna{ povikaj go.
Zaminuva pa`ot.
Itriot dlabokoumen Bakingam
ne mi e ve}e drugar vo mislite.
Tolku dolgo neumoren be{e
a sega zdiv bara. Pa, neka e taka.
(Vleguva Stanli.)
[to ima lordu Stanli?
Stanli. Veli~estvo,
markizot Dorset, slu{am, prebegnal
vo zemjata kaj{to prebiva Ri~mond.
(Zastanuva na strana.)
Kral Ri~ard. Dojdi ovde, Kejtzbi. Razglasi vedna{
deka Ana. `ena mi, e te{ko bolna.
]e sredam vo javnosta da ja nema.
Siromav najdi mi gospodin
so }erkata da go o`enam na Klarens.
Sinot mu e glup, od nego strav nemam.
[to dreme{? Rekov razglasi vedna{
Ana, kralicata e bolna pred smrt.
Trgaj! Nade`ta moram da ja se~am
pred rastot nejzin da me uni{ti.
(Kejtzbi brzo izleguva.)
Moram so vnuka mi da se o`enam
za kralstvoto da mi fati koren
Smrt na bra}a & , a potoa svadba!
Nesigurno, nesigurno, no tolku
sum vo krv {to grevot grev nov si bara:
So`alba pla~na vo o~ive nema.
(Vleguva Pa`ot so Tirel.)


70

Ti si Tirel?
Tirel. Xejmz Tirel, najpokoren va{ sluga.
Kral Ri~ard. Navistina?
Tirel. Ispitaj me, gospodaru.
Kral Ri~ard. Bi ubil li ti moj prijatel dobar?
Tirel. Bi, no pobrgu dva du{mana bi vi ubil.
Kral Ri~ard. Toa i baram. Dva crni du{mana,
crvja {to mirot, sonot mi go grizat
se tie {to sakam da gi sredi{:
Tirel, na kopiliwata v Kula mislam.
Tirel. Ovozmo`ete mi do niv da dojdam
i stravot od niv ve}e }e go nema.
Kral Ri~ard. Slatko mi pee{. Dojdi vamu, Tirel:
([epoti) Ova e znakot: Stani naostri se:
Toa e s#, re~i zavr{eno e
i }e te sakam i unapreduvam.
Tirel. Vedna{ toa }e go zavr{am.
(Odi.)
(Se vra}a Bakingam.)
Bakingam. Gospodaru, razmisliv i re{iv
za baraweto {to go postavivte.
Kral Ri~ard. Toa sega ne e va`no. Dorset kaj
Ri~mond prebegnal.
Bakingam. ^uva gospodaru.
Kral Ri~ard. Stanli, pazi, toj e sin na `ena ti!
Bakingam. Gospodaru, darot go baram {to so
~esta i verata mi go vetivte -
grofovijata Hirford i imotot
{to rekovte }e mi gi dadete.
Kral Ri~ard. Stanli, pazi na `ena ti: ako
pisma od Ri~mond pra}a, ti si kriv.
Bakingam. [to velite na baraweto moe?
Kral Ri~ard. Se se}avam, Henri [esti pretska`a
deka Ri~mond kral }e bide u{te
koga Ri~mond palavo dete be{e.
Kral! Mo`ebi -
Bakingam. Gospodaru!
Kral Ri~ard. Kako prorokot ne mi re~e toga{
deka jas nego }e go ubijam?
Bakingam. Za grofovijata, gospodaru-
Kral Ri~ard. Ri~mond! Koga bev vo Egziter, mi
be{e poka`an zamokot {to na~alnikot
go nare~e Ri~mond. Toga{ se sepnav,
na poetot irski se setiv {to mi
be{e rekol deka ne }e `iveam dolgo
{tom Ri~mond go vidam.
Bakingam. Gospodaru-
Ri~ard Treti

71
Kral Ri~ard. Da? Kolku e ~asot?
Bakingam. Ve potsetuvam na vetuvaweto.
Kral Ri~ard. No, kolku e ~asot?
Bakingam. ]e ot~uka deset.
Kral Ri~ard. Neka ot~uka.
Bakingam. Zo{to da ot~uka?
Kral Ri~ard. Bidej}i si zapnal molej}i pa mislite
mi gi prekinuva{ a toj ne mo`e
da ~ukne. Ni{to denes ne mi se dava.
Bakingam. ]e mi ja ispolnite molbata?
Kral Ri~ard. Me trevo`i{, ne sum raspolo`en.
Si odi.
Bakingam. Zna~i taka za slu`bata mi vra}a.
So prezir. Za ova li kral go storiv.
No, na Hastingz da se setam i da me nema
vo Breknok, pred glavata da mi ja snema.
(Si odi.)

Scena treta
Pred dvorecot. Malku podocna.
(Vleguva Tirel.)
Tirel. Svirepiot i krvav ~in e gotov,
najgnasniot ~in grozen kole`
{to zemjava nekoga{ go storila.
Dajton i Forset {to gi najmiv
kole`ov ne~ove~en da go storat,
iako podleci gadni, pci dr~ni,
so ne`nost i so`alba blaga
kako deca lipaa i vaka smrtta
mi ja opi{uvaa: Vaka, re~e Dajton
le`ea tie, vaka, vaka re~e Forset
gu{kaj}i se eden so drug vo pregratka
nevina: ~etiri ru`i usnite im bea
vo letna lixba {to se qubea.
Molitvenik na zglavjeto nivno {to
skoro re~e Forset n# pokoleba;
no prokletstvoto - tuka gadot sopre
a Dajton re~e:Najubaviot dar na
prirodata go zadavivme {to od
iskona navamu bil sozdaden.
I zaminaa, so te{ka sovest,
bez zbor. Gi ostaviv za vesta
na kralot krvav da mu ja donesam.
No, eve go.
Vleguva kral Ri~ard.)
Zdrav da ste gospodaru.
Kral Ri~ard. Tirel, }e bidam sre}en od vestite?


72

Tirel. Ako izvr{uvaweto na ona {to
go naredivte sre}a vi nosi, toga{
bidete sre}en, s# e izvr{eno.
Kral Ri~ard. Gi vide mrtvi?
Tirel. Da, gospodaru.
Kral Ri~ard. I zakopani, Tirelu dobar?
Tirel. Kapelnikot od Kulata gi zakopa
no kade, da bidam iskren, ne znam.
Kral Ri~ard. Dojdi kaj mene, Tirel, po ve~era
da mi prika`uva{ kako umrea
i smisli kakvo dobro da ti storam.
Dotoga{ zbogum!
Tirel. Ponizno ve napu{tam.
(Zaminuva,)
Kral Ri~ard. Sinot na Klarens go zatvoriv dobro,
za dolen ~ovek }erka mu ja ma`iv
sinovite na Edvard na nebo gi prativ
a Ana, `ena mi, na svetot
dobra no} mu re~e. Sega, bidej}i
Bretonecot Ri~mond so vnuka mi,
mladata Elizabeta saka da se `eni
i taka krunata da ja zgrabi, odam
kaj nea da ja pobaram za `ena.
Vleguva Ratklif.)
Ratklif. Gospodaru!
Kral Ri~ard. Za arno ili za lo{o vaka buvnuva{?
Ratlif. Za lo{o, gopodaru. Morton kaj Ri~mond
prebegnal; Bakingam so Vel{anite
se krenal; i drugi mu prijduvaat.
Kral Ri~ard. Eli i Ri~mond pove}e me pla{at.
So Bakingam lesno }e se spravam.
Napred! Pla{livoto dogovarawe
na tapiot docne` najstar e sluga
a sekoj docne` vo prosja{tvo vodi:
Plamenite pohodi neka mi se krila
a Merkur glasnik na kralskata sila;
trubi, trubi! [titov moj e sovet;
napred! Izdajnik se per~i na bojnoto pole!
(Zaminuvaat.)

Scena ~etvrta.
Pred dvorecot.
(Vleguva starata kralica Margarita.)
Margarita. Sre}ata sega po~nuva da zree
i gnila pa|a vo ~elusta na smrtta.
Od skri{ni predeli do sega demnev
propasta na du{manite ja gledav.
Ri~ard Treti

73
Svedo~ev jas na stra{niot voved
a sega vo Francija odam. I krajot
crn, gor~liv i tragi~en }e bide.
No, skrij se crna Margarito. Nekoj ide.
Vleguvaat krlaicata Elizabeta i vojvotkata od Jork.)
Elizabeta. Ah, princovi moi, de~iwa ne`ni!
Cve}a nerascuteni, pupki nedopupeni!
Ako du{ite ne`ni s# u{te
vi plovat i skraja se od ve~nosta,
so krila leki nad mene lebdete
i ta`a~kata majkina ~ujte ja!
Margarita. Lebdete, lebdete! Vratka pravi~na
utroto detsko so no} vi go stemna.
Vojvotkata. Zlo mnoguglavo glasot mi go zede
i jazikot umoren nem e i tivok.
Edvard Plantagenet, zo{to si mrtov?
Margarita. Plantagenet za Plantagenet, Edvard
za Edvard dolgot smrten go pla}a.
Elizabeta. O. bo`e, zarem takvi baj~iwa frli
vo `dreloto na volkot? Zarem i drugpat
so spiel koga sli~no se pravelo?
Margarita. Hari koga umre i sin mi sladok.
Vojvotkata. @ivotu mrtov, videlce slepo,
smrten duhu `iv, sliko kleta, sramu
svetski, zalogu smrten od `ivotot
zgraben, pomenu {tur, na dnite mra~ni,
skroti go neskrotot, ti nad Anglija
od krv nevina {to e pijana!
(Sednuva.)
Elizabeta. Ah, koga brgu grob bi mi otvorila
ko sedi{te ta`no {to ti mi dava{,
mesto nad zemja, pod nea bi odmarala!
Ah, ima li drug pri~ina da `ali?
(Sednuva kraj nejze.)
Margarita. (Istapuva.) Ako starata taga e najsveta,
prednost vo bolkata dajte mi mene
od ta`a~kava site da se stresat.
(Sednuva do niv.) Ako dru{tvo priznava tagata,
preku mojata za va{ite redete:
Edvard go imav, Ri~ard go ubi,
Hari go imav, Ri~ard go ubi,
Ti Edvard go ima{e, Ri~ard go ubi,
Ri~ard go ima{e, Ri~ard go ubi.
Vojvotkata. I jas Ri~ard imav, ti go ubi
i Rutland go imav, ti pomgna da go ubijat.
Margarita. Ti Klarens go ima{e, Ri~ard go ubi,
pes adski od utroba ti ispolzi
{to site do grobot }e n# goni.


74

Toa ku~e {to zabi pred o~ite dobi,
jagniwa da kine, krv da im loka,
toj izrod grd od bo`jite dela,
toj golemotiran na zemjata
{to nad reki solzi i taga
tirani - od utroba ti sleze da n# sotre.
O, gospode, pravi~en i mo}en,
kako da ti blagodaram {to pesov
strven i sojot go krvavi majkin,
i dru{ka vo bolot na{ ja pravi.
Vojvotkata. O, Margarito, ne siti se ti vo bolot
jas tvojot ~esno go oplakav.
margarita. Sfati me, za odmazda sum gladna
no gledaj}i ja sega mi se gadi.
Edvard ti e mrtov {to mojot Edvard
go ubi. I drugiot isto pa sme ramni.
Mladiot Jprk e ni{to oti obata
dostojni ne se za gubitokot moj.
Klarens e mrtov {to Edvard go ubi
i gleda~ite na ~inot grozen: podmolniot
Hastings, Rivers, Von, Grej;
{to bez vreme gi snema vo grobot temen.
Samo Ri~ard e `iv, toj crn sluga na adot,
{to e ~uvan da kupuva du{i
i tamu da gi pra}a. No, gledam, gledam
`alno krajot `alen mu bli`i:
zemjata se otvora, adot plamti,
|avoli vri{tat, svetcite se molat,
nenadejno od svetov da go snema:
Skusi mu go `ivotot, bo`e, ti {to zema{,
za u{te na `ivot da re~am Go snema pesot.
Elizabeta. Ti pretska`a deka }e dojde vreme
koga }e te baram da go kolneme
toj pajak babrav, toj zol, grbav `abjak.
Margarita. Te narekov toga{ privid na sre}ata
senka sirota, kralica la`na
eho gluvo na ona {to sum bila,
laskav voved vo u`asna farsa,
du{a krenata pa urnata nisko,
majka izmamena za dve li~ni ~eda,
son na ona {to si bila, bajraktar
izlo`en na smrtonosen pukot;
trag od dostoinstvo, zdiv, meur,
kralica za majtap, za vpe~atok samo.
Kaj ti e ma`ot? Bra}ata kaj ti se?
Sinovite dva? Na {to se raduva{?
Koj veli u{te Da `ivee kralicata?
Velmo`ite kaj se {to ti laskaa?
Ri~ard Treti

75
I svitata brojna {to te prate{e?
Otfrli s# i vidi {to si sega:
Od `ena sre}na, vdovica crna,
od majka bodra, ta`alka na vekot,
od kralica, bri{ka ven~ana so gri`i,
mesto da te molat, ti sega moli{,
mesto da me prezira{, te preziram jas,
mesto da ti se pla{at, ti se pla{i{,
nareduvaj kolku saka{, ne te slu{a nikoj.
Taka tekot na pravdata se svrte
i `rtva na vremeto te stori,
so misla samo na ona {to si bila
so ona {to si pove}e da se ma~i{.
Mestoto moe ti mi go zede
a so toa i del od tagata moja.
Vratot tvoj vo jaremot e vpregnat
od koj sega umorna se trgam
tovarot cel prepu{taj}i ti go tebe.
Zbogum kralice, taga {to te svea,
na zlata angliski vo Francija }e se smeam.
Elizabeta. Ti {to na kolnewe si ve{ta,
u~ime kako du{manite da gi kolnam.
Margarita. No}e bdej, dewe posti:
mrtvata sre}a so `ivo zlo sporeduvaj ja;
decata misli si gi poslatki
od {to bile; ubiecot pogaden
odo{to e; bolot zgolemen
zlo~inecot polo{: pravej}i vaka
}e nau~i{ da kolne{.
Elizabeta. Zborot mi e pitom, zdivi go so tvojot!
Margarita. Bolkata tvoja sama }e go zdivi!
Zaminuva.)
Vojvotkata. Zo{to nesre}ata zborovi e polna?
Elizabeta. Prazni zastapnici na zemnive maki,
naslednici na beznaslednata radost,
besednici bedni na nesre}ite!
Dojdete! Iako ne ste vistinska pomo{
barem bolkata ja olesnuvate!
Vojvotkata. Toga{ govori, so mene dojdi,
so zdiv od zborovi `ol~ni
sin mi proklet da go zagu{ime
decata {to ti gi ubi.
Trubite trubat: vikaj da vikame.
(Vleguva kral Ri~ard so vojskata {to mar{ira. Trubi i
barabani.I
Kral Ri~ard. Koj mi pre~i vo pohodov?
Vojvotkata. Taa {to mo`e{e da te spre~i,
davej}i te u{te vo utrobata svoja,


76

od kole`ite, pesu, {to gi stori!
Elizabeta. ^eloto li go krie{ so krunata zlatna,
{to `ig zaslu`uva za smrtta na princot
i krajot grozen na bra}a mi, na sinot?
Ka`i, robu, kaj mi se decata?
Vojvotkata. Kreka~u, yveru, kaj e brat ti Klarens?
I maliot Ned Plantagenet, sin mu?
Elizabeta. Kaj se dobrite Rivers, Von i Grej?
Vojvotkata. Kaj e qubezniot Hastingz?
Kral Ri~ard. Trubete trubi!Barabani slo`no!
Neboto pqampa~kive da ne gi ~ue
bogomirosaniot kaj go klevetat,
Udrete, rekov!

Trubi, barabani

Ili mirno, bez vik, govorete,
ili so silni, borbeni zvuci
vikot silen }e vi go zagu{am.
Vojvotkata. Dali si mi sin?
Kral Ri~ard. Da. Od boga,tatko mi i tebe.
Vojvotkata. Strplivo toga{, nestrpliva ~uj me.
Kral Ri~ard. Velam, ima ne{to tvoe vo mene.
{to glas na prekor ne podnesuva.
Vojvotkata. Pu{ti me da govoram.
Kral Ri~ard. Dobro no,nema da slu{am.
Vojvotkata. Blaga i ne`na na zbor }e bidam.
Kral Ri~ard. I kratka, dobra majko,oti brzam.
Vojvotkata. Brza{? A bog znae kolku sum te
~ekala vo patila i maki.
Kral Ri~ard. Zar na kraj ne ti dojdov ko uteha?
Vojvotkata. Ne, `imi krstov, ti dobro znae{,
na svet dojde, od svetot ad mi stvori,
te`ok teret ra|aweto mi be{e,
svoeglavo,ma~no detstvoto tvoe.
dnite {kolski, o~ajni, stra{ni, besni;
mom~e{tvoto drsko, opasno, smelo,
dnite zreli vozgordi, krvavi, sramni,
ili podobro: vo omraza qubezni.
Mo`e{ li ~as da ka`e{ bar eden
vo koj prijatno so tebe mi bilo?
Kral Ri~ard. Nieden, sem ~asot koga me rodi
i taka od mene se oslobodi.
No, ako nemil sum ti pred o~i,
}e odam, da ne te navreduvam.
Udrete barabani!
Vojvotkata. Te molam, soslu{aj me.
Ri~ard Treti

77
Kral Ri~ard. Sluhot `ol~no mi go para{.
Vojvotkata. Toga{ samo
zbor oti posleden pat ti zboruvam.
Kral Ri~ard. Dobro.
Vojvotkata. Ili po bo`ja pravda }e zagine{
porazen vo vojnava {to pretstoi
ili od jad i drtost jas }e umram
likot pove}e da ne ti go vidam.
Zatoa kletvava te{ka ponesi ja.
{to vo bojot pove}e }e ti te`i
od seto oru`je {to go nosi{!
Molitvive za drugi }e se borat.
Du{i~kite od decata na Edvard
duhot na du{manite }e go bodrat
i uspeh i pobeda }e im vetat.
Krvav si, krvav kraj ti ide,
ko `ivotot i smrtta sramna }e ti bide.

Zaminuva
Elizabeta. Pri~ini posilni no duh poslab
za kolnewe imam. Amin, samo }e re~am.
Kral Ri~ard. ^ekaj, ne{to moram da ti ka`am.
(Ja trga na strana.)
Elizabeta. Pove}e nemam sinovi kralski
za da gi ubie{: a }erkite, Ri~ard,
kalu|erki {to se molat, a ne
kralici {to ta`at, }e mi bidat.
Ne posegnuvaj po `ivotot nivni.
Kral Ri~ard. Ti ima{ }erka Elizabeta,
doblesna, kralska, milozliva, li~na.
Elizabeta. Zarem zatoa da umre? Ostavi ja
vo `ivotot sama }e ja sni`am, ubavinata
}e i ja oskvernam, za neverstvo kon Edvard
samata }e se obvinam, rezil }e ja storam:
za da ostane nezaklana kako yverka
}e re~am deka ne be{e }erka na Edvard.
Kral Ri~ard. Ne gre{i, taa e od kralska loza.
Elizabeta. Za da ja spasam }e re~am deka ne e.
Kral Ri~ard. Najbezbedna e vo lozata kralska.
Elizabeta. Vo takva bezbednost bra}a & umrea.
Kral Ri~ard. Nim Yvezdite ne im bea nakloneti.
Elizabeta. Prijatelite lo{i, jas bi rekla.
Kral Ri~ard. Nikoj od sudbinata ne pobegnal.
Elizabeta. Da, koga sudbinata |avolot ja kova.
Podobra smrt }e imaa decata
ako podobar ti se rode{e.
Kral Ri~ard. Zarem misli{ jas vnucite si gi ubiv?
Elizabeta. Vnucite {to striko im gi li{i


78

od bogatstvo, kralstvo, rod, sloboda, `ivot.
Toj {to srcata ne`ni im gi sopre
nemu skri{no, ti neskri{en smer mu dade:
no`ot ubistven tap {to be{e
ostrina dobi od kamenoto ti srce
so jagniwata moi da se gosti.
No, bolot div taga ve~na go kroti
pa decata ovde gi spomenuvam
za so nokti o~ite da ne ti gi kopam,
pa sama, vo zalivot o~aen na smrtta
ko korab bez katarka i edra
od gradite tvoi kameni da se razbijam.
Ri~ard. Natema go pohodov da mi bide
i bojot krvav, ako tebe i na
tvoite pove}e dobro ne vi mislev
odo{to zloto {to vi go storiv!
Elizabeta. Ima li neboto u{te dobro {to
otkrieno, za mene bi bilo?
Ri~ard. Vozdigot na decata va{i, lejdi.
Elizabeta. Do izgini{te, glavi da im letnat?
Ri~ard. Do dostoinstvo i vrvna sre}a,
kralskiot vid na ovozemska slava.
Elizabeta. Zboruvaj, na tagata laskaj mi;
ka`i, kakvo mesto, {to dostoinstvo,
kakva ~est na moe dete bi mu dal?
Ri~ard. S# {to imam: da, i sebe si, i s#
bi dal na edno dete tvoe, ako
vo Leta od du{ata ti gnevna
ta`niot spomen go udavi{ na
delata {to misli{ sum ti gi storil.
Elizabeta. Bidi kratok! Qubeznosta vistinska
od taa na zbor ti e pokratka.
Ri~ard. Toga{ znaj, }erka ti mnogu ja qubam.
Elizabeta. Majka & na }erka mi veruva mnogu.
Ri~ard. [to misli{?
Elizabeta. Oti mnogu }erka mi ja qubi{:
Gi qube{e i bra}a & mnogu
i mnogu za toa ti blagodaram.
Ri~ard. Ne brzaj zborot da go izopa~i{:
Velam, }erka ti mnogu ja qubam i
kralica angliska }e ja napravam.
Elizabeta. A koj }e & bide kral?
Ri~ard. Toj {to
kralica }e ja napravi. A, koj drug?
Elizabeta. Zarem ti?
Ri~ard. Da. [to misli{ za ova?
Elizabeta. Kako }e ja isprosi{?
Ri~ard Treti

79
Ri~ard. Ti }e me nau~i{. Ti najdobro ja znae{.
Elizabeta. Od mene bi u~el?
Ri`ard. Od srce.
Elizabeta. Prati &
po ~ovekot bra}a & {to gi ubi
dve krvavi srca: na niv vre`i
Edvard i Jork; }e zapla~e, tvrda,:
Toga{ podari & ko Margarita edna{
na tatko ti, so krvta na Rutland,
{amiv~e; {to, re~i go vpil sokot
temnocrven od teloto na bratot nejzin
za so nego da si izbri{e o~i.
Ako ova ne ja ispolni so qubov
pi{i & za slavnite tvoi dela:
re~i, striko & Klarens ti go sotre
i vujko & Rivers; a zaradi nejze,
i strina & Ana brzo ja zbri{a.
Ri~ard. Se podbiva{, gospo|o, ne e ova
na~in }erka ti da ja dobijam.
Elizabeta. Drug na~in nema; osven ako vo druga
vleze{ ko`a pa da ne si Ri~ard
koj{to delava ovie gi stori.
Ri~ard. Ka`i & za qubovta nejzina gi storiv.
Elizabeta. Toga{ }e te mrazi {to so gadni
kole`i qubovta si & ja kupil.
Ri~ard. Storenoto edna{ ne se poprava sega:
~ovek ponekoga{ znae da zgre{i
a potoa vedna{ kaewe go ~eka.
Ako od sin ti kralstvoto go zedov
za pokaj, na }erka ti }e go dadam.
Ako decata tvoi gi ubiv
za da ti se mno`i rodot, od krvta tvoja
ro`ba moja so }erka ti }e za~nam;
Babata sakana e re~isi isto
ko majkata {to e od decata svoi;
Vnucite se deca poniski za stepen
sli~ni se na tebe, ba{ od krvta tvoja;
isto bolat, ko bolot pri ra|awe
{to i ti za nejze edna{ go seti.
Decata nesonica na mladost ti bea
vnucite, na starost, uteha }e ti bidat,
gubi{ samo toa {to sin ti ne e kral,
no zatoa }erka kralica }e ima{.
Ne mo`am da ti go dadam ona {to ne mo`am
zatoa prifati go ona {to mo`am.
Dorset, sin ti {to so tegobna du{a
po tu|ini lunza, so brakot vakov
bi se vratil brzo, dostoinstvo


80

golemo i razni po~esti da primi.
Kralot {to }erka ti `ena }e ja vika
i Dorset, soodvetno brat }e go vika.
I pak kralica, majka }e bide{
i site bedi od vremeto stra{no
so dvojna sre}a }e gi nadopolni{.
Za nas u{te dobri denovi ima.
Solzite drobni {to gi prolea bolno
ko biseri od Istok }e ti se vratat,
vra}aj}i ti go so interes dolgot
od tri` tolku radosti i sre}a.
Odi majko, kaj }erka ti odi,
so iskustvo ohrabri ja nejzinata mladost;
podgotvi ja da go ~ue toj {to }e ja saka;
vo srceto ne`no plamen vdahni &
od vlasta zlatna; zapoznaj ja nejze
so sladosta no}na na bra~niot spokoj;
i vedna{ {tom rakava moja go kazni
buntovnikot dolen, {utot Bakingam,
so venci pobedonosni jas }e dojdam
kaj pobednikot da ja odvedam tvojata }erka
a taa, za pobedata slu{aj}i
}e mi bide pobedni~ka: Cezarev Cezar.
Elizabeta. Kako da re~am? Bratot na tatko &
ma` }e & bide? Ili striko & ? Ili
toj {to bra}ata, vujkovcite & gi ubi?
Pod koe ime za tebe da ja baram
za prifatliv da bide{ pred Boga,
pred ~esta moja, ~ubovta nejzina, pred svetot?
Ri~ard. Re~i &
mirot na Anglija od ova zavisi.
Elizabeta. [to so ve~na vojna }e go kupi.
Ri~ard. Re~i & kralot {to nareduva moli.
Elizabeta. Za ona {to kralot nad kralevite brani.
Ri~ard. Re~i & mo}na kralica }e bide.
Elizabeta. Za potoa da `ali ko majka & .
Ri~ard. Re~i & ve~no }e ja qubam.
Elizabeta. A kolku toa ve~no }e trae?
Ri~ard. Do krajot na `ivotot nejzin ubav.
Elizabeta. A kolku takviot `ivot }e & trae?
Ri~ard. Bog i prirodata kolku {to }e dadat.
Elizabeta. Ri~ard i adot kolku {to }e dadat.
Ri~ard. Re~i & gospodarot sluga e nejzin.
Elizabeta. No taa, tvoj sluga, vlast takva mrazi.
Ri~ard. Ne {tedi zborovi da me fali{.
Elizabeta. ^esnata prikazna e najdobra
ako ednostavno se ka`e.
Ri~ard Treti

81
Ri~ard. Toga{,
ednostavno ka`i za qubovta moja.
Elizabeta. Ednostavno a ne~esno, lo{o zvu~i.
Ri~ard. Plitki, prebrzi ti se pri~inite.
Elizabeta. Dlaboki, mrtvi mi se pri~inite.
V grob mrtvi decata mi se kutri.
Ri~ard. Ne struni tamu, minato e toa.
Elizabeta. ]e strunam, duri da istrunat site struni
v srce.
Ri~ard. Se kolnam vo sveti \or|i, `ezloto, krunata
Elizabeta. Obesveten, obes~esteno, grabnata.
Ri~ard. Se kolnam
Elizabeta. Vo ni{to. Ova ne e zakletva.
\or|i ti e obesveten, ~est nema;
`ezloto isto, bez vite{ka e doblest,
krunata, kralskata slava ja nema
ako se kolne{, a da ti poveruvam
kolni se vo ne{to vo koe ne si se ogre{il.
Ri~ard. Toga{ vo sebe.
Elizabeta. Siot si gre{en.
Ri~ard. Vo svetot.
Elizabeta. So tvoi nedela e poln.
Ri~ard. Smrtta na tatko mi -
Elizabeta. So `ivotot svoj ti ja obes~esti.
Ri~ard. Toga{ vo gospod.
Elizabeta. Nemu najmnogu mu zgre{i.
Da ima{e strav od nego, nema{e
zakletvata-mirot {to kralot, ma` mi
go sklu~i - da ja zgazi{. I bra}a mi
}e bea `ivi. Strav da ima{e od nego,
krunata kralska {to ja nosi{,
sega sin mi }e go krase{e
i dvata princa }e di{ea ovde
no, sega sploteni vo pravot, verata
tvoja la`na, plen za crvjata
gi napravi. Vo {to sega }e se kolne{?
Ri~ard. Vo idninata.
Elizabeta. So minatoto ti ja ocrna;
za{to jas u{te solzi }e leam
za minatoto {to ti go zavi vo crno.
^ivi se decata, tatkovcite {to im gi zakla,
~eda krevki {to do veka }e `alat;
`ivi se roditelite, decata {to im gi zakla
rasje golo {to i vo ve~nosta }e peka.
Ne kolni se vo idninata; oti vo nea
crnini bez vreme, od minatoto crno
so vremeto gi slea.


82

Ri~ard. Napredilok da nemam, pokajanie da nemam,
niti uspeh vo bitkite te{ki
so du{manot! Sam da se pobedam!
Neboto, sre}ata, grb da mi svrtat!
Dewe videlo da nemam, no}e spokoj!
Dobrovedna sre}a vo `ivotot da nemam!
Ako so srcevo seto, bo`estveno i sveto
}erka ti ubava, kralska ne ja zasakav!
Sre}ite na{i vo nea le`at;
bez nea mene, tebe, zemjava, nea,
i mnogu drugi risjanski du{i - smrt
pusto{, pale` i propast n# ~eka.
Samo vaka mo`e da se izbegne
samo vaka }e se izbegne. Zatoa
majko, vaka mora da te vikam,
qubovta moja vo nea vnesi ja,
ka`i {to }e bidam, a ne {to sum bil,
ne {to zaslu`iv tuku {to }e zaslu`am,
ka`i & za nu`data na ova vreme
vo potfatov golem nemaj detsko breme.
Elizabeta. Zarem |avolot mene da me vodi?
Ri~ard. Da, {tom |avolot kon dobro te vodi.
Elizabeta. Zarem sama sebesi da se zaboravam?
Ri~ard. Da, {tom pomenot tvoj tebe ti pre~i.
Elizabeta. Sepak ti decata mi gi ubi.
Ri~ard. No vo }erka ti jas gi zakopav
za vo gnezdoto slatko pak da se rodat
novi i `ivi i tebe da te te{at.
Elizabeta. Zarem }erka mi za tebe da ja baram?
Ri~ard. I sre}na majka so toa stani.
Elizabeta. Odam, javi mi se skoro.
[to misli taa od mene }e doznae{.
Ri~ard. Nosi & bakne` od mene.
(Ja baknuva.) I zbogum.
(Taa zaminuva.)
[utko lesna! Plitka, prevrtliva `eno!
Vleguvaat Ratlif i Kejtzbi.)
[to ima novo?
Ratklif. Mo}en moj kralu, brodovi mo}ni
kraj zapadniot breg plovat, a na bregot
se sobiraat mno{tvo {uplivci
bez oru`je, nevolni za borba;
se govori Ri~mond im e voda~;
tamu se vle~at, o~ekuvaat pomo{
od Bakingam.
Ri~ard. Nekoj brzonog glasnik
kaj vojvodata Norfolk neka pojde.
Ri~ard Treti

83
Ti Ratklif ili Kejtzbi. Kade e toj?
Kejtzbi. Ovde gospodaru.
Ri~ard. Kejtzbi, kaj vojvodata letaj.
Kejtzbi. Da, gospodaru, najbrgu {to mo`am.
Ri~ard. Ratkilf, ti vo Solzberi odi;
koga }e stigne{ - (Na Kejtzbi) gadu glupav,
{to stoi{ ko trup? Mar{ kaj vojvodata!
Kejtzbi. Prvin, gospodaru, ka`ete mi
{to da mu prenesam na vojvodata.
Ri~ard. O, navistina, dobar Kejtzbi, ka`i
mu vedna{ najsilna {to mo`e vojska
da sobere i vo Solzberi da dojde.
Kejtzbi. Letam!
Ratklif. A jas gospodaru? Vo Solzberi?
Ri~ard. [to bara{ ti tamu pred jas da dojdam?
Ratklif. Va{eto veli~estvo taka mi naredi.
Ri~ard. Se predomisliv.
(Vleguva Stanli.)
Kakva vest nosi{ Stanli?
Stanli. Ni dobra koga }e vi ja ka`am
ni lo{a za da ja premol~am.
Ri~ard. Opaa, gatanka! Ni dobra ni lo{a!
[to tuku kru`i{ ko prde` v ga}i
a mo`e{ vedna{ preku rupa da stigne{?
[to e vesta?
Stanli. Ri~mond e na more.
Ri~ard. More da go goltne, na dno da potoni!
Skitnik nieden, {to bara tamu?
Stanli. Ne znam, gospodaru, no imam ~uvstvo.
Ri~ard. Kakvo ~uvstvo?
Stanli. Pottiknat od Dorset, Bakingam i Morton
kon Anglija trgnal na prestolot da sedne.
Ri~ard. Zarem tronot e prazen? Me~ot ni~kum?
Kralot Mrtov? Kralstvoto bez gazda?
Koj naslednik na Jork e `iv osven mene?
Zarem kral mo}en ne e naslednik na Jork?
Zna~i, ka`i mi {to bara na more?
Stanli. Ako ne e toa, toga{ pojma nemam.
Ri~ard. Ako ne doa|a kral da ti stane
toga{ pojma nema{ {to bara Vel{aninot.
More ti nemu prv }e mu prijde{.
Stanli. Ne, gospodaru, takvo ne{to ne mi pa|a na pamet.
Ri~ard. Toga{ kaj ti e vojskata da go sotre?
Selanite, sledbenicite, ka`i, kaj ti se?
Zarem ne se sega na zapadniot breg
pomagaj}i im na buntovnicite?
Stanli. Ne, gospodaru, site se na sever.


84

Ri~ard. Ama vojska! [to bara na sever
koga na kralot mu treba na zapad?
Stanli. ^ekaat naredba, kralu mo}en:
ako mi dozvolite }e gi soberam vedna{
prijatelite i }e pojdam tamu
kaj{to }e mi zapovedate.
Ri~ard. Da,da. Pa na Ri~mond da mu prijde{.
Ne ti veruvam.
Stanli. Gospodaru mo}en, pri~ina za somne` nema;
niti sum bil niti }e bidam neveren.
Ri~ard. Odi toga{. Lu|eto soberi gi; no
ostavi go sin ti Xorx Stanli.
Ako zgre{i{ glavata }e mu letne.
Stanli. Postapete so nego kolku {to veren
kon vas }e se poka`am.
(Zaminuva.)
(Vleguva glasnik.)
Glasnikot. Gospodaru, vo Devon{ir, od dobro
izvesteni prijateli ~uv deka
ser Edvard Kortni i prelatot vozgord,
episkopot Eksiter, brat mu postar
so drugi, na oru`je stanale.
(Vleguva drug glasnik.)
Glasnikot 2 Vo Kent gospodaru, Gildfordovi
se pod oru`je i so sekoj ~as
silata buntovni~ka im raste.
(Vleguva tret glasnik.)
Glasnikot 3 Gospodaru, vojskata na Bakingam -
Ri~ard. Mar{ sojki, samo za smrt mi peete!
(Mu udira {lakanica.)
Ova ti e nagrada za vesta.
Glasnikot 3 Na va{eto veli~estvo vest mu nosam
deka od poplavi i nadojdeni vodi
se rasturi vojskata na Bakingam
a toj samiot is~ezna bez traga.
Ri~ard. Toga{ prosti. Eve ti go ]eseto
udarot primen da ti go isceli.
Objavena li e nagrada za onoj
{to predavnikot }e go privede?
Glasnikot 3. Da, gospodaru.
(Vleguva ~etvrt glasnik.)
Glasnikot 4. Ser Tomas Lavel i markizot Dorset
vo Jork{ir se pod oru`je. No,
za uteha, gospodaru, vest nosam
deka bura ja rasturi flotata
Bretonska. Ri~mond, vo Dorset{ir ~amec
pratil da gi pra{a tie na bregot
Ri~ard Treti

85
na ~ija strana }e bidat. Mu rekle
deka od Bakingam idat da mu se pridru`at
no toj ne veruval pa krenal edra
nazad za Bretawa.
Ri~ard. Napred, napred! Koga sme pod oru`je ve}e
a du{manot tu|inski go nema
buntovnicite doma da gi sma~kame.
(Se vra}a Kejtzbi.)
Kejtzbi. Gospodaru, Bakingam e faten; vesta
e dobra no sekako e lo{a taa
deka grofot Ri~mond so mo}ni sili
kaj Milford stignal. No morav da ja ka`am.
Ri~ard. Napred kon Solzberi. Duri umuvame
mo`e da se zagubi bitkata kralska.
Bakingam vo Solzberi neka
go dovedat. Sledete me sega!
(Trubi. Zaminuvaat.)

Scena petta
Vo ku}ata na lord Stanli.
(Lord Stanli i ser Kristofer Ursvik, sve{tenik.)
Stanli. Ser Kristofer, vaka ka`i mu na Ri~mond:
vo torot na najkrvo`edniot vepar
sin mi Xorx Stanli, zalo`nik ostana.
Ako se pobunam glavata mu leta.
Zatoa, sega, pomo{ od mene }e nema.
Odi, nego od mene pozdravi go.
Ka`i, Kralicata rado se slo`i,
so }erka & Elizabeta, toj da
se `eni. No kade e sega Ri~mond?
Kristofer. Vo Pembruk, Hartfordvest ili Vels.
Stanli. Koi velmo`i se so nego?
Kristofer. Ser Volter Herbert, poznat voin,
ser Gibert Tolbot, ser Viljam Stanli,
Oksford, mo}niot Pembruk, ser Xejmz
i Rajs Tomas, so dru`ina hrabra,
i mnogu drugio so ugled i va`nost.

Kon London trgnaa so vojskite,
ako po pat do bojot ne dojde.
Stanli. Dobro, sega brgu kaj gospodarot;
jas raka mu celivam. Od pismoto
}e razbere {to mislam. Zbogum.
(Zaminuvaat.)

^ I N P E T T I
Scena prva


86

Solzberi. Na otvoreno.
(Doa|a [erifot i Stra`ata, vodej}i go
Bakingam na gubili{te.)
Bakingam. Zarem kralot Ri~ard ne saka so mene da zboruva?
[erifot. Ne, lordu. Zatoa strpete se.
Bakingam. Hastingz. deca Edvardovi, Graj, Rivers,
kralu svet Henri, sin ti li~en, Edvard,
Von. i site vie {to ve sotre
podlata, zla, dvoli~na nepravda,
ako du{ite va{i crno~emerni
niz oblaci sega me gledaat
za odmazda, na smrtta smejte mi se!
Drugar, zadu{nica e denes, neli?
[erifot. Da, lordu.
Bakingam. Zadu{nica e za mene suden den.
Deka taka se zavetiv u{te za
Edvard ako zgre{am kon decata
i sojuznicite na `ena mu;
Na ovoj den posakav da padnam prelagan
od onoj komu slepo mu veruvav;
Da, denes e denot koga du{ava
grevovite mora da gi plati:
S#glednikot vi{en, podlo {to mu prijdov,
molitvata la`na vrz mene ja urna
i mi dade toa {to na {aka go molev.
Vrvot od me~ot na lo{ite lu|e
bog go vrati vo nivnite gradi:
Sega i kletvite na Margarite
me stigna: koga toj re~e taa,
so taga na srce }e ti raspara,
seti se na prorokot Margarite.
Ajde, vodete me na kladata sramna,
zloto zlo, vinata so vina e ramna.
(Zaminuvaat.)

S C E N A D V A
Logor blizu Tomvort.
(Vleguvaat Ri~mond, Oksford, Blant, Herbert
i drugi so znamiwa i barabani)
Ri~mond. Drugari bojni, prijateli moi,
{to pod jaremot tiranski stenkate,
dlaboko vo zemjata navlegovme
deka vo mar{ot pre~ka nemavme;
Eve i o~uvot Stanli mi pi{a
redovi nade`ni, ohrabruva`ki.
Kletiot, krvav, nasilen vepar
{to nivi vi grabi i lozi plodni,
ko pomija krvta {to vi ja loka
Ri~ard Treti

87
i v gradi vi brazdi - toj krmak podol
vo centarot e sega na ostrovov,
blizu Lester, na den mar{ od Tomvort.
So gospod, bodro napred prijateli,
`etva da o`nieme na ve~en mir
so edinstven krvav, svirep boj.
Oksford. Iljada srca vo eden voin ima
{tom so sovest protiv krvnikot odat.
Herbert. I negovite znam, nam }e n& prijdat.
Blant. Prijateli toj nema, samo stravot
gi spre`uva kaj nas da prebegnat.
Ri~mond. Povolno za nas. Zna`i so gospod napred!
Krila lastovi`ki gonosat a lot
bog kralevi pravi, prostaci kralot.
(Zaminuvaat mar{iraj}i.)

S C E N A T R I

Bosforskoto pole.
(Vleguva kral Ri~ard, pod oru`je, so Norfolk,
Grofot od Sari i Drugi.)
Ri~ard. Ovde {atorot postavete go,
ba{ ovde na Bosforskoto pole.
Lordu sari, {to si tolku ta`en?

Sari. Likot mi ja krie radosta v srce.
Ri~ard. Lordu Norfolk.
Norfolk. Da, gospodaru mo}en?
Ri~ard. Norfolk, }e se bieme neli?
Norfolk. ]e bieme, ]e n# bijat, gospodaru.
Ri~ard. Brznete so {atorot. Ve`erva
ovde }e le`am. A utre? Ne e va`no.
Kolkav e brojot na predavnicite?
Norfolk. Najmnogu {est ili sedum iljadi.
Ri~ard. Nie sme tripati pove}e od niv:
i kralskoto ime Kula e mo}na,
{to na protivnikot mu nedostiga.
Bznete so {atorot! Dojdete
velmo`i, boi{teto da go vidam.
I nekoi vojskovodci viknete:
Disciplina pred se, vra}awe nema:
utre, gospodo, bojot zamav zema.
(Zaminuvaat da go razgledaat boi{teto. Vojnicite
go postavuvaat {atorot.)
(Od drugata strana na poleto, Ri~mond,
ser Vilijam Brendon, Oksford i Drugi,
Bojnici go postavuvaat {atorot na Ri~mond.)



88

Ri~mond. Sonceto umorno zlatesto zajde,
a tragot ognen od ko~ijata
dobar den za utre navestuva.
Se Vilijam Brendon, znamenosec si ti,
mastilo i hartija mi treba
plan da napravam za bojot utre,
zada~ite na vojskovodecite
da gi odredam, i vojskata mala
pravilno da ja rasporedam.
Lordu Oksford, ser Vilijam Brndon
i ti, ser Volter Herbert, ostanete so mene.
Grofot Pembruk polkot svoj go vodi:
kapetane Blant, od mene dobra no}
posakaj mu i vo dva po polno}
kaj mene grofot v {ator neka bide:
I u{te ne{to, dobar kapetane,
znae{ li kaj e logorot na Stanli?
Blant. Ako boite dobro mu gi poznav
a veruvam deka mu gi poznav,
polkot negov polovina e milja
ju`no od mo}nata vojskata na kralot.
Ri~mond. Ako e mo`no, Blante mil, bea rizik,
najdi na~in so nego da zboruva{,
i porakava va`na prenesi mu ja.
Blant. Po cena na `ivotot }e odam.
A sega, mir dobar imajte no}va!
Ri~mond. Dobra no}, dobar kapetane Blant.
A sega za bojot da se sogovorime.
Vlezete v {ator! Vlagata e ostra.
(Vleguvaat v {ator.)
(Vo svojot {ator vleguva kralot Ri~ard, Norfolk,
Ratklif, Ketzbi i Drugi.)
Ri~ard. Kolku e ~asot?
Kejtzbi. Vreme e za ve~era, gospodaru.
Devet.
Ri~ard. Ne mi se veruva.
Donesi mi mastilo i hartija
[to!? Zarem {lemot ne mi te`i ko porano?
V {ator li mi mi e oru`jeto?
Kejtzbi. Da, gospodaru. S# e podgotveno.
Ri~ard. Dobar moj Norfolk, pobrzaj na dol`nost;
postavi stra`a, sigurni momci najdi.
Norfolk. Odam, gospodaru.
Ri~ard. Rano stani, blagoroden Norfolk.
Norfolk. Sekako, gospodaru.
(Zaminuva.)
Ri~ard. Kajtzbi!
Ri~ard Treti

89
Kajtzbi. Gospodaru?
Ri~ard. Glasnik naoru`en isprati kaj
Stanli, neka ja dovede vojskata
pred izgrejsonce deka sin mu Xorx
no}ta ve~na }e go goltne. Daj mi
(Kejtzbi si odi)
bokal vino. Donesete sve}a.
Bel~o za utre osedlajte mi go.
Ne stegajte gi mnogu uzengiite.
Ratklif!
Ratklif. Gospodaru!
Ri~ard. Go vide li ta`niot lord Nortamberland?
Ratklif. Tomas, grofot od Sari i toj pred
da se stemni od polk do polk odea
vojnicite bodrej}i gi.
Ri~ard. Zadovolen sum. Dajte mi bokal vino!
Mi nedostiga porane{nata
bodrost na duhot, vedrost na mislata.
Sravi go tuka. Donesi hartija
i mastilo?
Ratklif Da, gospodaru.
Ri~ard. Neka vardi stra`ata. Ostavi me
Ratklif, okolu polno} dojdi da me
naory`a{. Ostavi me velam
(Ratklif zaminuva; Ri~ard se povlekuva vo {atorot.)
(Vleguva Stanli vo {atorot na Ri~mond.
Velmo`i i drugi,)
Stanli. Sre}a, pobeda na {lem da ti padnat!
Ri~mond. Neka no}ta seta udobnost ti ja
dade, blagoroden o~uve! Ka`i,
kako e na{ata sakana majka?
Stanli. Od majka ti blagoslov ti nosam,
{to za dobroto tvoe stalno moli.
Tolku za ova. ^asovite tihi
se iskraduvaat, a svetlost mlaka
probiva na istok. Na kretko, oti
taka ~asov od nas bara, podgotvi se
za bojot v zori, a ishodot
krvavata borba neka go re{i.
Jas kolku mo`am - kolku sakam ne mo`am -
vremeto }e go mamam i {tom mo`am
}e ti pomognam vo bojot neizvesen.
Otvoreno sepak kaj tebe ne smeam,
deka brat ti, ne`niot Xorx, pred o~ite
na tatko mu }e go ubijat.
Zbogum, nu`data i stra{noto vreme
n& pre~at qubov da si iska`eme
voobi~aena za prijateli


90

{to dolgo bile razdvoeni. No,
bog za ova vreme neka n& dade!
Zbogum u{te edna{! Bidi Hrabar, jak!
Ri~mond. Lordovi, do polkot otpratete go:
Vozbuden, sepak }e probam da mignam,
za utre dremka da ne me fati,
koga }e letnam na krilja pobedeni:
Leka no}, lordovi, velmo`i dobri.
(Si odat: Ri~mond kleknuva.)
O, ti ~ij vojskovodec se smetam,
milozliv bidi kon vojskata moja:
Te{ki topuzi gnev v race stavi im,
so silni udari da gi zgme~at
{lemovite nasilni~ki na du{manite!
Tvoi slugi na ~esta napravi n#,
za vo pobedata da te slavime!
Du{ava budna tebe te gleda,
pred o~ive moi da gi zatvoram.
Na sone, na jave, o, vardi me ti!
(zaspiva)
(Me|u {atorite se javuva duhot na princot Edvard
sin na Henri [esti.)
Duhot. (Na Ri~ard)
Utre te{ko na du{a }e me nosi{
misli kako mlad me probode kaj
Tjuksberi: o~ajuvaj i umri!
(Na Ri~mond)
Obodri se Ri~mond; poni`enite
du{i na princovite zaklani te bodrat:
Sinot na kral Henri e na tvoja strana.
(Is~eznuva.)
(Se pojavuva duhot na Henri [esti)
Duhot. (Na Ri~ard)
Smrten koga bev, kralskoto telo
ti smrtonosno go izbode: na
Kulata seti se: o~ajuvaj, umri!
Hari ti veli: o~ajuvaj, umri!
(Na Ri~mond)
Svetio sjajna! Ti pobednik bidi!
Hari {to pretska`a kral }e bide{,
na son te bodri: `ivej, napreduvaj!
(Is~eznuva.)
(Se pojavuva duhot na Klarens
)
Duhot. (Na Ri~ard)
Utre te{ko na du{a }e me nosi{!
Jas {to bev udaven vo bo~va vino. Klarens,
na prevara {to me sotre.
Ri~ard Treti

91
Utre vo bojot seti se na mene,
me~ot ispu{ti go, o~ajuvaj , umri!

(Na Ri~mond)
Ti ro`bo na domot Lankesterov,
naslednicite poni`eni na Jork
te bodrat: napred; `ivej, napreduvaj!
( Is~eznuva)
(Se pojavuvaat duhovite na Rivers, Grej i Von.)
Duhot na Rivers . (Na Ri~ard)
Utre te{ko na du{a }e me nosi{,
mene Rivers {to umre vo Pomfret!
O~ajuvaj, umri!
Duhot na Grej. (Na Ri~ard)
Na Grej seti se i o~ajuvaj!
Duhot na Von. (Na Ri~ard)
Na Von seti se, vo strav gre{en
me~ot ispu{ti go, o~ajuvaj, umri!
Site. (Na Ri~mond)
Razbudi se, grevot kon nas Ri~ard }e
go pobedi. Stani, pobedata e tvoja!
(Is~eznuvaat.)
(Se pojavuva duhot na Hastingz.)
Duhot. (Na Ri~ard)
Krvniku gre{en, vo krv razbudi se
i vo boj krvav dnite zavr{i gi!
Na Hastingz seti se: o~ajuvaj, umri!
(Na Ri~mond)
Du{o spokojna, razbudi se, stani!
Bori se pobedi, ti Anglija ja brani{!
(Is~eznuva.)
(Se pojavuvaat duhovite na dvata mladi princa.)
Duhovite. (Na Ri~ard)
Soni gi vnucite v Kula zadaveni:
olovo ti sme na du{a, Ri~ard, i
te vle~eme vo propast, sram i smrt!
Vnucite ti velat: o~ajuvaj, umri!
(Na Ri~mond)
Spij, Ri~mond, spij mirno, so radost stani;
angeli od veparot neka te {titat.
@ivej, sre}ni kralevi izrodi!
Sinovite nesre}ni na Edvard
ti velam: Napreduvaj!
(Is~eznuvaat.)
(Se pojavuva duhot na Ana, `enata na Ri~ard.)
Duhot. (Na Ri~ard)
Ri~ard, `enat ti, Ana, `ena ti,
{to ~as miren so tebe ne prospa,


92

sega sonot so nemir ti go polne:
utre vo bojot na mene seti se
me~ot ispu{ti go: o~ajuvaj, umri!
(Na Ri~mond)
Du{o mirna, miren son imaj,
za pobeda sre}na, za uspeh soni,
`enata na Ri~ard za tebe moli.
(Is~eznuva.)
(Se pojavuva duhot na Bakingam.)
Duhot. (Na Ri~ard.)
Jas prv ti pomognav kral da stane{
posleden tiranstvoto ti go setiv:
vo bojot na Bakingam seti se,
i vo maki najte{ki umri! Sega
krvavite dela sonot ti go ru{at
pla{i se i vo o~aj ispu{ti du{a!
Na Ri~mond.)
Umrev za{to prerano na pomo{ ti idev:
no obodri se, soberi hrabrost,
angelite dobri so tebe se sega
Ri~ard }e padne, vozgordosta mu bega.
(Is~eznuva.)
(Kralot Ri~ard se budi od son.)
Ri~ard. Drug kow dajte mi, rani le~ete mi!
Milost Isuse! Tivko, sonuvam.
O sovest kukavi~na, kolku me ma~i{!
Svetloto e sino. Polno} e crna.
Ladni trpki po telo mi lazat.
Od {to se pla{am? Od sebe?
Drug nema. Ri~ard go saka Ri~ard.
Da. Jas sum jas. Ima ubiec ovde?
Ne - da. Ima. Jas. Begaj! Od kogo,
od sebe? Znam zo{to ne se odmazduvam,
zarem samiot na sebe? Ne, se sakam.
Za koe bilo dobro {to samiot
na sebe sum go napravil? Ne! Se mrazam.
Za delata grozni {to gi storiv?
Podlecu: sepak la`am. Ne sum. Ne bidi glup.
dobro zboruvaj za sebe. Glupak! Nemoj
da si laska{. Sovesta iljada jazici
ima. I sekoj jazik prikazna ka`uva
i sekoja prikazna veli deka sum podlec.
Krivokletstvo, krivokletstvo najlo{o;
ubistvo, ubistvo najstra{no; site
grevovi storeni so red, vo surija
na sud se derat:Vinoven e, vinoven!
O~aen sum. Nikoj `iv ne me saka;
ako umram nikoj `iv ne }e me `ali:
Ri~ard Treti

93
a zo{to? [tom i samiot, vo sebe,
milost za sebe ne nao|am? ^inam
du{ite na site {to gi ubiv mi dojdoa
v {ator so zakana deka odmazdata utre
vrz glavata na Ri~ard }e padne.
Ratklif doa|a do [atorot.
Ratklif. Gospodaru!
Ri~ard. Koj e tamu?
Ratklif. Jas gospodaru. Prvite petli
dvapati utroto go pozdravija;
site se na noga! Oklopi mestat!
Ri~ard. Ratklif, stra{en son soniv!
[to misli{, }e ostanat verni prijatelite?
Ratklif. Bez somnenie, gospodaru.
Ri~ard. Se pla{am, se pla{am, Ratklif.
Ratklif. Ne pla{ete se od senki, gospodaru.
Ri~ard. Senkite no}eska pove}e v du{a
mi vteraa strav odo{to desette iljadi vojnici
vodeni od plikoumniot Ri~mond.
U{te ne razdenilo. Dojdi so mene;
me|u {atorite da naslu{nam sakam
dali nekoj misli da me napu{ti.
(Odat.)
(Doa|aat lordovite kaj Ri~mond koj{to sedi vo svojot
{ator.)
Lordovite. Dobro utro, Ri~mond!
Ri~mond. Prostete velmo`i, lordovi budni,
{to mrzliv spanko najdovte ovde.
Lordovite. Kako spievte lordu?
Ri~mond. Najslatko zaspav i son prekrasen
vo glavata pospana mi dojde
{tom vie zaminavte. ^inam,
du{ite ~ii tela Ri~ard gi ubi
v {ator mi dojdoa i pobeda mi
pretska`aa: du{ava mi se veseli
na sonov {tom se setam. Kolku
odminal denot?
Lordovite. ]e ot~uka ~etiri.
Ri~mond. Vreme e da se naoru`ame
i naredbi da se izdadat.
(Na vojnicite {to se sobiraat okolu negoviot {ator)
Zemjaci mili! Pove}e od ova
{to go rekov, ~asov sega{en
ne dozvoluva. Sepak zapomnete,
Bog i pravdata se na na{a strana:
molitvite na svetcite i du{ite
uni`eni, ko visokokrenati {titovi
pred nas stojat pa duri i tie


94

protiv koi se borime, osven Ri~ard,
pobeda ni prisakuvaat. Oti koj e Ri~ard?
Ve uveruvam, ~ovekoubiec i krvav tiran,
vo krv za~nat i vo krv zagazen
koj{to dojde do ona {to e so spletki
pomaga~ite svoi ubivaj}i gi:
kamen gnasen {to skapocen stana
preku tronot angliski, na koj sega
bespravno sedi. ^ovek {to sekoga{
bogohulnik bil. Ako protiv nego
se borite, Bog ko voini svoi }e ve vardi.
Ako se trudite tiranot da padne
mirno }e spiete {tom nego go snema:
ako protiv du{manot se borite
na va{ata zemja, zemjata va{a
za trudot {tedro }e vi plati;
ako za `enite vojuvate va{i
kako pobednici }e ve do~ekaat tie.
Ako decata si gi spasite od me~ot
vnucite va{i na starost }e vi vratat.
Vo bo`jo ime i po site prava
krenete znamiwa, me~ovi ostri.
Za obidov drzok neka mi e kazna
ladnoto telo na zemjata mrazna.
No ako uspeam, od dobivkata {to se prima
sekoj od vas svoj del }e si ima.
Trubi! Udrete barabani bodra sleda,
Bog i sveti \or|i, Ri~mond i pobeda!
(Zaminuvaat mar{iraj}i.)
(Se vra}a kral Ri~ard so Ratklif.)
Ri~ard. [to re~e Nortamberland za Ri~mond?
Ratklif. Deka na oru`je e neopiten.
Ri~ard. Vistinata ja ka`al. A Sari?
Ratklif. Se nasmea i re~e: Podobro za nas.
Ri~ard. Ima{e pravo a taka i e.
(^asovnikot ot~ukuva.)
Vidi kolku e. Kalendar daj mi.
Koj go vide sonceto denes?
Ratklif. Jas ne, gospodaru.
Ri~ard. Gnas mu e da sveti; po kalendar
pred ~as treba{e na Istok da svetne:
crn }e bide ova den za nekogo.
Ratklif!
Ratklif. Gospodaru!
Ri~ard. Denes sonce }e nema;
neboto n& se murti, zakanuva.
Bi sakal rosava da ja nema.
]e go nema! No {to mi zna~i toa
Ri~ard Treti

95
pove}e od Ri~mond? Istoto nebo
i nemu i mene mi se murti.
(Vleguva Norfolk vozbuden.)
Na oru`je, gospodaru; du{manot
e ve}e tamu.
Ri~ard. Pobrzo, pobrzo
kowot podgotvete mi go. Lord Stanli,
vojskata neka ja dovede vedna{;
svojata na ramninka ja vodam,
a vakov }e e rasporedot boen:
Prethodnicata od kowanici i
pe{aci vdol` celiot front }e se
rasporedi; strelcite vo sredina:
Vojvodata Norfolk i grofot Sari,
Kowanicite i pe{acite }e gi
predvodat. Zad niv ideme nie so
glavninata a krilata dve }e gi
{titi glavnata na{a kowanica.
Taka, i so pomo{ na sveti \or|i!
[to misli{ ti. Norfolk?
Norfolk. Odli~en raspored, veli~estvo.
Ova utrovo na {ator go najdov.
(Mu poka`uva par~e hartija.)
Ri~ard. (~ita)
,, Ne bidi Norfolk premnogu smel
gazdata tvoj, Ri~ard, prodaden e cel
Du{manska podvala. Napred, gospoda,
sekoj mestoto zazemete si go.
( za sebe)
Neka soni{ta drdorlivi du{i
ne n& stra{at: sovesta e zbor za
kukavici, najprvo izmislena
vo strav silnite da gi dr`i:sovest
oru`jeto n& e silno, zakon me~ot.
Napred, hrabro da udrime po gadot
ako ne e v raj, toga{ zaedno vo adot!
(na vojnicite)
[to da re~am pove}e od re~enoto?
Setete se samo so kogo se borite-
banda skitnici, podleci, begalci,
otpadot bretowski, selan~i{ta dolni
{to rodinata sita go izbluvala
za potfati bedni, sigurna propast.
Na spawe mirno, nemir vi nosat;
zemja imate i ubavi `eni,
nea }e vi ja grabat, niv siluvaat,
a gi vodi ni{to`nikot {to dolgo
vo Bretawa na smetka na majka n&


96

lega~e{e. Ligu{ko, {to u{te lebot
papo go vika. So kam{ik da gi
isterame tie |upci preku more,
tie drski partalkovci francuski,
prosjaci gladni, od `ivotot umorni,
{to bez sonov lud {to im teknal
od glad, ko staorci, sami bi se obesile.
Ako nekoj treba da ne pobedi
toga{ ma`i neka ne pobedat
a ne kopiliwava bretawski,
{to tatkovcite na{i na nivna zemja
gi bieja,tol~eja, stroma~kuvaa,
i za spomen naslednici sramni
im ostavija. Zar vakvizemjata
da ni ja zemat? So `enite da n&
le`at? ]erki da ni siluvaat?
(Oddaleku se slu{a baraban)
^ujte! Brabanot im go slu{am.
Vo boj gospodo angliska! Vo boj
voini! Zapnete gi, strelci, vo niv
strelite, zapnete gi! Kowite
gordi ostro zbodnete gi i zemjata
od kopjata skr{eni neka molsne!
(Vleguva Glasnik)
[to veli Stanli? ]e dojde li so
vojskata?
Glasnikot. Gospodaru, toj odbiva.
Ri~ard. Sin mu Xorx vedna{ ubijte go!
Norfolk. Neprijatelot mo~uri{teto go mina.
Neka Xorx umre po bojot, kralu moj!
Ri~ard. Iljada srca v gradi mi bijat!
Znamiwa razvejte! Na du{manot napred!
Neka n# obodri povikot star Cbeti \or|i
i gnev n& vnese na a`dai luti!
Napred! Pobeda n# vika.
(Zaminuvaat.)
(Uzbuna: Sudiri. Vleguva Norfolk so vojskata.
Se pojavuva Kejtzbi.)
Kejtzbi. Pomo{, lordu Norfolk, pomo{, pomo{!
Kralot ~uda nad~ove~ki ~ini,
na sekoja opasnost prkosej}i!
Kowot mu e mrtov, kako pe{ak se bori,
Ri~mond go bara vo `dreloto na smrtta.
Pomo{, lordu, ili bojot e gotov!
(Uzbuna. Vleguva Ri~ard.)
Ri~ard. Kow! Kow! Kralstvoto za kow!
Kejtzbi. Povle~ete se
gospodaru, }e vi najdam kow.
Ri~ard Treti

97
Ri`ard. Robe, `ivotot na kocka go staviv
pa i rizikot na smrtta go zemam.
^inam, {est Ri~mondi vo bojov ima;
pet deneska ubiv mesto nego.
Kow, kow, kralstvoot za kow!
(Odminuvaat.)


S c e n a p e t t a

(Uzbuna. Vleguvaat Ri~ard i Ri`mond.
Se borat; Ri`ard e ubien.)
(Se trubi za povlekuvawe. Potoa na povtoren zvuk od trubite
vleguva Ri`mond. Stanli ja nosi krunata.)
(Lordovi.)
Ri~mond. Spolaj mu na boga i oru`jeto
pobedata e na{a: a pesot krvav mrtov.
Stanli. Ri~monde hrabar, junaku na denot!
Ovaa dolgo otkradnata kruna
od mrtvata glava na bednikot ja
izvadiv, za ~eloto tvoe da go
krasi. Nosi ja, dostojno i hrabro!
Ri~mond. Bo`e semo}en, amin re~i na ova!
No, ka`i, `iv li e sin ti Stanli?
Stanli. Da, gospodaru. I bezbeden vo Lester.
Tamu, ako vi e po volja, mo`eme
sega da se povle~eme.
Ri~mond. Koj lu|e od ugled
od dvete strani se ubieni?
Stanli. Xon vojvodata od Norfolk, Volter lord Fererz
ser Robert Brekenberi i ser Viljam Brandon.
Ri~mond. Zakopajte gi kako {to na rodot im
dolikuva: proglasete pomiluvawe
za vojnicite odbegnati ako
vo pokornost n& se vratat. A sega
spored zavetot svet {to go dadovme
belata i crvenata roza }e gi
obedinime. Nasmej se nebo na
spojot ubav kako {to na razdorot
im se murte{e! Koj e toj predavnik
{to na iva ne bi rekol Amin!
Anglija dolgo zaludna be{e
bratot slepo bratot si go kole{e
a tatkoto sinot, sinot tatkoto:
vo s# Jork i Lankester gi delea,
samite podeleni od razdor lut.
O, neka sega Ri~mond i Elizabeta,
naslednici pravi na dvata doma,



98
so bo`ja volja site gi obedinat!
A sledbenicite nivni, o, bo`e,
neka so mir idninata ja darat;
so sre}a polni i bogatstva {tedri!
Predavnicite o, bo`e, sotri gi,
{to dnite crni povtat da gi vrata
i Anglija da lipa vo potoci krv!
Neka umrat bez ~ar od procvetot da vidat
tie {to izdajnici na mirot }e bidat!
Mirot sega povtorno ranite gi le~i
da trae dolgo, amin, gospode re~i!
(Zaminuvaat.)