СИСТЕМСКО ЗАКОНОДАВСТВО ЗА ЛИЦАТА СО ХЕНДИКЕП; Македонската приказна

SISTEMSKO ZAKONODAVSTVO
ZA LICATA SO HENDIKEP
1
Sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep
Naslov:
“Sistemsko Zakonodavstvo za licata so hendikep”
Avtor:
Polio Plus - Skopje
Izdava~:
Polio Plus - Skopje
Za izdava~ot:
Zvonko [avreski
Lektor:
Slobodan Markovski
Kompjuterska obrabotka:
OZ - Dizajn, Skopje
Dizajn na naslovna:
Keti Zarefska -Gurmi{evska
Tira`:
1 000 primeroci
Pe~at:
Jugoreklam - Skopje
2
POLIO PLUS
-dvièwe protiv hendikep-
SISTEMSKO ZAKONODAVSTVO
ZA LICATA SO HENDIKEP
Edicija “Justicijana”
Skopje, 2006
3
Avtori koi go dadoa svojot pridones na dokumentite, napisite i izrabot-

kata na ovaa kniga:
Zvonko [avreski, @aneta Stojkova, Nata{a Postolovska, Karolina
Ogwanovi} ûkalieva, Aleksandar Kot, Damjan Tati}, Stefan Tromel, Elena
Ko~oska, Sowa Dam~evska, Du{ko Hristov, Miodrag Igwatovi}, Tereisa Dagner,
Simon Volker, Rafael D’ridmaten, Kirsten Jang, Merita Miftari - Poni,
Stamen Filipov, Divna Pen~i}, Du{ko Minovski, Liqana Popovska, Vesna
[kuli}, Hald Feziri, Sa{o Klekovski, Slavko Lazovski, Dragi Zmijanac,
Lidija Markovi}, Aleksandar Kuzmanovski.
Ovaa publikacija e podràna od strana na

Britanskata Vlada preku Britanskata ambasada vo Makedonija
4
BLAGODARNOST
Go drìte vo race poslednoto izdanie na edicijata "Justicijana".

Kako i prethodnite i ovaa kniga e rezultat na posvetenosta i
trudot vloèni, vo period od ~etiri godini, od lu|eto koi ja iniciraa,
~lenuvaa i ja pomagaa rabotata na prvata otvorena Inter-partiska
parlamentarna lobi grupa za pravata na licata so posebni potrebi
(IPPLG).
Polio Plus, kako doma}in na Tehni~kiot komitet na IPPLG,
im dolì golema blagodarnost na:
Vladata na Velika Britanija koja preku nivnata Ambasada vo
Republika Makedonija (u{te vo 2003-ta godina) go poddrà formira-
weto i rabotata na lobi grupata i aktivno se vklu~i vo unapreduvawe
na rezultatot od nivnata rabota.
Pokraj ovaa glavna pove}egodi{na poddr{ka ne smeeme da ja zabo-
ravime aktivnata vklu~enost na Makedonskiot centar za me|unarodna
sorabotka, Fondacijata Institut otvoreno op{testvo - Makedonija
i Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava na Makedonija koi gi
pottiknaa organizaciite na licata so hendikep vo izgradbata na "za-
edni~ki glas" i vo vklu~uvaweto vo glavnite tekovi na op{testvoto.
Mnogu znajni i neznajni sorabotnici, prijateli i dobronamernici
pridonesoa IPPLG da bide uspe{na prikazna vrz ~ii iskustva se
gradat i }e se gradat aktivnostite na licata so hendikep ne samo
na Balkanot, vo Evropa tuku i vo Ju`na Amerika.
Na kraj, sakame da im se zablagodarime na porane{nite i sega{-
nite ~lenovi na IPPLG koi prifatija uspe{nata ~etirigodi{na
rabota da ja prodolàt i unapredat vo slednite ~etiri godini. Se
nadevame deka ovaa kniga }e im bide od ogromna polza vo toa.
Polio Plus
- Dvièwe protiv hendikep-
5
6
Vovedni zabele{ki
PREDGOVOR
(pove}e kon procesot - otkolku kon knigata)
Predupreduvawe:
Ovoj Predgovor najdobro e
da se pro~ita kako Pogovor!!!
Te{ko, moèbi najte{ko, e da se pi{uva predgovor na kniga vo

koja skoro celata sodrìna, site nejzini avtori, vo su{tina samo
pravat mal nesebi~en napor da di{at, obid da vdi{at zaedno so vetrot
koj go navestuva ona {to treba (ili barem ona {to tie bi sakale) da
se slu~i.
Dilemata e: Koja e taa vest, poraka, zavet ({to moàm da im ja
soop{tam, dolovam, ukradam) na site tie predvesnici, a i nivni idni,
mnogu idni, ~itateli?
Knigava, koja ja drìte vo race ili ja gledate na ekran, ne e slu~ajna.
Eden moj drag prijatel znae da kaè: Ni{to ne e slu~ajno!... A jas
(bez nitu eden dokaz) postojano, do den denes, nepokoleblivo se
raspravam so nego ...
Ova e poslednoto izdanie na edicijata "Justicijana".
Ova e krajot na tematskata zbirka na dostignuvawata (i potfrla-

wata) na me|ata koja ozna~uva premin od patekite i }orsokacite od
milosrdie i medicina kon poleto na za{tita i po~ituvawe na
dostoinstvoto i ~ovekovite prava na licata so hendikep vo Republika
Makedonija. I pove}e od toa - ova e eden moèn (prakti~en) na~in
kako toa da se napravi, kaj nas!
Namenata na knigava e da posluì kako prira~nik za mo`na
replikacija na edna, spored nas, uspe{na prikazna. Iskreno, navisti-
na uspe{na }e bide dokolku go pomine ispitot na vremeto i dokolku
na nekogo mu posluì vo negovite idni obiduvawa.
Ovaa kniga, iako toa "vizionerski" ne be{e planirano, e ñ izvorno
svedo{tvo ñ avtenti~en raskaz za prvata uspe{na gra|anska inicija-
tiva vo Republika Makedonija i za makotrpniot proces vo preminot
od pretstavni~ka vo participativna demokratija.
7
Za Va{a informacija (iako moèbi ne ñ e mestoto vo ovoj pred-

govor), edicijata se sosotoi od tri temelni i dve propratni izdanija
(3+2 = Petka).
Prvoto, "Me|unarodni normi i standardi za pravata na licata
so hendikep - komparativna analiza", se zafati so komparativna ana-
liza na trendot vo svetskite standardi i gi analizira{e me|unarod-
nite sistemi na za{tita na pravata na ~ovekot (se razbira, od aspekt
na licata so hendikep). Na ovaa kniga, spored nejzinata priroda i
su{tina, rokot za vlijanie (i nekakov rezultat) ñ e pove}edeceniski.
No, eve i sega moè da se kaè deka e: prevedena na angliski (inicijal-
no za potrebite na misiite na Handicap International) i na srpski (po
barawe na Ministerstvoto za trud i socijalna politika na Republika
Srbija za izgradba na nivnoto zakonodavstvo). Kaj nas (originalot)
e opciona literatura za studentite na Pravniot fakultet "Justi-
nijan I".
Vtoroto izdanie, "Zbirka makedonski propisi za licata so hendi-
kep - so komentari", ima neobi~na reinkarnacija. Inicijalno, koga
go promoviravme (so Ministerstvoto za pravda) izjaviv deka imam
golema nade` deka za godina dena ovaa kniga }e bide bezvredna. Se
nadevav deka zakonskite promeni }e nastapat brzo. Kakov li strateg,
o~ajnik, poet sum bil? Ne samo {to toa izdanie dobiva na vrednost,
ne samo {to e najbarano kaj nas, duri ni baraat i prepe~atuvawe,
tuku nametnuva i najgolemi dilemi: kako ponatamu vo sistemski
promeni (vidi pove}e vo delot "Ne e sé taka rozovo").
Propratnoto prvo izdanie so naslov "Od ideja do relanost" go
obrabotuva i komentira Nacrt-tekstot na integralnata i seopfatna
Konvencija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendi-
kep. Glavna cel na ovaa (sepak propratna) kni{ka be{e da se inicira
rasprava (i pridones na Republika Makedonija) kon ovoj svetski pro-
ces. A mora da priznaeme deka dopolnitelno, sakavme da pokaème
(vo ekot na sobirawe na potpisite za gra|anskata inicijativa) deka
predloèniot zakon "di{i" so odredbite na pretstojnata Konvencija.
Propratnoto vtoro izdanie, "êkor napred kon ednakvi mo`nosti
za licata so hendikep - preporaki za harmonizacija na zakonodav-
stvoto na Republika Makedonija so zakonodavstvoto na Evropskata
Unija" treba{e (vo sorabotka so Sekretarijatot za evropski pra{a-
wa na RM) da gi trasira neophodnite potezi {to treba da gi prezeme
na{ata dràva ako saka da se pridruì na evropskoto semejstvo (vidi
pove}e za toa vo delot "Preskoknati ~ekori").
8
Vovedni zabele{ki
Tretoto, posledno, izdanie vo edicijata, "Makedonskata prikazna

pri izgradbata na sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep",
e svoevidna kruna koja sama po sebe nema nikakva posebna vrednost
(osven kako memoari na neznajnite borci). Ili, osven ako nekoi idni
"nepomirnici" (so seta po~it kon G.Todorovski), pobudeni od zapisite,
ne prodolàt nekoja sledna serija ...
Kojznae ...
No da ne predgovaram na predgovorot!
U{te pred ~etiri godini vo "Polio Plus" imavme namera, i si

postavivme za zada~a, ona {to }e se slu~i vo "vremeto koe doa|a" da
go napravime dostapno, pristapno i korisno za nekoi idni obiduva~i,
replikatori, sledbenici. Dobro znaej}i deka "edna lastovi~ka ne ja
pravi proletta" ovaa kniga ja naso~ivme kon idnite lastovi~ki (ili
pak jastrebi) so jasna poraka da ne gi pravat istite gre{ki t.e. neka
u~at na na{ite ...
Ovaa kniga e dokumentirano sekojdnevie (koe zapo~nuva pred edici-
jata, pa duri i pred ra|aweto na protagonistite) i dopira vo momen-
tite na nivnoto dejstvuvawe. Dobro znaeme deka vo godinite na 21-
ot vek - ni{to nitu zapo~nalo, nitu pak }e zavr{i so nas ...
Toa e na{ata poraka (ispratena, odvitkana, pro~itana ili
sfatena)!
No zo{to e vaka koncipirana?
Ne premnogu mudro, nitu inventivno, prikazot na procesot vo
izgradbata na makedonsko sistemsko zakonodavstvo za licata so
hendikep go podelivme vo 3+2 (propratni) dela - isto kako i edicijata.
Prviot del, "Vreme minato", se obiduva da gi prikaè glavnite
inicijalni kapisli koi dovedoa do fuziono odmotuvawe na potrebata
stvarnosta pove}e da ne se "{minka" tuku su{tinski da se menuva.
Tuka se prisutni sodrìni koi go razjasnuvaat fenomenot hendikep,
pri~inata zo{to go tretirame toj fenomen so zakoni i normi (a ne so
hirur{ki skalper), i momentumot koj ovozmoì ra|awe na idejata za
postoewe na Sistemski zakon. Potrebata od izgradba na sistemsko
zakonodavstvo za licata so hendikep ne e samo hipoteza tuku taa e i
osnovna aksioma na ona {to sledi potoa (ili barem taka na avtorite
im se ~ini). Tokmu zatoa tamu se pomesteni delovite: "kratka istorija
na hendikepot", "odiseja na hendikepot 2001", "sporedba na zakonite
protiv diskriminacijata na osnov na hendikepot na globalno nivo",
"prikaznata za donesuvaweto na Zakonot za Amerikancite so hen-
dikep", "prikaznata za Makedonija ili prikazna za dostoinstvoto", i
9
"prikaznata za formiraweto, rabotatata i zna~eweto na prvata

otvorena lobi grupa za pravata na licata so hendikep vo Parlamentot
na RM (IPPLG)".
Vtoriot del, "Vreme sega{no", e samo op{ta faktografija na
klu~nite dokumenti. Ve molam tuka da ne barate kontemplativni
sodrìni tuku samo artefakti na verba koi, ete, se obidevme da gi
preto~ime vo pravna forma - razbirliva za site. Mnogu dobro znaeme
deka, do krajot na ovoj proces, mo`no e ni traga da ne ostane od
po~etnata ideja i re{ivme da gi objavime po~etnite zakonski postu-
lati (so na{eto cvrsto stojali{te). Dopolnitelen element, pokraj
svesnosta za procesot vo kontinuitet (malku podolg od o~ekuva-
weto), ni be{e potrebata javnosta dobro da razbere i da znae za
{to se zalagavme (i za {to go dade svojot potpis i dopolnitelna
poddr{ka). Ne samo za da se amnestirame za popu{tawata vo prego-
vorite so vlasta, ne samo za da ja osudime nivnata nepopustlivost,
tuku (i ednite i drugite) i da nau~ime ne{to od toj proces ...
Tretiot del, "Vreme idno", e vistinskiot predizvik na ovaa
kniga. Vo moment koga ni vremeto sega{no ne e zavr{eno, nitu pak
efektite se definirani, nie se obidovme da gi prepoznaeme idnite
~ekori. [to e ona {to bilo preskoknato, {to treba da se napravi i
kako toa se pravi? Otidovme duri i ponatamu - predviduvaj}i gi
pri~inite (i mo`nosta za nivno nadminuvawe) za nezadovolstvoto
od uspehot po pobedata. U~ime od istorijata - Kako nesekojdnevno
izvojuvanata bitka da se pretvori vo najsekojdnevno sekojdnevie -
obi~en, samostoen, dostoinstven (i ni{to porazli~en od drugite)
ìvot na licata so hendikep. Obilno koristej}i se so iskustvata
od minatoto i od tu|ite gre{ki i uspesi se obidovme da dolovime
slika na ona {to moè da ni se slu~i, da predupredime i da se
podgotvime da gi nadminime udarite na stvarnosta koja ni nadoa|a
(barem psiholo{ki).
No tuka duri i Artur Klark moè da ne obvini za nerazbirliv
futurizam. Zatoa, na golata faktografija i u{te pogoliot futu-
rizam, vo ovaa kniga se dodadeni u{te:
Prviot propraten (~etvrt) del "Nekade pome|u" koj e obid za
dopolnitelno objasnuvawe na nekoi klu~ni elementi, zabludi i ste-
reotipii kon fenomenot hendikep kako {to se ~ineweto na hen-
dikepot (kako glaven amortizator na nepoteglivosta na dràvata),
nedoma}inskoto rasturawe na i onaka skromnite fondovi, raspre-
delbata na "kolnatite" pari (igri na sre}a) kako i momentalniot
stav na dràvata.
10
Vovedni zabele{ki
Dodatokot gi prezentira stavovite na klu~nite ~initeli vo

procesot na dokaùvawe od potrebata za postoewe na sistemsko
zakonodavstvo. ûdno e {to i dvete strani imaat ist stav - tuka
nema {to da se diskutira! Ednite za potrebata a drugite za nepotre-
bata. Zatoa gi prezentiravme pro et contra stavovite - pa Vie odlu~ete.
Oddecite na krajot na ovoj del se ehoa na vremeto (ili dokaz za
avtenti~nosta na momentot). Sepak avtorski toa se viduvawe na nekoi
drugi avtori koi, namerno ili ne, stanaa del od procesot.
Na kraj e pomestena hronologijata (ili navigatorot niz nastanite)
za polesno razbirawe na segmentiranosta na ovaa kniga.
Vtoriot propraten i posleden (petti) del "Aneksi" ne e pomalku
vaèn. Vmetnuvaweto na site aneksi }e ja naprave{e ovaa kniga
premnogu neprakti~na (debela) i finansiski neodr`liva (skapa).
Zatoa dojdovme do solomonsko re{enie aneksite (zaedno so PDF verzi-
jata na knigata) da gi stavime na CD koe e del od izdanieto. Digi-
talniot zapis ni ovozmoì na CD-to da dodademe pove}e aneksi, no i
del od ikonografijata koja go slede{e ovoj proces. Razberete go
prilo-got kako samo mal pridones vo avtenti~nosta na procesot, no i
kako dokaz pri ve{ta~eweto vo sudskata postapka "Vo ime na narodot
- koj kogo mamit!". Tuka imate primeri, fotografii, klip~iwa i fil-
movi - pa uìvajte.
Ne{to {to bi sakal da go izdvojam, kako postignuvawe na ovaa

edicija - samo po sebe - se naslovnite strani. Site tri klu~ni knigi
se ilustrirani so detali od platnata na Keti Zareska-Gurmi{evska,
prvata dobitni~ka na nagradata Vulkan za umetnost (se razbira qu-
bezno otstapeni za ovaa prigoda). Ubav dokaz kako prikaznata treba
da se "turka" od site strani, no i dokaz deka suvoparnoto pravo i in-
spirativnata umetnost moàt da se spodelat edni so drugi.
Zbogum na edecijata "Justicijana".

U{te na po~etokot na "sinata" znaevme deka posle "crvenata" }e
ima i "`'ta" kniga. Ne{to {to }e go obedini me|unarodnoto i nacio-
nalnoto vo sistemsko zakonodavstvo za lu|eto koi ìveat tuka. Dali
na krajot stavivme kruna ili frlivme temna senka - ocenete sami.
* * *
Vo "dale~nata" 2005-ta, vo moment na tmurno raspoloènie, koga
Republika Makedonija be{e zaveana od sneg a nie na kontoto na polo-
vina od dozvolenoto vreme imavme samo 30% od potrebnite potpisi,
11
se obidov da ja bodram malata grupa "partizani" so vizii za svetla

idnina, vo stil:
"Ne se sekirajte, }e vidite, ne samo {to }e gi sobereme potpisite
tuku za 20 godini kaj nas }e doa|aat deca i }e pi{uvaat diplomski
raboti za prvata uspe{na gra|anska inicijativa vo Makedonija".
Sega, godina dena potoa, sakam sve~eno da objavam deka sum si gi
izlaàl drugarite. Na samo dva meseci po zavr{uvaweto na inici-
jativata ni dojde student koj sakal za toj potfat da pravi seminarska
rabota. Osum meseci potoa (232 meseci pred krajniot rok) studen-
tkata Elena Mojsovska, od zavr{nata godina na Fakultetot za soci-
jalna politika, ja prijavi svojata diplomska rabota na temata koja ja
obrabotuva ovaa kniga.
Osven ova, "sre}no samozalaùvawe" za sledot i efektot na id-
nite nastani, vo ovaa kniga "ni{to drugo nemat mameno" ... Ostanuva
samo pra{aweto na pogre{na interpretacija, koe vo celost e samo
na na{a du{a ...
Zvonko [avreski
~len na "Golemata rabotna grupa"
12
DEL PRVI
VREME MINATO
13
14
Hendikep - pozicii, gledi{ta i su{tina
DEL PRVI
VREME MINATO
1. HENDIKEP - POZICII, GLEDI[TA I

SU[TINA1
Mnogu, mnogu odamna, eden mlad ~ovek zalutal vo nepoznat

kraj. Izgladnet, premrznat, skoro polumrtov, go spasile lovci
od edno izolirano pleme koi do toga{ nemalo nikakov kontakt
so ostanatata civilizacija. No ovie lu|e, prirodno, se ra|ale
bez o~i i nemale poim {to e toa setilo za vid. Mom~eto,
vozbudeno i mnogu prepla{eno, otkako go nahranile i napoile, go
odvele da bide ispitano od strana na cel konzilium nivni lekari.
Tie dolgo go pregleduvale, mudruvale i ispituvale i na kraj
zaklu~ile deka negoviot um e poremeten. A pri~inata za
umstvenata povreda ja na{le vo dve mali i meki depresii na
negovoto lice, koi postojano se dvièle i treperele, so {to
opasno go voznemiruvale i go nadraznuvale negoviot um. Zatoa,
po~ituvaniot konzilium od mudri lekari re{il so edna mala
hirur{ka intervencija da mu gi otstrani tie dve nadraznuva~ki
tela. Mu gi izvadile o~ite i na{eto mom~e stanalo sosema
zdrav i po~ituvan ~len na zaednicata.
Fala mu na Boga za naukata!
H. G. Wells, "Slepata zemja"
Citatite na Lenin ve}e odamna ne se vo moda na na{ive prostori,

no za potrebata na temava dobro bi ni do{la i edna parafraza na
edna zaboravena misla, od negovite rani trudovi.
1
Materijal od prviot edukativen seminar za IPPLG; Juni, Ohrid 2003
15
Originalot glasi:
"Lu|eto od sekoga{ bile i }e bidat naivni su{testva na izma-
mata i samoizmamata sé dodeka ne sfatat deka zad sekoja religiozna,
ideolo{ka, politi~ka, stru~na izjava, mislewe ili fraza stojat
interesite na ovoj ili onoj poedinec, na ovaa ili onaa grupa!"
Parafrazirano:
"Lu|eto nikoga{ nema da moàt da se snajdat vo definiraweto
na ne{tata dodeka ne sfatat deka zad sekoe mislewe, definicija,
pristap stoi pozicijata na grupata na koja ñ pripa|a avtorot."
I SEGA: - [TO E HENDIKEP?
Hendikepot vulgarno kaàno e mnogu sli~en na pornografijata!

Te{ko e da se definira, no mnogu lesno se prepoznava. Osobeno ako
se po~uvstvuva na svoja koà. Zloupotrebeniot Leninov citat ne
moè da ni pomogne vo definiraweto na ovoj fenomen - toa e moèbi
nevozmo`no, no moème barem da go iskoristime vo obidot za negovo
razbirawe. No, pred da pristapime kon toa, mora da gi odredime
grupite koi ja sledele ~ovekovata istorija, t.e. nivnite gledi{ta
vrz hendikepot.
Vo osnova se raboti za postoewe na tri golemi grupi, i gledi{ta
na tie grupi, t.e. (ako sakate) obidi za definicii.
TRADICIONALEN MODEL
Ova e miks na razno-razni pristapi, barawa i razbirawa na hen-

dikepot {to ja sledele ~ovekovata civilizacija od najraniot moment
do docniot sreden vek (a nekade i podocna, sé do dene{en den).
Hendikepot za ovaa grupa e breme koe ñ e nametnato na zaednicata
preku nekoj nejzin pripadnik. Pri~inite se razli~ni i glavno neraz-
birlivi a re{enieto naj~esto se gleda vo otfrlawe ili izolirawe
na pripadnikot koj e nositel na problemot.
Tokmu poradi dolìnata na ovoj period i podgrupite se brojni.
- Primitiven Darvinizam:
Vo najraniot period na osamostojuvawe od prirodata na rodot homo
sapiens (lovec i sobira~ na plodovi), pripadnicite so hendikep koi
ne moèle sami da sobiraat plodovi ili da lovat bile celosno
prepu{teni na principot na prirodna selekcija, {to zna~i mo{ne
rano, i naj~esto po priroden pat, bile eliminirani od zaednicata.
Postojat i ekstremni slu~ai na namerno "~istewe" na problemot so
kamenu-vawe, `rtvuvawe ili kako vo primerot na stara Sparta -
"nau~no" otstranuvawe.
16
- Religiozen:
Religijata, kako pogled vrz svetot, ima svoj odnos i kon hendikepot.
Dijapazonot se dviì od sfa}awata deka: 1. hendikepot e kazna bo`ja
za nekoi minati grevovi (naj~esto), 2. preku isku{uvawe na ~ovekova-
ta dobrina (Martin Luter), 3. do glasot bo`ji preku ustata na
hendikepiraniot (dvorskite {utovi od desnata strana na kralot).
Su{tinata na ovoj pristap e vo maksimata "Qubi go bli`niot svoj" -
Biblija, ili vo "êtiriesettiot zlatnik" - Kuran, no soàluvaweto
e zaedni~ki imenitel na site niv. Politeizmot, oti{ol i ponatamu
kreiraj}i duri i bogovi so hendikep, kako refleksija na zemniot ìvot
(primerot so omileniot hendikepiran bog Hefes, ili Vulkan, vo
starogr~kata, odnosno starorimskata mitologija).
- Ideolo{ki:
Ideologijata kako sistem na vrednosti i svetogled ne go izosta-
vuva hendikepot kako pra{awe i mu prio|a vo zavisnost od osnovnite
ideolo{ki principi. I tuka ekstremite se razli~ni, od rimskoto
Homo homini lupus est, kade {to i hendikepiraniot e samo u{te eden
volk, do zastapnicite na teorijata za prirodno pravo i vra}awe
kon prirodata (Didro, Ruso ...).
- Semeen:
Tradicionalno semejstvoto e prvata kletka koja se soo~uva, a
podocna i go apsorbira hendikepot kako pojava. Na~inot na koj semej-
nata grupa se bori protiv hendikepot na nivniot poedinec sodejstvuva
so globalnite sfa}awa, mo}ta (finansiska ili avtoritativna) i
okolinata. Formite na reakcija se najrazli~ni, po~nuvaj}i od
~edomorstvoto (kriminogena olesnitelna okolnost!), krieweto i
premol~uvaweto na faktot deka vo semejstvoto ima lice so hendikep,
samo`rtvuvawe za potrebite na toa lice, pa duri i do bezrezervna
poddr{ka i neosnovano gordeewe (edinstven naslednik i drugo).
MEDICINSKI MODEL
Koga lu|eto koi go zastapuvaat ovoj pravec raspravaat za hendi-

kepot, naj~esta asocijacija so toj zbor im e nekakov iskriven del od
teloto koj se obiduva da simulira normalna aktivnost ili pak beli
mantili, vo zabrzano dvièwe, so pridruèn miris na aceptol. Ovie
ìvotni sliki ja nametnuvaat definicijata deka hendikepot
pretstavuva naru{ena zdravstvena sostojba. Takvata sostojba pak,
normalno, pretpo~ita pred sé zdravstven tretman. I toa e taka kaj
doktorite na nauki i kaj lu|eto koi i né ~ule za zborot definicija.
17
- Zdravstven:
Za pripadnicite na ova sfa}awe (naj~esto pripadnici na medicin-
skata fela ili roditeli koi ne go sfa}aat faktot i neminovnosta
na ona {to gi sna{lo) hendikepot e bolest, a kako i sekoja bolest,
toj moè da se le~i. Zarodi{ot na ova gledi{te e od zlatnoto vreme
na arapskite kalifati koga, za prv pat, vrz hendikepiranite, namesto
tradicionalniot pristap, bil primenet metodot na izlekuvawe.
Zapadnata misla zaostanuva zad niv skoro eden milenium, no duri i
toga{ lutawata se evidentni. (izdvoeni manastirski oddelenija, bol-
nici na nasukani brodovi vo Temza ili Sena, ostrovi za leprozni i
umobolni, i sl.).
- Defektolo{ki:
Ova e razvojno gledi{te na medicinskiot model koj za prv pat ja
uvaùva i vospitnata komponenta. Iniciran od bihejviorizmot, a
nadgraden so po~etnite uspesi, pripadnicite na ovoj model (naj~esto
stru~waci, humanitarni rabotnici i nepomirlivi roditeli) smetaat
deka hendikepot kako sostojba moè da se nadmine. Akcentot, pri
toa, go stavaat na ranata prevencija, tehnologijata vo slu`ba na
medicinata, i specijalnata edukacija so specijalnoto obrazovanie.
Posakuvaniot efekt vo su{tina zna~i eliminirawe na potrebata
za neposredna poddr{ka (se razbira od nivna strana) no ne i obezbedu-
vawe na samostojnost i nezavisnost na hendikepiraniot.
- Rasisti~ki:
Ova vo su{tina e varijanta na ideolo{koto gledi{te od tradi-
cionalniot model, no bidej}i vo opravduvaweto silno se potpira
vrz izvori na medicinata i Darvinovata teorija, vredi da se razgleda
vo sklop na ovoj pristap. Su{tinata e prosta i se temeli vrz
principite na rasizmot kade odredena grupa na lu|e se podvojuva
po rasen kriterium a hendikepot e samo u{te eden od argumentite
za potrebata od rasno podvojuvawe i nihilacija (primer nacizmot).
Opasnosta od ova gledi{te ne e samo vo koristeweto na nau~nite
fakti za potrebite na nacionalnite frustracii tuku i vo koravosta
i reinkarnacijata na motivite (primer: formi na pristapot kon
pripadnicite na romskata zaednica).
SOCIJALEN MODEL
Ovoj model e sé u{te vo svojata primarna faza i te{ko e da se

definira i razgrani~i. Novite gra|anski dvièwa od po~etokot
na 60-tite silno mu pogoduvaat i go razvivaat ova gledi{te koe, od
18
sredinata na sedumdesettite, dobiva i svoja nezavisna forma i silni

sledbenici. Avtohtonosta na ovie napori zasluèno gi obeleùva
i kako posledno gra|ansko dvièwe.
Iako ovoj model e daleku ponapreden od tradicionalniot, i iako
vo su{tina hendikepot proizleguva od svoeviden zdravstven
problem, i ima zgolemena i postojana potreba od zdravstvena asis-
tencija, hendikepot, za sledbenicite na ova gledi{te, nikoga{ ne
bil zdravstven fenomen.
Za niv hendikepot ednostavno e - socijalno pra{awe.
- Inkluzija:
Zdravstvenoto poremetuvawe sozdava bolka, nemo`nost i potreba.
No, najprvin goloto ~uvstvo, a potoa i frustracijata predizvikana
od nemo`nosta da se realizira taa potreba, e su{tinata na hendike-
pot. Pripadnicite na ovoj model naj~esto ni doa|aat od grupata na
semejstvata na licata so hendikep ili nivnite poddrùva~i (charity).
Nivniot povik vo su{tina se temeli na site prethodni obrazloèni-
ja od pozitivnite primeri, a baraweto glasi deka nivnite {titenici
treba da participiraat celosno i ramnopravno vo op{testveniot
ìvot. Baraweto e licata so hendikep da bidat del od zaednicata, a
primarniot motiv e vostanovuvawe na eden zaokruèn sistem {to
po nivnata smrt }e treba da se griì za nivnite hendikepirani
bliski.
- ôvekovi prava:
Za pobornicite na ovoj pravec hendikepot e "kur{lus" vo rela-
cijata poedinec - zaednica, poto~no, kratok spoj vo "integralecot"
kade se vkrstuva pravoto na poedinecot da ja zadovoli svojata posebna
potreba i obvrskata na zaednicata da go ovozmoì toa. Pripadnicite
na ova gledi{te akcentot na svoeto deluvawe go stavaat vrz obezbe-
duvawe na pravna ramka za dostoinstven i ramnopraven ìvot na
licata so hendikep, nadevaj}i se deka forsiraweto na pravnata ramka
}e sozdade pogodni uslovi i za brzo menuvawe na mentalitetot na
celokupnata zaednica.
- Samostojno ìveewe:
Pripadnici na ova gledi{te se naj~esto licata so hendikep
(poretko nivnite najbliski), koi blagodarenie na nivnata edukacija
i ekonomska nezavisnost se osamostoile i se celosno svesni za
nivnite sposobnosti i ograni~uvawa. Nivniot povik e deka treba
da im se sozdadat uslovi za ednakvi mo`nosti so ostanatata, a vo
sé drugo treba da bidat prepu{teni sami na sebe. Najgolem problem
pri toa e {to nivnite barawa, ~estopati, se ogromni i {to e najva`-
19
no od sé - tie toa go baraat sega i vedna{! Eliminiraweto i nadminu-

vaweto na hendikepot - zdravstven ili psiholo{ki za niv ne e osoben
predizvik. Tie celosno go prifa}aat faktot deka treba da ìveat
so hendikepot. Za niv hendikepot ne pretstavuva kazna, nitu bolest,
tuku ednostavno sostojba so koja tie treba da se spravuvaat. Napre-
dokot na tehnologijata i komunikacite sé pove}e im pridonesuvaat
vo nivnata borba.
SU[TINA
Hendikepot vo svojata su{tina (bez ogled na definicijata) e

fenomen od fiziolo{ka priroda (fizi~ka ili mentalna), koja pak
rezultira so nemo`nost ne{tata da bidat izvr{eni (voop{to ili
na normalen na~in, sekojdneven). Taa nemo`nost pak direktno
predizvikuva otfrlawe (od strana na okolinata), frustracija (li~na
ili na bliskite), ili pak razvoj na nekoja druga mo`nost t.n.
sposobnost (ekonomski vulgarizirano - kompenzacija).
Kako i da e, hendikepot realno pretstavuva vistinski predizvik,
i toa kako za samiot nositel na hendikepot, za negovite bliski, taka
i za celokupnata zaednica. No, ne smeeme nikako da zaboravime: ovaa
trilogija ne mora zadolìtelno da ima sre}en kraj. Posebnite potre-
bi vodat no ne sekoga{ i prerasnuvaat i vo posebni sposobnosti!
MODELI I GRUPI - SINXIR NA POVRZANOST
No, da se vratime kaj Lenin ...

Zad sekoe mislewe postojat istomislenici, zad koi pak, prirodno,
postoi interes, neli?
Ova podvojuvawe i raslojuvawe na poimot hendikep, vo su{tina,
ima svoj osnov vo postoeweto na tri (podvoeni i rasloeni) golemi
~ove~ki grupi, ~ie pak sekojdnevie i egzistencija sé povrzani so nego
(hendikepot).
Zna~i, postojat:
1. Lu|e koi ìveat pokraj hendikepot
2. Lu|e koi ìveat so hendikepot i
3. Lu|e koi ìveat od hendikepot.
Prvite (najbrojni) se lu|eto koi hendikepot go gledaat od strana,
veruva}i deka toa na niv ne moè da im se slu~i. Se slu~uva tie da
imaat duri i pozitiven stav kon negovoto re{avawe, no vo sekoj slu~aj
toa ni oddaleku ne pretstavuva nivno sekojdnevie.
20
Vtorata, (pomalata grupa), se lu|eto so hendikep i nivnite

najbliski koi sekojdnevno se soo~eni so problemite koi im gi nosat
posebnite potrebi i nivnoto zadovoluvawe. Tie mnogu ~esto se zagla-
veni vo svojata maka i nemaat nitu sluh, nitu pak na~in kako da im gi
soop{tat svoite interesi na drugite dve grupi.
Tretata, (najmala), grupa e onaa koja se trudi da ja detektira,
nadmine ili ublaì pri~inata koja go nosi hendikepot. Vo sekojdnevi-
eto niv moè da gi prepoznaete po titulite: Prim. M-r. D-r. Spec. i
po belite mantili na onie koi postojano i profesionalno se anga-
ìrani so niv.
I ovie, tretive, sekojdnevno se sre}avaat so hendikepot no, dodeka
za prvite toa e ìvotna kazna, za vtorive toa e ìvot, za tretive
toa e ìvotna profesija.
Ovie tri grupi ne se izmisleni za potrebite na napisov, tuku tie
postojat u{te od pamtivek.
Neolitskiot lovec, povreden vo lovot, za ostanatite lovci pret-
stavuval nesre}en slu~aj i samo eden pomalku vo grupata lovci. No
ako preìveel, bliskite go nosele da bide le~en od plemenskiot vra~.
Vra~ot ne odel vo lov poradi obvrskite so povredenite i bolnite vo
plemeto. Podocna, so podelbata na trudot, tretata grupa se razviva
i disperzira vo mno{tvo profesii dodeka vtorata ostanuva relativ-
no homogena i samo ve{ta~ki se podreduva po dijagnozi. Prvata grupa,
i do den denes, ostanuva da se nadeva deka toa nim nikoga{ nema da
im se slu~i a so hendikepot se zafa}aat parcijalno, kako del od ideo-
lo{kite, religiozni ili dràvni~ki opredelbi ili obvrski. Ovie
tri grupi, poradi svojot razli~en interes i poradi na~inot na koj se
zasegnati, vo osnova se nositeli na trite razli~ni poimawa za
hendikepot.
No, ovaa gruba i {tura podelba nema za cel da ni nametne nekakvo
sfa}awe deka se raboti za sosema antagonisti~ki grupi. Voop{to!
Od edna strana hendikepiranite imaat postojana potreba od rabotata
na eksperite, dodeka pak, od druga strana, tie (ekspertite) ne bi ni
postoele bez hendikepiranite. A od treta strana pak, ovie dve grupi
svojata sila, kapacitet, opravduvawe, poddr{ka, pa duri i regrutaci-
ja ja crpat od prvata grupa. Bez profesionalen, studen i strani~en
pristap kon posebnata potreba malku }e moè da se stori za nad-
minuvawe ili ublaùvawe na makata. No bez postojana i celosna
informacija za su{tinata na hendikepot ekspertot }e se otu|i vo
gol stru~wak koj poleka }e go izgubi tloto pod nozete. Na krajot,
prvata (i najbrojna) grupa e zaednicata vo celost, koja pak so svojot
21
pristap kon hendikepot }e gi verificira naporite i na ednite i na

drugite.
Mnogu ~esto se slu~uva preminuvawe od edna vo druga grupa - pr-
vata so ostanatite dve. Toa e ona {to go nosi ìvotot. Preminuva-
weto me|u vtorite dve grupi e poretko. Se raboti za stru~no lice
koe se zdobiva so hendikep, ili pak lice so hendikep koj se ostru~uva,
vo prirodnite ili vo op{testvenite nauki.
Ovie fluktuacii se korisni i imaat golemo zna~ewe za razbira-
we na problemot. Se razbira toa se samo isklu~oci. No kako i
sekoga{ isklu~ocite se tuka da go potvrdat praviloto! Zatoa ovie
dve grupi mora najprvin da se osoznaat sebesi, da ja priznaat potreba-
ta od postoewe i na ednite i na drugite i da iznao|aat osnov za
me|usebna sorabotka. Celta i na ednite i na drugite e ista - ublaù-
vawe i unapreduvawe na posebnata potreba. Dokolku sakaat da
uspeat vo opredelbite, i dvete grupi, }e mora da gi obedinat svoite
napori. Bez toa nikoga{ nema da se zdobijat so celosnata poddr{ka
na prvata grupa.
IMENUVAWE
Imenuvaweto, t.e. narekuvaweto na hendikepiranite ne e pred-

met na napisov, no moè da go iskoristime kako fakt plus kon tezata,
no i kako destilat za razotkrivawe na grupite.
Problemot kako da se nare~at onie koi imaat nekakov hendikep
e star kolku {to se stari i grupite i nivnata geneza, spomnati po-
gore. Tokmu zatoa imiwata i priodot se razli~ni. Ovoj del }e im
pomogne na onie koi profesionalno imaat problem so ovj fakt, no i
na profesionalcite koi moàt da izvle~at potkrepa kon faktot.
Nomenklaturata za hendikepiranite ja sledi celata prikazna preku
nivnoto tradicionalno imenuvawe kako: manlii, sakati, kuci, }ori,
gre{eni, idioti, debili, imbecili... Vo su{tinata na site ovie imiwa
e poimot invalid (in valid - lat. = ne korisen, bez vreden), ne{to od {to
op{testvoto ima breme, nema nikakva korist, a ne moè ni da go
izbegne. Go prepoznavate prviot model, neli?
Vtoriot model gi koristi terminite: defekt, naru{enost,
pre~ki, nedorazvienost. Baza na site ovie imenuvawa e poimot
hendikep (hand in kept - ang. = lon~e za pitawe) i vo osnova ja
reflektira potrebata od pomo{, asistencija i poddr{ka na ovie
lica. Vtor model - jasno!
22
Onie tretite se celosno nejasni i konfuzni, duri i za samite

sebe. Go lansiraa poimot "lica so posebni potrebi", pa dodavaat
kon toa "onevozmoènost (disabilitys), pa "sposobnosti", a onie orto-
doksnite sakaat da gi vikaat duri i "lica so predizvik". Se razbira
- celta e istaknuvawe na dobrite strani na lo{ata stvarnost. îst
tret model!
Konfuzijata e jasna i, bi rekle, sosema prirodna (barem za Lenin).
Tokmu zatoa za potrebata na napisov (koj treba da komunicira so
site tri grupi) koristime eden od zastarenite, malku modificiran,
moèbi sé u{te omaloùva~ki, no kaj nas prepoznatliv termin -
lica so hendikep.
I na kraj, za poddr{ka na tezata, sakame da ja parafrazirame
starata makedonska pogovorka "Grne vikaj me - ama, ne kr{i me!", -
{to pak ne vra}a na po~etokot, na preispituvawe na stavot i
odnosot kon licata so hendikep.
REKAPITULACIJA
Da se bide sovr{en?
Ete toa e najstariot problem {to go ma~i ~ove{tvoto, u{te od
negovite prapo~etoci. Edinstveno, moèbi, zadovoluvaweto na
seksualniot nagon mu go zema primatot, no i vo toj slu~aj ovie dva
problemi tesno sorabotuvaat vrz atakot na psihata na nesovr{en
homo erektus - sapiens.
Na{iot pra-predok nemal ni{to vo sporedba so silnite pesjaci
na predatorite. Negovite race bile ni{to vo sporedba so silnite
{epi na progonitelite, nitu pak moèl da potr~a kako brzite
gazeli. Hendikep pogolem od sé! No, uspeal da gi iznajde svoite
posebni sposobnosti, da gi razvie i da zagospodari so prirodata.
Hendikepot vo svojata primarna su{tina e iskonskata borba na
~ovekot da go nadmine svoeto nesovr{enstvo. ôve{tvoto, ~estopati,
dlaboko zatalkuvalo pri re{avaweto na edno od najprostite pra{a-
wa, ~ie re{enie, pak, od druga strana - go ìveelo katadnevno. Pri-
merite za tie talkawa moèbi se povredni od mnogu suvoparni lekcii?
Slika prva: Spartancite gi frlale svoite deca za koi smetale
deka nema da moàt da bidat dobri hopliti (oklopna anti~ka pe{a-
dija). Koj znae, moèbi me|u frlenite izgubile nekoj golem strateg?
Kako inaku da go razbereme faktot deka silnata Sparta, osven
nekolku voeni prikazni, ne mu ostavila re~isi ni{to na ~ove{tvoto.
Ni od daleku kako, vo toa vreme, vojni~ki inferiornata Atina.
23
Slika vtora: Mra~niot Sreden vek, pokraj drugoto, e mra~en i

poradi odnosot kon bolnite i kon invalidite, koi bile zatvorani,
getoizirani i prisileni da nosat yvonci i klopotarci za da go najavat
svoeto nepoèlno prisustvo. No, vo toa isto vreme, za naprednata
muslimanska kultura ova e najsvetliot period. Moèbi, zatoa {to
na hendikepot gledale kako na bolest koja moè da se lekuva i da se
nadmine?
Slika treta: [to sé ne izmislija nacistite vo namerata da
sozdadat sovr{en ~ovek, ~ista rasa. Onie, ne~istite i nesovr{eni-
te, duri bea sobirani i fizi~ki uni{tuvani na najsvirep na~in.
Primerite se brojni. Bukvalno sé vo ime na sovr{enosta. No, vo
isto vreme, ~istata rasa be{e pobedena od "ne~isti" lu|e, od koi
eden od najva`nite voda~i "ode{e" so invalidska koli~ka (Ruzvelt).
Slika ~etvrta: Denes, ~ovekot se soo~uva so sebekreirawe ili
nau~no kaàno so klonirawe. Opravduvaweto e deka na toj na~in
klonot }e bide podobar od originalot. So eden zbor - sovr{en.
Kako da ne bea dovolni site istoriski lekcii deka nesovr{en-
stvoto e, vsu{nost, ~ovekovata prednost nad sé ìvo i divo na ovaa
planeta, a verojatno i podaleku.
Nikoj ne e sovr{en!
No, vo toa e sovr{enstvoto na ~ovekoviot rod. Borbata te tera
da istrae{, da pobedi{, da bide{ podobar. Na toa se temeli
~ovekovata civilizacija. Na posebnite potrebi - koi poleka
stanuvaat posebni - sposobnosti.
Prosto kako boza.
Samo treba da se potsetime na toa vo sekoj poedine~en slu~aj,
zatoa {to sovr{enite NIE - sme sostaveni od mnogubrojni neso-
vr{eni JAS!
24
Odiseja na hendikepot 2001
2. DISABILITY ODISSEY 2001

(Odiseja na hendikepot 2001)1
Na po~etokot be{e
neboto, zemjata i ednakvosta.
(Nenapi{anata biblija)
Za qubitelite na nau~nata fantastika postoi eden kulten film

na Stenli Kjubrik (a i kniga) nare~eni "Odiseja vo svemirot 2001"
od 1968 godina. Vo toj film, na mnogu sugestiven na~in e prestavena
idejata deka ~ovekovata civilizacija po~iva na porakite od nekoi
napredni vonzemjani koi gi skladirale svoite upatstva vo monoliti
rastureni po kosmosot. Pronao|aweto na eden takov monolit vo 2001
godina na mese~inata }e go odvede ~ove{tvoto do novi soznanija i
nova evolucija. Podocna Artur Klark napi{a u{te tri odiseji, no
toa za nas ne e va`no.
Va`no e poklopuvaweto so edna druga odiseja, so odisejata na lica-
ta so hendikep, stara kolku i ~ove{tvoto.
Kako voop{to se slu~ilo hendikepot kako fenomen da prerasne
vo stigmatizacija, otfrlawe i onevozmoènost za vklu~uvawe vo
op{testvoto na milioni i milioni ~ove~ki du{i i toa nasekade, kaj
site i za celo vreme. Da ne se zalaùvame - ~ovekoviot civilizaciski
pat e poln so primeri na isklu~ivost i stigmatizirawe. Da se potseti-
me samo na podredenata uloga na ènata, robovladetelstvoto, reli-
gioznite anatemisuvawa i rasnata diskriminacija. No za razlika od
hendikepot toa se samo epizodi vo dolgometra`niot film za ~ovekot.
@enite go imale svojot matrijahart i seksualna revolucija, robovite
svoite vostanija i dekolonizacija, naciite svoj razvoj i dràvotvor-
nost, vernicite verska tolerancija ...
Kako samo hendikepot da ostanal ve~en evergrin na diskrimina-
cijata.
Kako toa se slu~ilo?
Spored Karl Segan ako celoto vreme od Golemata eksplozija do
1
Materijal koristen na treningot LSM vo Bawa Luka 2005;
- Lobirawe za konvencija - Sega!
25
denes go stavime vo edna godina homo sapiensot se pojavil na 31 de-

kemvri vo 22 ~asot i 30 minuti a pi{anata istorija e smestena vo
poslednite 10 sekundi na godinata. Na po~etokot, vo mugrite na
~ove{tvoto, nekade odolu dva ~asa pred Nova godina vo eden edin-
stven (i zamislen mig) site na{i predci bile ednakvi. Toa e
EDNAKVOST I (na grafikonot). I vedna{ od sledniot mig pod
dejstvo na t.n. vi{a sila (VIS MAJOR) predokot bil podloèn na
prirodnite i op{testvenite zakoni koi sekojdnevno ja naru{uvale
ednakvosta na edinkite.
Slikite na ìvotot bile osnov za kreirawe na pretstavata za
zemniot i "nebesniot" ìvot. Taka se sozdavale mitovite a so niv i
legendite za vrednosta i relaciite na individuite. Vekovite se
nièle eden po drug i nekoi ~udni i neprovereni prikazni i veruva-
wa stanale osnov za cvrsti predrasudi kon malku poinakvite ~leno-
vi na zaednicata (STEREOTIPI). Na tie predrasudi se gradeni
sekojdnevnite NAVIKI i OBIÂI, ceremonii, religii i odnosi.
I taka na desetina sekundi pred Nova godina sudbinata na licata
so hendikep e zape~atena vo STANDARDI i sistem na veruvawe
koj gi isklu~uva od op{testvoto kako pomalku vredni, bezvredni
(in valid) pa duri i opasni (demonologija). Koga do{lo vreme
standardite da se preto~uvaat vo zakon nepi{anata diskriminacija
se pretvorila i vo normirana (NORMI).
I koj znae kolku dolgo ovie 10 sekundi }e traeja ako vo 2001 go-
dina (na predlog na Meksiko) Generalnoto sobranie na OON ne
donese odluka da se premine kon donesuvawe na seopfatna i inte-
gralna Konvencija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata
so hendikep. Pet godini se "kr~ka{e" toj dokument i ete tekstot e
usoglasen i podgotven za usvojuvawe.
[to o~ekuvame da se slu~i?
Sigurno deka pravoto ne e edinstven, no e priznato za najbrz i
najefikasen mehanizam za menuvawe na odnosite vo op{testvoto.
Zatoa so polno pravo o~ekuvame deka, otkako ovoj me|unaroden doku-
ment se potpi{e i ratifikuva, }e predizvika redica normativni
izmeni vo nacionalnite zakonodavstva i }e bide katalizator za
unapreduvawe na samosvesta kaj individuite za potrebata od edna-
kvi mo`nosti za site.
Mnogu brzo (za necela sekunda) sevkupniot mileniumski proces
}e se vrati nazad so izgradba na novi standardi, obi~ai i naviki i
preku ru{ewe na stereotipiite }e dovede do vospostavuvawe na
ednakvi mo`nosti za licata so hendikep - nova i vistinska
EDNAKVOST II koja }e potrae pove}e od mig.
26
Odiseja na hendikepot 2001
ODISEJA NA HENDIKEPOT 2001

(10 000 godini vra}awe
kon idninata)
Vo svetot postojat samo dve sili

- me~ot i duhot.
Na dolgi pateki me~ot
sekoga{ e pobeden od duhot.
27
3. SPOREDBA NA ZAKONITE PROTIV

DISKRIMANCIJATA NA OSNOV NA
HENDIKEPOT NA GLOBALNO NIVO 1
Na nacionalno nivo, vo poslednive nekolku decenii vo mnogu

dràvi zakonite {to ja reguliraa problematikata na hendikep
pretrpea zna~ajni promeni. Denes, 44 ~lenki na OON imaat usvoeno
zakoni za antidiskriminacija na licata so hendikep. Zakonite vo
ovie dràvi, se razlikuvaat vo golema mera od aspekt na domen,
koncept za diskriminacija i ednakvost, za{titeni grupi, merki za
sporoveduvawe i dr. Nekoi zakoni ja definiraat diskriminacijata
koja se zasnova na hendikep i jasno i nedvosmisleno gi zabranuvaat
tie akti na diskriminacija; drugi pak go izostavaat pra{aweto
{to, spored sudovite i drugite monitoring tela, pretstavuva dis-
kriminacija. Nekoi zakoni go poddrùvaat principot za ednakvost,
no ne davaat jasen predlog {to treba da bide promeneto za da se
postigne taa.
I dodeka ovie pra{awa se ~esto re{avani preku posebni propisi
kako amandmani na zakonot, jazikot i strukturata na zakonot moàt
da ja otkrijat negovata namena. Nekoi zakoni oddavaat vpe~atok
deka, i pokraj toa {to koristat antidiskriminatorna terminolo-
gija, tie se pove}e od tipot na zakoni za socijalno zgriùvawe koi
poddrùvaat programi {to nu`no nemaat za cel potpolna socijalna
ednakvost.
Sepak, va`no e da se napomene deka donesuvaweto na zakoni
protiv diskriminacija vrz osnov na hendikep e navistina nov razvoen
momement vo politikata kon hendikepot niz celiot svet. Ovie
zakoni pravno manifestiraat promena vo paradigmata, od medicin-
ski kon socijalen pristap kon hendikepot. Pravnoto tretirawe na
hendikepot kako predmet na diskriminacija podrazbira priznavawe
deka licata so hendikep se lica so prava, a ne problemi.
1
Materijal koristen za edukativniot seminar za IPPLG
-Kakov sistemski zakon ni treba - Bansko, mart 2004
28
Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na osnov na hendikepot
êsto, doma{nite organizacii protiv hendikep èstoko se borat

za zakoni za ednakvost i ne se zadovolni od finalnite verzii usvo-
eni od nacionalnite zakonodavni tela. Istorijata na zakonot protiv
diskriminacija na SAD ni govori deka zakonskata borba za ednak-
vost e dolga, i deka od strana na zakonodavecot treba da bidat
usvoeni pove}e zakoni za da se dostigne celta za seoptfatna za{-
tita protiv diskriminacija. Od prvite obidi hendikepot da se vklu-
~i vo Zakonot za gra|anski prava (Civil Rights Acts) od 1964 godina, pa
sé do donesuvaweto i usvojuvaweto na Aktot za licata so hendikep
vo Amerika (Americans with Disabilities Act- ADA) vo 1990 godina pominaa
nekolku decenii i vo toj period Kongresot usvoi pet federalni
zakoni protiv diskriminacija vrz osnova na hendikep.
Golema raznolikost vo zakonskite modeli - razli~ni pristapi
Zakonite protiv diskriminacijata ne se edinstveniot pat kon

ednakvosta na licata so hendikep, tie se samo eden od pristapite
bazirani na pravata na ~ovekot i prifateni deneska od mnogu drà-
vi vo svetot. Dràvite koi do denes imaat usvoeno nekakov vid na
Zakon protiv diskriminacijata koristat razli~en pristap, od koi
se izdvojuvaat ~etri pravni pristapi/modeli. Odredbite protiv
diskriminacija na licata so hendikep se regulirani preku: krivi~en
zakon; ustaven zakon - ustav; gra|anski zakon; i, zakon za socijalna
za{tita2.
1. Krivi~ni zakoni
Francija, Finska, [panija i Luksemburg vo svoite krivi~ni

zakoni propi{uvaat zabrana na diskrimnacija na licata so hendikep.
[panskiot zakon zabranuva diskriminacija na osnov na hendikep
koga se raboti za horizontalna ili vertikalna promena na rabotno
mesto ili pri postapka za vrabotuvawe ako rabotnikot so hendikep
e sposoben da ja izvr{uva taa rabota. Luksemburg i Francija zabra-
nuvaat diskriminacija na osnov na hendikep pri vrabotuvawe,
delovni aktivnosti i pri obezbeduvawe na stoki i uslugi za nasele-
nieto. Kaznata e maksimum od dve do tri godini zatvor ili pari~na
kazna. Finskiot krivi~en zakon predviduva kazni za diskriminacija
2
Vidi podetalno: Theresia Degener, Disability Discrimination Law: A Global Comparative
Approach Paper presented at Disability Rights in Europe: From Theory to Practice, 25-26
September 2003, University of Leeds.
29
po osnov na vrabotuvawe i diskriminacija vo pogled na stoki i uslugi

za celokupnoto naselenie.
Drugi dràvi pak, koi imaat usvoeno ne krivi~ni tuku gra|anski
ili socijalni zakoni po odnos na diskriminacija vrz osnov na hen-
dikep, imaat predvideno krivi~ni i administrativni kazni vo sklop
na tie (gra|anski ili socijalni) zakoni. Na primer, avstraliskiot
zakon protiv diskriminacija go sankcionira pottiknuvaweto na
diskriminacija ili {ikanirawe/maltretirawe kako prekr{ok
kazniv so {est meseci zatvor ili pari~na kazna. Zapla{uvaweto
na lice koe si gi ostvaruva pravata propi{ani so zakon isto taka
se smeta za prestap. Sli~ni odredbi ima i vo Uredbata protiv dis-
kriminacija na Hong Kong (Hong Kong Discrimination Ordinance). Lice
koe pottiknuva omraza protiv, seriozen prezir za ili ismevawe na
lica so hendikep po~inuva seriozen prekr{ok na nepo~ituvawe i
podleì na pari~na kazna ili kazna zatvor vo traewe od dve godini.
Zakonot na Mauricius sankcionira izvesni povredi na odlukite
protiv diskriminacija preku krivi~ni ili administrativni kazni.
Istoto vaì i za respektivnite zakoni na Izrael, Filipinite,
Zambia i Zimbabve.
2. Ustavni zakoni
Vo odreden broj zemji postojat ustavni odredbi protiv diskrimi-

nacija koi eksplicitno go naveduvaat hendikepot. Toa se: Avstrija,
Brazil, Kanada, Finska, Fixi, Gambija, Gana, Germanija, Malai,
Nov Zeland, Ju`na Afrika, [vajcarija i Uganda. Ovie klauzuli
generalno ja zabranuvaat diskriminacijata na lica so hendikep bez
precizno da definiraat {to to~no se smeta pod poimot diskrimi-
nacija. Nekoi klauzuli za ednakvost spomenuvaat direktni i indi-
rektni formi na diskriminacija. Osobeno ekstenzivna e klauzulata
za ednakvost stipulirana vo Ustavot na Fixi, koja pokriva nepra-
vedna direktna ili indirektna diskriminacija i glasi: "... sekoe
lice bez diskriminacija zasnovana na zabrana (kako na primer - hen-
dikep) ima pravo na pristap do prodavnici, hoteli, ìveali{ta,
javni restorani, javni mesta za zabava, javni transportni uslugi,
taksi prevoz i drugi javni mesta".
Gorenavedenite ustavi, isto taka, mu ovozmoùvaat ili mu
davaat pravo na zakonodavecot da prezeme afirmativna akcija vo
borbata protiv diskriminacija vrz osnova na hendikep. Afirmativ-
nata akcija, spored toa, celi kon strukturnata diskriminacija, {to
pak e edna od najgolemite pre~ki za izedna~uvawe na mo`nostite
30
na licata so hendikep. Na poleto na vrabotuvaweto, mnogu dràvi

imaat vovedeno kvoti za predimstvo na licata so hendikep. Vo mnogu
zemji rabotodavcite imaat obvrska da vrabotat odreden procent
na rabotnici so hendikep. Vo po~etokot, ovie kvoti za vrabotuvawe,
koga bea vovedeni vo politikata kon hendikep po Vtorata svetska
vojna, bea klasi~en primer za za{titni merki. Tie se zasnovaa na
idejata deka licata so hendikep ne moàt da se natprevaruvaat so
realniot svet.
So jaknewe na dvièweto za gra|anski prava vo kontekst na ras-
nata i polova pripadnost, politikata na kvoti dobi novo zna~ewe
od aspekt na ednakvosta. Ova, pak, vlijae{e na planiraweto kvoti
na poleto na hendikepot. Od ovoj aspekt, intersno e da se napomene
deka nekoi od gorenavedenite ustavi predviduvaat planirawe na
kvoti na poleto na vrabotuvaweto, kako na primer Brazil, od aspekt
na vrabotuvawe vo javniot sektor (~len 37 od Ustavot).
Drugi, pak, predviduvaat kvoti od oblasta na politi~ka pretsta-
venost i zastapenost. Na primer, Ustavot na Malai predviduva deka
Senatot, koj e zakonodavno telo, treba da vklu~i pretstavnici od
razli~ni interesni grupi, me|u koi i grupi na lica so hendikep (del
68 (2)). Sli~no na ova, Ustavot na Uganda propi{uva Parlamentot
da vklu~uva odreden broj na pretstavnici na licata so hendikep
(~len 78 (1) (v)). Vo me|uvreme, Parlamentot na Uganda ima rezer-
virano pet mesta za prestavnicite na zaednicata na lica so hendikep
i prviot minister za hendikep (èni i stari lica), Florence Nayiga
Sekabiro e lice so hendikep.
Vrz osnova na klauzulata za afirmativna akcija vo Ustavot, vlas-
tite vo Uganda usvoija nekolku zakoni za pogolema zastapenost na
licata so hendikep vo javniot ìvot. Primer e Zakonot za lokalna
vlast (Local Government Act) od 1997 godina, spored koj odreden broj
na mesta vo izbranite politi~ki tela na site nivoa se rezervirani
za lica so hendikep. Kako rezultat na toa, na site nivoa, do sega se
izbrani pove}e od 2.000 oficijalni pretstavnici, koi imaat nekakov
vid na hendikep3.
U{te eden interesen podatok za ovie ustavi, koi bea izmeneti za
da go vklu~at hendikepot kako osnov za diskriminacijata, e toa deka
tie go priznavaat pravoto na koristewe na znakoviot jazik. Finska
(del 17), Ju`na Afrika (del 6) i Kanada (del 14 vo koj e vklu~eno
3
Ovie podatoci bea izneseni od Nayiga Sekabiro na Me|unarodniot seminar za
pravata na mladite èni so hendikep odràn vo Wujork od 1-7 juni 2000 godina.
31
pravoto na tolkuva~ na koja bilo gluva stranka ili svedok pri zakonska
postapka) imaat takvi odredbi vo svoite Ustavi.
Ustavnite klauzuli protiv diskriminacija se ~ini deka imaat
pogolem efekt otkolku krivi~nite klauzuli protiv diskriminacija
vo zemjite vo tranzicija. Bidej}i vo pove}eto zemji Ustavot e najvi-
sok zakon vo zemjata, ustavnite amandmani dobivaat pogolemo javno
vnimanie i moàt da gi tolkuvaat poniskite zakoni za protivus-
tavni i nevaè~ki. Ustavnite amandmani treba, isto taka, da bidat
po~ituvani od sudstvoto {to pak moè da dovede do reformi vo
zakonite {to ja reguliraat problematikata na hendikepot.
Sepak, postojat pove}e pri~ini zo{to ustavnite zakoni protiv
diskriminacijata na hendikepot imaat limitirani efekti. Pred
sé, vo zavisnost od pravniot sistem, nekoi ustavi ne davaat neza-
visni prava na gra|anite, {to pak zna~i deka liceto so hendikep ne
moè da se povika na klauzulata protiv diskriminacija pri sudskata
postapka. Potoa, pravata regulirani so ustavite se primenlivi samo
vo takanare~enite vertikalni zakoni, odnosno, ustavnite odredbi
gi za{tituvaat licata so hendikep protiv diskriminacijata od
strana na dràvnite slu`bi, no ne i od privatnite lica. Kone~no,
ustavnite odredbi naj~esto se {iroki i neodredeni. Nitu hendi-
kepot nitu diskriminacijata ne se precizno definirani so koja bilo
od ustavnite odredbi, osven vo Ustavniot zakon na Nov Zeland.
Ova im dava golemo diskreciono pravo na sudovite, a sudskite odlu-
ki vo golema merka se opredeleni od pravnata kultura.
Na primer, vo Germanija ne postoi tradicija na legislativa za
gra|anski prava, a ustavnata klauzula protiv diskriminacija so
ogled na odlukata na Federalniot Ustaven sud od 1996 godina pret-
stavuva "tigar bez zabi". Vo slu~ajot pokrenat od edno devoj~e vo
invalidska koli~ka na koe mu bil onevozmoèn pristap vo redovno
u~ili{te, Sudot odlu~il deka ustavnata klauzula protiv diskrimi-
nacija ne bila povredena od strana na {kolskite vlasti. Zaklu~okot
na germanskiot Federalen Ustaven sud potsetuva na slu~ajot koj
bil procesuiran pred pove}e od 150 go-dini od strana na Vrhovniot
sud na SAD a so koj bila poddràna rasnata poddvoenost vo
u~ili{tata.
Kako vo slu~ajot Plessy v. Ferguson4 od 1896 godina, germanskiot
sud zaklu~il deka obrazovnata segregacija na decata so hendikep ne
e diskriminacija bidej}i toa (obrazovanieto) e posebno, no ednakvo.
4
Vidi: 163 U.S. 537 (1896).
32
Klauzata "posebno no ednakvo" od slu~ajot Plesi be{e otfrlena vo

SAD vo 1954 godina so nova odluka vo slu~ajot Braun v. Odborot za
obrazovanie vo Topeka5 so koja Vrhovniot sud kone~no prizna deka
odvoenite obrazovni ustanovi vo kontekst na rasnata pripadnost se,
vo su{tina i vo osnova, neednakvost.
Germanskiot Federalen Ustaven sud me|utoa ne be{e volen da
ja tretira ekskluzijata od obrazovanieto vo kontekst na diskrimina-
cijata. Iako prifati deka bi se smetalo za diskriminacija ako na
student so hendikep, komu ne mu se potrebni kakvi bilo prilagodu-
vawa ili posebni uslugi, mu se odbie priem, Sudot ne be{e volen
tuka da gi vklu~i i studentite so hendikep na koi im e potrebana
pristapna rampa, liftovi, tolkuva~i na znakoviot jazik, alternativ-
nite formi za ~itawe ili kakvi bilo drugi posebni edukativni
uslugi. Na toj na~in, medicinskiot model na tretirawe na hendike-
pot be{e u{te pove}e zajaknat so prvata odluka vrz osnova na novata
germanska klauzula protiv diskriminacijata na licata so hendikep.
I dodeka ovie nedostatoci na ustavnite odredbi protiv dis-
kriminacijata naveduvaat na zaklu~ok deka ustavnite amandmani
se beskorisni, primerot na Irska naveduva tokmu na sprotivnoto.
Bidej}i klazulata za ednakvost vo irskiot ustav (Irish Constitution)
od 1937 godina e osobeno slaba, irskiot Vrhoven sud vo 1997 godina
donese dve zakonski odrebi protiv diskriminacijata, vo koi, me|u
drugoto, be{e opfaten i hendikepot. Sudot zaklu~i deka zakonskoto
barawe da se obvrzat na razumno prilagoduvawe na rabotnite prosto-
rii gi povreduva imotnite prava na rabotodava~ite6. Zakonite
treba{e da bidat revidirani i modifikuvani od aspekt na hendike-
pot. Spored toa, ustavnite amandmani bi moèle da posluàt kako
va`na osnova za statutarnite antidiskriminacioni zakoni.
Kone~no, pozitiven primer kako da se tolkuva op{tata ustavna
klauzula za ednakvost be{e onoj od 1997 godina po odlukata na Vrhov-
niot sud na Kanada. Vo slu~ajot Eldrix v. Britanska Kolumbija7,
5
Vidi: Brown v. Board of Education of Topeka, 349 U.S. 294 (1955).
6
In the matter Article 26"of the Constitution of Ireland and in the Matter of the Employment
Equality Bill, Judgement of the Supreme Court May 1997; Re Article 26 and the Equal Status
Bill, judgement of the Supreme Court, May 1997. Vidi: G Quinn, From Charity to Rights -The
Evolution of the Rights-Based Approach to Disability: International and Irish Perspectives,
CPI Handbook of Services (Dublin, 2000), Dostapno na: http://www.enableireland.ie/
accesswest/intros/essayindex.html
7
Vidi: Eldridge v. British Columbia (Attorney General) (1997) 151 D.L.R. (41&) 577
(S.C.C.).
33
tuìtelite go iznesoa nivniot slu~aj pred Vrhovniot sud na Britanska

Kolumbija bidej}i provincijata (lokalnata zaednica) ne im ovozmo-
ìla usluga za znakova interpretacija pri pruàweto na medicinskata
usluga na liceto so o{teten sluh (tuìtelite). Robin Eldri~ ne bila
vo sostojba da komunicira so svojata doktorka, a Xon i Linda Voren
bile podloèni na maki pri poroduvaweto na nivnite blizna~iwa
bidej}i ne moèle vo celost da go razberat ona {to im go kaùvale
nivnite doktori i sestri. Tuìtelite ja podvele svojata tu`ba pod
klauzulata za ednakvost (del 15 od Povelbata), tvrdej}i deka legisla-
tivata na lokalnite bolnici vr{i diskriminacija na licata so o{te-
ten sluh so toa {to ne im obezbeduva tolkuva~i na znakoviot jazik
koga efikasnata komunikacija pretstavuva va`na i nephodna komponen-
ta za davaweto na medicinskite uslugi. Dodeka, apelacionite sudovi
ja odbile ovaa tu`ba, Vrhovniot sud na Kanada presudil deka e izvr{e-
na povreda na klauzulata za ednakvost.
Tolkuvaj}i ja klauzulata za ednakvost na na~in so koj se priznava
deka odredeni grupi moàt da imaat potreba od nekakvo prilagodu-
vawe za da ostvarat ednakvost, slu~ajot Eldrix ja otvori mo`nosta
spored delot 15 od Kanadskata povelba, vladite da prezemat pozi-
tivni i nezavisni ~ekori so koi, na licata so hendikep i drugite
grupi koi se izloèni na diskriminacija, }e im se garantira ednakva
za{tita i ednakvi beneficii pred zakonot. Sepak i pokraj ohrabru-
va~kite tolkuvawa na zabele{kite (obiter dicta), Vrhovniot sud na
Kanada prodolì da gi ostava otvoreni pra{awata za pozitivnite
obvrski vrz osnova na klauzulata za ednakvost8.
3. Gra|anski zakoni
Tretiot pristap opfa}a donesuvawe na gra|anski zakoni protiv

diskriminacijata na licata so hendikep. Odreden broj na dràvi
imaat doneseno vakvi zakoni, i se zabeleùva tendencija pogolem
broj da ja sledat ovaa linija, na primer: Avstrija, Germanija, Holan-
dija, Portugalija i [vajcarija. Dràvi orientirani kon gra|anski
8
Vriend v. Alberta [1998] 1 S.C.R.493. Za podetalna analiza vidi: B Porter, Substan-
tive Equality and Positive Obligations After Eldridge and Vriend, (1998) 9/3 Forum
Constitutionnel 71-82; DM Lepofsky, The Charter's Garantee of Equality to People with
Disabilities- How well is it working?, (1998) 16 Windsor Yearbook of Access to Justice
155-214; M Jackman, Giving real effect to equality: Eldridge v. British Columbia (Attor-
ney General) and Vriend v. Alberta, (1998) 4/2 Rev of Constitutional Studies 352-71
34
zakoni protiv diskriminacija na hendikepot se slednive: Avstralija,

Belgija, Kanada, île, Kosta Rika, Etiopija, Finska, Gana,
Gvatemala, Hong Kong, Ungarija, Indija, Irska, Izrael, Korea,
Madagaskar, Mauricius, Namibija, Holandija, Nigerija, Filipinite,
Ju`na Afrika, [panija, [ri Lanka, [vedska, Velika Britanija,
SAD, Zambia i Zimbabve.
So isklu~ok na île, site ovie zakoni pokrivaat diskriminacija
pri vrabotuvawe na lica so hendikep. Nekoi zakoni se trudovi zako-
ni i pokrivaat samo diskriminacija pri vrabotuvawe (Kanada, Etio-
pija, Irska, Korea, Madagaskar, Mauricius, Namibija, [panija,
Ju`na Afrika i [vedska). Vo pogled na drugite oblasti, zakonite
se razlikuvaat vo golema merka.
Najseopfatni zakoni protiv diskriminacijata vrz osnov na hen-
dikepot se onie na Avstralija, Kanada, Hong Kong, Filipinite,
Velika Britanija i SAD. Sprotivno na toa, dràvite so kontinenta-
len praven sistem nemaat aplikativno iskustvo vo ovaa oblast za
razlika od dràvite so anglo-saksonski praven sistem. Od tie
pri~ini, naporite na organizaciite za pravata na licata so hendikep
vo lobiraweto za donesuvawe na lex generalis (sistemski zakon) za
pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija e zna~aen
inicijalen impuls vo podobruvaweto na ovaa slika na globalno nivo.
Avstraliskiot Zakon protiv diskriminacija vrz osnov na hendi-
kepot zabranuva diskriminacija vo oblasta na vrabotuvaweto,
domuvaweto, obrazovanieto, pristapot do imoti, klubovi i sportski
i drugi objekti, poseduvawe na imot i obezbeduvawe na stoki i uslu-
gi (Del 3, 15, 22-30). Kanadskiot zakon za pravata na ~ovekot od
1985 godina, opfa}a za{tita od diskriminacija pri obezbeduvawe
na stoki, uslugi, objekti ili prilagoduvawa koi im se dostapni na
celokupnata javnost (vklu~uvaj}i go i transportot). Voedno, toj
zabranuva diskriminacija pri vrabotuvawe, kupuvawe deloven imot
ili domuvawe (delovi 5-11).
Uredbata protiv diskriminacijata vrz osnov na hendikepot na
Hong Kong od 1995 godina, gi pokriva oblastite na vrabotuvawe,
obrazovanie, imot, stoki i uslugi, objekti od javen karakter, kance-
lariite na pravobranitelot, klubovi i vladini aktivnosti (delovi
11-20, 24, 25-29, 33-37). Vo filipinskata Magna Karta za licata so
hendikep od 1992 godina, se zabranuva diskriminacijata vrz osnova
na hendikep na poleto na vrabotuvawe, transport, javno smestuvawe
i stoki i uslugi (Poglavje III, glava I-III). Britanskiot Zakon protiv
diskriminacija na hendikepot od 1995 godina, {titi od diskrimina-
35
cija pri vrabotuvawe, pri obezbeduvawe na stoki, objekti (sredstva)

i uslugi i vo odredena mera ja pokriva oblasta na obrazovanieto i
javniot transport (delovi 4, 19, 22, 29, 30, 32-39, 40-47).
Kone~no, amerikanskiot zakon protiv diskriminacijata vrz osnov
na hendikepot od 1990 godina zabranuva diskriminacija vo oblasta
na vrabotuvaweto, vladinite aktivnosti na dràvno i lokalno nivo
(vklu~uvaj}i obrazovanie, transport, socijalni uslugi), javni stoki
i uslugi, i telekomunikacii (Poglavje I-IV).
Gra|anskite zakoni vo drugite zemji, isto taka, imaat {irok delo-
krug, odnosno legislativata pokriva {irok spektar na oblasti od
sekojdnevniot ìvot, me|utoa ne se site oblasti pokrieni so odredbi-
te od zakonite protiv diskriminacija. Na primer, Zakonot za ednakvi
mo`nosti na licata so hendikep na Kosta Rika od 1996 godina opfa}a
pristap do obrazovanieto, vrabotuvaweto, javniot transport, javnite
uslugi, informaciite i komunikaciite, kulturnite, sportskite i slo-
bodnite aktivnosti. No, eksplicitno zabraneta e diskriminacijata
samo od aspekt na vrabotuvawe, javni zdravstveni uslugi i partici-
pacija vo kulturni, sportski i slobodni aktivnosti (~len 24, 31 i 55).
Zakonot na Indija za licata so hendikep (ednakvi mo`nosti,
za{tita na pravata i celosna participacija) od 1995 godina se
razlikuva od drugite zakoni za gra|anski prava po toa {to ima dosta
slabi odredbi protiv diskriminacijata, no zatoa pak, obezbeduva
kvoti vo razli~nite oblasti. Odredbite protiv diskriminacijata
pokrivaat transport, pati{ta, grade`na sredina i vladino vrabotu-
vawe (isklu~uvaj}i go procesot na najmuvawe), (Glava VIII, del 44,
45, 46 i 47). Obvrskite da se ovozmoì pristap na licata so hendikep
se odnesuvaat samo "... vo granicite na ekonomskite mo`nosti i
razvojot" i, spored toa, mnogu lesno moàt da se izbegnat.
Sistemot na kvoti od 3% se odnesuva na vrabotuvaweto vo vladi-
nite institucii, obrazovnite institucii poddràni od vladata i
strategijata za olesnuvawe na siroma{tijata (Glava VI, del 33-40).
Sistemot na kvoti za vrabotuvawe vo vladinite institucii obezbe-
duva eden procent za lica so hendikep, posebno gluvi lica ili lica
so vizuelen i fizi~ki hendikep (Glava VI, del 33 (1)-(3)). Interesno
e deka sekoe slobodno mesto pod tri procenti od sistemot na kvoti
za vrabotuvawe vo vladinite institucii }e bide preneseno vo nared-
nata godina (Glava VI, del 36). Teoretski, ova moè da dovede do
situacija vo koja vladinata agencija moè da vraboti ili da unapredi
vraboteni koi imaat hendikep.
Mnogu drugi stranski zakoni imaat odredbi za kvoti, osobeno pri
36
vrabotuvaweto vo javniot sektor. Kako {to pokaà kratkiot kompa-

rativen pregled na evropskite zakoni za hendikep, sistemot na kvoti
pri vrabotuvaweto ima dolga tradicija i ne sekoga{ e povrzan so na-
~elata i principite na antidiskriminacija.
Sporedena so krivi~nite i ustavnite zakoni protiv diskrimi-
nacijata na licata so hendikep, gra|anskata legislativa protiv dis-
kriminacijata e podetalna vo odnos na domenot na zakonot. Pove}eto
zakoni davaat definicija za toa {to pretstavuva diskriminatorsko
odnesuvawe ili ednakvost. Osven toa, site gra|anski zakoni protiv
diskriminacijata vrz osnov na hendikepot imaat odredbi za mehaniz-
mite za sproveduvawe.
4. Zakoni za socijalna za{tita
Kone~no, nekoi zemji odbrale pristapot kon pra{aweto za zabra-

nata na diskriminacijata vrz osnov na hendikepot da go re{a-vaat
na tradicionalen na~in, odnosno preku zakonite za socijalna za{tita
na licata so hendikep. Takvi zemji se: Bolivija, Kina, Kosta Rika,
Germanija, Korea, Nikaragva, Panama i [panija. I Republika
Makedonija, iako stihijno i necelosno, sepak go ima prifateno tradi-
cionalniot na~in. Od navedenoto moème da zaklu~ime deka dràvite
so kontinentalen praven sistem ~esto, inkliniraat kon ovoj na~in
na regulirawe na pra{awata povrzani so hendikepot.
Vo ovie zakoni, odredbite protiv diskriminacija se nao|aat ved-
na{ do onie potradicionalnite za prevencija od hendikep i rehabi-
litacija. Osven, finskiot Zakon za statusot i pravata na pacientite
od 1992 godina, so koj se garantira deka sekoj ìtel na Finska ima
pravo na zdravstvena i medicinska grià bez nikakava diskriminaci-
ja, glavniot fokus na ovie zakoni e pove}e naso~en na socijalnite
uslugi i na~elata za integracija otkolku na pravata zasnovani na
odredbite protiv diskriminacijata.
Odredbite protiv diskriminacijata vo legislativata za socijal-
na za{tita imaat tendencija da bidat nejasni i se limitirani na
edna oblast na primer: vrabotuvaweto vo javniot sektor ili javnoto
obrazovanie. Taka, {panskiot Zakon za socijalna integracija na
licata so hendikep od 1982 godina se zanimava so prevencijata od
hendikep, dijagnoza i procenka, sistem na beneficii vo pari~na i
materijalna forma, medicinska i stru~na rehabilitacija, javni
servisi i integracija na rabotnoto mesto. Edinstvenata odredba
protiv diskriminacija veli deka sekoja diskriminaciona odredba
zasnovana vrz hendikep vo odnos na trudovite uredbi, kolektivnite
37
dogovori, individualnite dogovori ili unilateralnite odluki }e

bide nevaè~ka i ni{tovna (Poglavje VII, del 38-2).
Zakonot na Narodna Republika Kina od 1990 godina sodrì
klauzula za generalna zabrana na diskriminacijata (Glava I, ~len 3),
me|utoa, ne pojasnuva {to zna~i toa od aspekt na organizacijata na
op{testvoto. Tekstualnata analiza na Zakonot oddava vpe~atok deka
tradcionalniot, medicinski model na hendikepot - institucionaliza-
cijata i segregacijata, e ramkata na zakonot. Na primer, vo ~lenot
29 kako osnoven princip se utvrduva praviloto za koncentrirano vra-
botuvawe na licata so hendikep. Toa zna~i deka mo`nostite za vrabo-
tuvawe se obezbedeni vo specijalnite za{titni firmi i institucii.
Vo ovie specijalni institucii diskriminacijata na licata so hendi-
kep vo odnos na popolnuvaweto na rabotnite mesta, vrabotuvaweto,
unapreduvaweto, odreduvaweto na profesionalni ili tehni~ki
tituli, zarabotuva~kata, blagosostojbata i od drugi aspekti, e zabra-
neta (~len 34).
Zemaj}i predvid deka ova e ednistvenata detalna odredba protiv
diskriminacija vo celiot Zakon, se ~ini deka ovoj zakon ima dosta
neobi~na pretstava za ednakvosta. Pristapot kon medicinskiot
model na ovoj zakon se pokaùva i preku nekoi odredbi vo vrska so
obvrskite na licata so hendikep. Spored ~len 10, ìtel na Kina koj
e lice so hendikep "... treba da pokaè optimisti~ki i pretpriema~-
ki duh", {to pak go implicira sfa}aweto deka hendikepot generira
negativen odnos i depresija.
Nekoi zemji, kako {to se Filipinite, imaat zakoni koi bi moèle
da se karakteriziraat i kako socijalni, no i kako zakoni za gra|an-
skite prava. Filipinskata Magna karta sodrì jasna postavka koja
ja odrazuva namerata na zakonodavecot da premine od medicinskiot
model na tretman na hendikepot kon tretman od aspekt na pravata na
~ovekot. Poglavjeto 1, Glava 1 del 2 (b) predviduva deka "... pravata
na licata so hendikep ne smeat nikoga{ da se smetaat kako uslugi na
dobro~initelstvo od strana na vladata".
Istorijata na Zakonot protiv diskriminacija na hendikepot na
SAD pokaùva deka dràvite ~esto po~nuvaat so odredbi protiv
diskriminacijata vrz osnov na hendikepot vo zakonite za socijalna
za{tita. Ova e oblasta na zakonodoavstvo vo koja zakonot za hendikep
se razviva. Vo SAD najprvo se zabranija odredeni formi na diskrimi-
nacija na hendikepot vo Zakonot za rehabilitacija od 1973 godina.
Poznatiot del 504 predviduva deka sekoj entitet koj prima federalna
finansiska pomo{ ili e voden od koja bilo federalna agencija ne
38
smee da vr{i diskriminacija protiv "... na drug na~in kvalifiku-

vanoto" lice so hendikep. Vo 1988 godina, amandmanot vo Zakonot za
domuvaweto, koj zabranuva diskriminacija vo oblasta domuvawe, be{e
prv ~ekor kon vklu~uvaweto na hendikepot vo zakoni-te za gra|anskite
prava vo SAD. Kone~niot ~ekor vo toj pravec be{e napraven so
usvojuvawe na Amerikanskiot zakon za licata so hendikep (ADA).
Sli~no ne{to imaat Kosta Rika i [panija, kade {to odredbi
protiv diskriminacijata na licata so hendikep ima i vo zakonite
za socijalna za{tita i vo gra|anskite zakoni.
Kako rezime, bi zaklu~ile deka odredbite protiv diskriminaci-
jata vo zakonite za socijalna za{tita ne se seopfatni i reformski
orientirani. Pomestuvaweto na paradigmata od medicinskiot
model na tretirawe na hendikepot kon tretman od aspekt na pravata
na ~ovekot se ~ini pote{ko vidlivo vo ovoj vid na legislativa.
39
4. BE[E EDNA[ VO AMERIKA ...
Momentot na pobeda
Zakonot za Amerikancite so hendikep (Americans with Disability Act
– ADA), koj {to se donese na 26 juli 1990, stana pravno oru`je vo
racete na nad 50 milioni Amerikaci koi ìveat so hendikepot - oru`-
je koe zabranuva diskriminacija vrz osnova na hendikep i garantira
za{tita na nivnite gra|anski prava. Ovoj Zakon, na site lica so hendi-
kep im garantiraa ednakvi mo`nosti vo sferata na vrabotuvawe,
domuvawe, transport, telekomunikacii i pristap do javnite vladini
srvisi.
Zakonot stana simbol i zname na slobodata za edna ogromna grupa
obespraveni amerikanci. Namesto Tomas Xeferson, Xon Henkok,
Benxamin Franklin i Benxamin Harison, ovie lu|e vo svoite redovi
gi imaa Xastin Dart, Evan Kemp, Patri{a Rait i Senatorot Tom
Harkin da rabotat za nivnata kauza. Namesto Martin Luter King
i Roza Parks, ovoj pat Xudit Hjuman, Hju Galager i Robert Bergdorf
bea glasnogovornicite koi zastanaa vo odbrana na pravata na licata
so hendikep i baraa korenite promeni. Ovaa grupa ne ostana sama.
I se pridruìja golem broj istomislenici, {to kone~no ovozmoì
ovoj zakon, so pravo, da si go zazeme svoeto mesto me|u zakonskite
akti, kako {to se Deklaracijata za nezavisnost, Proglasot za eman-
cipacija i sekako Zakonot za gra|anski prava od 1964 godina, koi gi
postavija osnovite za pravata i slobodite na site amerikanci.
Od vremenska distanca
Donesuvaweto na ADA e storija za politi~ki lideri od dvete
strani na "oskata" koi gi stavija nastrana li~nite i politi~kite
razliki za da go napravat ona {to veruvaa deka e ispravno i potrebno
da se napravi.
Vaèn moment vo celiot ovoj proces na donesuvawe na Zakonot e
sekako sposobnosta na ADA koalicijata da gi konsolidira i zajakne
svoite redovi. Istoriski gledano, zaednicata na licata so hendikep
be{e vnatre{no podelena, vo golema merka poradi konfliktite
40
Be{e edna{ vo Amerika ...
okolu limitiranite sretstva od javnite pari. Povrzani okolu

Zakonot, golem broj organizacii na lica so hendikep gi zdruìja
silite da rabotat na ostvaruvawe na zaedni~kite celi. Slepite
lica i licata so o{teten vid zastanaa zad barawata na licata vo
invalidski koli~ki. Licata so epilepsija ja vodea istata borba kako
i gluvite i onie so o{teten sluh. Povrzanosta i odlu~nosta na orga-
nizaciite na licata so hendikep da deluvaat kako edinsven, obedinet
glas, im pomogna da go so~uvaat Zakonot kako delotvoren i da onevoz-
moàt isklu~uvawe na posebnite podgrupi na hendikep.
Zakonot za amerikancite so hendikep, od aspekt na legislativa
koja go tretira pra{aweto na hendikep e poseben ne tolku poradi
individualnite odredbi koi gi sodrì vo sebe, (pogolem del od niv
vo nekakva forma ve}e postoea vo pravnite akti na nekoi od dràvi-
te vo SAD, pa i na lokalno nivo) tuku vo negovata seopfatna priro-
da i aplikativnost, kako na javniot taka i na privatniot sektor.
Uspehot na ovoj Zakon vo nikoj slu~aj ne se dolì samo na eden
faktor. Cel splet na okolnosti rabote{e vo korist na negovoto
kreirawe i donesuvawe: efikasno liderstvo, pobornici na klu~ni
pozicii vo vlasta, ni{ka od legislativni uspesi koi{to go kreiraa
momentumot, pravni eksperti i lobisti od redovite na licata so
hendikep, voqata na licata so hendikep da se obedinat pod znameto
na zaedni~kite interesi, moèbi "srame`livo i pretpazlivo", no
sepak, so poddr{ka od biznis zaednicata, ideolo{kata opravdanost
koja ja uvide i levicata i desnicata. Vremeto be{e vistinsko -
kauzata pravedna.
Vsu{nost, del od pri~inite {to ovoj nacrt stana zakon leì vo
toa {to toj be{e izgraden na cvrsti osnovi zasnovani na pravni
principi, mreì i koalicii, i sekako zasilena aktivnost na licata
so hendikep. Bez ovie osnovi, koi vo najgolema merka bea postaveni
vo tekot na ’70 i ’80 godini na dvaesettiot vek, donesuvaweto na
ADA }e be{e nevozmo`no.
Za da se razbere ADA, potrebno e da se navratime na kontekstot
vo koj ovoj zakon se sozdava{e.
Vo imeto na Zakonot - vreme e za akcija!

Gledano niz prizmata na pravni akti koi na ekspliciten na~in
gi tretiraa pra{awata koi neposredno gi zasegaat licata so hendi-
kep, ’50 godini gi donesoa izmenite okolu stru~nata rehabilitacija,
so {to se pro{ri domenot na sorabotka me|u federalnite i dràv-
nite vlasti vo nasoka na pomo{ i poddr{ka na licata so hendikep
okolu nivnoto rabotno osposobuvawe i vrabotuvawe. Zakonot za
41
gra|anski prava od 1964 godina gi postavi osnovite za suzbivawe

na diskriminacijata po osnov na rasnata pripadnost i vo golema
merka pretstavuva{e model vrz koj aktivistite za pravata na licata
so hendikep }e go gradat Zakonot za amerikancite so hendikep, done-
sen dveipol decenii podocna. U{te nekolku drugi zakonski akti,
me|u koi Zakonot za arhitektonski barieri od 1968 godina, Paragra-
fot 504 od Zakonot za rehabilitacija i Zakonot za obrazovanie na
decata so hendikep od 1975, se vo golema merka zaslu`ni za toa
{to dveipol denceniskata borba na licata so hendikep za svoite
prava }e bide krunisana so donesuvaweto na ADA. Edno, poradi
materijata koja ja tretiraat i na~inot na koj ja tretiraat, no moèbi
u{te pove}e poradi burata koja }e ja predizvika obidot za nivno
suspendirawe od strana na dràvnite administracii na pretseda-
telite Ri~ard Nikson, Ximi Karter i Ronald Regan, kaj se posilnata
i poglasna koalicija na licata i roditelite na licata so hendikep
{irum SAD.
Avtor na nacrtot za Zakonot za arhitekstonski barieri od 1968
be{e politi~kiot konsultant Hju Galager, mnogu ~esto narekuvan
"tatko na dvièweto na licata so hendikep". Kako lice koe vo svojata
19-ta godina zaboluva od polio, Galager e besen {to, kako ~ovek koj
pogolemiot del od svojot ìvot go pominuva rabotej}i vo vladini
institucii, vo zgradi koi se totalno nepristapni, svoite fiziolo{-
ki potrebi treba da gi obavuva vo "kan~e". So donesuvaweto na ovoj
zakon se naloùva site objekti koi {to se izgradeni so federalni
pari, da bidat pristapni za licata so hendikep. Sepak negovoto
vlijanie e ograni~eno - se odnesuva samo na objektite proektirani,
izgradeni, rekonstruirani ili iznajmeni so federalni pari po
septemvri 1969 godina.
Vo 1970 godina, Kongrestot donese akt so koj se zabranuva diskri-
minacija vo federalnite prgrami i servisi, no pretsedatelot
Nikson, stavaj}i veto, go suspendira istiot. Toa gi razbesna akti-
vistite za pravata na licata so hendikep, koi na toj ~in odgovorija
so protesti i blokirawe na soobra}ajot vo Wujork. Efektot od ovaa
blokadi be{e preminuvawe preku vetoto na pretsedatelot Nikson
od strana na Kongresot i donesuvawe na Zakonot za rehabilitacija
vo 1973. Ovoj zakon, osobeno Paragrafot 504, so koj se zabranuva
diskriminacija zasnovana na hendikep od strana na instituciite,
rabotodava~ite i site drugi organizacii koi {to dobivaat finan-
siska pomo{ od federalnite oddelenija i agencii, pretstavuva{e
prva pozna~ajna izvojuvana bitka vo borbata za pravata na licata
42
so hendikep. So nego zapo~na "brakot" pome|u federalnite zakoni i

merkite protiv diskriminacija na hendikepot. Iako neseopfaten,
so nego se privle~e javnoto vnimanie za kauzata.
Koga vo 1977 dràvniot sekretar na SAD za zdravstvo, obrazova-
nie i socijalna za{tita, g-dinot Xozef Kalifano odbi da gi potpi-
{e odredbite za implementacija na Paragrafot 504 od Zakonot za
rehabilititacija, aktivistite na dvièweto na licata so hendikep
se odlu~ija da prezemat podrasti~ni i radikalni merki, so koi }e
go privle~at vnimanieto na mediumite i na celata amerikanska
javnost. Na 5 april, organizirani demonstracii pred federalnite
kancalarii na Oddelenijata za zdravstvo, obrazovanie i socijalna
za{tita, vo znak na protest protiv ovoj ~in na Kalifano zapo~naa
istovremeno vo pove}e gradovi niz zemjata: Atlanta, Boston, îka-
go, Dalas, San Francisko, Va{ington, Sietel ... Najdolgi bea pro-
testite vo San Francisko, kade grupa od stoipedeset demonstranti
- lica so hendikep, odbi da ja napu{ti zgradata na Oddelenieto za
zdravstvo, obrazovanie i socijalna za{tita, se dodeka odredbata
ne bide potpie{ana. Tie ostanaa vo prostoriite na zgradata re~isi
cel mesec, so {to postavija rekord za najdolgo "okupirawe" na fede-
ralna zgrada vo istorijata na SAD. Kako i vo Va{ington, i tuka
slu`benite lica od Oddelot se obidoa da go zamol~at protestot so
izgladnuvawe na demonstrantite koi {to ja okupiraa zgradata i so
prekinuvawe na telefonskite vrski za nivno otse~uvawe od nadvo-
re{niot svet. Lu|eto, ~ija zdravstvena sostajba iziskuva{e dopol-
nitelna asistenicija od drugo lice, medikamenti i razni medicinski
pomagala, kako na primer katetri i drugo, go rizikuvaa svojot ìvot.
Sepak, ovoj pritisok, namesto da gi obeshrabri, pridonese za u{te
pogolema obedinetost i istrajnost na demostrantite, da uspeat vo
svoite nameri. So pomo{ na lokalnata zaednica, koja {to ima{e
dolga tradicija na protesti za ednakvi prava, "neposlu{nite" borci
za pravata na licata so hendikep uspeaa da gi odrùvaat vrskite
so nadvore{niot svet preku ispi{uvawe na baneri, so pomo{ na
gestoviot jazik i voki-toki uredite prokrium~areni vo zgradata
od strana na aktivistite na lokalnata organizacija na homoseksu-
alci, Baterflai Brix. Lokalnite bakalnici im pomagaa so hrana,
a ogranokot na Crnite Panteri po povod Veligden, na demonstran-
tite im podgotvi i im dostavi prazni~en ru~ek. Ona {to tie denovi
se slu~uva{e vo prostoriite na zgradata na Oddelenieto za zdrav-
stvo, obrazovanie i socijalna za{tite vo golema merka nalikuva{e
na eden "mini Vudstok". Zaedni~kiot ìvot gi zbliì i gi zdruì
43
lu|eto so razli~en vid na hendikep, {to pridonese za pogolemo raz-

birawe na potrebite koi gi imaat i kultivirawe na zedni~kata
vizija za podobruvawe na sostojbite. Upornosta na ovaa grupa lica
so hendikep be{e silno svedo{tvo za nivnata opredelenost da si
gi ostvarat svoite gra|anski prava. Nivnata akcija ne mu ostavi
drug izbor na Sekretarot Kalifano osven da gi potpi{e odredbite,
vo nivnata izvorna forma, bez izmeni, {to na 28 april i be{e
napraveno od negova strana. Dva dena po potpi{uvaweto, demon-
strantite ja napu{tija zgradata.
Bitkata okolu Paragrafot 504 pridonese za izmena na federal-
nata politika kon sva}aweto na pristapnosta kako gra|ansko pravo,
a ne socijalna priviliegija za licata so hendikep. U{te pove}e,
toj prestavuva{e prv federalen zakon za gra|anski prava koj gi
{titi pravata na ovie lica i ja reflektira nacionalnata oprede-
lenost protiv diskriminacija vrz osnova na hendikep. ]e ostane
zapametana slikata - lica vo invalidski koli~ki kako gi "zazemaat"
federalnite zgradi, praktika koja }e stane model za brojnite protes-
ti koj }e sledat na patot na donesuvaweto na ADA.
Kako rezultat na donesuvaweto na Zakonot za rehabilititacija,
vo 1975 godina be{e donesen u{te eden vaèn zakon za licata so
hendikep - Zakonot za obrazovanie na site deca so hendikep. So
ovoj zakon se garantira{e pravoto na besplatno {koluvawe na site
deca so hendikep vo dràvniot obrazoven sistem. Pred negovoto
donesuvawe, na golem broj deca so hendikep ne im be{e ovozmoèno
da se vklu~at vo javniot obrazoven sistem od razni, naj~esto neizdr-
àni, pri~ini.
Edno od takvite deca be{e i Xudit Hjuman, na koja, poradi posle-
dicite od bolesta polio, ne i be{e dozvoleno da posetuva nastava
vo redovnoto {kolstvo, se do ~etvrto oddelenie, poradi toa {to
nejzinata invalidska koli~ka bila oceneta kako opasen potecijalen
predizvikuva~ na poàr! Na po~etokot na ’70, Xudit Hjuman so u{te
nekolku nejzini istomislenici }e go formiraat "Hendikepiranite
vo akcija" (Disabled in Action) so cel da se borat za pogolemo u~estvo
na licata so hendikep vo politi~kiot ìvot na zemjata. Kako {to
samata }e kaè "Hendikepiranite vo akcija be{e sostaveno od mladi
lica so hendikep - sonuva~i koi veruvaat deka nivnata borba za
pravata na licata so hendikep e nivna obvrska".
Koga vo 1981 godina pretsedatelot Ronald Regan, koj dojde na
vlast so poddr{ka na biznis koalicijata, re{i da i se oddolì so
sproveduvawe na merki, so koi }e im gi olesni uslovite preku
44
namaluvawe na danocite za smetka na reducirawe na sretstvata vo

sferata na socijalnite uslugi, se odlu~i da otpo~ne so izmeni na
nad 150 zakoni me|u koi i Zakonot za obrazovanie na decata so hendi-
kep, Paragrafot 504 i Zakonot za arhitektonski barieri. Vo toa
vreme Paragrafot 504 be{e poznat u{te ñ kako "Zakon za gra|anski
prava na licata so hendikep". Bilo kakvi izmeni na ovie zakoni bi
pretstavuvale poraz i zaguba na postignatoto, i bi imale golemi
posledici vrz drugite odredbi za gra|anski prava. Kako {to nekoi
od advokatite za gra|ski prava imaa navedeno, "administracijata
na Regan im se nameri najprvin na ovie zakoni, bidej}i smeta{e de-
ka zaednicata na licata so hendikep e najneorganizirana i deka
lesno }e se provle~at so ovie izmeni, koi {to podocna bi gi koris-
tele kako opravduvawe za site drugi koi treabaa da sledat". So
predvidenite izmeni na odredbite od Zakonot za obrazovanie na
decata so hendikep, se zagrozuvaa perspektivite za obrazovanie na
licata so hendikep, a so toa ñ mo`nosta za nivno idno vrabotuvawe.
Administracijata predviduva{e da vovede zakonski ograni~uvawa
na uslugite i individualnata grià za licata so hendikep vo
procesot na obrazovanieto. Ova gi razgnevi roditelite na decata
so hendikep, i gi obedini so drugite aktivisti i organizacii na li-
ca so hendikep vo zaedni~ka borba protiv ostvaruvawe na namerite
na pretsedatelot Regan. Licata so hendikep organiziraa {iroka
nacionalna kampawa na pi{uvawe pisma do vlastite - do krajot na
1983 Belata ku}a be{e preplavena - 40.000 pisma stignaa na nejzi-
nata adresa. Rezultatot na ovaa kampwa be{e: site ovie zakoni
ostanuvaat nepromeneti.
Ova be{e ogromna i mnogu va`na pobeda. Ne samo poradi sodrì-
nata i materijata {to ja ureduvaa ovie zakoni. Ona {to zapo~na
kako zakana da gi uni{ti pridobivkite od dolgogodi{nta borba na
licata so hendikep, se pretvori vo faktor na obedinuvawe. Za prv
pat licata i roditelite na licata so hendikep, zaedno so golem
broj organizacii za gra|anski prava, se zdruìja vo odbrana na zaed-
ni~ka kauza - pravata na licata so hendikep. Ovaa zdruèna akcija
im pokaà na licata so hendikep deka imaat pri~ina za zaedni~ko
nastapuvawe, no u{te pove}e im pokaà na lu|eto od vlasta deka
zaednicata na licata so hendikep e politi~ka sila, kako i sekoja
druga vo dràvata. Edno e sigurno - ovaa kampawa pridonese mnogu
vo procesot na jaknewe i obedinuvawe na licata so hendikep.
Dvièweto za pravata na licata so hendikep be{e rodeno. Iako
toa se razviva{e i se grade{e po primerot i tradicijata na socijal-
45
nite dvièwa od ’60 godini, sepak ima{e niza faktori {to go

ote`nuvaa negovoto vtemeluvawe. "Hendikepiranite" kako klasa
ne gi delea istite kohezivni sili, koi {to gi manifestiraa dviè-
wata za ènskite prava i rasnata ednakvost. Licata so hendikep
vo osnova ne bea naseleni vo isti fizi~ki zaednici, {to be{e
vrzuva~ko za dvièweto za gra|anskite prava. Segregacijata na
licata so hendikep zna~e{e ne samo nivno izdvojuvawe od glavnite
tekovi vo zaednicata, tuku i me|usebna izdvoenost. Aktivnostite
na edna grupa ~esto ne im bea poznati na drugite ~lenovi na zaedni-
cata na licata so hendikep, a ne retko, namesto edni za drugi, lica-
ta so hendikep bea edni protiv drugi.
Najverojatno niedna druga grupa poedine~no ne uspea tolku vo
zasliluvivawe na aktivizmot na zaednicata na licata so hendikep
kolku lu|eto koi sebesi se narekuvaa ~lenovi na "Amerikancite so
hendikep za pristapen javen transport" (American Disabled for Accessi-
ble Transportatiot-ADAPT). Vo periodot pome|u 1984 i 1988, koristej}i
radikalni i dramati~ni taktiki, kako {to be{e onaa so samo-vrzu-
vawe za avtobusite vo javniot transport, aktivistite na ADAPT
imaa silno vlijanie na izborite na gradona~alnicite koi {to ja
poddrùvaa nivnata kauza. Nivna meta bea i ~lenovite na bordovite
na transportnite organizacii. Mnogu od niv bea prinudeni da se
povle~at i da dadat ostavka od taa pozicija. Napredokot za vovedu-
vawe pristapen javen transport, iako baven, be{e realnost. [to e
u{te pozna~ajno, aktivistite ja pokaàa silata na zedni~kite akcii.
I od prijatelite i od neprijatelite, kone~no licata so hendikep
bea sfateni seriozno. Stanaa politi~ka sila koja treba da ja imaat
predvid i vo Kongresot, i na glasa~kite mesta, i vo mediumite.
Aktivistite za pravata na licata so hendikep u{te edna{ re{ija
da pribegnat kon poradikalni demonstracii za da izvr{at pritisok
vrz Kongresot i Bu{ovata administracija da go usvojat zakonot. Eden
od pozna~ajnite protesti be{e organiziran vo septemvri 1989 godina
koga pove}e od sto aktivisti na ADAPT od celata zemja, pove}eto
od niv vo invalidski koli~ki, se sobraa pred platoto na Federalnata
zgrada Ri~ard Rasel i go blokiraa glavniot vlez. Nekoi od nasobrani-
te se vrzaa so sinxiri okolu vratot i gi zaka~ija za ra~kite na vrati-
te, za obezbeduvaweto da ne moè ednostavno samo da gi digne od
nivnite koli~ki i da gi otstrani od protestot. Ako sakaat da gi trg-
nat, }e treba da gi ise~at sinxirite. Baraa od Sekretarot Skiner
da potpi{e itno izvr{uvawe na uredbata so koja se naloùva site
novonabaeni prevozni sretstva/avtobusi da bidat pristapni za
46
licata so hendikep. "Nie ostanuvame tuka dodeka naredbata ne bide

potpi{ana. Za da ne trgnete, }e trba da né odnesete ili da né uap-
site". Toa i se slu~i. Policijata so bonseci gi se~e{e lancite so
koi licata vo koli~ki se bea vrzale za vratite. Golem broj od demon-
strantite bea uapseni. Na intervencija do pretsedatelot Bu{,
lu|eto bea oslobodeni, i im be{e dozvoleno da ostanat na platoto.
Auberger i drugite ja pozdravija zalo`bata na pretsedatelot, no
se zakanija deka }e prodolàt so blokadite dodeka Skiner ne ja
potpi{e odredbata. Protestot zavr{i naredniot den otkako se pos-
tigna dogovor pome|u Administracijata za javen urban transport i
liderite na ADAPT. Be{e odlu~eno da se posreduva i da se vlijae
vrz transportinite operatori, koi brzaa da nabavat nepristapni
avtobusi pred usvojuvaweto na ADA.
Iako ovie demonstracii ja reflektiraa obedinetosta pome|u
zadnicata na licata so hendikep, sepak postoea nesoglasuvawa.
Nacionalnata federacija na slepite, na primer izrazi rezervira-
nost kon zakonot i najavi deka }e se sprotistavi na negovoto donesu-
vawe dokolku ne se vmetnat odredeni izmeni koi }e im garantiraat
na licata so hendikep pravo da odberat da ne u~estvuvaat vo progra-
mi ili aktivnosti posebno prilagodeni za lica so hendikep. Nivnite
komentari bea deka odredeni odredbite, kako na primer onie koi
predviduvaa koristewe na posebno opremeni sobi vo hotelite za
lica so hendikep, }e gi onevozmoàt slepite lica da bidat zaedno
so svoite prijateli. Kone~no zabele{kite na Federacijata bea
vgradeni vo zakonot, i tie go poddràa zakonot.
Vo me|uvreme, Zakonot seu{te go ~eka{e soveto usvojuvawe ...
Potrebna be{e nova akcija i pritisok da se zabrza donesuvaweto
na ADA. Aktivistite za pravata na licata so hendikep trgnaa vo
u{te edna masovna kampawa so ispra}awe pisma. Toa se slu~i pome|u
100-tata i 101 vata sednica na Kongresot, vo zimata 1989-1990. Kam-
pawata be{e naso~ena kon ~lenovite na Domot na pratenici, koi
so svoeto odolgovlekuvawe (za razlika od Senatot, koj{to se poka-
à poekspeditiven) i namerata da go "omeknat tekstot na Zako-
not", ja nalutija zednicata na licata so hendikep. Iljadnici novogo-
di{ni ~estitki bea isprateni {irum zemjata so porakata "Pret-
sedatelot go odobri. Senatot so polno srce go usvoi. Na vas e redot.
Ne oslabuvajte go zakonot {to }e ja zajakne Amerika".
Pet i pol meseci po protestot pred Federalnata zgrada Ri~ard
Rasel, ADAPT organizira{e novi protesti pod mototo "Trkalata
na pravdata". Aktivistite od celata zemja se sobraa pred zgradata
47
na Kapitol da go izrazat svoeto nezadovolstvo poradi nedonesu-

vaweto na ADA. Demonstrantite gi izvikuvaa svoite barawa: "[to
sakame?" "ADA!" - "Koga?" "Vedna{!". Xastin Dart, koj vo toa vreme
stana pretsedava~ so Komisijata za vrabotuvawe na licata so hendi-
kep, formirana od strana na pretsedatelot, im se obrati na nasobra-
nite lu|e so zborovite "I nie sme gra|ani na Amerika. Sakame da
bideme del od amerikanskiot son". Posledniot govornik na ovoj
sobir be{e Auberger. "Nema da dozvolime nikakvi prepreki da ja
popre~at na{ata ednakvost na koja imame polno pravo!". Otkako
zavr{i so svojot govor i povik kon aktivistite da ostanat istrajni
vo svojoata borba za pravata na licata so hendikep, se spu{ti od
svojata koli~ka i lazej}i trgna po skalite kon vlezot na Kapitol.
Go sledea i drugi. Nivnoto iska~uvawe po skalite pred zgradata
na Kapitol stana simbol na nivnata determiniranostst vo borbata
za nadminuvawe na barierite.
Kampawata "Trkalata na pravdata" ne rezultira{e so itno usvoju-
vawe na ADA, no sepak pokaà deka licata so hendikep bea spremni
da odat do kraj za da uspeat vo svojata borba. Od toj aspekt, kampawa-
ta ja postigna svojata cel.
Donesuvaweto na ADA be{e na dofat ...
Epilog
Zakonot za amerikancite so hendikep be{e prvata "deklaracija
za ednakvost" na licata so hendikep vo svetot. Pove}e od tri iljadi
lica so i bez hendikep se sobraa pred Belata Ku}a toa utro na 26
juli. Toa be{e najraspeana ceremonija dotoga{ odràna pred ovoj
Dom. Ovoj pat i mediumite bea me|u nasobranite lu|e.
Licata so hendikep imaa pri~ina da bidat gordi. Bitkata kone~no
be{e izvojuvana.
* * *
48
Govorot na amerikanskiot pretsedatel Xorx Bu{, postariot

po povod potpi{uvaweto na ADA
Pred tri nedeli go proslavivme Denot na nezavisnosta na Amerika

(4-ti Juli). Denes se sobravme ovde za da pozdravime i da proslavime
i vtor "Den na nezavisnosta" koj dolgo be{e odloùvan.
So dene{noto potpi{uvawe na Aktot na Amerikancite so hendi-
kep (ADA) sekoj ~ovek, ma`, èna i dete so hendikep otsega }e moè
da pomine niz odamna zatvorenite vrati i da trgne kon edna nova
svetla era na ednakvost, nezavisnost i sloboda.
Dodeka gi gledam site ovie radosni lica pred mene, jasno se se}a-
vam na nizata godini na posvetenost i zalo`bi koi se vloèni vo
ovozmoùvaweto ovoj istoriski, nov Akt za gra|anski prava, da stane
realnost.
Vo pra{awe e trud i rabota na vistinska koalicija, jaka i inspira-
tivna koalicija na lu|e koi me|usebno go delea sonot i svoite opredel-
bi na koi celosno im bea posveteni, za da napravat toj son da stane
vistinit. Toa be{e koalicija, obedineta vo najfin duh, zdruùvawe
na demokratite i republikancite, na zakonodavnite i izvr{nite
organi, na federalnite i dràvnite agencii, na javnite li~nosti i
gra|anite, na licata so i licata bez hendikep.
Aktot na gra|anskite prava od 1964 godina napravi ogromen
is~ekor kon popravawe na ona {to be{e pogre{no. No, toj né
potsetuva{e deka licata so hendikep se sé u{te `rtvi na segretacija
i diskriminacija, a toa ne moè{e da se dopu{ti.
Denes, zakonodavstvoto ne vodi poblisku do denot koga na nitu
eden Amerikanec nema da mu bidat uskrateni garanciite za ìvot,
sloboda i potragata po sre}a.
Ovoj zakon e mo}en poradi svojata ednostavnost. Toj }e garantira
deka na licata so hendikep im se dadeni osnovnite garancii za koi
mnogu dolgo i naporno rabotele - nezavisnost, sloboda vo izborot,
kontrola vrz svoite ìvoti, mo`nost za celosno i ramnopravno
vklu~uvawe vo mozaikot na amerikanskite glavni tekovi.
Isto taka, sakam da im upatam posebni zborovi i na na{ite prija-
teli od biznisot: Vie vo Va{ite race go imate klu~ot za uspeh na
ovoj Akt. Vie moète da gi "otklu~ite" prekrasnite resursi na
neotkrieniot ~ove~ki potencijal koj, koga e osloboden, moè da né
zbogati site nas.
49
Znam deka postoe{e zagriènost deka ADA e moèbi nejasen,

mnogu skap ili deka moè da ne odvede vo beskrajni sudski parnici.
No, jas sakam vedna{ da ve razubedam deka mojata administracija i
Kongresot na SAD vnimatelno go razrabotija ovoj Akt (stanaa maj-
stori za ovoj Zakon). Site bevme vodeni od toa da ovozmoìme Aktot
(ADA) da ovozmoùva fleksibilnost, osobeno od aspekt na vremen-
skite rokovi za negova implementacija, i bevme zadolèni da
opfatime tro{oci koi moàt da bidat pokrieni.
Na{ite problemi se golemi, no na{ite obedineti srca se u{te
pogolemi. Na{ite predizvici se golemi, no na{ata volja e mnogu pogo-
lema. Na{ata Amerika, najblagorodnata optimisti~ka nacija na ovaa
Planeta, ne smee i nema da se odmora, sé dodeka sekoj ma` i èna so
son, ne se zdobijat so sredstva (instrumenti) da go dostignat toj son.
Denes Amerikancite im posakaa dobredojde vo glavnite tekovi
na ìvotot na gra|anite so hendikep. Ve prifa}ame zaradi Va{ite
sposobnosti i va{iot hendikep, na{ite sli~nosti i sekako, na{ite
razliki, zaradi va{ata izminata hrabrost i va{ite idni soni{ta.
Minatata godina ja proslavivme pobedata na me|unarodnata slobo-
da. Duri i najsilnite lu|e ne moèa da go odmerat Berlinskiot yid
za da razberat {to vetuva aluzijata na nezavisnost koja leè{e na
dofat na rakata, vedna{ zad yidot. Koga ja urnavme taa bariera, zae-
dno se raduvavme.
Potpi{uvam legislativa {to pretstavuva ~ekan so koj urivame
u{te eden yid, onoj koj vo tekot na mnogu generacii, Amerikancite so
hednikep gi razdeluva{e od slobodata {to moèa da ja gledaat, no ne
i da ja dofatat. U{te edna{, se raduvame na pa|aweto na ovaa bariera,
izjavuva}i deka vo Amerika nema da prifa}ame, nema da opravduvame
i nema da tolerirame diskriminacija.
U{te edna{, golema blagodarnost do ~lenovite na Senatot na SAD,
od koi mnogumina se denes ovde so nas, i do onie koi neumorno rabotea
na ova zakonodavstvo na dvete strani od "brodot", kako i na ~lenovite
od Belata Ku}a koi se so nas denes, demokratite i republikanicite.
Vo Va{e ime kako i vo imeto na celata dràva, sega, go podigam
svoeto penkalo za da go potpi{am Aktot na Amerikancite so hendikep
i da kaàm:
Ajde kone~no neka se sru{i sramniot yid na isklu~enost!
50
Prikazna za Makedonija ili prikazna za dostoinstvoto
5. PRIKAZNA ZA MAKEDONIJA ILI

PRIKAZNA ZA DOSTOINSTVOTO
Koj prv po~na?

Po~etokot na noviot milenium vo Republika Makedonija be{e
ozna~en so edno novo dvièwe - Dvièwe protiv hendikep. Polio
Plus kako pove}esektorska organizacija zastana na barikadite i gi
povika gra|anite da gi otstranat barierite i da go otvorat umot i
srceto. Kako op{testvo koe e vo proces na gradewe na demokratski
vrednosti, makedonskoto op{testvo pokaà sluh za potrebite na lica-
ta so hendikep. No, za toa be{e neophodno da se izodi odreden pat, da
se dopre do zasegnatite i nezasegnatite i istite so zaedni~ki sili
da pridonesat za celosno vklu~uvawe na licata so hendikep vo sev-
kupnoto op{testveno ìveewe ...
Do koj stepen e razviena svesta na gra|aninot, kolku e otvorena
zaednicata, {to pravi dràvata za za{tita na pravata i dostoinstvo-
to na licata so hendikep e prikazna ~ij {to kraj treba da go napi{eme
site zaedno ...
A prv po~na ...
Polio Plus so edna mala, no posvetena grupa na lu|e, verni na
svoite ideali, gi postavi temelite na eden poinakov pristap kon
hendikepot. Ne deka izmisli ne{to novo, no esencijalno va`no be{e
nekoj da go pokaè patot po koj Makedonija, kako dràva vo razvoj
koja gi sledi svetskite trendovi, mora da se dviì.
No Makedonija, vo periodot na post-kosovskata kriza i voeniot
konflikt vo zemjava, ne go tretira{e hendikepot kako krucijalno
pra{awe i ne go postavi kako prioritetno za re{avawe.
Zatoa, se pristapi kon kampawi za podignuvawe na svesta, akcii
po koi }e ostane prepoznatliva ovaa grupa na lu|e. Ovie akcii dopiraa
do site, od 7 do 77 godi{na vozrast!
Se se}avate li na sloganite:
"Neednakov pristap - ednakvo na prestap". Toa be{e inovativna
i masovna akcija za podigawe na javnata svest okolu problemite
51
predizvikani od arhitektonskite barieri i potencirawe na li~nata

odgovornost na sekoj poedinec od zaednicata vo obezbeduvawe uslovi
za fizi~ki priod do objektite koi{to se od javen interes, Akcijata
se pro{iri na teritorijata na celata dràva i bea izgradeni vkupno
85 rampi, a be{e veteno deka i drugi 40 }e bidat izgradeni vo bliska
idnina.
Filmot "Toni mora da {eta" i spot za poemata "Dvoboj". Svedo{-
tvo za odekot od kampawata protiv arhitektonskite barieri.
"Smislata na ìvotot". Toa be{e serija od sedum uli~ni teatri
- simulacii preku koi, koristej}i ja parodijata i cinizmot, obi~niot
~ovek moè{e da uvidi kako e denes vo Makedonija da ima{ hendikep,
a da se obiduva{ da go ìvee{ svojot ìvot kako normalen ~ovek.
Ona {to moèbi e najva`no - onie, na koi im bea nameneti, prinudno
ili od ubeduvawe, po~naa da prezemaat akcija.
"Nikoj ne e sovr{en". Posterite so likovite na ikonite na
ubavina na site vremiwa: Mona Liza, Venera Miloska, Merlin Monro
i Spajderman, no pretstaveni so ortopedski pomagala ... No i taka
pretstaveni, tie ne gubat ni{to od svojata ubavina.
"Postoi li drugo re{enie?" - Samo za komparacija, se pretstaveni
re{enijata koi razni podnebja i avtoritatarni li~nosti gi prakti-
kuvale za "spravuvawe" so licata so hendikep: Hitler i negoviot
genocid, Sovetot na starci od Sparta, frlaj}i gi decata vo vodite
na Egejot ... sevo ova be{e vo nasoka da se razmisli za tretmanot na
licata so hendikep vo na{evo op{testvo ...
Edukativniot centar {to Polio Plus go oformi vo izminatiot
period i olesnuvawata za koristewe na internet za licata so hendi-
kep koj za seto vreme na funkcionirawe obezbeduva{e obuka na licata
so hendikep: koristewe na kompjuteri, kursevi po angliski jazik, kako
i nivna obuka za dizajnirawe publikacii i internet-stranici.
Pravnata ambulanta - Justicijana vo ~ij domen na rabota be{e
davawe besplatna pravna pomo{ na licata so hendikep za problemi
povrzani so vrabotuvaweto, (problemi so rabotodava~ite, povreda na
rabotno mesto ...), zdravstvenata za{tita (lekarskite gre{ki koi
predizvikale hendikep, nesoodveten zdravstven tretman ...) i drugi
problemi so koi se soo~uvaat vo sekojdnevieto (centri za socijalna
za{tita ...).
Magazinot "Vulkan" za licata so posebni sposobnosti
"Vulkan" nagrada. So cel stimulirawe na kreativnosta i tvore{-
tvoto na licata so i bez hendikep, za osobeni dostignuvawa i pridones
vo razni oblasti na ~ovekovoto tvore{tvo: muzikata, literaturata,
likovnata umetnost, fotografija ...
52
Konkurs i izlo`ba na fotografii na tema: HENDIKEP. Regionalen

konkurs, a potoa i izlo`bata na najuspe{ni objaveni fotografii
napraveni na tema hendikep i objaveni vo mediumite vo zemjite od
regionot. Na konkursot pristignaa 86 fotografii od site zemji od
regionot.
Maraton 704 - Potfatot na Mile Stojkovski od Prilep, patuvawe-
to do Grcija na Olimpiskite igri vo Atina so invalidska koli~ka ...
"Parking nare~en èlba" - obeleùvawe i pravno regulirawe na
parkirali{ni mesta za avtomobilite na licata so hendikep. So ovaa
aktivnost, vo po~etokot na 2005, se prodolì onaa {to be{e zapo~nata
vo 2002 so kampawata "Neednakov pristap - ednakvo na prestap".
Ova be{e samo malo potsetuvawe kakov be{e pristapot na onie
koi ja zemaa sudbinata vo svoi race ...
Pred sistemot bea lu|eto, a pred lu|eto idejata ...

Esenta 2002-ta godina dojde do promena na politi~kiot e{alon
vo Makedonija, {to zna~e{e mo`nost za podolgotrajni rezultati
ako "zakonodavcite" i kreatorite na politikata vo makedonskoto
op{testvo se senzibiliziraat za problematikata na hendikepot.
Pretstavnici na Polio Plus bea primeni vo makedonskiot parla-
ment od strana na potpretsedatelot na Sobranieto, g-|a Liljana
Popovska, koja od samiot po~etok ja prezema ulogata na dvigatel i
zna~aen ~initel na promenite koi }e dojdat podocna.
Tema na sredbata be{e mo`nosta za konstituirawe na neformalna
grupa na pratenici od razli~ni politi~ki partii koi{to imaat volja
da sluàt kako primer na ostanatite pratenici, a i po{iroko - na
gra|anite na RM. Istata, podocna go dobi imeto Inter-partiska par-
lamentarna lobi grupa za pravata na licata so hendikep (IPPLG).
Idejata mnogu im se dopadna na pretstavnicite od Britanska
ambasada vo RM i vo maj 2003-ta, uviduvaj}i deka so soodvetna edukaci-
ja i poddr{ka na pratenicite }e se postignat u{te podobri rezultati,
go ovozmoìja formiraweto i funkcioniraweto na Tehni~kiot i na
Sovetodavniot komitet na IPPLG, koi ponatamu celosno }e ja oprav-
duvaat celishodnosta na postoeweto na Grupata.
Pratenicite dadoa sve~ena zakletva obvrzuvaj}i se deka }e se
fokusiraat na promovirawe na pravata i interesite na licata so
hendikep, kako i na promena na relevantnata zakonska regulativa.
I ostanaa dosledni na vetenoto. Vo periodot koga ja imaa mo}ta
za promeni vo svoi race, ovie pratenici, bez razlika na svoite poli-
ti~ki i ideolo{ki razlikuvawa, deluvaa zaedno vo nasoka na podignu-
vawe na svesta i promena na negativniot imix kon licata so hendikep.
53
Tie im sluèa za primer na site koi ja znaeja, no gi zatvoraa o~ite

pred surovata stvarnost deka licata so hendikep se na dnoto na make-
donskoto op{testvo. Pratenicite go priznaa postoeweto, ja potvr-
dija potrebata od akcija i otpo~naa ... so srce, du{a i razum, posveteno,
idealisti~ki, humanisti~ki ... No, gi o~ekuva{e naporna i dolgotraj-
na borba so "skrienite" neprijateli na licata so hendikep, oti neprav-
data ima mnogu lica ...
Promenite kon koi se te`nee{e ja imaa krajnata cel "Op{testvo
vo koe site, pa i licata so hendikep, u~estvuvaat celosno, kako ednak-
vi gra|ani". No, za da se ovozmoì u~estvoto vo site sferi na op{tes-
tvenoto ìveewe, neophodno e vospostavuvawe na pravna ramka, vo
koja }e se nadograduva makedonskata legislativa vo odnos na licata
so hendikep.
Trgnuvaj}i od postojnite propisi, IPPLG, vo sorabotka so nejzi-
niot Tehni~ki komitet, ima podneseno pove}e uspe{ni inicijativi
za izmeni i dopolnuvawa na postoe~kite zakonski re{enija so cel
podobruvawe na statusot i polo`bata na ovaa marginalizirana grupa
na gra|ani. Do krajot na svojot mandat vo ovoj sostav (do parlamen-
tarnite izbori vo 2006 godina) grupata vo akcioniot plan si zacrta
promena i na zaokruùvawe na zakonskata regulativa za za{tita na
pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep vo RM.
Prvo pozna~ajno ostvaruvawe na IPPLG be{e podnesuvaweto i
usvojuvaweto na Deklaracija za za{tita na pravata na licata so hen-
dikep (26.06.2003 godina) vo Sobranieto na RM. Ponatamu, ~lenovite
na po{irokata lobi grupa, odnosno Sovetodaven komitet na IPPLG,
poznati i priznaeni intelektualci, biznismeni i ~initeli na nevla-
diniot sektor so javno priznaeniot pridones i vlijanieto {to go imaat
vo oblasta vo koja rabotat i tvorat, lobiraa i "vrevea", sesrdno davaj-
}i go svojot pridones kon pointenzivna promocija i unapreduvawe na
pravata na ovie lica i nivno vklu~uvawe vo op{testveniot ìvot.
No, sevo ova ne dovede do pogolemi promeni vo fakti~kata
polo`ba na licata so hendikep. Sloènite proceduri i vremetrae-
weto na istite, kako i nemaweto sistem vo zakonodavstvoto na RM,
se vsu{nost i osnovnite pri~ini poradi koi IPPLG od samiot po~e-
tok, uviduvaj}i gi nedostatocite na istiot, go zapo~na procesot na
podgotovka za vospostavuvawe na celosno, zaokruèno zakonodavstvo
vo oblasta na hendikepot, koe pak, ponatamu, preku svoite mehanizmi
}e ovozmoì efikasno re{avawe na problemite na licata so
hendikep. I procesot na gradewe na seopfaten zakon (lex generalis) e
del od ovaa prikazna, no treba da znaete kako dojde do toj moment ...
54
Zdruùvawe na lu|e so ista vizija i ista cel

Instiktot za zdruùvawe na sli~nite me|u sebe, na site onie koi
imaat ista vizija, cel, potreba i ~uvstvo za pravi~nost, dovede do
spontano formirawe na rabotna grupa koja posveteno }e raboti na
zaokruùvawe na makedonskoto zakonodavstvo koe se odnesuva na
licata so hendikep.
No, za da ostvari definirawe na normite koi realno moàt da
zaìveat vo sekojdnevieto, ovaa grupa ima{e svoja strategija. Za{to,
celta ne be{e samo da se stavi "slovoto" na hartija, tuku da se napravi
i temelna analiza na doma{nata zakonska regulativa koja gi tretira
pra{awata {to gi zasegaat licata so hendikep, vo komparacija so
legislativata i "dobrite praktiki" na univerzalno nivo so poseben
akcent na Evropa. Ovie ~ekori rezultiraa so nekolku publikacii
integralno povrzani vo takanare~ena edicija "Justicijana". Publika-
ciite se pojdovna osnova vo procesot na kreiraweto i izrabotkata
na predlogot na zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na lica-
ta so hendikep vo Makedonija.
Vo "Me|unarodni normi i standardi za pravata na licata so hendi-
kep", Komparativna analiza, (edicija "Justicijana", 2005, ISBN 9989-
2357-0-8),se koristeni iskustva od 44 zemji, pove}e od 60 zakoni i 40 me-
|unarodni dokumenti koi sodràt odredbi za licata so hendikep, kako
i 54 slu~ai postaveni pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava i ICJ.
Vo "Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep", So
komentari, (edicija "Justicijana", 2005, ISBN 9989-2357-1-6), se izd-
voeni 26 zakoni i redica podzakonski akti koi vo pogolem ili pomal
obem ja ureduvaat odnosnata oblast.
Preku periodi~nite istraùvawa na javnoto mislewe, koi imaa
za cel da se sogledaat promenite i konkretnata sostojba {to se odne-
suva na mo`nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo site
sferi na op{testvenoto ìveewe i podignuvawe na javnata svest,
se identifikuva{e potrebata za sistemsko zaokruùvawe na legi-
slativata {to se odnesuva na licata so hendikep. Prvoto istraùva-
we se sprovede vo maj-juli 2002-ta a po povod 3 dekemvri, Me|una-
rodniot den na licata so hendikep, so naslov "Da se pogledneme vo
o~i", dodeka vtoroto istraùvawe "Da se zapra{ame zaedno" se spro-
vede vo maj-septemvri 2005-ta. Rezultatite od istite, komparativno
se pretstaveni vo publikacijata "Sogleduvawe na sostojbata i mo`-
nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvenoto
ìveewe" (edicija "Justicijana", 2005, ISBN 9989-2357-1-6).
Nacrt-tekstot na Konvencijata za za{tita na pravata na licata
so hendikep koja {to vo periodot na kreirawe na sistemot be{e vo
55
faza na donesuvawe vo Obedinetite nacii, be{e konsultiran pri

kreiraweto na zakonot. Za taa cel, istata be{e prevedena i komenti-
rana od strana na ekpert od rabotnata grupa i otelotvorena vo publi-
kacijata "Od ideja do relanost". (edicija "Justicijana", 2005, ISBN
9989-2357-3-2).
Publikacijata "Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e
potreben?", vsu{nost, Predlogot za donesuvawe na zakon za za{tita
na pravata na licata so hendikep so komentari, be{e vo slu`ba na za-
poznavawe na site zaiteresirani subjekti, organizacii i institucii
so tekstot na zakonot. (edicija "Justicijana", 2006, ISBN 9989-2357-5-9).
Publikacijata "Vodi~ kon idnata implementacija na lokalno nivo
na zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep", koj pret-
stavuva Primeneta Agenda 22 (operacionalizacija na Standardnite
pravila na ON za izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep,
od 1993 godina - Rezolucija 48/49), gi dava nasokite za kreirawe na
edna dobra politika za hendikep i nejzina primena na lokalno nivo,
kako i preporaki za podgotovka na plan za akcija vo sorabotka so
site lokalni avtoriteti i aktivisti za za{tita na pravata na licata
so hendikep.
A vo me|uvreme, se podgotvuva{e tekstot na zakonot.
Revolucijata po~na ...

Gra|anskata inicijativa zapo~na so podnesuvaweto na inicija-
tivata za sobirawe na potpisi za predlog za donesuvawe na Zakon za
za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep do make-
donskoto sobranie, na 16.09.2005 godina. Od momentot na otvorawe
na podra~nite oddelenija i mesni kancelarii (04.11.2005), Polio Plus
kako inicijator, zaedno so 23 zdruènija na gra|ani, ja otpo~na gra|an-
skata inicijativa koja vo istorijata }e ostane vpi{ana kako prva
uspe{na gra|anska inicijativa vo Makedonija.
Vo kampawata za sobirawe na potpisi se vklu~ija nad 100 nevladi-
ni organizacii, pratenicite i gradona~alnicite gi povedoa svoite
istomislenici i sogra|ani masovno da ja poddràt inicijativata,
mediumite kontinuirano gi informiraa gra|anite, pove}e web-stra-
nici ja istaknaa informacijata za tekovnite aktivnosti i voop{to,
se razbudi makedonskata javnost. Od momentot koga javnosta slu{na
za inicijativta, nekade okolu sredinata na periodot predviden za
sobirawe na potpisi, za dvapati pokuso vreme se sobraa dvapati pove-
}e potpisi. Se ~ine{e deka gra|anite èlno ja o~ekuvale mo`nosta
da go izrazat svoeto mislewe, kako za poddr{ka na gra|anska inicija-
tiva, taka i za stavot kon licata so hendikep!
56
Kampawata "Mojot potpis e zakon" be{e prosledena i "zasilena"

so karavanot {to go predvode{e Mile Stojkovski na svojata invalid-
ska koli~ka. Na svojata "obikolka" niz Makedonija, na{iot maratonec
trgna na 10.10.2005 godina od Kru{evo a ja zavr{i vo Gevgelija na
24.11.2005, pominuvaj}i okolu 1.500 kilometri niz bezbroj naseleni
mesta i sretnuvaj}i se so golem broj gra|ani.
Vo tekot na ovoj golem i zna~aen maraton, na "trasata" od Berovo
do Strumica, na Mile mu se priklu~ija u{te dvajca korisnici na
invalidski koli~ki. Site niv, zaedno, gi pre~ekaa pretstavnici od
Polio Plus, od lokalnite nevladini organizacii na licata so hendi-
kep, od mediumite, lokalnite vlasti i od biznis-sektorot na krajot
od ovaa promotivna obikolka, vo Gevgelija.
Dodeka te~e{e karavanot, postojano bea organizirani sredbi so
gra|ani, redovno prosleduvani od lokalnite mediumi.
Maratonot niz Makedonija be{e svoevidna najava i lobirawe kaj
lokalnata samouprava, gra|anite i medumite da ja poddràt pretstoj-
nata inicijativa.
Bez ogled na toa dali i kakov zakon }e se donese, celokupniot
proces i "pra{inata" koja se krena okolu nego dovede do zna~ajno
podignuvawe na svesta kaj po{irokata populacija vo Makedonija za
marginalizacijata i diskriminacijata so koja se soo~uvaat licata
so hendikep, i za faktot deka sekoj e odgovoren i sekoj moè da stori
ne{to za toa. Pred se so sopstveniot potpis. Nesekojdnevna ve`ba
kako nacionalnata volja moè da e posilna od koj bilo zakon. I potvrda
na podzaboravenata verba deka, i pokraj sé - Mo}ta e vo narodot!!!
Sobrani se vkupno 18.968 potpisi.
Najmnogu potpisi bea sobrani vo 10 op{tini, TOP 10 op{tini.
Rezultat na toa be{e inicijativnosta i sorabotkata so pove}e ~ini-
teli: poddr{kata od lokalnite vlasti, aktivnosta na gra|anskiot
sektor, pristapot na mediumite i golemata zainteresiranost na
lokalnoto naselenie. Tie op{tini se rangirani spored podra~nite
oddelenija: Prilep, Karpo{, Struga, Del~evo so Makedonska Kame-
nica, Berovo so Peh~evo, Gostivar, Negotino, Ko~ani, Veles i Kise-
la Voda. Toa ne zna~i deka drugite op{tini se pomalku uspe{ni, no
so rezultatot od spomnative bea sobrani 10.564 potpisi.
Kako {to vo procesot na kreirawe na zakonot bea zapra{ani zaseg-
natite za toa kakov zakon sakaat za sebe i za onie za ~ie dobro rabotat,
taka, vo periodot na sobirawe na potpisi, bea zapra{ani od niv site
relevantni ~initeli vo lokalnite sredini vo koi ìveat i deluvaat.
Zatoa, pove}e organizacii koi rabotat na poleto na za{tita i promo-
cija na ~ovekovite prava organizaraa javni debati so cel zaedni~ki
57
da go procenat svojot kapacitet i potrebite vo svoeto opkruùvawe.

30-ti dekemvri be{e den koj }e ostane zabeleàn vo dvièweto
protiv hendikep na na{ive prostori od edna ednostavna pri~ina:
18.968 gra|ani go iskoristija svoeto ustavno pravo da predloàt zakon
i pokaàa deka imaat sluh za potrebite na licata so hendikep. Podr-
ùvaj}i ja ovaa inicijativa, ja izrazija svojata volja licata so hendi-
kep da imaat ednakva mo`nost za uìvawe na fundamentalnite
~ovekovi prava i slobodi, ja pokaàa svojata svest deka vo op{tes-
tvoto site, pa i licata so hendikep, treba da u~estvuvaat celosno,
kako ednakvi gra|ani.
Vo o~i na Boì}, na 6 januari 2006-ta, potpisite simboli~no bea
odneseni so invalidska koli~ka vo Sobranieto na RM. Na 3 mart
pratenicite so aklamacija ja izglasaa potrebata od donesuvawe na
vakov zakon. Ponatamu, ovlasteniot pretstavnik na predlaga~ot
be{e zadolèn, vo period od 3 meseci, da podnese predlog na zakon.
Vo ovoj period, zainteresiranite vladini i nevladini institu-
cii i organizacii organiziraa serija javni debati na koi smetaa za
potrebno da se izjasnat, sé so cel da se kreira koncizen, implementi-
ra~ki zakon koj soodvetno na kapacitetot na dràvata }e gi tretira
problemite koi prizleguvaat od hendikepot. No, sudej}i po reakciite
na vladinite pretstavnici koi, vo najgolem del, pokaàa nepodgot-
venost i otpor, mora da se priznae deka vo nivnite redovi vladee{e
strav od donesuvawe na zakon koj, {to spored niv, iako e kreiran so-
glasno me|unarodnite normi i standardi, sepak }e ja ~ini dràvava
otkaùvawe od odredeni finansiski sredstva koi pak dosega, iako
postoi zakonska osnova za nivna namena, sepak necelosno bea isko-
ristuvani za onie za koi "ìvot" zna~at.
... I ni{to ne moè da ja zapre!

I sega, kade sme?
Vo momentot e formirana rabotna grupa pri Ministersvoto za
trud i socijalna politika koja zaedno so pretstavnici od Vladata,
resornite ministerstva i drugi faktori vo ovaa oblast temelno
raboti na komentirawe na zakonskiot tekst, sé so cel da gi presme-
taat buxetskite implikacii i da se napravi strategija i vremenska
ramka za implementacija na zakonot po negovoto usvojuvawe.
Prikaznata go ~eka svojot kraj ...
58
Inter - partiska parlamentarna lobi grupa (IPPLG)
6. INTER-PARTISKA PARLAMENTARNA
LOBI GRUPA (IPPLG)
Od vremenska distanca - Momentot vo koj se formira{e

IPPLG
Gledano od vremenska distanca od ~etiri godini, krajot na 2002-
ta, koga se zapo~na so idejata pra{aweto za pravata na licata so
hendikep da se postavi otvoreno na "dneven red", pred onie koi
neposredno donesuvaat odluki i kreiraat politiki, vo izvesna
smisla pretstavuva{e najava deka vremeto za edna poinakva akcija
e sozreano.
Kolku za potsetuvawe, dodeka bevme del od SFRJ, za pravata na
licata so hendikep se griè{e dràvata (vpro~em kako i za sî drugo).
So osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo 1991 godina i
periodot na tranzicija i streme` za priklu~uvawe kon Evropskata
unija, mnogu ~esto po~navme da gi slu{ame deklarativnite zalo`bi
za promeni. Najavite deka se zalagame za gradewe socijalna dràva,
demokratija, po~ituvawe na ~ovekovite prava, vetuvaa unapreduvawe
i na korpusot na prava na licata so hendikep. No, {to se slu~i?
Namesto tie da se unapredat, doìveavme nevidena erozija na ve}e
steknatite prava i beneficii, a novi ne se usvoija.
Po~etokot na noviot milienium najavi pomestuvawa vo pozitiv-
na nasoka. Sî poglasni bea aktivnostite za alarmirawe i podigawe
na svesta na zaednicata za sostojbata vo koja se nao|aat licata so
hendikep. Vo izvesna smisla, toa ozna~i deka desetgodi{nata
erozija e zaprena. No, toa ne be{e dovolno. Izgubenoto treba{e
najprvin da se povrati, a potoa i da se unapredi, soglasno evropskite
standardi i regulativata {to ja ureduva ovaa materija.
Od druga strana, makedonskiot Parlament vo svojata kratka
istorija ima{e premnogu primeri, koga poradi razli~nite partiski
interesi i neprijatelstva, se ko~e{e donesuvaweto na regulativa
{to vo drug slu~aj voop{to ne bi bila sporna. Mnogu ~esto li~noto
i grupnoto gi jadea zaedni~koto i op{to-korisnoto. Lobirawe sekako
59
deka postoe{e i vo ovoj period, no nikoga{ javno, {to naveduva na

pomislata deka najverojatno se rabotelo ili za ne tolku ~isti
motivi, ili pak za skrieni grupni interesi.
Kone~no, bidej}i Republika Makedonija i otvoreno se izjasni
deka e za brzo priklu~uvawe kon Evropskata unija, kako eden od
elementite vo toj proces ni pretstoe{e i harmonizacija na na{eto
zakonodavstvo so ona na Unijata. A pravata na ranlivite grupi,
tuka sekako vleguvaat i licata so hendikep, stojat visoko vo korpu-
sot ~ovekovi prava koi gi bara priklu~uvaweto kon EU.
Formiraweto na Inter-partiskata parlamentarna lobi grupa
(IPPLG), prva od vakov tip, ne samo kaj nas, tuku i po{iroko,
pretstavuva{e dobra mo`nost procesot na harmonizacija da otpo~ne
so adaptirawe na na{eto zakonodavstvo vo edna oblast koja ne e obre-
meneta so razli~ni politi~ki, nacionalni i kulturni interesi.
Fenomenot na hendikep ne razlikuva ni pol ni vozrast, nitu verska
ili partiska pripadnost. Nau~enoto od tuka, treba{e da ni pomogne
vo procesot koj {to ni sledi.
Ne smeeme da zaboravime deka 2003-ta ve}e be{e proglasena
kako Evropska godina na licata so hendikep, {to be{e dopolnitelen
akcelerator za po~etok na rabota na edna vakva lobi grupa
Na 19-ti maj 2003 godina, vo zgradata na Parlamentot na Republi-
ka Makedonija, vo prisustvo na golem broj gosti, vladini pret-
stavnici, ~lenovi na diplomatskiot kor, nevladini organizacii i
lica so hendikep (se slu~i i toa: koli~ki vo Parlamentot!) se odrà
sve~enata konstitutivna sednica na koja be{e oficijalno promovi-
rana prvata Inter-partiska parlamentarna lobi grupa za pravata
na licata so hendikep. Na ovaa sednica, pokraj drugite, svoe obra}a-
we imaa toga{niot prv spiker na Parlamentot na Repbulika
Makedonija, gospodinot Nikola Popovski, a vo ime na Ambasada-
ta na Velika Britanija, na{iot poddrùva~ na ovaa ideja, se
obrati gospodinot Xorx Edgar, koj vo toa vreme be{e ambasador
vo Republika Makedonija. Simboli~no, kako poraka deka e krajno
vreme otvoreno da se postavi pra{aweto za pravata na licata so
hendikep za da ne ostane i ponatamu na marginite na agendata na
vlasta, sednicata zapo~na vo pet do dvanaeset.
No, ne samo figurativno, tuku i realno, momentot be{e pet do
dvanaeset. Akcija!
60
Koncepcija i vizija
Za toa kakva be{e koncepcijata i vizijata na idejniot tvorec na
ovaa prva otvorena lobi grupa za promovirawe i unapreduvawe na
pravata na licata so hendikep, organizacijata Polio Plus, moèbi
najubavo zboruva sve~enata izjava koja, na denot na oficijalnoto pret-
stavuvawe na grupata vo Parlamentot na Republika Makedonija, ja
dadoa nejzinite 15 ~lenovi, pretstavnici na razli~ni politi~ki
partii, pozicija i opozicija, pratenici vo Parlamentot.
Sve~ena izjava na ~lenovite na IPPLG

Nie, pratenici vo makedonskiot Parlament,
po sopstvena volja i ubeduvawe
pristapuvame vo prateni~kata lobi grupa
koja }e se bori za
promocija i unapreduvawe
na pravata na licata so posebni potrebi.
Nie, narodnite izbranici,
od razli~no poteklo, so razli~ni ubeduvawa
i od razli~ni politi~ki partii,
no site zaedno,
po~ituvaj}i gi pravata na drugite
i uvaùvaj}i gi pravilata na parlamentarna borba,
}e ja {titime ovaa ranliva grupa na{i sogra|ani,
gradej}i so toa
popravedno op{testvo.
Vo motivite za vklu~uvawe na pratenicite vo IPPLG nema da

navleguvame. Bez ogled dali se raboti za ~ista filantropija, li~na
povrzanost so hendikepot ili obid za sebepromocija, edinstvenoto
{to na inicijatorot mu be{e va`no e tie motivi da ne bidat ne~esni
i IPPLG da ne se pretvori vo instrument za nadmudruvawe i
me|upartiska borba, vo koja pra{aweto za unapreduvawe na pravata
na licata so hendikep }e bide iskoristeno i zloupotrebeno. Kone~no,
vizijata za formirawe edna vakva lobi grupa be{e taa da pretstavuva
sprega pome|u organizaciite na lica so hendikep i vlasta, glasno-
govornik koj }e gi artikulira potrebite na ovaa marginalizirana
grupa gra|ani pred narodnite izbranici, i }e pomogne tie potrebi da
se oblikuvaat vo konkretni zakonski odredbi koi }e garantiraat
ostvaruvawe na pravata i kreirawe na uslovi za ednakvi mo`nosti.
I sekako, lobiranite, ~lenovite na srcevinata na IPPLG, da stanat
lobisti za na{ata kauza.
61
Struktura i su{tina
IPPLG ne be{e zamislena da ima stroga formalna struktura,
delovnici i pravilnici. No, sepak, zaradi zapazuvawe na potrebniot
formalen minimum za funkcionirawe na grupata, mora{e da ima
definirano ~lenstvo, voda~ na sednicite i tehni~ki sekretar.
Smetavme deka sednicite na IPPLG, kako princip, treba da se
odrùvaat vo prostoriite na Parlamentot, a za site ostanati
raboti pratenicite, ~lenovi na IPPLG, da se dogovorat me|u sebe
na svojata konstitutivna sednica.
Rabotata na IPPLG be{e koncipirana kako sprega na koncen-
tri~ni krugovi, koi gi opfa}aat site segmenti na op{testvoto.
Vo fokusot na rabotata se nao|aat pratenicite, srcevinata na
IPPG i ostanatite pratenici lobirani od svoite kolegi. Toa e
prviot krug. Smetavme deka e poèlno od sekoja parlamentarna
politi~ka partija da ima barem po eden pretstavnik. Ne postoi
limit za goleminata na grupata, nitu pak ima limit kolku ~lenovi
od edna partija moè da ima. Pratenicite re{avaat za toa sami po
svoite sopstveni ubeduvawa.
Vtoriot krug koj go opkruùva prviot e Tehni~kiot komitet.
Ulogata mu e da gi opsluùva pratenicite so potrebniot materijal,
da napravi komparativni sogleduvawa, da obezbedi edukacija,
soveti, zakonski predlozi, tehni~ka asistencija i sî ona {to na
pratenicite im e potrebno vo nivnata rabota. Polio Plus ima{e
uloga na logisti~ka poddr{ka na Tehni~kiot komitet, zaradi negova
nepre~ena rabota.
Tretiot krug e [irokata lobi grupa sostavena od pretstavnici
na razli~ni oblasti od op{testveniot ìvot: vladata, lokalnata
samouprava, biznis sektorot, ekspertite, nevladiniot sektor, me|una-
rodnata komponenta i mediumite. Ovie sektori se aktiviraat po
potreba, zavisno od predmetot na rabota na IPPLG. Celta e da ja
pomognat rabotata na IPPLG so svojata stru~nost, da dadat teìna
na lobiraweto kaj pratenicite, no i samite da bidat lobirani, {to e
osobeno va`no vo delot koga novousvoenite zakonski re{enija }e
treba da se primenat vo praksa.
Vsu{nost, preku edna vakva strukturna postavenost celevme {to
pogolem broj oficijani institucii, eksperti, klu~ni li~nosti no i
obi~ni gra|ani, sekoj vo svojot domen na nadle`nosti i kompetencii,
da se vklu~i i da bide del od procesot vo koj site zaedno }e rabotime
i }e u~ime da gradime sistem na vrednosti i po~ituvawe. Da ìveeme
edni so drugi, a ne edni kraj drugi.
62
Aktivnosti
Vo tekot na ovie ~etri godini od svoeto postoewe, IPPLG so
svojata rabota stana prepoznatliv sinonim za promovirawe i
unapreduvawe na pravata na licata so hendikep, ednakvo respekti-
rana, i od tradicionalnite i od novite organizacii na licata so
hendikep vo RM.
Vistinskata rabota na IPPLG se odviva{e na sednicite na
Parlamentot i so neposredni kontakti so ostanatite nivni kolegi.
No za toa da moè da se odviva bez pre~ki i da zeme pogolem zamav,
odnosno za lobiranite da stanat lobisti, potrebno be{e najnapred
~lenovi na IPPLG da se "educiraat" teoretski, no i prakti~no za
problemite so koi se soo~uvaat, i uslovite vo koi ìveat, licata
so hendikep vo Republika Makedonija. Za taa cel, za lobi grupata
bea organizirani seminari i ednodnevni poseti na nekolku od
specijalnite institucii, (Zavodot vo Demir Kapija, Kostoz-
globnata bolnica Sv.Erazmo vo Ohrid, Zavodot Bawa Bansko) vo
koi se "zgriùvaat" licata so hendikep. Edno e koga }e ti kaàt,
drugo e koga }e vidi{ so svoi o~i.
Naporedno so edukativnata komponenta, se rabote{e i na podgo-
tovka na komparativni sogleduvawa na zakonskite re{enija koi ja
tretiraat problematikata na hendikep, kako vo doma{nototo zako-
nodavstvo, taka i vo zemjite vo Evropa i svetot. Ovie komparativni
analizi pretstavuvaa pojdovna osnova za podnesuvawe inicijativi
za izmeni i dopolnuvawa na postojnite zakonski re{enija, no u{te
pove}e za izrabotka na eden seopfaten zakon koj }e gi garantira
pravata i nivnoto ostvaruvawe vo praksa.
Edna od prvite konkretni aktivnosti na lobi grupata be{e podne-
suvawe na Deklaracijata za za{tita na pravata na licata so
hendikep vo Republika Makedonija. Ovaa Deklaracija be{e
ednoglasno usvoena od Parlamentot na 28 juli 2003 godina. Sledea
brojni inicijativi {to lobi- grupata gi podnese na pove}e postoe~ki
zakoni i pravilnici koi tretiraat materija {to direktno gi zasega
licata so hendikep. Tuka bi spomenale samo nekolku od onie koi
bea usvoeni i vgradeni vo zakonskite akti: izmenite i dopolnuva-
wata vo Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica (zasega edinstven
lex specialis kaj nas), potoa zakonite za gradba i prostorno i urbani-
sti~ko planirawe, zakonot za socijalna za{tita, pravilnikot za
ortopedski pomagala, zakonot za bezbednost vo soobra}ajot.
Sekako, "vi{ni~ka na {lagot" vo rabotata na lobi grupata be{e
donesuvawe na eden seopfaten zakon - matica za za{tita na pravata
63
i dostoinsvoto na licata so hendikep vo Republika Makedonija, koj

}e generira donesuvawe drugi posebni zakoni za specifi~ni oblas-
ti. Konsenzus za toa kakov zakon ni e potreben be{e postignat na
sredbata odràna na 15 mart 2004 godina vo Bawa Bansko, na koja,
kako ~lenovi na Tehni~kiot komitet, prisustvuvaa pretstavnici od
Zaednicata na invalidski organizacii na Makedonija. Sledea meseci
na intenzivna rabota: analizi na brojni me|unarodni dokumenti,
podgovka i izrabotka na nacrt-verzija na Zakonot, konsultacii i
sugestii so i od brojni doma{ni i stranski eksperti, javni debati za
tekstot na nacrt-Zakonot, sî so cel da se stigne do {to poefikasen
Zakon koj }e obezbedi mehanizmi za negova primena vo praksa.
Za strategijata kako ovoj predlog Zakon da stigne pred narodnite
izbranici, se diskutira{e na sostanokot odràn vo mart 2005 godina,
na koj lobi-grupata ednoglasno odlu~i da ja poddrì inicijativata
za sobirawe 10.000 potpisi od gra|anite, so {to ovoj Zakon bi dobil
na teìna: voljata na narododot! Site ~etirinaeset ~lenovi na lobi-
grupata, prisutni na toj sostanok, izrazija podgotvenost sekoj vo
svoite partiski redovi da "pritisne" za poddr{ka na Zakonot koga
toj }e se najde na dneven red na Parlamentot. I sekako, nivna aktivna
uloga vo tekot na gra|anskata inicijativa za sobirawe na potpisite
koi ovoj Zakon }e go dovedat pred Parlamentot.
I se slu~i! Na dnevniot red na 122-ta sednica na Parlamentot
koja zapo~na na 7 fevruari 2006 godina, Zakonot, kako predlog od
18.968 gra|ani na Republika Makedonija, se najde pred pratenicite.
Na 3 mart 2006 godina be{e ednoglasno odlu~eno za potreba od
donesuvawe eden vakov Zakon. Sepak, poradi pred-vremenite
parlamentarni izbori, zakaàni za juli 2006 godina, negovoto done-
suvawe }e se slu~i so noviot parlamentaren sostav i sekako, so
poddr{ka na novata lobi-grupa.
Vlijanie - na doma{en i me|naroden plan

Pokraj glavnata rabota, lobirawe vo Parlamentot za promena
na zakonskata regulativa koja gi tretira pravata na licata so hendi-
kep, lobi grupata be{e vklu~ena i vo niza aktivnosti naso~eni kon
po{iroko promovirawe na pra{aweto za pravata na licata so hendi-
kep, kako na doma{en, taka i na me|unaroden plan.
Iako vo mo{ne delikaten moment (vo tek be{e glasawe na doverba
na toga{nata vlada i promena na zamenik-spikerot na Parlamentot),
~lenovite na IPPLG u~estvvaa na otvaraweto i vo rabotata na
Regionalnata konferencija, na tema "Inicirawe zakonski promeni
64
vo Makedonija i vo regionot od aspekt na licata so hendikep, bazirani

vrz dostignuvawata i perspektivite na Sovetot na Evropa", {to se
odrà od 5 do 7 noemvri 2003 godina vo Skopje.
Od golema va`nost e poddr{kata {to ~lenovite na lobi-grupata
ja dadoa so svoeto prisustvo i u~estvo na promocijata na publikacijata
"Od ideja do realnost", posvetena na procesot i tekstot na Konvenci-
jata na Obedinetite nacii za za{tita na pravata i dostoinstvoto
na licata so hendikep. Sekako, zna~ajna }e bide poddr{kata na novata
lobi-grupa vo procesot na ratifikacija na Konvencijata od strana
na makedonskiot parlament, {to se o~ekuva da se slu~i vo tekot na
2007 godina.
Moèbi u{te pozna~ajno e vlijanieto {to lobi-grupata go
ostvari vo zemjite od regionot: Srbija, Crna Gora, Bosna i Herce-
govina, Hrvatska, Bugarija, Albanija. So cel razmena na iskustva i
promovirawe na konceptot na IPPLG, pretstavnici na lobi grupata
zedoa aktivno u~estvo na Regionalnata konferencija na tema
"Procesot na pristapuvawe vo EU na zemjite od Jugoisto~na Evropa"
{to se odrà vo mart 2005 godina vo Saraevo. Ova be{e dobra
mo`nost na{ite lobisti da se sretnat so g-dinot Ri~ard Hovit,
pretsedava~ na Disability Inter-group, edinstvena grupa vo svetot sli~na
na makedonskata IPPLG, koja dejstvuva pri Evropskiot parlament.
Deka dobriot glas daleku se {iri be{e dokaz i prisustvoto na
pretstavnik od dale~niot Honduras, na proslavata na vtoriot
rodenden na IPPLG, {to se odrà na 19 maj 2005 godina vo zgradata
na Parlamentot, vo istata onaa sala vo koja pred dve godini
oficijalno se promovira formiraweto na lobi-grupata. Diana
Martinez, samata lice so hendikep i iden pratenik vo Parlamentot
na Republika Honduras, saka{e neposredno da se zapoznae so rabo-
tata i na~inot na deluvawe na lobi grupata.
I deka ne se raboti samo za akcii vrzani za izmeni na zakonska-
ta regulativa, eve samo eden primer. Pove}egodi{noto lobirawe
i pritisokot koj ~lenovite na IPPLG go napravija zgradata na
makedonskiot Parlament, kako dom na site gra|ani, da stane pri-
stapna navistina za site, rezultira{e so plod: pristapni rampi na
vlezot, lift i platformi vnatre vo zgradata, pristapni toaleti,
obeleàno parking-mesto za lica so hendikep... so {to, najverojatno
so polno pravo, moème da se pofalime deka dobivme najpristapen
Parlament (barem od aspekt na fizi~ka pristapnost).
65
Nau~eni lekcii
Koga bi trebalo so eden zbor da se opi{e uspehot i va`nosta na
IPPLG, moèbi najsoodvetno bi bilo da se kaè dvièwe za prava-
ta na site lu|e za eden pristoen ìvot, dvièwe koe im dava
nade` na site onie {to se neposredno zasegnati, no vo isto vreme
pret-stavuva obvrska za site onie koi se opredelile vistinski i
iskreno da go poddràt.
Za ovie ~etri godini rabotewe i obezbeduvawe logisti~ka poddr-
{ka na lobi-grupata, nau~ivme deka i lobistite treba postojano da
bidat lobirani, odnosno deka im e potrebna motivacija da si gi "dopol-
nat bateriite" za da prodolàt ponatamu so svojata rabota. Ni{to
ne e edna{, pa za navek.
Se pokaà deka najkusiot pat ne e sekoga{ garancija za brzo
stignuvawe do celta. So cel da se vlijae vrz doma{nata javnost, da
ne se oglu{uva na barawata za pozitivni zakonski promeni, neophod-
na be{e sorabotka so me|unarodniot faktor prisuten vo Republi-
ka Makedonija. Vo taa smisla, golema blagodarnost do Britanskata
Ambasada za otvorenata poddr{ka na celiot proces okolu Zakonot.
Koga zapo~navme so idejata za formirawe na IPPLG, nemavme
nikakov somne` deka "i nekolku lu|e moàt da go promenat svetot".
Konceptot za IPPLG e baziran na grupa. No, grupata e sostavena
od poedinci. Se pokaà deka posveteni poedinci se klu~nata alka
vo promovirawe na pravata na licata so hendikep. Idejata so
IPPLG be{e, sekako, da se "regrutira" {to pogolem broj vakvi
poedinci koi }e rabotat na sozdavawe na edno pohumano op{testvo
za site, vklu~uvaj}i gi i licata so hendikep.
I deka ne e sé taka lesno i mazno, deka osven rozi ima i trwe,
pokaàa promenite na politi~kite opcii vnatre vo samiot Parla-
ment kon krajot na 2005 i vo tekot na 2006 godina, koga klu~nite
~lenovi od lobi grupata preminaa vo novoformirnite politi~ki
partii, so {to, realno, be{e namaleno nivnoto vlijanie. Se potvrdi
nau~enoto deka posvetenite poedinci se klu~ni za na{ata kauza.
Da ne ja zaboravime silata na mediumite, kako instrument "da se
poturne koga nekade }e zapne i }e se zaglavi", za javnosta da bide
informirana i po potreba "mobilizirana" koga vlasta i nadle`nite
}e odlu~at da bidat "gluvi" za pra{awa za koi se direktno odgovorni.
Lobi grupata vo noviot Parlamentaren sostav

Kako {to se o~ekuva{e, del od ~lenovite na prviot sostav na
IPPLG prodolìja da bidat pratenici i vo noviot parlamentaren
66
sostav, {to ni dava za pravo da o~ekuvame IPPLG da prodolì da

raboti, se razbira so izvesno osveùvawe so potrebnata "sveà krv".
I ponatamu ostanuva pretpazlivosta od mo`ni stapici i opas-
nosti. Najgolema opasnost za samoodr`livosta na ovaa akcija e do-
kolku IPPLG stane plen na samo edna politi~ka partija, ili pak,
na vnatre-partiska grupa. Vtorata opasnost e ako IPPLG se identi-
fikuva samo so pozicijata vo Parlamentot, so {to bi se dovelo vo
pra{awe prodolùvaweto na zapo~natata akcija.
Sepak, steknatoto iskustvo i nau~enite lekcii ni davaat za pravo
so doza na golema sigurnost da veruvame deka ona {to go zapo~navme
kon krajot na 2002 godina }e prodolì i }e prerasne vo na{e parla-
mentarno sekojdnevie: otvoreno lobirawe za zaedni~koto i op{to-
korisnoto.
I za kraj, koi bea ~lenovite na IPPLG, od momentot na nejzinoto

formirawe do zavr{uvawe na svojt prv mandat:
1. Liljana Popovska (potpredsedatel na parlamentot) - LDP;

2. Agron Buxaku (potpredsedatel na parlamentot) - DUI;
3. Trifun Kostovski - nezavisen pratenik;
4. Ismet Ramadani - PDP;
5. Zoran [apuri} - LDP;
6. Angelka Peeva-Lauren~i} - LDP;
7. Fatmir Asani - DPA;
8. Blagoja Ge{oski - SDSM;
9. Tito Petkovski - SDSM;
10. Eleonora Petrova - Mitevska - SDSM;
11. êdomir Kralevski - VMRO-DPMNE;
12. Spiro Mavrovski - VMRO - DPMNE;
13. Silvana Boneva - VMRO - DPMNE;
14. Slobodan â{ule - VMRO - DPMNE;
15. Teuta Arifi - DUI;
16. Ristana Al~evska - LP;
17. Agim Xelili - DUI;
18. Ana Andova - SDSM;
67
68
DEL VTORI
VREME SEGA[NO
69
70
Politika i principi pri kreirawe na sistemski zakon za licata so hendikep
DEL VTORI
VREME SEGA[NO
1. POLITIKA I PRINCIPI PRI

KREIRAWE NA SISTEMSKI ZAKON ZA
1
LICATA SO HENDIKEP VO RM
ôvekovi prava...
Hendikepot kako fenomen koj go sledi sé vkupnoto ~ovekovo
postoewe izmina dolg pat od tradicionalnoto, preku medicinskoto
gledi{te za da se pozicionira vo socijalno pra{awe. Vnatre vo
toj sektor, poslednive dvaesetina godini (svetski gledano) licata
so hendikep uspe{no se borat za preformulirawe na stereotipijata
na hendikepot od socijalno pra{awe vo pra{awe na ~ovekovi prava.
Zna~i, hendikepot ne leì vo poedinecot (so hendikep) tuku vo
op{testvoto. Hendikepot e naru{ena komunikacija pome|u pravata
na poedinecot i obvrskata na zaednicata da im obezbedi ednakvi
mo`nosti na site svoi ~lenovi za participacija vo op{testvenoto
ìveewe.
ôvekovite prava se isti za site bez obyir na li~nosta i proizleg-
uvaat od Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava. Toa e t.n.
"prva generacija" ~ovekovi prava. No, koga se razmisluva za pravata
na licata so hendikep vo zemjite vo razvoj "vtorata generacija"
~ovekovi prava (kako {to e pravoto na hrana, domuvawe ...) se od
osobena va`nost za licata so hendikep od siroma{nite sloevi i mora
da se gledaat vo tesna povrzanost so gra|anskite i politi~kite prava.
1
Nacrt platforma za rabotata na Golemata rabotna grupa za izrabotka na
Sistemski Zakon, mart 2005
71
Sepak, klu~noto pra{awe ne e vo toa dali na liceto tie prava

mu pripa|aat, tuku dali istite navistina moè da gi uìva.
Za, da moè, kolku-tolku, ovaa determinanta da se obezbedi vo
eden zakonski tekst potrebno e da se sledat nekolku vode~ki prin-
cipi:
1. Ednakva vrednost i dostoinstvo za site ~ove~ki su{testva;
2. Avtonomija i nezavisnost na ~ovekovata li~nost;
3. Ne-diskriminacija.
4. Pravo na pristap - fizi~ki, su{tinski i kon servisite i kon
uslugite;
5. Pravo da se ìvee vo svojata zaednica i zaedno so svoeto semej-
stvo;
6. Pravo na socijalna integracija i celosna participacija vo
zaednicata;
7. Po~it kon razli~nosta;
8. Izedna~uvawe na mo`nostite;
9. Pravo na u~estvo vo politi~kiot ìvot na zaednicata;
10. Pravo na sloboda na zdruùvawe.
Glavni odrednici kon dobra politika, i dobro zakonodavstvo...

Bez obyir na politi~kiot pristap kon obezbeduvawe na ~ovekovi-
te prava za licata so hendikep mora da se ima pradvid maksimata
deka "sekoja politika e onolku dobra kolkav {to e impaktot na
nejzinata implementacija".
Bez obyir na razlikata pome|u statusot i celta na sekoj od
pravnite dokumenti koi ja reguliraat ovaa materija najzna~ajni se
sodrìnata i pristapot kon definirawe na na~inot na uìvawe na
ovie prava.
Pred da se pojde vo odrednici mora da se postavi osnovniot
postulat, aksioma, pozicija ili barikada od koja licata so hendikep
ne smeat da otstapat. "Non pasarant" e pozicijata za lokacijata na
hendikepot. Zna~i hendikepot ne e vo liceto so onevozmoènost.
Toa lice kako i site drugi e samo ~ovek so svoe dostoinstvo i prava.
Hendikepot se nao|a vo relacijata (komunikacijata) pome|u liceto
so (onevozmoènost) i zaednicata. Taa izmestena relacija i pogre{-
na komunikacija treba povtorno da se vospostavi i obnovi. Toa se
~ini so pozitivni akcii na organiziranata zaednica - dràvata.
Samo od tuka moè da pojde dobra definicija na hendikepot i
samo od ovaa to~ka moè da se kreira dobra politika i dobro zako-
nodavstvo.
72
Glavni pojdovni odrednici kon nivno definirawe moàt da ni

bidat:
1. Hendikepot vo glavnite tekovi. Pojdovna politika na site doku-
menti koi go reguliraat pra{aweto na hendikepot treba da bide
celosno vklu~uvawe na licata so hendikep, na nivnite potencijali i
sposobnosti kako integralen del od sevkupniot ~ovekov potencijal
na zaednicata.
2. "Ni{to za nas - bez nas". Nitu eden politi~ki pristap kon
hendikepot nema da moè da bide seopfaten i dovolno dlabok bez
aktivno u~estvo na samite lica so hendikep, osobeno onie nivni grupi
podlo`ni na isklu~uvawe (ènite i decata so hendikep, licata so
mentalen hendikep ...).
3. Op{testvo za site. Politikata na vklu~uvawe mora jasno da
go definira inkluzivnoto op{testvo i vo nego ulogata na licata
so hendikep.
4. Ne-diskriminacija. Mora da se dizajniraat merki koi nema da
ostavat pravni praznini za tolerirawe na kakva bilo diskrimina-
cija po osnov na hendikep.
5. Pozitivna diskriminacija. Dobrata politika mora da predvidi
silni i seopfatni konkretni merki na dràvata koi }e obezbedat
stavawe vo popovolna polo`ba na licata so hendikep so cel izedna~u-
vawe na mo`nostite, no za vreme dodeka ima potreba od takva akcija.
6. Inter-diskriminacija. Merkite protiv diskriminirawe po
osnov na hendikep, kako naj~esto naru{uvawe na ~ovekovite prava,
dobrata politika mora da gi izbalansira i so merki protiv t.n. inter-
diskriminacija, izedna~uvawe na tretmanot po osnov na hendikep a
ne po pri~inata za zdobivawe. Pri~inata moè da bide relevantna
samo pri kreiraweto na preventivnata uloga na dràvata.
7. Pra{awe na ~ovekovi prava. Dobrata politika mora da go
potencira nedovolnoto uìvawe na ~ovekovite prava od strana na
licata so hendikep i da ja reflektira povrzanosta pri realizacijata
na ~ovekovite i politi~kite so socijalnite prava.
8. Analiza od socijalen aspekt. Dobriot politi~ki pristap mora
da ima ras~isteno so faktot koj ja diskriminira relacijata pome|u
li~nosta so hendikep i op{testvoto i da se fokusira na barierite
koi mora da bidat prevenirani i otstraneti.
9. Siroma{tijata i hendikepot. Dobrata politika mora da ja sfati
pri~insko - posledi~nata vrska pome|u siroma{tijata i hendikepot.
Licata so hendikep mora da se najdat vo strategiite za namaluvawe
73
na siroma{tijata i da se rasvetli nivnata pozicija kako pri~ina, no

i posledica na siroma{tijata.
10. Dvostran pristap. Dobrata politika mora da vodi smetka za
dvete strani na ovaa pojava. Treba vo isto vreme da se napravi balans
pome|u potrebata od posebni merki i mehanizmi za licata so hendikep,
od edna strana, kako i od potrebata za nivna integracija i izedna~uvawe
so drugite sektori vo op{testvoto. Ova voop{to ne e lesno da se izba-
lansira i treba da se ima predvid deka i najdobrite nameri za inkluzija
moàt da zavr{at kako dopolnitelna pri~ina za ponatamo{no
isklu~uvawe na licata so hendikep.
11. Celesoobrazni i prakti~ni strategii. Politikata mora da
referira i da se potpira na izvoren model i strategija koja bazata
ja ima vo duhot, razvojot i razbiraweto na zaednicata a ne vo nekakov
uvezen model od razvienite zemji.
12. Pove}ekraten hendikep. Dobrata politika mora da go pred-
vidi faktot deka licata so hendikep ne se edna edinstvena homogena
grupa i deka nekoi od tie lica se osobeno podlo`ni na marginali-
zacija i diskriminacija (kako decata i ènite so hendikep, licata
so teòk i kombiniran hendikep).
13. Dostapnost. Politikata koja }e se zafati so obezbeduvawe na
participacija na licata so hendikep vo op{testvenoto ìveewe vo
samiot start }e treba da ras~isti so obezbeduvaweto na pristap kon
site razli~ni formi na ìveewe i komunicirawe. Modernite
tehnologii go olesnuvaat prakti~noto ispolnuvawe na ovie akcii
no vo isto vreme otvoraat i novi pra{awa i formi na zadovoluvawe
na ovaa opredelba.
14. Locirawe na nositelot. Dobrata politika mora to~no i
nedvosmisleno da go locira nositelot na za{tita na pravata i
dostoinstvoto na licata so hendikep. Dràvata ne smee da bide
amnestirana pri toa i ne smee da se krie zad negativniot sudir na
nadle`nost na svoite institucii i organi.
15. Buxet. Raspolo`livite buxetski sredstva mora da stanat
dostapni i za vklu~uvawe na licata so hendikep vo glavnite tekovi
na op{testvenoto ìveewe. Ovaa dostapnost treba da bide
strategiski i programski postavena, transparentna i ot~etna.
16. Finansiska odgovornost. Dobrata politika ne smee da dozvoli
pokrivaweto na tro{ocite za nejzinoto sproveduvawe da bide
ostaveno na nekoj drug ili na nekoja druga politika i strategija.
Stranskite donacii i razvojni programi se so ograni~en efekt i
74
vremetraewe. Potpiraweto vrz sopstvenite izvori e dolgoro~no i

su{tinski odr`livo.
17. Plan. Dobrata politika osven vo preto~uvawe vo dobra stra-
tegija mora da ima svoja operacionalizacija vo efektiven plan za
akcija. Planot mora da bide vremenski opredelen, jasen vo pozici-
ite i odgovornosta na nositelite i finansiski pokrien.
18. Pravna dràva. Bez obyir kolku dobro politikata e preto~ena
vo efektivni pravni normi, nivnata implementacija sekoga{ }e
zavisi od silata na dràvata da gi nametne vo sekojdnevieto. Ovoj
element ne zavisi od hendikepot, no kako globalno pra{awe za koe
odnapred postoi visok konsenzus na glavnite politi~ki subjekti moè
da se iskoristi za zasiluvawe i humanizirawe na zakonodavstvoto.
19. Monitoring (Watchdog). Organizaciite na lica so hendikep
se edinstven subjekt za koj moè da se smeta deka nema da zatai vo
nadgleduvawe na procesite na implementacija na dobroto zakonodav-
stvo. Sepak, ova ne se slu~uva po avtomatizam. Toj proces treba da
se inicira, da se obezbedi ekspertiza i poddr{ka. Samo toga{ }e
se obezbedi efektivno prefrlawe na nacionalnite inicijativi na
lokalno nivo, i obratno.
20. Menuvawe na svesta. Nitu edna politika i zakonodavstvo
nema da stoi na cvrsto tlo dodeka ne se obezbedi kriti~no nivo na
javna svest za potrebata od op{testveno vklu~uvawe na licata so
hendikep vo zaednicata. Sekoja politika i zakonodavstvo, i
subjektite koi go vodat toj proces, mora da smetaat na ovoj zna~aen
sojuznik ili lut protivnik.
Dovolno za po~etok !!!

Ostanatoto e samo hrabrost i vredna rabota...
75
2. DA SE ZAPRA[AME ZAEDNO
Glavnite odrednici vo dolgogodi{nata rabota na Polio Plus,

podignuvawe na javnata svest i sistemsko zaokruùvawe na legis-
lativata {to se odnesuva na licata so hendikep se obedineti i
staveni vo edna ramka preku dve istraùvawa na javnoto mislewe.1
Prvoto istraùvawe se sprovede vo maj-juli 2002 a po povod 3 deke-
mvri - Me|unarodniot den na licata so hendikep, so naslov "Da se
pogledneme vo o~i", dodeka vtoroto istraùvawe, "Da se zapra{ame
zaedno", se sprovede vo maj-septemvri 2005. Periodi~noto sprovedu-
vawe na istraùvawata se izvr{i so cel da se sogledaat promenite
i konkretnata sostojba {to se odnesuva na mo`nostite za vklu~uvawe
na licata so hendikep vo site sferi na op{testveniot ìvot.
Del od istraùvaweto, so poseben akcent na delot {to se odne-
suva na odnosot i stavot na ispitanicite sprema licata so hendi-
kep, otvorenosta na zaednicata za problemite na licata so hendikep,
ocenkata na prezemenite aktivnosti od strana na dràvata kako i
potrebata od dodeluvawe na beneficii so cel izedna~uvawe na
mo`nostite na licata so hendikep se povtoruvaat vo dvete istraù-
vawa. Celta na ova e otslikuvawe na situacijata, in concreto, vo koja
se nao|a zasegnatata grupa. No, kako rezultat na dvièweto protiv
hendikep vo Evropa i svetot, se nametna potrebata da se ispita i
potrebata od donesuvawe na seopfaten zakon, koj }e go podigne nivoto
na za{tita na pravata i dostoinstvoto na ovie lica.
Edni od poevidentnite pri~ini i posledici, identifikuvani vo
prethodniot period, poradi koi i se nametna potrebata za vospos-
tavuvawe na sistem bea:
− Inertnost na zaednicata i neprezemawe na konkretni merki
za vklu~uvawe na licata so hendikep vo istata {to doveduva do
dopolnitelna marginalizacija na licata so hendikep;
1
"Sogleduvawa na sostojbite i mo`nostite za vklu~uvawe na licata so hendikep
vo op{testvenoto ìveewe - Da se zapra{ame zaedno", 2005 (ISBN 9989-2357-2-4)
76
Da se zapra{ame zaedno
− Postoe~ka ekskluzija vo pove}eto oblasti na op{testvenoto

ìveewe: nedostapnosta na instituciite i informaciite sozdava
sostojba na isklu~uvawe na licata so hendikep, a voedno i od nivnite
semejstva od site sferi na op{testvenoto ìveewe, kako profesio-
nalno taka i kulturno i obrazovno, {to pak ponatamu gi ostava na
marginite na op{testvoto;
− Fragmentarnoto dejstvuvawe na dràvata vo sozdavaweto
uslovi za dostoinstven ìvot na licata so hendikep, nesoodvet-
niot na~in na implementacija na zakonskite odredbi kako i nepos-
toeweto na seopfaten praven sistem za regulirawe na ovaa oblast
sozdava situacija na nemo`nost na uìvawe na fundamentalnite
prava i slobodi i naru{uvawe na konceptot na ~ovekovi prava,
ednakvost i nediskriminacija;
− Postoeweto na jaz pome|u normativnata i fakti~kata stvarnost
koja predizvikuva neednakva polo`ba na licata so hendikep vo odnos
na drugite.
Istraùvaweto pokaà deka procesot na preto~uvawe na vizi-
jata vo konkretna politika i programa za akcija e individualen i
zaseben za sekoja dràva. Postoeweto na principot na pravna ednak-
vost, pravnite lekovi i dopolnitelnite akcii koi dràvata moè
da gi prezeme pretstavuvaat osnova od koja se trgnuva vo podobruva-
weto na momentalnata situacijata vo koja se nao|aat licata so
hendikep.
Iako od ispitanite samo 13% se lica so hendikep i lica koi ì-
veat so niv, od ostanatite (84%) nezasegnati ispitanci, 64% odgo-
vorile deka licata so hendikep se marginalizirani celosno. Ako gi
sporedime rezultatite dobieni od primerokot koj e direktno zasegnat
so hendikepot i onie koi ne se, moè da se sogleda deka i nezaseg-
natite ispitanici potvrduvaat deka se svesni za marginaliziranata
polo`ba na ovie lica. Vo 2002 godina, pove}e od polovina od ispita-
nicite smetale deka licata so hendikep se celosno marginalizirani,
dodeka vo 2005-ta postoi osobeno izrazeno zgolemuvawe od 17%.
Me|utoa, od druga strana, interesen e podatokot deka iako postoi
marginalizacija, denes 27% smetaat deka e toa samo vo opredeleni
oblasti, za razlika od 2002 godina, koga toj procent iznesuval 42%.
Od tuka, o~igledna e promenata vo svesta na lu|eto i nivnata
percepcija za marginalizacijata na licata so hendikep. So eden zbor
kaàno, zgolemuvaweto na procentot na celosnata marginalizacija
denes se dolì na namaluvaweto na procentot na marginalizacijata
vo opredelenite oblasti kako i na dvojnoto namaluvawe na procen-
77
tot na ispitanicite koi smetaat deka voop{to ne postoi margi-

nalizacija na licata so hendikep vo RM.
Sporeduvaj}i gi odgovorite, po odnos na pra{aweto kolku dràva-
ta e aktivna vo sozdavaweto uslovi za dostoinstven ìvot za licata
so hendikep, }e konstatirame deka denes e zgolemen procentot na
fragmentarno i incidentno dejstvuvawe na dràvata, {to sekako
ne treba da dovede do zaklu~ok deka sostojbata e podobrena, bidej}i
marginalizacijata e duri i posilno izrazena.
Kako ja ocenuvate aktivnosta na Dràvata vo sozdavaweto
uslovi za dostoinstven ìvot na licata so hendikep?
70%
2002
2005
60%
60%
52%
50%
47%
40%
34%
30%
20%
10%
4%
1%
0%
Ima napraveno mnogu; Nema napraveno ni{to; Samo incidentno;
Interesen e podatokot za toa kolku licata so hendikep se vklu-

~eni vo politi~kot ìvot, sporedeno so toa kolku tie gi ostvaruvaat
svoite gra|anski prava. Nekoi smetaat deka gi ima dovolno vo poli-
tikata (2%), a duri 17% deka se sre}ava po nekoj. Toa e edna seriozna
brojka koja, koga }e ja sporedime so podatokot deka vo ostvaruvaweto
na svoite prava ovie lica se vo sé izedna~eni so ostanatite (16%) i
duri se i vo popovolna situacija (4%), se postavuva pra{aweto za
fakti~kata situacija vo odnos na nivnata participacija vo politi~-
kiot ìvot i za stavot na zaednicata kon niv.
Ovaa opservacija na ispitanicite e kontradiktorna so samata
fakti~kata realnost, ako se ima predvid deka licata so hendikep
voop{to ne se zastapeni nitu vo zakonodavniot dom nitu vo lokalnata
samouprava?!
Na pra{aweto (8) kako dràvata treba aktivno da gi za{titi
pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, ispituvaj}i go
zadovolstvoto na gra|anite od postoe~kite zakonski re{enija koi
se odnesuvaat na licata so hendikep, samo 17% odgovaraat deka drà-
78
vata aktivno moè da gi za{titi pravata i dostoinstvoto na licata

so hendikep so izmeni i dopolnuvawa na postoe~kite zakoni.
Ponatamu, duri 70% smetaat deka e potrebno donesuvawe na poseben
Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so
hendikep. Strategiskata opredelba na RM za ~lenstvo vo EU go potvr-
duva misleweto na 6% od ispitanicite koi smetaat deka so vlez vo
EU }e se ostvari potrebnata za{tita na licata so hendikep. Za kraj,
za~uduva~ki e faktot {to 4% smetaat deka dràvata pruà aktivna
za{tita so davawe ednokratna pari~na pomo{ na ovie lica.
Rezultatite dobieni od odgovorot na pra{aweto (10) dali ja
podrùvate inicijativata za donesuvawe na Zakon za za{tita na
Dali ja poddrùvate inicijativata za donesuvawe Zakon za

za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep
87%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
8%
10% 3%
0% 2%
0%
DA , pot re be n e ; DA , a k o sa k a m e v o N E, t o a e o b v r sk a N E, n e m a n i k a k v a N e ma od gov or
Ev r o p a ; na Dr` a v a t a ; pot re ba ;
pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep se prezentirani

na sledniov na~in: od 1686 ispitanici, 87% se izjasnija deka }e ja
poddràt inicijativata, so dopolnitelni 8% koi smetaat deka e
potrebno usoglasuvawe na makedonskoto so evropskoto zakonodavstvo.
Pri analizata na odgovorite na "zasegnatite" i "nezasegnatite"
ispitanici, po odnos na ovaa pra{awe se doa|a do zaklu~ok deka "neza-
segnatata" grupa na ispitanici gi potvrduva vo celost rezultatite
dobieni od celokupniot primerok.
Odgovorile: Site ispitanici Nezasegnati (84%)

DA, potreben e; 87% 88%
DA, ako sakame vo Evropa; 8% 8%
NE, toa e obvrska na Dràvata; 3% 2%
NE, nema nikakva potreba; 0% 0%
Nema odgovor 2% 3%
79
Od seto gorenavedeno, moè da se izvle~e zaklu~ok deka gra|an-

skata inicijativa za donesuvawe na ovoj Zakon }e bide poddràna ne
samo od licata so hendikep tuku, najmnogu i od ostanatite gra|ani na
RM.
Na pra{aweto (11) dali bi sakale da ja dadete svojata poddr{ka
kon inicijativata za donesuvawe na zakon za za{tita na pravata i
dostinstvoto na licata so hendikep, 65% rekoa deka "edna{ ve}e
treba da se slu{ne glasot na narodot", 12% bi ja poddràle inicija-
tivata ama ne znaat kako, 20% }e ja poddràt no samo ako e dobra, i
2% ne odgovorile.
Istraùvaweto pokaà deka iako dràvata aktivno treba da gi
za{titi pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep so donesuva-
we na poseben zakon, zdruènijata na gra|ani treba da bidat nositeli
na inicijativata.
Rezultatite dobieni od pra{aweto (12) dali smetate deka so
inicijativa na gra|ani moè ne{to da se promeni, se prezentirani
na sledniov na~in: od 1686 ispitanici, 59% smetaat deka "mo}ta e
vo narodot", 35% deka zavisi od politi~kata volja, 5% smetaat deka
"xabe e sekakov napor" i 3% deka "eden glas pove}e ili pomalku
ni{to ne zna~i".
Dali smetate deka so inicijativa na gra|ani moè
ne{to da se promeni?
60%
50%
59%
40%
30%
35%
20%
10%
3% 2%
5%
0%
Da, mo}ta e vo narodot Zavisi od politi~kata Eden glas pove}e ili Ne, xabe e sekakov Nema odgovor
volja pomalku, ni{to nezna~i napor
Ako 95% ja poddrùvaat inicijativata, a samo 59% smetaat deka

so inicijativa na gra|ani moè ne{to da se promeni i deka mo}ta e
vo narodot, se postavuva pra{aweto na doverba vo instituciite na
sistemot i osnovnite ~ovekovi slobodi i prava. Toa go indicira
procentot na onie koi smetaat deka promenite zavisat od politi~ka-
ta volja i deka "xabe e sekakov napor".
80
Doluprikaànata tabela pretstavuva kontrola na vistinitosta i

cvrstinata na odgovorot na pra{aweto 10, koj pretstavuva 95% od
vkupniot primerok koj se narekuva "odlu~eni ispitanici". Vo kore-
lacija so pra{aweto 12, se dobieni slednive rezultati:
Poddr{ka za gra|. inici. Site ispitanici “Odlu~eni ispitanici”

DA, treba edna{ ve}e da se
slu{ne glasot na narodot; 59% 67%
Samo ako gra|anskata
inicijativa e dobra; 35% 20%
DA, ama neznam kako; 3% 12%
NE, vo nikoj slu~aj; 5% 0%
Nema odgovor 2% 2%
Onie 95% ispitanici koi ja poddrùvaat inicijativata, aktivnos-

ta na dràvata vo sozdavawe uslovi za dostoinstven ìvot na licata
so hendikep ja ocenuvaat kako na podolu prikaànata tabela i istite
tie ispitanici }e ja dadat svojata poddr{ka na prikaàniov na~in:
Ocenka na aktivnosta Site “Odlu~enite ispitanici”
na Dràvata ispitanici
Ima napraveno mnogu; 4% 4%
Samo incidentno; 60% 61%
Nema napraveno ni{to; 34% 34%
Toa ne e obvrska na dràvata; 1% 1%
Nema odgovor 1% 0%
[to zaklu~ivme od analizata na ova istraùvawe?

„Postoi promena vo svesta na lu|eto i nivnata percepcija za
zgolemuvawe na celosnata marginalizacijata na licata so hendikep
za smetka na namalauvaweto na procentot na marginalizacijata
vo opredelenite oblasti na op{testvenoto ìveewe"
„Spored ispitanicite, procentot na fragmentarnoto i inciden-
tno deluvawe na dràvata e dvojno zgolemen vo 2005 godina"
„Postoewe na kontradiktornost vo opservacijata na ispitani-
cite pome|u samata fakti~ka realnost i vklu~enosta na licata
so hendikep vo politi~kot ìvot"
„Ispitanicite smetaat deka na licata so hendikep im se potreb-
ni odredeni beneficii so cel vklu~uvawe vo op{testveniot ìvot"
„1% od ispitanicite - lica so hendikep se zadovolni so svojot
status vo op{testvoto"
„Istraùvaweto pokaà deka, edinstven na~in da se pristapi
kon sistemsko re{avawe na za{titata na pravata i dostoinstvoto
na licata so hendikep e preku donesuvawe na poseben zakon"
81
„Od odgovorite na ispitanicite se zabeleùva deka, narodot od

edna strana ima sluh za potrebite na licata so hendikep, a od druga
strana ima potreba od gra|anska inicijativa i ja pozdravuva
istata"
„Spored statisti~kite podatoci dobieni od istraùvaweto
se o~ekuva poddr{ka na gra|anskata inicijativa za donesuvawe na
Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendi-
kep pome|u 67-77%, ne samo od licata so hendikep tuku i od ostana-
tite gra|ani na RM"
„Zdruènijata na gra|ani treba da prezemaat inicijativi za
za{tita na pravata ne samo na svoite ~lenovi tuku i po{iroko"
„Iako postoi visok stepen na poddr{ka na gra|anskata inicija-
tiva, sepak se postavuva pra{aweto na nedoverba vo instituciite
na sistemot i za{titata na osnovnite ~ovekovi slobodi i prava"
82
Gra|anska inicijativa - 18.968 pri~ini
3. GRA\ANSKA INICIJATIVA - 18.968

PRIÎNI
Zamislete edna mala, dvamilionska zemja na Balkanot koja pred

15-tina godini se "oslobodi" od spregite na socijalizmot, izleguvaj}i
od ramkite na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija.
Toga{, samostojna Republika Makedonija go otpo~na svojot demokrat-
ski razvoj.
Demokratijata kako izbor, ne zna~e{e samo promena na op{testveno-
ekonomskata formacija, tuku podrazbira{e i po~etok na eden proces
na menuvawe na svesta na celokupnata populacija, svoevidno oslobo-
duvawe i promena na pristapot na gra|aninot kon politi~kite procesi
svojstveni za edna dràva so pluralisti~ki sistem.
Dodeka vo ramkite na socijalisti~kite dràvi se favorizira{e
ednoumieto i sekoj obid za slobodno izrazuvawe na voljata i javnoto
iskaùvawe na mislata na individuata moè{e da bide sankcioni-
rano dokolku e "zakana" za sistemot, vo demokratijata se afirmiraat
odredeni vrednosti, univerzalno prifateni od civiliziranite
narodi.
Postoi edna izreka koja gi otslikuva dvete krajnosti vo demo-
kratski izgradenoto op{testvo, a toa e deka "Demokratijata ne e
najdobra forma na vladewe, no za podobra ne se znae". Zo{to ne e
"najdobra", najverojatno svedo~at iskustvata od zemjite vo tranzicija,
me|u koi se nao|a i na{ata dràva, koja uporno ~ekori kon golemoto
evropsko semejstvo. Ne e taka ednostavno preku no} da se prifati
faktot deka postojat individui so razli~ni mislewa, razli~en
pristap i gledi{te na odredeni zbidnuvawa, li~nosti koi imaat
hrabrost da go iskaàt svoeto mislewe javno i da zastanat pozadi
toa. Toa moè da napravi tektonski poremetuvawa vo op{testvoto!
No, od druga strana gledano, demokratijata ovozmoùva neposred-
no izrazuvawe na voljata na gra|anite i nivna aktivna participa-
cija vo zakonodavnite promeni. Mo`nosta gra|anite da se javat kako
predlaga~i na zakon e naj~esto, ustavno zagarantirano pravo, koe
za àl, vo zemjite vo razvoj, gra|anite mnogu retko go koristat.
83
Od ova proizleguva deka razvojot na demokratatijata vo edna

zemja se gleda, kako od zalo`bite na gra|anite da vlijaat na zakono-
davnite i voop{to na op{testvenite procesi, taka i od voljata na
dràvniot aparat da im go ovozmoì toa.
Republika Makedonija e redok pozitiven primer vo regionot.
Gra|anite na Makedonija, ZA PRV PAT vo makedonskata isto-
rija se javija kako predlaga~ na zakon do makedonskoto Sobranie. I
ne bilo kakov zakon, tuku Zakon za za{tita na pravata na licata so
hendikep.
Otpo~nata kako ideja za vlijanie i promena na svesta za mo`nosti-
te za aktivno vklu~uvuvawe na licata so hendikep vo op{testvoto
od strana na "mala" grupa, koja lobira{e na pove}e na~ini za
donesuvawe na sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep, a se
pretvori vo vistinski uspeh na gra|anite na Republika Makedonija.
18. 968 pri~ini zo{to gra|anska inicijativa.
Stavot na inicijatorite be{e jasen: legislativnite promeni i
promenata na percepcijata na okolinata kon licata so hendikep se
procesi koi treba da te~at paralelno...
Mora da se priznae deka "recept" nema{e, no se znae{e celta:
predlagawe za donesuvawe na zakon preku gra|anska inicijativa.
Sepak, za site gra|ani koi }e se "osmelat" da ja povtorat ovaa
"ludost", eve nekolku korisni soveti vo koja nasoka treba da razmi-
sluvaat.
Za vas, inicijatorite
Najprvo, bidete svesni deka gra|aninot e toj {to odlu~uva. Najve-
rojatno, vo zemji kako na{ava, mnogumina se skepti~ni za toa deka
"mo}ta e vo narodot", pa zatoa ako ne veruvate, voop{to i ne trgnuvaj-
te po ovoj pat. Samo so jasna vizija i cel moète da go izodite.
Vtoro, morate da imate strategija i plan za akcija. Zo{to, ako ne
si gi znaete silite ili slabostite, }e se najdete zate~eni i sekoe
vreme }e vi se ~ini prekratko za organizirawe, a vo onoj moment
koga }e treba da ja nosite odgovornosta, zar }e ja barate vinata vo
gra|anite koi ne se odzvale na povikot?! Zatoa, razmislete dobro
kako }e doprete do gra|anite i na koj na~in }e gi povikate na zaedni~ka
akcija.
Za organizacijata, so kogo i bez kogo moète
Organizirajte se i nastapete zaedni~ki so va{ite istomislenici
i "soborci". Zna~i, so onie na kogo se odnesuvaat promenite {to gi
predlagate. No, i so onie koi rabotat profesionalno so celnata
grupa. Mora da go imate vo predvid i nivnoto mislewe. Samo taka
84
moè da pokaète seriozna volja i da manifestirate sila pred

site znajni i neznjani protivnici. Site koi rabotat na poleto na
koe se zalagate Vie da donesete promeni imaat isti interes kako i
va{iot. Ne se otkaùvajte od pridonesot na koj bilo poedinec ili
grupa, zaedni~koto dobro treba da bide pred va{ite li~ni ubeduvawa
za nivnite kapaciteti.
Ne zaboravajte deka protivnici sekoga{ postojat. Dokolku se
zalagate za podobruvawe na polo`bata na edna kategorija, druga
kategorija se ~uvstvuva zagrozena i se pla{i da ne go izgubi postoj-
niot status. Za àl.
Moète da probate da gi pridobiete, no dokolku ne uspeete, ne
otstapuvajte od svoeto. Zo{to, dokolku otstapite od va{ata ideja,
toga{ zo{to voop{to }e zboruvame ponatamu za slobodno izrazuva-
we na voljata na gra|aninot?!
Probajte da gi najdete i "skrienite" prijateli. Sepak i negde
vnatre vo sistemot (dràvniot aparat) ima lu|e koi bezrezervno }e
ja poddràt va{ata inicijativa. Nie go imavme Pretsedatelot na
Sobranieto, vicepremierot... Ne navleguvajte vo motivite (no bidete
svesni za niv), zatoa {to za vas e va`na celta - uspehot na inici-
jativata. Moèbi ne sekoga{ }e moète da gi prepoznaete dobrite
nameri na poedincite, no porano ili podocna, tie }e izlezat na
povr{ina.
Mediumite moàt da bidat va{i najgolemi poddrùva~i. Ne
zaboravajte deka tie go kreiraat javnoto mislewe, gi informiraat
gra|anite za aktuelenite zbidnuvawa i dokolku ne gi vklu~ite,
te{ko }e moète so drugi alternativni formi na obra}awe da
doprete do sekoja semejna kletka vo op{testvoto. Od pozitivniot
trend zavisi va{iot uspeh. Zatoa, redovno povikuvajte gi mediumite
i informirajte gi za va{ite tekovni aktivnosti i progresot na
inicijativata.
Dokolku moète da si dozvolite, obezbedete promotiven materi-
jal po koj }e bide prepoznatliva va{ata ideja i inicijativa da vnesete
promena vo va{eto (i na{eto) op{testvo. Naglasete go rokot vo koj
treba da se izjasnat gra|anite, potencirajte ja potrebata od prome-
nata {to ja predlagate i istaknete gi pridobivkite za celnata grupa.
No, dokolku ne moète da si dozvolite, ne o~ajuvajte, moète da go
napravite toa i "partizanski". Veruvajte deka najva`na e va{ata
volja da uspeete i verbata vo porakata {to ja prenesuvate. So invalid-
ska koli~ka, so torba na ramo, po avtobusite niz zemjava - ni{to ne e
nevozmo`no!
Nie uspeavme, zo{to ne i vie?
85
Za zna~eweto na prvata uspe{na gra|anska inicijativa vo

Republika Makedonija i za idnite o~ekuvawa i zalo`bi
Gledano vo istoriski kontekst, uspe{na gra|anska inicijativa

dosega nema vo Republika Makedonija. Vo regionot, poto~no vo Srbija,
gra|anite uspeaa da se steknat so pravoto na civilno sluèwe na
voeniot rok preku gra|anska inicijativa. Sepak, trgnuvaj}i od poseb-
nosta na inicijativata vo RM, koja ne se odnesuva generalno na celata
populacija e zna~ajna bidej}i osnovnite pridobivki se podignuvaweto
na svesta i promenata na pristapot - prifa}aweto na faktot deka
licata so hendikep se lica so vrodeni prava i dostoinstvo. Ova ne e
slu~ajnost, bidej}i vo svetski ramki e prifaten modelot na ~ovekovi
prava i vrz taa osnova se kreiraat programi i se prezemaat merki za
vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvoto.
U{te eden zna~aen element na inicijativata vo RM e partici-
pacijata na licata so hendikep i nivnite organizacii vo predla-
gaweto na Zakonot. Sloganot "Ni{to za nas, bez nas" be{e osnoven
postulat, princip vrz koj se kreira pravo - osnova za vklu~uvawe vo
glavnite tekovi vo ìvotot na zaednicata.
Zatoa, zna~eweto na prvata uspe{na gra|anska inicijativa vo
zemjava i regionot e vremenski malku po{iroka i vo idnina }e
generira odredeni promeni i vrz sopstvenata percepcija na samiot
gra|anin za konceptot na gra|anstvoto.
Vo kontekst na ova, sepak ostanuva sekoja grupa (vo bilo kakva
gra|anska forma na zdruùvawe) da si go trasira svojot pat. Koga
se predizvikuvaat odredeni promeni, treba da se razgleda i kapaci-
tetot na dràvata, no i nejzinata uloga i spremnost za regionalna
akcija.
Razvojot na dràvata na nacionalno nivo, naj~esto e vo tesna
vrska so regionalnite akcii i strategii i ne moè da se "oslobo-
dime" od ovaa me|uzavisnost. Zatoa, razvojot na demokratskite
procesi i promenite {to idat (se predlagaat), mora da soodvetstvu-
vaat so "duhot na promenite" koi se trend vo svetot. Vo ovaa smisla
se bara i opravdanosta vo predlagaweto na prezemawe na konkret-
nata akcija.
Koga stanuva zbor za gra|anska inicijativa, samiot naziv ukaùva
na faktot deka sekoga{ zavisi od gra|anite. Toa podrazbira odredeno
nivo na svest za potrebata ili prethodno podignuvawe na svesta za
86
promenata, vlijanie na kolektivnata svest. Ne slu~ajno e "povaèn

duhot na vremeto, otkolku slovoto na zakonot". Samo, gra|anite
sekoga{ treba da imaat na um deka nivnoto vlijanie }e donese
su{testveni promeni i zatoa mora da imaat jasna vizija i volja ona
{to go predlagaat, utre da go prifatat vo zaednicata i da pridonesat
kon podobra implementacija. Zo{to, promenite }e ostanat vo
nasledstvo na idnite generacii, na na{eto potomstvo.
Zatoa, da bideme vnimatelni vo inicijativite!
87
4. OBRA]AWE NA PREDLAGAÔT NA
ZAKONOT 1
Po~ituvan Pretsedatele,
Po~ituvani Pratenici,
Ova e svoeviden sve~en moment za makedonskoto sobranie i za

razvojot na gra|anskata participacija vo vlasta... Jas kako prestavnik
na 18. 968 gra|ani na ovaa dràva, koi za prv pat predlagaat kako
zakonski treba da bide re{eno nekoe pra{awe, sum ovde, na ova mesto,
vo ovoj moment, - da vi ja prestavam nivnata voqa ...
Mnogu raboti se kaàni, u{te mnogu }e se kaàt ... Znam deka vo
ramkite na mo`nosta, koja mi e dadena, treba da se zadràm samo na
potrebata od donesuvawe na predloèniot Zakon za za{tita na
pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Zatoa }e potenciram
samo tri ne{ta: Prvo; Momentumot, koj ja sledi ovaa nesekojdnevna
gra|anska inicijativa ... Vtoro; Parlamentot koj treba da se soo~i
so vakva norma ... i Treto; Samiot Zakon, koj se predlaga ...
No, kako {to vetiv, - da ne dolàm ...
Prvo:
Ovoj moment! - ili "Zo{to ima potreba OVOJ ZAKON DA SE
DONESE VO OVOJ MOMENT?"
Bez obzir kako li~no go doìvuvame - Ova e sve~en moment za

licata so hendikep, za nivnite semejstva, za zdruènijata na gra|ani
i za onie koi go dadoja svojot potpis za donesuvawe na ovoj zakon ...
Ova e moment koga treba da se napravi rez so minatoto i da se
pre~eka novoto vreme - so ra{ireni race ... i ... umovi!
1
Voved vo raspravata na Sobranieto na Makedonija na predlog zakonot za
za{tita na pravoto i dostoinstvoto na licata so hendikep, 03.03. 2006
88
Obra}awe na predlaga~ot na zakonot
Gra|anskite zdruènija, koi zastanaa zad ovoaa inicijativa, koi

po navika gi vikame NEVLADINI organizacii voop{to ne se anti-
vladini. Ne postoi Rubikon koj treba da se premine, ako se raboti na
kauzata Makedonija da stane mesto za pristojno ìveewe na site,
bez obzir na posebnite sposobnosti ili potrebi.
Ova denes e samo po~etok, mugra na denovite koga gra|aanite na
Makedonija (a utre i na Evropa) }e predlagaat novi re{enija za toa
kako TIE sakaat normativno da im bide ureden nivniot ìvot.
Najava za koristewe no i razvivawe na metodite na neposredna demo-
kratija. Ova e moment koga se urivaat yidovite na segregacija i
podvoenost ... (da ve potsetam samo deka ve}e vo sobraniska procedura
se op{tiot Zakon za zabrana na diskriminacija, a vedna{ po ovaa
to~ka pred Vas }e se najde Zakonot za ednakvost me|u ènite i
maìte) ... [to bi rekla mojata drugarka i soborec Gordana: "Ni{to
ne moè da ja sopre dobrata ideja - ~ie vreme stasalo".
I najva`no - ova e moment koga Makedonija kone~no raskrstuva
so fenomenot hendikep i od bolest i obi~no medicinsko pra{awe
go prefrla vo pra{awe na ~ovekovi prava.
Vtoro:
Ovoj Parlament! - ili "Zo{to ima potreba OVOJ SOSTAV
NA SOBRANIETO NA R.M. DA DONESE VAKOV ZAKON?"
Ovoj Parlament u{te na po~etokot na sega{niov sostav (na 23-

ti juli, 2003 godina) donese Deklaracija za za{tita i unapreduvawe
na pravata i dostoinstvoto na licata so posebni potrebi. U{te to-
ga{ Vie, po~ituvani pratenici, se zaloìvte za: (citiram)
"zabrzuvawe na procesot na harmonizacija na zakonodavstvoto na R.M.
so me|unarodnite akti i standardi vo oblasta na pravata na licata
so hendikep" (kraj na citatot).
Vo ovoj Parlament od svojot sostav se formira Inter-Partis-
kata parlamentarna lobi grupa za pravata na licata so hendikep.
Veruvale ili ne takva otvorena lobi grupa postoi samo na edno
mesto vo Evropa i toa vo Evropskiot Parlament ... t.n. Disability
Intergroup. Kolegite od evropskiot i makedonskiot parla-ment imaa
i zaedni~ka sredba na ovaa tema.
Ovoj prateni~ki sostav (od lobi grupata no, mnogu va`no, i od
ostanatite pratenici) vo 2003-ta i 2004-ta pominaa redica semina-
ri, studiski poseti, viziti po institucii i neposredni sredbi, kade
se educiraa i go zapoznaa fenomenot hendikep od stru~en aspekt,
no i vo li~en kontakt so licata so hendikep.
89
Va{ite kolegi od Lobi grupata u{te na svoeto samokonstitu-

irawe (pred 3 godini) donesoja odluka pred krajot na svojot mandat
da podnesat séopfatno sistemsko zakonodavno re{enie za proble-
mite so koi sekojdnevno se soo~uvaat licata so hendikep i nivnite
semejstva. Najubav moment vo ovaa prikazna e {to pratenicite od
lobi grupata (u{te pred edna godina) ja poddràa idejata na 23
organizacii na licata so hendikep (vo ~ie ime i zboruvam) i {to
re{ija da go dadat svojot potpis zaedno so gra|anite na Makedonija.
Polio Plus be{e samo inicijalna kapisla, no vistinskata inici-
jativa doa|a tokmu od niv. Predlogot pred Vas e rezultat na nivniot
zaedni~ki trud.
I, kone~no, ako ima Parlament, denes, na ovoj svet, koj treba da
donese vakov zakon, toa e Makedonskoto sobranie, vo ovoj sostav i vo
ovoj mandat, so (spored na{ata neoficijalna evidencija) 46 pratenici
koi go dadoja svojot potpis za gra|anskata inicijativa za donesuvawe
na ovoj zakon. Tokmu zatoa g-dinot Ramadani insistira{e na ovaa
sednica ovaa to~ka da go zadrì svojot primat.
I treto:
Ovoj zakon; ili "Zo{to ima potreba - OD TOKMU VAKOV
ZAKON?"
Ovoj zakon idejno se osmisluva ve}e tri godini. Na nego aktivno
se raboti cela edna godina. Ovoj predlog e plod na rabota na redica
profesionalci, od zemjava i od stranstvo. Vo nego e vklopen trudot
na mnogu stru~ni lu|e, prakti~ari, no i onie - vistinskite eksperti
- t.e. licata so hendikep i nivnite semejstva - koi sekojdnevno se
soo~eni so samoizolacija, marginalizacija i diskriminacija.
Ovoj zakon ne e fiks ideja na nekolku isfrustrirani invalidi
koi ne moàt da se pomirat so svojata sudbina. Ova e rezultat na
eden golem svetski proces, koj samo se odslikuva kaj nas. Evropskata
legislativa sekako predna~i na toj plan, no, i vo svetski ramki akci-
jata ne izostanuva. Imeno minatiot petok zavr{i zasedanieto na 7-
miot Ad hok komitet na OON za izrabotka na seopfatna i integralna
Konvencija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so
hendikep. Zabeleùvate - zakonot koj se predlaga ima sli~no ime.
Toa ne e slu~ajno. Tekstot na Zakonot koj vi se predlaga di{e so
idnata konvencija. Makedonija ima retka {ansa da bide me|u prvite
zemji vo svetot koja ne samo {to }e ja potpi{e, }e ja ratifikuva -
tuku i organizirano i sistemski }e ja primeni idnata Konvencija.
Ovoj zakon ne se obiduva da sozdade, niti da dodeli, novi prava
za licata so hendikep. Ova vo su{tina e implementira~ki zakon.
90
Zbir od koordinirani i osmisleni normi, mehanizmi i tela koi

treba da gi obezbedat postoe~kite prava, a so toa da sozdadat uslovi
za ednakvi mo`nosti i podostoinstven ìvot za licata so hendikep.
Ima zabele{ki...
Ima zabele{ki deka ova }e bide dolg i makotrpen proces.
Po~ituvani Pratenici; Samo lo{oto se slu~uva vo mig. Ubavite
raboti se rezultat na streme`, voqa i zaedni~ka rabota. Tokmu
zatoa ovoj zakon, ~ii inicijatori sakaat da vospostavat sistem, bara
da stapi vo sila cela edna godina od negovoto usvojuvawe. Preodnite
i zavr{ni odredbi ne kalkuliraat so ni{to od pod dve godini a za
klu~nite promeni e ostaven rok od pet do deset godini. Neka bidat
i dvaeset, ako treba ... Vremeto ne e ma~no koga ne se ~eka, a mu se
ide vo presret. Dobro znaeme deka i najdolgiot pat po~nuva so samo
eden ~ekor. Ovoj denes!
Ima zabele{ki deka implementiraweto na ovoj zakon }e bide
skapa rabota! - ne{to {to Makedonija, barem zasega, ne moè da si
go dozvoli??? No mala dràva, kako na{ava, ne moè da si dozvoli
da se otkaè od samo edno ne{to! Ne moè da se otkaè od pridone-
sot na nitu eden nejzin gra|anin. Sekoj ~ovek e vaèn. Osobeno onie
koi nau~ile da se zadovolat so malku, trpelivo da se borat i dokaàt
deka nivnite posebni potrebi, pravilno iskoristeni, moàt da
prerasnat vo - posebni sposobnosti.
Ima zabele{ki deka postoe~kata makedonska legislativa ima
dovolno odredbi za licata so hendikep. To~no, gledano kvantita-
tivno, na Makedonija se ~ini deka ne i nedostasuva legislativa
koja ja ureduva polo`bata na licata so hendikep. Stepenot na invol-
viranost i "zafa}awe" na pozitivnata legislativa se dviì od
fragmentarno spomnuvawe na licata so hendikep (pr: Zakon za cari-
ni) do postoewe na poseben "Zakon za vrabotuvawe na invalidni
lica" kako lex specialis na Zakonot za rabotni odnosi. No, vremenskata
ramka na ovie zakoni e relativno golema so dijapazon od 1966 pa
navaka. Vistinskiot problem vo postoe~kata zakonska regulativa,
vo su{tina, ne e vremeto tuku toa {to taa e donesuvana poradi raz-
li~ni konkretni interesi i zvani~ni momentni politiki (od ~isto
fiskalni do milosrdni i solidarni), od strana na razli~en
zakonodavec (duri i od razli~ni dràvi - SFRJ, SRM, RM - (dve
etapi)), Normite koi postojat se motivirani od razli~ni celi i
principi, so sosema razli~en predmet na za{tita i oblasti na
ureduvawe. Nekoegzinstentnosta ne se sostoi samo vo nejasnosta
na definirawe na fenomenot hendikep i negovoto imenuvawe, tuku
91
vo su{tinskite na~ela, involvirani instituti i celi na zakonite.

So tek na vreme ova sozdade situacija na izumirawe (fakti~ko
nefunkcionirawe) na odredeni mehanizmi i instituti (primer:
Komisiite za utvrduvawe na hendikep koi Vladata nitu so tri
odvoeni zaklu~oci ne moè{e da gi ubedi da prorabotat) a vo isto
vreme ne se sozdadoja novi (bez obzir na za~estenite deklarativni
opredelbi) - Pr: ~len 1 od Ustavot na RM. Vtor primer e ZSZ kade i
vo najnovite izmeni individualniot pari~en nadomest po osnov na
hendikep sé u{te se me{a i isklu~uva so grupnite prihodi na
semejstvoto vo koe ìvee liceto so hendikep.
U{te eden vaèn element koj e ~ista posledica na vakvoto nesis-
tematizirano i disharmoni~no zakonodavstvo vo ovaa oblast e in-
ter-diskriminacijata na licata so hendikep kade zakonodavecot (toa
ste Vie, po~ituvani pratenici) gi podvojuva licata so ist vid na
hendikep i isti zdravstveni problemi samo zavisno od toa koj, kako
i vo koe vreme go steknale hendikepot. Ova e primer kako pri~inata,
namesto da bide osnov za kreirawe na preventivnata uloga na drà-
vata, stanuva osnov za direktna diskriminacija.
Po~ituvani pratenici! Mnogu pati vo va{iot mandat se najdov-
te vo situacija da donesuvate odluki koi se odnesuvaat na izedna~u-
vawe na mo`nostite na licata so hendikep. Vladata isto taka ~ini
sekojdnevni napori da go usovr{i ovoj zakonski korpus. No, za àl,
uspesite se nezna~itelni, pa duri i kontradiktorni. Primer za ova
se i najnovite izmeni na ZVI (samo ovoj prateni~ki sostav vo godina
i pol duri 3 pati go menuva ovoj zakon) kade intencijata za stesnuva-
we na zloupotrebite na sredstvata od Posebniot fond za vrabotuva-
we na invalidi vo su{tina otvori samo u{te edna, pogolema, vrata
za istite manipulacii. - Ednostavno - interesot go demne hendike-
pot i ne prestavuva pre~ka za poedincite bez skrupuli.
I za da ne bide sé poezija - malku i matematika. Za empirisko
pojasnuvawe na slikata vo ovaa oblast treba da se spomene i istra-
ùvaweto (anketa) za Sogleduvawe na sostojbata i mo`nostite
za vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvenoto ìveewe,
koe go sprovede Tehni~kiot Komitet na Inter - partiskata parla-
mentarna lobi grupa (Sprovedeno vo periodot juni - septemvri, 2005,
vrz reprezentativen primerok od 1670 ispitanici). Rezultatite
od istoto, pokaàa deka 69% od ispitanicite smetaat deka spored
mestoto i statusot vo op{testvoto, licata so hendikep se celosno
marginalizirani, a 57% po pra{aweto dali licata so hendikep gi
ostvaruvaat svoite gra|anski prava, smetaat deka ne gi ostvaruvaat
voop{to, tuku naprotiv, toa se gra|ani od vtor red.
92
Rezultatite od istraùvaweto ja pokaùvaat nasokata vo koja

treba da se dviì dràvata i kakva konkretna akcija treba da preze-
me. Iako od ispitanicite samo 9% se lica so hendikep, duri 88%
od niv smetaat deka odredeni beneficii se potrebni, sé so cel na
izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep.
I posledniot izvadok od ovaa analiza ... Ispituvaj}i go zadovols-
tvoto na gra|anite od postoe~kite zakonski re{enija koi se odnesu-
vaat na licata so hendikep, samo 4% smetaat deka dràvata aktivno
moè da gi za{titi licata so hendikep so izmeni i dopolnuvawa na
postoe~kite zakoni, dodeka duri 71% smetaat deka e potrebno donesu-
vawe na poseben Zakon za licata so hendikep.
Po~ituvani Pratenici; - Zaklu~okot koj se nametnuva e jasen!
Na site sili, energija, pari koi se tro{at i lu|e koi se angaìrani...
im fali sistem koj nivnite aktivnosti i maka }e gi pretvori vo zama-
ec na promenite za podostoinstven ìvot na na{ite sogra|ani so
hendikep koi sudbinata gi ostavila od drugata strana na crtata
(marginata). Nie veruvame deka ovoj zakon toa go nudi.
I na kraj - ovoj Predlog e samo moèn tekst na idniot zakon.
Ima zabele{ki i treba da gi ima! - (Kojzakliska)
Nikoj i ni{to ne e sovr{eno. Tokmu zatoa smetame deka sobrani-
eto na Makedonija treba da go dade ovoj zakonski tekst na javna
debata za po nego da moàt da se izjasnat site ministerstva, insti-
tucii, zasegnati organizacii, zdruènija i poedinci. Barame 40
dena ovoj Predlog za donesuvawe na zakon da stane Predlog zakon.
Smetame deka rabotej}i ZAEDNO, prodolùvaj}i vo duhot na
inicijativata so koja ovoj zakon se najde tuka, }e moème da dobieme
soliden, moderen i, {to e najva`no, primenliv zakon - za koj postoi
{irok konsenzus vo celata dràvata.
Vi ostanuvam na raspolagawe za bilo kakvi pra{awa i sugestii.
Vi blagodaram na vremeto i trpenieto...
93
5. ZA ZAKONOT
5.1. PREAMBULA 1
Nie, gra|anite na Republika Makedonija:
Imaj}i ja vo predvid ednakvosta na gra|anite na Republika

Makedonija vo slobodite i pravata pred Ustavot i zakonite;
Trgnuvaj}i od faktot deka Republika Makedonija, se deklarira

kako socijalna dràva;
Povikuvaj}i se na me|unarodnite normi i standardi za pravata

na licata so hendikep za izedna~uvawe vo nivnite prava i za{tita
na nivnoto dostoinstvo;
Afirmiraj}i ja potrebata za sozdavawe uslovi za celosno

vklu~uvawe na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoto
ìveewe;
Priznavaj}i deka diskriminacijata protiv sekoe lice vrz osnov

na hendikep se smeta za prekr{uvawe na vrodenoto dostoinstvo na
~ovekovata li~nost;
Priznavaj}i ja razli~nosta na licata so hendikep;
Svesni deka licata so hendikep kontinuirano se soo~uvaat so

barieri vo nivnoto u~estvo kako ednakvi ~lenovi vo op{testvoto;
1
Rabotnata preambula na nacrtot na ZZPDLH koja ne ostana vo
integralniot tekst na zakonot.
94
Preambula
Naglasuvaj}i go postoe~kiot i idniot pridones od strana na

licata so hendikep vo sevkupniot potencijal i raznolikosta na
op{testvoto;
Svesni za kontinuiranata marginaliziranost na ovaa grupa na{i

sogra|ani i sogleduvaj}i ja potrebata od vnesuvawe na licata so
hendikep vo glavnite tekovi na op{testvenoto ìveewe;
Priznavaj}i ja va`nosta na individualnata avtonomija i neza-

vnist na licata so hendikep, vklu~uvaj}i go i pravoto na izbor;
Smetaj}i deka licata so hendikep treba da imaat mo`nost

aktivno da bidat vklu~eni vo procesot na donesuvawe na site odluki
za programite i politikite, osobeno onie koi direkno gi
zasegnuvaat istite;
Afirmiraj}i go pravoto na sloboda na zdruùvawe na licata so

hendikep;
Priznavaj}i ja va`nosta za dostapnost na fizi~kata, socijal-

nata i ekomoskata sredina kako i pristapot do infrmacii;
Zagrièni za te{kite uslovi so koi sekojdnevno se soo~uvaat

licata so teòk, kombiniran ili pove}ekraten hendikep;
Istaknuvaj}i ja potrebata od vklu~uvawe na rodovata dimenzija

vo naporite da se promovira celosnoto uìvawe na ~ovekovite
prava i slobodi na licata so hendikep;
Svesni za potrebata od namaluvawe na siroma{tija vo koja se

nao|aat licata so hendikep;
Podnesuvame Predlog-Zakon za za{tita na pravata i dostoin-

stvoto na licata so hendikep.
95
5.2. PREDLOG ZAKON ZA ZA[TITA NA

PRAVATA I DOSOTINSTVOTO NA LICATA
SO HENDIKEP SO KOMENTARI 1
I. OP[TI NAÊLA
Iako legislativata ne e edinstvenoto sredstvo za socijalna
kontrola, sepak zakonite se najmo}no sredstvo za promena i razvoj.
Kontinuiranoto donesuvawe na pravni akti stanuva priroden
na~in na reagirawe na razvieniot praven sistem kon novonastana-
tite promeni i potrebi.
Potrebata za postoewe na poglavjeto I - Op{ti na~ela, kako
sostaven del na zakonot e pove}e od o~igledna. Normite vo ova
poglavje nemaat deklarativen karakter; naprotiv tie se funkcio-
nalni. Tie kako celina ja objasnuvaat opravdanosta za donesuvawe
na ovoj zakon i pretstavuvaat osnov za tolkuvawe na odredbite
od istiot i aktite koi proizleguvaat od nego, odnosno, vo ovie
odredbi e preto~en samiot duh na zakonot.
^len 1
(ulogata na dràvata)
Republikata e nositel i e primarno odgovorna za za{tita na pra-

vata i dostoinstvoto na licata so hendikep i nivno vklu~uvawe vo
site sferi na op{testvenoto ìveewe.
Republikata garantira vospostavuvawe na sistemski re{enija i
implementacija na aktivnostite predvideni so ovoj zakon.
Nitu eden oblik na kr{ewe na pravata na licata so hendikep
predvideni so ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od nego ne ja
izzema odgovornosta na Republikata.
Komentar kon ~len 1: Sferata na hendikepot ~estopati e predmet na kon-
flikti me|u odredeni institucii na sistemot, od pri~ina {to hendikepot
kako realnost dopira do site sferi na op{testvenoto ìveewe, no ~esto edna
institucija konkretniot anga`man go prefrla na druga (t.n. negativen sudir
na nadle`nost). Taka se vleguva vo eden lavirint kade {to site odgovorni
1
Verzija 4.0 - koristena vo javnata rasprava po predlog zakonot
96
Sistemski zakon so komentari
"krevaat race". Zatoa, so ovoj zakon se potencira primarnata odgovornost na

Republikata kako za{titnik i promotor na pravata i dostoinstvoto na licata
so hendikep bez obzir koj nejzin organ e zadolèn konkretno da postapuva.
^len 2
(sodrìna na zakonot)
So ovoj zakon se regulira za{titata na pravata i po~ituvawe na
dostoinstvoto na li~nosta na licata so hendikep, principite pri
za{tita, zabranata na diskriminacija po osnov na hendikep, afirma-
tivnite merki na dràvata, sistemot koj gi opfa}a mehanizmite za
regulacija, za{tita i obezbeduvawe na ovaa oblast i kaznenite mer-
ki protiv prekr{itelite na ovoj zakon.
^len 3
(predmet na za{tita)
Predmet na za{tita na ovoj zakon se pravata i dostoinstvoto
na licata so hendikep vo Republika Makedonija.
Pod terminot hendikep vo smisol na ovoj zakon se podrazbira
naru{ena relacija i komunikacija pome|u liceto so onevozmoè-
nost i op{testvoto.
Pod terminot lice so hendikep vo smisol na ovoj zakon se ozna~uva
individua koja {to poradi zna~itelno i dolgoro~no naru{uvawe na
telesnite, mentalnite i senzornite funkcii e onevozmoèna i vo
zna~itelna mera i e ote`nato ostvaruvaweto na edna ili pove}e sekoj-
dnevni funkcii i aktivnosti.
Komentar kon ~len 3: Ovoj ~len go locira i definira hendikepot. Ne liceto
so hendikep, tuku negovoto dostoinstvo i prava se predmet na za{tita na ovoj
zakon. Sistemot koj go gradi ovoj zakon poa|a od faktot deka hendikepot ne e
vo liceto (so onevozmoènost) tuku vo naru{enata relacija i komunikacija so
op{testvoto.
^len 4
(celi na zakonot)
Celi na ovoj zakon se:
- vostanovuvawe na celosen i zaokruèn praven sistem na za{tita
na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija;
- izgraduvawe na sovremeni, humani i op{toprifateni principi
koi }e ja generiraat ponatamo{nata politika i strategija na Repu-
blikata vo ostvaruvawe na opredelbite na ovoj zakon;
- kreirawe i ovozmoùvawe na jasni, cvrsti i postojani standardi
koi se odnesuvaat na po~ituvaweto na dostoinstvoto na li~nosta
na licata so hendikep; i
- obezbeduvawe na primarna uloga na Republikata vo primenata
na principite i standardite vostanoveni so ovoj zakon.
97
^len 5
(fundamentalni principi)
Fundamentalni principi na ovoj zakon se:
- ednakva vrednost i dostoinstvo na site ~ove~ki su{testva;
- individualna avtonomija i nezavisnost na ~ovekovata li~nost;
- po~ituvawe na razli~nosta i prifa}awe na hendikepot kako
del od ~ove~kata raznovrsnost i humanost;
- ne-diskriminacija po osnov na hendikep;
- pozitivna diskriminacija, se dodeka postoi potreba i preduslov
za toa;
- ednakvost na mo`nostite; i
- celosno vklu~uvawe na licata so hendikep kako ednakvi gra|ani
i u~esnici vo site sferi na op{testveno-politi~koto ìveewe.
Komentar kon ~len 5: Vo pravniot sistem, identifikacijata na posebni
na~ela koi bi pomognale vo tolkuvaweto i implementacijata na zakonot e dol-
gogodi{na praksa. Na~elata navedeni pogore proizleguvaat od konkretnata
situacija vo koja se nao|aat licata so hendikep i kako takvi se sre}avaat i vo
najgolem broj od me|unarodnite dokumenti.
Na ovie principi se gradi i nacrt tekstot na Konvencijata za za{tita na
pravata na licata so hendikep (koja se o~ekuva Generalnoto sobranie na OON
da ja usvoi do krajot na 2006 godina).
^len 6
(zabrana na interdiskriminacija)
Trgnuvaj}i od raznolikosta na vidovite na hendikep Republikata
stava akcent i gi naso~uva svoite akcii kon nadminuvawe na posledi-
cata (onevozmoènosta), bez obzir na pri~inata za nastanuvawe na
hendikepot.
Pri~inata za nastanuvawe na hendikepot e osnov za dizajnirawe
na preventivnata uloga na Republikata.
Komentar kon ~len 6: Ramnopravnosta i nediskriminacijata ne se samo
zna~ajni principi na ovoj zakon, tie se fundamentalni principi na za{titata
na ~ovekovite prava. Zabranata na diskriminacijata e dolniot prag na princi-
pot na ednakvost vo pravoto - ednakvo dejstvo na zakonite sprema site. Bez
negovo postoewe ne moè da se zboruva za principot na pravna ednakvost.
Tokmu zatoa, trgnuvaj}i od ova ne smee da se dozvoli i razli~en tretman na
licata so hendikep vnatre vo svojata"grupa"akcentiraj}i ja pri~inata za
nastanuvawe na hendikepot. Denes imame apsurdni situacii kade lica so ista
dijagnoza i hendikep se tretiraat razli~no vo zavisnost od toa dali nesre}ata
im se slu~ila na rabota, vo vojna, na ulica ("soobra}ajka") ili vrodeno
(virusno). Zatoa posledicata e edinstveniot kriterium od koj treba da se
trgnuva i na koj treba da se raboti so cel nadminuvawe na istata.
98
^len 7
(zgolemuvawe na javnata svest)
Republikata prezema efektivni akcii za zgolemuvawe na svesta
na op{testvoto za licata so hendikep, nivnite prava i dostoinstvo,
nivnite potencijali i nivniot pridones preku:
- podignuvawe na javnata svest za licata so hendikep;
- borba protiv postoe~kite stereotipi i predrasudi za licata so
hendikep; i
- promocija na pozitiven trend za licata so hendikep.
Zaradi ostvaruvawe na odgovornosta od stav 1 na ovoj ~len Vladata
na Republika Makedonija na predlog na Ministerstvoto za trud i
socijalna politika, edna{ godi{no, pred zapo~nuvawe na fiskalnata
godina, donesuva Programa za zgolemuvawe na svesta na op{testvoto
za licata so hendikep.
Komentar kon ~len 7: Pokraj donesuvaweto na praven akt so koj se dizajnira
nov seopfaten sistem, namerata na ovoj zakon e i sozdavawe na preduslovi za
menuvawe na svesta kaj po{irokata populacija i promocija na pozitivni
stavovi sprema licata so hendikep koe ponatamu }e rezultiraat so pogolema
otvorenost na zaednicata i celosno vklu~uvawe na licata so hendikep vo
op{testveniot ìvot. No, niedna norma ne moè da zaìvee ako nema
prifa}awe, volja za nejzinata implementacija vo sredinata. Ponekoga{
nepi{anite zakoni se pojaki tokmu poradi mentalitetot na sredinata i voljata
da se po~ituvaat. Dobar primer za toa se '80-ite godini, koga vo ramkite na
SFRJ postoeja odredbi koi socijalnata za{tita na licata so hendikep ja stavaa
na povisoko nivo, no od druga strana pak svesta na sredinata be{e na dosta
nisko nivo. Zna~i, idejata e ne samo da gi 'nahranime' licata so hendikep tuku
naprotiv i da gi 'vidime' vo na{eto sekojdnevie sozdavaj}i relacii pome|u
"op{testvoto" i "hendikepot", a ne samo vospostavuvaj}i normi. Samo vo
op{testvo so visok stepen na soglasnost i svest vo zaednicata moè da ima
imlementacija na normite propi{ani so ovoj zakon.
^len 8
(sorabotka so organizaciite na lica so hendikep)
Razvojot i kreiraweto na normativni akti kako i politiki,
strategii i programi za implementacija na ovoj zakon, Republikata
}e go ostvaruva vo tesna sorabotka so organizaciite na licata so
hendikep.
Republikata kreira soodvetna politika za licata so hendikep
na nacionalno nivo i gi stimulira i poddrùva aktivnostite za
nejzina implementacija na lokalno nivo.
Republikata obezbeduva participacija na organizaciite na li-
cata so hendikep vo telata i organite vostanoveni i proizlezeni od
ovoj zakon.
99
Komentar kon ~len 8: Vo razvojot i sproveduvaweto na zakonodavstvoto i

politikite za implementirawe na ovoj zakon i aktite koi }e proizlezat od
nego, kako i vo drugite procesi na odlu~uvawe vo vrska so pra{awata koi se
odnesuvaat na licata so hendikep, Republikata treba da se konsultira i aktivno
da gi involvira licata so hendikep i nivnite organizacii. Ova e su{tinski
element za ponatamo{no obezbeduvawe i razvoj na ovaa oblast.
Participativnosta e eden od najva`nite elementi za ostvaruvawe na
principot "Ni{to za nas bez nas" i pretstavuva osnovna pretpostavka za
implementacijata na duhot na ovoj zakon.
100
II. PRAVA I SLOBODI NA LICATA SO HENDIKEP
Poimot zabrana na diskriminacija e sozdaden zaradi za{tita i

garancija na ednakvosta na site pred zakonot i toj ne podrazbira
poddr{ka na apsolutnata ednakvost, tuku e spoiv so relativnata
ednakvost. Poimot na relativna ednakvost podrazbira deka e
pravedno ednakvite da se tretiraat ednakvo, a razli~nite razli~-
no. Toa zna~i deka neednakvostite i razlikite se opravdani toga{
koga tie se pravi~ni i storeni so cel realizirawe na praveden "fer"
tretman na individuata.
Vo ovaa poglavje se pravi napor da se konkretiziraat univerzal-
nite prava i slobodi na raznolikosta na licata so hendikep, odnosno
da se 'simnat po vertikala' istite. Isto taka, celta na ova
poglavje e da se otvorat i nekolku pra{awa za koi nerado se razgova-
ra kako na primer: delovnata sposobnost, nesovesnoto lekuvawe,
pove}ekratnata diskriminacija itn.
^len 9
(ednakva za{tita pred zakonot)
Republikata zabranuva sekakov oblik na diskriminacija po osnov
na hendikep i garantira ednakva za{tita vo ostvaruvawe na pravata
i dostoinstvoto.
Republikata ima obvrska da prevzema zakonodavni, admini-
strativni, sudski, edukativni i drugi merki za obezbeduvawe na
za{titata od diskriminacija po osnov na hendikep.
^len 10
(diskriminacija po osnov na hendikep)
Pod diskriminacija po osnov na hendikep vo smisol na ovoj zakon
se podrazbira sekakvo razlikuvawe, isklu~uvawe ili ograni~uvawe
po osnov na hendikep {to ima za cel ili rezultira so onemozmo-
ùvawe ili ote`nuvawe na koe bilo priznavawe i uìvawe, pod
ednakvi uslovi, na osnovnite prava i slobodi na ~ovekot i gra|a-
ninot.
101
Komentar kon ~len 10: Diskriminacijata protiv sekoe lice vrz osnov na
hendikep se smeta za prekr{uvawe na vrodenoto dostoinstvo na ~ovekovata
li~nost. Doìveaniot (sfaten) hendikep moè da se razbere na dva na~ina i
toa: kako individualna percepcija na hendikepot ili kako op{testvena
percepcija na istiot. No, diskriminatorskoto postapuvawe se stepenuva i ne
se reflektira podednakvo na razli~ni kategorii na lica. Primer za "od lo{o
polo{o" e diskriminatorno dejstvo vrz èna ili dete so hendikep bidej}i tie
se diskriminirani i po osnov na pol/vozrast i po osnov na svojot hendikep.
^len 11
(delovna sposobnost)
Site lica so hendikep imaat celosna delovna sposobnost, dokolku
istata ne e odzemena ili ograni~ena vo postapka opredelena so zakon.
Sekoe odzemawe na delovnata sposobnost na lice so hendikep,
sprotivno od stav 1 na ovoj ~len se smeta za poteòk oblik na
diskriminacija spored ovoj zakon.
Stepenot na asistencijata vo ostvaruvaweto na delovnata
sposobnost na licata so mentalen hendikep e proporcionalna na
potrebata i ne smee da gi naru{uva pravata i dostoinstvoto na
liceto so hendikep.
Asistencijata, od stav 3 na ovoj zakon, se opredeluva individu-
alno so poseben akt od nadleèn organ.
Komentar kon ~len 11: Su{tinata na ovoj ~len e vra}awe na dostoinstvoto
na licata so mentalen hendikep na koi im e odzemena delovnata sposobnost i
podobruvawe (odnosno menuvawe) na nivniot praven status. Vo otsustvo na ova
pravo, "individuata se degradira i sveduva na obi~en praven objekt kade {to
toj/taa nema da bide li~nost vo pravna smisla i }e bide li{en/a od site drugi
prava ... od tie pri~ini, priznavaweto na delovnata sposobnost e preduslov za
realizacija na drugite prava na individuata" (Vidi: "UN Covenant on Civil and
Political Rights: CCPR Commentary", Manfred Nowak, str.282). Na ovoj na~in ovie
lica }e moàt da dobijat li~ni dokumenti; steknuvaat/ nasleduvaat imot
(sopstvenost); gi kontroliraat svoite finansii; u~estvuvaat vo politi~kite
procesi itn.
Vo slu~aite vo koi asistencijata e potrebna so cel koristewe so delovnata
sposobnost na licata so hendikep, pretpostavka e deka delovnata sposobnost
ostanuva nepovredliva. Stav 3 od ovoj ~len se odnesuva samo na licata so
mentalen hendikep i ne treba nesoodvetno da se praktikuva.
^len 12
(sloboda na li~nost)
Nikoj ne moè da bide protivpravno li{en od sloboda po osnov
na svojot hendikep, osven od pri~ini i vo postapka predvidena so
zakon.
102
Nikoj ne moè da bide prisilno hospitaliziran ili smesten vo

posebna ustanova bez svoja jasno izrazena volja, po osnov na svojot
hendikep, osven od pri~ini i vo postapka predvidena so zakon.
Komentar kon ~len 12: Pravoto na poedinecot na fizi~ka sloboda i
bezbednost na negovata li~nost e vgradeno vo centarot na sekoj praven sistem
koj go po~ituva vladeeweto na pravoto. Posebno e va`no ovoj ~len da se tolkuva
ekstenzivno ({iroko), imaj}i predvid deka licata so hendikep ~estopati
prisilno se smestuvaat vo bolnici i institucii od zatvoren tip, {to e
svoeviden oblik na li{uvawe od sloboda.
^len 13
(za{tita od maltretirawe)
Lice so hendikep ne smee da bide podloèno na ma~ewe ili
nehumano ili poniùva~ko postapuvawe i kaznuvawe po osnov na
hendikep.
Merkite na surovo postapuvawe, kaznuvawe i primena na surovi
vospitni merki kon licata so hendikep }e se smetaat za prekr{uvawe
na odredbite od prethodniot stav.
Posebno se zabranuva licata so hendikep da bidat podloèni na
medicinski ili nau~en eksperiment ili da posluàt vo unapreduvawe
na medicinskata praksa bez nivna slobodno izjavena soglasnost.
Komentar kon ~len 13: ^len 13 ima klu~no mesto vo ova poglavje.
Prviot stav ja konkretizira me|unarodnata odredba za zabrana od ma~ewe
i tortura vo slu~aj koga za toa neposredniot motiv e hendikepot na liceto.
Ova voop{to ne e deklarativno povtoruvawe na takvite odredbi nitu pak
nepotrebno regulirawe na nepostoe~ki "kju-kluks" klanovi. Ovoj stav isto
taka gi pokriva i sekojdnevnite slu~ki na psuewe, plukawe, klocawe, frlawe
so kamewa, “teatar” i kolektiven potsmev so licata so hendikep - ne{to na
{to barem edna{ vo ìvotot sme bile svedoci.
Vo Stav 2 pod poimot poniùva~ko postapuvawe se podrazbiraat
postoe~kite primeri kako {to se: smiruvawe so vrzuvawe za radijator ili
krevet, disciplinirawe so zabrana za gledawe TV, uceni so zabrana za primawe
poseta, spre~uvawe na dvièwe so odzemawe na piàmi, itn.
Tretiot stav gi pokriva slu~aite (dobro poznati vo istorijata) koga nekoj,
pod za{tita na dràvata, moè da ja zloupotrebi svojata vlast so neopravdano
nanesuvawe bolka. Nitu edno kulturolo{ko na~elo ili praktika ne moè da
go opravda ovoj vid na postapuvawe. Tie se sprotivni na osnovnite prava na
~ovekot i na pravoto na ednakva vrednost i dostoinstvo na site ~ove~ki
su{testva, kako i na integritetot na teloto.
103
^len 14
(ìvot vo semejstvo)
Sekoe lice so hendikep ima pravo da ìvee so sopstvenoto
biolo{ko semejstvo.
Pravoto na maj~instvo, posvojuvawe i staratelstvo ne moàt da
bidat ograni~eni po osnov na hendikep, bez prethodno sprovedena
postapka utvrdena so zakon.
Dokolku prekr{uvaweto na pravoto od stav 2 na ovoj ~len e na-
praveno po osnov na hendikep, a bez prethodno sprovedena zakonska
postapka }e se smeta za poteòk oblik na diskriminacija.
Komentar kon ~len 14: Vo praktikata se sre}avame so primeri kade

biolo{koto semejstvo koe {to e socijalno zagrozeno, e prinudeno liceto so
hendikep da go ostavi vo soodvetna institucija, a od druga strana pak, dràvata
prezema stimulativni merki za semejstva koi posvojuvaat lica so hendikep.
Ovoj ~len treba da ja naso~i aktivnosta na dràvata kon prezemawe merki za
poddr{ka na biolo{kite semejstva, kako istite bi bile vo mo`nost da pruàat
soodvetna nega i uslovi za dostoinstven ìvot na licata so hendikep vnatre
vo svoeto biolo{ko opkruùvawe. Primerite na stihijno i samopovikano
sproveduvawe na sterilizacija, izolacija, "anatemisawe" i odzemawe na porod,
bez utvrdena i sprovedena postapka, }e mora da bidat sankcionirani.
^len 15
(op{testveno izrazuvawe)
Sekoe lice so hendikep ima pravo na kulturno, sportsko, religiozno
i op{testveno izrazuvawe na svoite stavovi, afiniteti i sposobno-
sti.
Dokolku prekr{uvaweto na pravoto od stav 1 na ovoj ~len e napra-
veno po osnov na hendikep }e se smeta za diskriminacija vo smisol
na ovoj zakon.
^len 16
(nesovesno lekuvawe)
Medicinskiot tretman koj }e predizvika drasti~no vlo{uvawe
na psihofizi~kata sostojbata i stepenot na hendikep na liceto so
hendikep poradi nesovesno, nenavremeno i nemarno postapuvawe }e
se smeta za prekr{uvawe na ovoj zakon.
Komentar kon ~len 16: Vo RM nema zavr{en sudski spor vo koj se ocenuva
odgovornasta na medicinskiot personal za nesovesno lekuvawe pri {to se
predizvikani odredeni {tetni posledici koi privremeno ili trajno
predizvikale hendikep ili ja vlo{ile sostojbata na liceto. Ova ne e samo
obi~no "vlo{uvawe na zdravstvena sostojba", nitu pak diskusija za "pravata
104
na pacientite" tuku za{tita na licata so hendikep koi postojano se upateni

na medicinski tretman i nemarno se tretiraat kako "ve~ni pacienti". Zatoa
e neophodno da se propi{e norma koja direktno }e go tretira ovoj problem, za
koj ne sekoga{ se zboruva.
^len 17
(voznemiruvawe)
Se zabranuva sekoj oblik na voznemiruvawe.
Pod voznemiruvawe, vo smisol na ovoj zakon, se podrazbira sekoja
povreda na dostoinstvoto na lice so hendikep preku sozdavawe na
neprijatelska, zakanuva~ka i poniùva~ka okolina i atmosfera kako
i sekoja nedostapnost na javnite servisi, gradewe i odrùvawe na
arhitektonsko opkruùvawe so koe se ote`nuva pristapnosta na
licata so hendikep, kako i nepo~ituvawe na razumna adaptacija za
licata so hendikep.
^len 18
(tolerancija)
Sekoe fizi~ko i pravno lice ima obvrska da deluva ili da trpi i
da ima opredelen stepen na tolerancija sprema licata so hendikep
koi koristat posebni pomagala, tehniki i na~ini na zadovoluvawe
na svoite potrebi.
Pravnite lica - obezbeduva~i na servisi (uslugi) potrebno e da
donesat interni propisi za dostapnost na uslugite kon licata so
hendikep od stav 1 na ovoj ~len i istite da bidat vidno obznaneti.
Komentar kon ~len 18: Ovoj ~len e namenet samo za licata so hendikep koi
koristat posebni pomagala, tehniki i na~ini na zadovoluvawe na svoite
potrebi. Na primer: tolerancija pri koristewe na uslugite od javniot
transport za lice so ku~e-vodi~, presretlivost na taksi kompanite za
korisnicite na invalidski koli~ki i sl.
^len 19
(pove}ekratna diskriminacija)
Diskriminatornoto dejstvie storeno vrz èna i dete so hendikep,

kako i lice so teòk, kombiniran i pove}ekraten hendikep }e se
smeta za poteòk oblik na diskriminacija.
Republikata prevzema prioritetni merki i aktivnosti za elimi-
nirawe na site vidovi na diskriminacija po osnov na hendikep so
poseben osvrt na ènite i decata so hendikep, kako i licata so te-
òk, kombiniran i pove}ekraten hendikep.
105
Komentar kon ~len 19: Kombinacijata na dominacijata na maìte vo mnogu

kulturi, od edna strana, kako i op{to prifateniot negativen stav kon hendi-
kepot, od druga strana, moè da bide katastrofalna za devoj~iwata i ènite
so hendikep koi ~esto stradaat od t.n. dvojna diskriminacija.
Isto taka, edna od najranlivite grupi me|u licata so hendikep se i decata.
Tie se najranliva grupa vo slu~aj na vojni, eksploatacii, lo{a ishrana, fizi~ki
i psihi~ki ne~ove~ni postapuvawa, trgovijata so lu|e i sl. Dopolnitelno, tie
zavisat od poddr{kata na vozrasnite vo implementacijata na mehanizmite za
za{tita na svoite prava.
Na kraj isto taka, vo grupata koj bara povisok stepen na za{tita od strana
na dràvata se vklu~uvaat i licata so teòk, kombiniran i pove}ekraten
hendikep poradi "bezizleznosta" na situacijata vo koja tie se nao|aat.
^len 20
(kvalifikatoren osnov)
Sekoe prekr{uvawe na odredbite od ovoj zakon koe istovremeno
prestavuva i krivi~no delo predvideno so Krivi~niot zakonik na
Republika Makedonija se kvalificira kako pote{ko, dokolku e
storeno ili predizvikano po osnov na hendikep.
Komentar kon ~len 20: Ovoj princip e potvrden i proizleguva od krivi~noto
pravo. Slu~aite na krivi~ni dela, vo koi kako `rtva se javuva lice so hendikep,
se tretiraat kako kvalificirani (pote{ki) zaradi onevozmoènosta na liceto
so hendikep da se obide da go spre~i i/ili razbere deloto storeno vrz nego. Se
razbira deka vinovnikot predhodno smetal na taa "pogodnost".
106
III. OBLASTI NA ZA[TITA
Pod afirmativni akcii vo pravoto se podrazbiraat poedine~ni,

vremenski ograni~eni akcii na dràvata za potkrepa na mo`nos-
tite za realizacija na nekoi propi{ani prava za poedinci ili grupi
koi tie samite ne moàt da gi iskoristat poradi razli~ni socijal-
ni, fizi~ki ili politi~ki sostojbi. Celta e da se namali razlikata
me|u formalnata i stvarnata ednakvost, a ne kreirawe na nekakvi
si novi prava za nekogo ili sozdavawe na privilegirani nositeli
na ve}e postoe~ki prava. Toa zna~i deka uìvaweto na osnovnite
~ovekovi prava i slobodi e osnovata od koja treba da trgne dràva-
ta pri prezemawe na konkretni pozitivni akcii so cel izedna~uva-
we na mo`nostite na licata so hendikep.
Zaradi seopfatnosta na slikata i specifi~nite potrebi vo
oblasta na zdravstvenata za{tita, obrazovanieto, socijalnata
za{tita, vrabotuvaweto i site drugi sferi, a od druga strana,
nefunkcioniraweto i nesistematiziranosta na postoe~kite normi
koi se odnesuvaat na licata so hendikep, neophodna e organizirana
akcija na dràvata koja so vospostavuvawe na mehanizmi }e go
ovozmoì uìvaweto na osnovite ~ovekovi prava za licata so
hendikep. Od tie pri~ini afirmativnite akcii mu sluàt na
principot na ednakvost, preku voveduvawe na privremena, poedine-
~na i predmetno ograni~ena neednakvost na pravata. Zatoa, na
afirmativnite akcii treba da se gleda samo kako na instrumenti vo
ostvaruvaweto na principot na vistinska, ili na {to poefikasna,
pravna ednakvost na licata so hendikep, za namaluvawe na procepot
me|u "normativnoto i stvarnoto" ili pravnoto i pravi~noto.
1. Zdravstvena za{tita i rehabilitacija
^len 21
Republikata e primarno odgovorna za prezemawe preventivni
merki za spre~uvawe na pri~inite koi go predizvikuvaat hendike-
pot, kako i za obezbeduvawe na pravoto na efektivna medicinska
za{tita i rehabilitacija na licata so hendikep.
Osnovnite zdravstveni uslugi za licata so hendikep se besplatni.
Zdravstvenite uslugi koi ne se opfateni so zadolìtelnoto
107
zdravstveno osiguruvawe, a se va`ni za sanirawe i podobruvawe na

zdravstvenata sostojba na licata so hendikep, se smetaat za osnovni
zdravstveni uslugi i se utvrduvaat za sekoj slu~aj poedine~no, od
strana na nadleèn organ.
^len 22
Vladata, preku Ministerstvo za zdravstvo i Ministerstvo za
obrazovanie prezema i sproveduva edukativni programi so cel preve-
nirawe na hendikepot.
Vladata, so cel prevenirawe na hendikepot, preku Ministerstvo-
to za zdravstvo i Ministerstvoto za trud i socijalna politika prezema
konkretni ~ekori za obezbeduvawe i obznanuvawe na Higiensko-teh-
ni~ki i zdravstveni merki vo site javni ustanovi i mesta, a posebno na
onie kaj {to ima pogolema koncentracija na lu|e.
Vladata, preku Ministerstvoto za zdravstvo prezema konkretni
~ekori za otkrivawe, analiza i navremeno dijagnosticirawe i
informirawe za rizi~nite faktori pred bremenost, genetskite
zaboluvawa, kako i drugi oblici na spre~uvawe na hendikepot.
Zaradi ostvaruvawe na odgovornosta od stavovite 1, 2 i 3 na
ovoj ~len Vladata na Republika Makedonija na predlog na Minister-
stvoto za zdravstvo, a po prethodno mislewe na Ministerstvoto za
obrazovanie i Ministerstvo za trud i socijalna politika donesuva
godi{na Programa za zdravstveno vospituvawe i higiensko-tehni~-
ki i zdravstveni merki za prevencija na hendikepot.
^len 23
So cel za rana detekcija i kontinuirano sledewe na razvojot na
decata so rizik, Ministerstvoto za zdravstvo formira mreà od
Centri i timovi za rano sledewe na rizi~nite faktori koi moàt
da predizvikaat ili zasilat ve}e postoe~ki hendikep.
Sostojbata na decata so najte{ki oblici na hendikep ja sledi
poseben Centar na nacionalno nivo.
^len 24
Republikata e primarno odgovorna za razvivawe na nacionalni
programi za rehabilitacija i e dol`na da ja obezbedi istata za site
lica so hendikep srazmerno so nivnite potrebi.
Licata so traen hendikep imaat pravo na besplatna medicinska
rehabilitacija.
Medicinskata rehabilitacija vo smisol na ovoj zakon opfa}a
odredeni hirur{ki inervencii i terapija so medikamenti, fizikal-
na terapija, govorna i vizuelna terapija, kineziterapija, ergotera-
108
pija, psihoterapija i odreduvawe i dizajnirawe na pomo{ni sredstva

i pomagala soodvetni na hendikepot.
Za pottiknuvawe i podr{ka na nezavisnoto ìveewe na licata
so hendikep Republikata obezbeduva patronaèn servis za kontinu-
irana medicinska nega i rehabilitacija.
^len 25
Republikata, so cel olesnuvawe na licata so hendikep pri ostva-
ruvaweto na edna ili pove}e sekojdnevni aktivnosti i funkcii,
obezbeduva koristewe na soodvetni tehni~ki pomagala permanentno
sledej}i gi najnovite tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa.
Dokolku pomagalata od stav 1 ne se proizveduvaat vo zemjata
Fondot za zdravstvo, po prethodno regulirana postapka za sekoj slu-
~aj poedine~no, celosno gi pokriva tro{ocite za nabavka na istite,
vklu~uvaj}i go i prestojot na licata vo stranstvo dokolku toa go ba-
ra tehni~ko-tehnolo{kiot proces.
Liceto so hendikep so seriozno naru{eni motorni i senzorni
funkcii vo ostvaruvaweto na pravoto od stav 2 na ovoj ~len, pri
patuvawe i medicinsko-tehni~ka intervencija, ima pravo na platena
pridru`ba koja se pokriva od sredstvata predvideni za soodvetnata
aktivnost.
^len 26
Republikata i edinicite na lokalnata samouprava, vo procesot
na kreirawe i sproveduvawe na aktivnostite za zdravstvena za{-
tita i rehabilitacija na licata so hendikep obezbeduvaat soodvetna
participacija i zastapenost na licata so hendikep, pretstavnici
na nivnite semejstva i nivnite organizacii.
Komentar kon del 1: Ovoj zakon treba da vlijae vrz postoe~kiot sistem na
zdravstvena za{tita za blagovremeno sogleduvawe za nastanuvawe na hendi-
kepot i na mo`nite posledici vrz zdravjeto na individuata. Osnovno e deka so
prezemawe na preventivni merki }e se namali/otstrani rizikot od hendikep.
Zatoa, vospostavuvawe na Centri za rana detekcija ne e pra{awe od krucijalna
va`nost samo za licata so hendikep, tuku voopo{to za celata zaednica, za site
nas.
Vaèn element vo ova poglavje e slobodata na izbor na licata so hendikep,
odnosno mo`nosta za prifa}awe ili odbivawe na opredelen medicinski
tretman. Samata rehabilitacija ima dve celi: ednata e preventivna, podrazbira
merki da ne dojde do vlo{uvawe na zdravstvenata sostojba, a drugata e samata
terapija za podobruvawe na sostojbata. Medicinskata rehabilitacija e vo
tesna vrska i vremenski i funkcionalno isprepletena so socijalnata rehabili-
tacija. Zatoa ovie odredbi treba da se tolkuvaat zaedno so odredbite od delot
za socijalna za{tita.
109
2. Obrazovanie
^len 27
Republikata obezbeduva podednakvo pravo i mo`nost za sevkupno
obrazovanie na licata so hendikep kako sostaven del od redovniot
obrazoven sistem.
Vo situacija kade {to redovniot obrazoven sistem ne gi zadovolu-
va soodvetno vospitno-obrazovnite potrebi na licata so hendikep
se formiraat posebni obrazovni edinici, kako del od istiot.
Liceto so hendikep ima pravo na sloboden izbor me|u redovnite
i posebnite obrazovni edinici po prethoden naod i mislewe od
nadleèn organ.
^len 28
Vo posebnite obrazovni edinici i specijalizirani ustanovi za
zgriùvawe na lica so hendikep pokraj vospitnata komponenta zadol-
ìtelno se sproveduva obrazovna programa prilagodena so nastavni
metodi i materijali za u~ewe i proverka na znaeweto.
^len 29
Specijalnite u~ili{ta za lica so senzoren hendikep prerasnuva-
at vo ustanovi za obrazovna i socijalna rehabilitacija so cel uspe{-
no vklu~uvawe na u~enicite vo redovniot obrazoven sistem.
^len 30
Vo redovniot obrazoven sistem se obezbeduva kontinuirana obuka
na nastavniot kadar, soodvetni pomagala i oprema, i organizirawe
na uslugi i slu`bi vo soglasnost so individualnite vospitno-obra-
zovni potrebi na licata so hendikep.
^len 31
Republikata prevzema merki za kontinuirano, postepeno i siste-
mati~no integrirawe na licata so hendikep vo zaedni~ki nastaven
proces.
Pristapot do redovnite sodrìni od nastavnite programi za u~e-
nicite so posebni vospitno-obrazovni potrebi se obezbeduva preku
izrabotka na individualni obrazovni planovi.
110
^len 32
Vladata donesuva pobliski propisi za:
- unapreduvawe na pristapnosta i dostapnosta na obrazovnite
institucii;
- pristapen transport i soodvetno smestuvawe na u~enicite so
hendikep;
- obezbeduva stimulativni merki (kvoti, stipendii, osloboduvawe
od participacija itn.) za u~enicite so hendikep;
- dostapnost na obrazovnite programi; i
- obezbeduvawe so koristewe na tehni~ko-tehnolo{ki audio-
vizuelni sredstva spored vidot i stepenot na hendikep.
Ministerstvoto za obrazovanie i nauka kontinuirano gi una-
preduva postoe~kite nastavni programi so cel podignuvawe na
svesta za pra{aweto na hendikepot.
^len 33
Roditelite i organizaciite na licata so hendikep se vklu~eni
vo kreiraweto i sproveduvaweto na obrazovnite programi, nastavno-
nau~nite soveti i servisite za redovna poddr{ka na licata so hendi-
kep vo obrazovniot proces.
Komentar kon del 2: Bidej}i obrazovanieto e su{testveno za vrabotuvawe
i e preduslov za ekonomska nezavisnost na licata so hendikep, merkite na
dràvata vo sferata na obrazovanieto e od posebno zna~ewe. Obrazovanieto
e isto taka vaèn del od rehabilitacioniot proces, zatoa {to licata so hendi-
kep gi razvivaat svoite kapaciteti so cel da se socijaliziraat i integriraat
vo op{testvoto.
Zakonskoto predviduvawe na op{toto pravo na obrazovanie ima malo
zna~ewe ako dopolnitelno ne se prezemaat pozitivni merki za obezbeduvawe
na pristap do site stepeni za kvalitetno obrazovanie za site lica so hendikep.
Pritoa neophodno e, da se zemat predvid specijalnite obrazovni potrebi na
licata so hendikep i socio-politi~kata realnost na dràvata.
Intencijata na ovoj del od zakonot e da go ovozmoì pravoto na izbor na
decata so hendikep slobodno da izberat vo kakva ustanova }e go dobivaat svoeto
obrazovanie. Celta na specijaliziranoto obrazovanie e da gi podgotvuva
u~enicite za vklu~uvawe vo redovniot obrazoven proces vo nekoja naredna
instanca i obrazovnite sodrìni ne smeat da bidat so pomal kvalitet od onie
vo redovniot obrazoven sistem. Vo specijalnite u~ili{ta mora da bidat
kombinirani vospitnata i obrazovnata komponenta. Neophodno e postoewe na
individualni nastavni planovi izraboteni vrz osnova na kapacitetot i na~inot
na u~ewe na liceto so hendikep. Vo procesot na podgotovka treba da bidat
vklu~eni defektolog, psiholog, nastavnikot i roditel.
111
3. Vrabotuvawe
^len 34
Republikata prezema konkretni merki i aktivnosti za da ovozmo-
ì profesionalno integrirawe na site lica so hendikep, bez razlika
na pri~inite, prirodata i stepenot na nivnata onevozmoènost.
Ministerstvoto za trud i socijalna politika i Agencijata za
vrabotuvawe, razrabotuvaat i realizairaat nacionalni programi
i merki za zgolemuvawe na vrabotenosta koi }e obezbedat ednakvi
mo`nosti za vrabotuvawe na licata so hendikep na otvoreniot pazar
na trudot.
^len 35
Na lice so hendikep na sekoi 12 meseci aktiven raboten sta` mu
se presmetuvaat dopolnitelni ~etiri (4) meseci sta` na osiguru-
vawe.
Liceto so hendikep moè da se stekne so pravo na starosna penzija
5 godini pred utvrdeniot rok za negovata vozrast i pol.
Vlo{uvaweto na op{tata zdravstvena sostojba na lice koe {to
se zdobilo so hendikep pred vleguvaweto vo raboten odnos se smeta
za osnov za steknuvawe predvremena penzija.
^len 36
Republikata donesuva Zakon za vrabotuvawe na lica so hendi-

kep i Akcionen plan za implementacija na zakonot.
Organite na edinicite na lokalnata samouprava se dol`ni vo
lokalnite programi za razvoj da predvidat merki za stimulirawe
na vrabotuvaweto na licata so hendikep.
Pri donesuvaweto na aktite od ovoj ~len poseben akcent se stava
za promocija na trudot na licata so hendikep so osoben napor za sa-
tisfakcija na trudot na onie koi nikoga{ nema da bidat sposobni
da rabotat efektivno-ekonomski opravdana rabota.
^len 37
Zakonot za vrabotuvawe na licata so hendikep predviduva posebni
uslovi i pogodnosti za vrabotuvawe na lica so hendikep preku:
- obezbeduvawe na kvoti od 2-3% za vrabotuvawe na licata so hendi-
kep vo javniot sektor preku vospostavuvawe na sistem na rezervirani
pozicii pri sistematizacija na rabotnite mesta;
- sozdavawe na uslovi za rabotewe so adaptacija na rabotnite mesta
na koe }e rabotat licata so hendikep;
112
- dano~ni osloboduvawa i drugi ekonomski pogodnosti, a so cel da se

afirmira socijalnata odgovornost i da se motiviraat golemite kompanii
da vrabotuvaat lica so hendikep;
- formirawe i stimulirawe na rabotata na za{titnite trgovski
dru{tva, kako preoden mehanizam za celosno integrirawe na licata so
hendikep vo trudoviot proces;
- stimulirawe na licata so hendikep za samostojno vr{ewe dejnost i
rakovodewe na za{titnite dru{tva.
^len 38
Republikata vostanovuva Poseben fond za obezbeduvawe na uslo-vi
za rabotno osposobuvawe, vrabotuvawe i rabotewe na licata so hendikep
(Poseben fond).
Posebniot fond e pravno lice.
So Posebniot fond upravuva Upraven odbor sostaven od po trojca
pretstavnici od Agencijata za vrabotuvawe, Vladinoto koordinativno
telo, Sobranieto na organizacii na lica (SOLH) so hendikep i
Zaednicata na za{titni dru{tva.
Rakovoden organ na Posebniot fond e direktorot koj go imenuva
Vladata na Republika Makedonija.
^len 39
15% od vkupno ostvarenite sredstva od postojniot pridones za
vrabotuvawe se izdvojuvaat na potsmetka na Agencijata za vrabotuvawe,
do 30 vo mesecot, za prethodniot mesec.
Sredstvata na Posebniot fond se raspredeluvaat za:
- izvr{uvawe na funkciite na Posebniot fond, vo tekot na edna
kalendarska godina se izdvojuvaat najmnogu do 1% od vkupnite sredstva
so koi raspolaga Posebniot fond;
- rabotno osposobuvawe i usovr{uvawe na licata so hendikep;
- sozdavawe na uslovi za rabotewe so adaptacija na rabotnite mesta na
koi }e rabotat licata so hendikep;
- posebni pogodnosti za za{titnite dru{tva; i
- posebni pogodnosti za licata so hendikep koi samostojno vr{at dejnost
ili rakovodat so za{titni dru{tva.
^len 40
Za{titno dru{tvo moè da bide sekoe trgovsko dru{tvo dokolku
vrabotuva najmalku pet (5) lica, od koi najmalku 40% se lica so
hendikep vo smisla na ovoj Zakon.
Za{titnite dru{tva koristat posebni pogodnosti pri raspredel-
bata na finansiskite sredstva od Posebniot fond pri:
113
- vrabotuvawe na lice so hendikep;

- sozdavawe na uslovi za rabotewe so adaptacija na rabotnoto mesto
na koe }e raboti liceto so hendikep;
- osloboduvawe od danoci;
- obezbeduvawe na sredstva za pridonesi;
- finansiska poddr{ka pri investicii vo raboteweto, dokolku
pritoa se obezbeduvaat novi rabotni mesta za licata so hendikep.
^len 41
Agencijata za vrabotuvawe:
- vodi evidencija za vrabotenite i nevraboteni lica so hendikep
i dava preporaki za otvorawe i upatuvawe na soodvetni rabotni
mesta;
- prezema merki i implementira programi za obuka i trening so
cel profesionalno usovr{uvawe na licata so hendikep;
- vr{i monitoring i kontrola za celishodnosta na potro{enite
sredstva od Fondot.
^len 42
Agencijata za vrabotuvawe go upatuva liceto so hendikep na
rabotno osposobuvawe vo slu~aj na:
- barawe na nevraboteno lice so hendikep, so cel kontinuirano
nadgraduvawe na rabotnite sposobnosti i ve{tini;
- barawe na rabotodavecot so cel vrabotuvawe ili prerasporedu-
vawe na novo rabotno mesto na liceto so hendikep dokolku nema
soodvetno obrazovanie ili kvalifikacija za rabotata {to }e ja oba-
vuva;
Finansiskite sredstva potrebni za rabotno osposobuvawe na li-
cata so hendikep se obezbeduvaat od Posebniot fond za vrabotuvawe
na licata so hendikep.
^len 43
Dràvata, rabotni~kite organizacii i rabotodavcite treba da

vospostavat sorabotka so pretstavnici na licata so hendikep.
SOLH formira Komisija za rabotni odnosi koja {to ima konsul-
tativen status pri razgleduvawe na pra{awata od rabotnite odnosi
Komentar kon del 3: Statistikata pokaùva deka golem broj lica so hendi-
kep se nevraboteni ili rabotat neugledni ili slabo plateni raboti. Vo vreme
na nevrabotenost i ekonomska nestabilnost, licata so hendikep obi~no prvi
se otpu{taat i posledni se vrabotuvaat. Poradi toa, potrebni se merki koi }e
114
obezbedat licata so hendikep da imaat ednakvi mo`nosti za produktivno i

dohodovno vrabotuvawe na slobodniot pazar na trudot. Vrabotuvaweto na lica
so hendikep e edinstvena oblast za koja vo Republika Makedonija postoi poseben
zakon (lex specialis) - Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica. Istiot nudi
odredeni pogodnosti, no fokusot e staven na stimulativnite merki za rabotoda-
vecot, a ne na liceto.
Odredbite sodràni vo ovoj zakon so beneficii za za{titni dru{tva treba
da se gledaat kako preodno re{enie, (od celosna izolacija do celosna vklu~e-
nost) za rabotno osposobuvawe na licata so hendikep so cel nivno idno vklu~u-
vawe na op{tiot pazar na trudot, a ne nivno vrabotuvawe vo za{titni
rabotilnici. Od druga strana pak, zakonot treba da otvori mo`nost za samovra-
botuvawe, pretpriemni{tvo i zapo~nuvawe na sopstven biznis za licata so
hendikep, kako i vrabotuvawe na licata so hendikep vo dràvnata administra-
cija, a i stimulirawe na korporativnata odgovornost na biznis sektorot.
4. Socijalna za{tita
^len 44
Republikata garantira ednakvi mo`nosti za licata so hendikep i
prevzema merki so cel obezbeduvawe na ìvotna egzistencija, razvi-
vawe na li~nata samostojnost, ekonomska nezavisnost i op{testvena
integracija preku obezbeduvawe na:
- minimum finansiski sredstva za dostoinstven ìvot;
- poddr{ka na semejstvata na licata so hendikep i individualnata
samostojnost na licata so hendikep; i
- uslugi i slu`bi za celosna vklu~enost na licata so hendikep vo
op{testveniot ìvot.
Vo slu~aj na individualna nemo`nost za ostvaruvawe na odredbite
od stav 1 na ovoj ~len, a soglasno principot na sloboda na izbor na
licata so hendikep, Republikata intervenira so zgriùvawe i nega na
licata so hendikep vo ustanova za socijalna za{tita.
^len 45
Republikata preku Ministerstvoto za trud i socijalna politika za
licata so hendikep soglasno individualnite potrebi obezbeduva:
- socijalna pari~na pomo{;
- postojana pari~na pomo{ po osnov na hendikep;
- pomo{ i nega od drugo lice; i
- poddr{ka na semejstvata na licata so hendikep.
^len 46
Licata so hendikep dobivaat socijalna pari~na pomo{ spored
uslovi predvideni so zakon i istata ne gi isklu~uva drugite vidovi
na finansiska pomo{.
115
^len 47
Pravoto na postojana pari~na pomo{ po osnov na hendikep se
opredeluva vo zavisnost od vidot i stepenot na hendikep od 1/4 do
1/2 od prose~nata mese~na neto plata.
Pravoto od stav 1 na ovoj ~len ima za cel da gi pokrie dodatnite
tro{oci po osnov na hendikep, ne se smeta za prihod i pri negovoto
opredeluvawe ne se zema predvid socijalnata sostojba na semejstvoto.
^len 48
Za licata so teòk i najteòk stepen na hendikep, vo zavisnost
od individualnite potrebi, Ministerstvoto za trud i socijalna
politika obezbeduva pomo{ i nega od drugo lice.
Nadomestokot za vr{ewe na pomo{ i nega na lice so hendikep se
opredeluva od nadleèn organ vo iznos od 1/3 do 2/3 od prose~nata
mese~na neto plata vo zavisnost od vidot na uslugata i obemot na
rabotata {to se vr{i, i se isplatuva preku Agencijata za vrabotuvawe
li~no na liceto {to ja vr{i negata.
Vo slu~aj na potreba, a po prethodno pribaveno mislewe od Komi-
sija za utvrduvawe na hendikep, Ministerstvoto za trud i socijalna
politika obemot na pomo{ i nega od drugo lice ja zgolemuva spored
potrebite na liceto so hendikep.
^len 49
Republikata obezbeduva sistem za poddr{ka na semejstvata na licata
so hendikep so cel zadrùvawe na liceto vo svoeto biolo{ko semejstvo.
Na semejstvata na licata so teòk i najteòk stepen na hendikep
im se obezbeduva povisok stepen na poddr{ka pri {to vremetraeweto
na griàta na eden od roditelite se zasmetuva kako penziski sta`.
^len 50
Republikata go obezbeduva i garantira pravoto na efektivna
socijalna rehabilitacija na licata so hendikep.
Socijalna rehabilitacija vo smisol na ovoj zakon predviduva
sozdavawe na ve{tini za vodewe na samostoen ìvot preku rehabili-
tacija na liceto so o{teten vid, sluh i govor, dviè~ka rehabilitacija,
psiholo{ka i psihijatriska pomo{, informirawe i ovozmoùvawe na
socijalni uslugi, kako i drugi aktivnosti so cel celosna integracija vo
op{testvoto na liceto so hendikep i negovoto semejstvo.
Republikata formira mreà posebni regionalni timovi za socijalna
rehabilitacija sostaveni od eksperti od soodvetnata oblast, pravnik,
lica so hendikep i ~lenovi na nivnite semejstva.
116
^len 51
Republikata, so cel pottiknuvawe na samostojnoto ìveewe i vklu-
~uvaweto na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoto
ìveewe a vo smisol na efektuirawe na ~len 50 od ovoj zakon, vospos-
tavuva mreà od servisi za li~na asistencija.
Potrebata, vremetraeweto, nivoto i kvalitetet na asistencijata
od stav 1 na ovoj ~len, se ocenuva vo sekoj slu~aj poedine~no od strana
na nadleèn organ, so poseben akt i prethodno utvrdena postapka.
^len 52
Za poddr{ka na nezavisnoto ìveewe, razvivawe na naviki i
ve{tini, ovozmoùvawe na nepre~en deloven i op{testven anga`man
na ~lenovite na semejstvoto, Republikata organizira mreà od cen-
tri za dnevno prifa}awe i nega na licata so hendikep (vo ponatamo{-
niot tekst: Dnevni centri).
Pokraj centrite od stav 1 od ovoj ~len, Republikata i edinicite
na lokalnata samouprava, iniciraat i poddrùvaat formirawe na
ostanati alternativni centri za poddr{ka, kako {to se: resurni
centri, SOS telefoni, edukativni centri, centri za pravna pomo{,
sovetodavni servisi za psiho-socijalna integracija na licata so
hendikep.
Republikata, preku Fondot predviden so ovoj zakon, kako i lokalnata
samouprava so svoi sredstva gi poddrùvaat inicijativite i aktivnos-
tite na semejstvata na licata so hendikep, instituciite, nevladinite
organizacii i neformalnite grupi za sproveduvawe na alternativni
servisi za poddr{ka na licata so hendikep i nivnite semejstva.
^len 53
Za licata so teòk, najteòk i kombiniran hendikep, a koi poradi
razli~ni pri~ini ne moàt da ìveat vo semejstvo, Ministerstvoto
za trud i socijalna politika obezbeduva uslovi za nivno prifa}awe
vo specijalni mikro-ustanovi koi funkcioniraat na princip na
semejno ìveewe.
Specijalnite ustanovi od stav 1 na ovoj ~len se vostanovuvaat
spored potrebite na zaednicata a najblisku do mestoto na ìveewe
Komentar kon del 4: Namerata na ovoj zakon e da go smeni postoe~kiot
odnosot kon licata so hendikep koi dosega se tretiraa kako socijalni slu~ai.
Tretiraweto na licata so hendikep spored medicinskiot ili modelot na
milosrdie, gi pravi zavisni od konkretni nehendikepirani lica i gi oddeluva
od ostanatite vo op{testvoto. Modelot na nezavisno ìveewe istaknuva deka
117
problemot se nao|a vo komunikacijata me|u op{testvoto i individuata a ne vo

samata individua. Zna~i, odredbite od ovoj del ja otslikuvaat linijata pome|u
ìvotnata egzistencija, preku razvivawe na li~nata samostojnost i ekonomska
nezavisnost do celosna op{testvena integracija na licata so hendikep kako krajna
cel.
Sepak, sekojdnevieto bara tretirawe na poedini pra{awa povrzani so
licata so hendikep od aspekt na socijala. Vo sr`ta na oddredbite od ovoj del e
potrebata od vospostavuvawe sistem koj {to }e poa|a od procenka na individu-
alnite potrebi na konkretnoto lice so hendikep. Imeno, primer za toa e na~inot
na koj e regulirana socijalnata za{tita vo RM. Socijalnata pari~na pomo{,
postojanata pari~na pomo{ po osnov na hendikep i nadomestokot za tu|a nega
se isklu~uvaat me|usebno. Toa zna~i deka nevraboteno lice so hendikep ne
moè da zema socijalna pari~na pomo{ i "invalidnina" iako "invalidninata"
e pari~en nadomestok koj licata so hendikep go tro{at za tretirawe na svojot
hendikep. Nad 26 godi{na vozrast se dodeluva nadomest za tu|a nega koja,
sporedeno so zakonski re{enija od razvienite zemji, treba da se dodeluva na
liceto koe{to ja dava negata a ne na liceto {to ja prima istata. (Primer:
Sklu~uvaweto na dogovor pome|u dvete strani e najpogodno re{enie, od
pri~ina {to licata {to ja vr{at negata se naj~esto roditelite na liceto so
hendikep i pove}eto od niv nikoga{ ne bile vo raboten odnos i ne ostvaruvaat
nitu edno pravo {to prizleguva od raboten odnos, pa i pravo na penzija).
Ovoj zakon predlaga liceto so hendikep da moè da dobiva pari~en
nadomestok po dva osnovi, s#so cel da se podrì nezavisnoto ìveewe, a voedno
i da se "rastereti" semejstvoto so koe liceto ìvee vo zaednica. Postojnoto
re{enie, vrz osnov na vkupnosta od semejniot prihod da se ocenuva pravoto na
"invalidnina" i tu|a nega e apsurdno, bidej}i vo na{ava zemja naj~esto vo ed-
no doma}instvo ìveeat dve ili pove}e semejstva {to zna~i ako vo edno
semejstvo ìveaat roditelite, lice so hendikep, negov brat, èna i deca, se
presmetuva prihodot na celo semejstvo, liceto ne se steknuva so pravo na pari~en
nadomestok po nieden osnov i ostanuva kako ve~en "tovar" na drugite ~lenovi
na doma}instvoto.
Za kraj treba da se spomne deka pokraj obezbeduvaweto na finansiski sred-
stva za dostoinstven ìvot, dràvata e odgovorna i za institucionalizirawe
na uslugite i slu`bite za celosna vklu~enost na licata so hendikep vo
op{testveniot ìvot preku servisi za li~na asistencija (fenomen raspros-
tranet {irum svetot), centri za dnevno prifa}awe i nega, kako i specijalni
mikro-ustanovi koi funkcioniraat na principot na semejno ìveewe.
5. Dostapnost
^len 54
Republikata so posebni propisi go obezbeduva u~estvoto na lica-
ta so hendikep vo zaednicata po~ituvaj}i gi principite na nepre~eno
dvièwe, pristap do informacii i informati~ki tehnologii, neza-
visno ìveewe i univerzalen dizajn.
118
^len 55
Ministerstvoto za transport i vrski i Ministerstvoto za ì-
votna sredina i prostorno planirawe se odgovorni vo procesot na
prostorno i urbanisti~ko planirawe, gradba i adaptacija da donesu-
vaat propisi i sproveduvaat merki koi }e obezbedat nepre~eno dvi-
èwe i arhitektonski dostapna okolina za licata so hendikep.
Ministerstvoto za transport i vrski donesuva programa za
identifikuvawe i postepeno otstranuvawe i nadminuvawe na
postoe~kite arhitektonski barieri.
Edinicite na lokalnata samouprava pri donesuvaweto na
detalnite urbanisti~ki planovi i izdavawe na odobrenie za gradba
i adaptacija se dol`ni da gi po~ituvaat odredbite od stav 1 i 2 od
ovoj ~len.
^len 56
Ministerstvoto za transport i vrski i edinicite na lokalnata
samouprava donesuvaat propisi i sproveduvaat merki so cel za:
- obezbeduvawe na dostapnost na javniot transport;
- obezbeduvawe na dostapnost so vgraduvawe na tehni~ki napravi
vo transportnite stanici i prevoznite sredstva;
- obezbeduvawe na posebni uslovi za dvièwe, zastanuvawe, par-
kirawe i prestoj na vozila upravuvani ili {to prevezuvaat lica so
hendikep; i
- obezbeduvawe na signalizacija, taktilni pateki i nepre~en
pristap na licata so ku~e-vodi~ vo javniot transport.
Republikta so poseben propis gi ureduva beneficiite vo javniot
soobra}aj za licata so hendikep i nivnata pridru`ba.
Republikata so poseben propis gi ureduva beneficiite pri uvoz,
adaptacija, odrùvawe i osiguruvawe na patni~kite motorni vozila
neophodni za mobilnost na licata so hendikep.
^len 57
Republikata donesuva propisi za obezbeduvawe na dostapnost na

informacii, olesnuvawe pri komunikacijata so javnite servisi,
koristewe na soodvetni tehnologii i uslugi i prisposobuvawe na
informativniot sistem za potrebite na licata so hendikep.
Komentar kon del 5: Za licata so hendikep, pove}eto prava na ~ovekot,

vklu~uvaj}i ja i slobodata da primaat informacii, slobodata na dvièweto,
pravoto na rabota ili pravoto na socijalna integracija zavisat od pristap-
nosta. Potrebna e legislativa koja }e postavi standardi za pristap na licata
so hendikep do informati~kata tehnologija i do javnite mesta. Ovoj del vo
119
sebe opfa}a {irok koncept na pristapnost, odnesuvaj}i se kako na pra{aweto

na pristapnosta na fizi~kata sredina/opkruùvawe, taka i na pra{aweto na
dostapnosta na informaciite i komunikaciite.
Pri finalizirawe na odredbite od ovoj del treba da se imaat predvid for-
mite i metodite na pristapnost, odnosno da se obezbedi koristenite termini
da imaat relevantnost vo podolg vremenski period.
6. Politi~ka participacija
^len 58
Republikata prezema merki i aktivnosti za garantirawe na ednak-
vite mo`nosti za aktivna participacija na licata so hendikep vo
izbira~kiot proces, i oblicite na neposredno izjasnuvawe na gra|a-
nite.
Dràvnata izborna komisija informira, inicira i sproveduva
merki za ostvaruvawe na celosna participacija na licata so hendikep
vo izbira~kiot proces.
^len 59
Republikata e odgovorna za obezbeduvawe na celosna razbirlivost i
dostapnost na izbira~kite proceduri i glasa~ki mesta za licata so
hendikep.
Vo slu~aj na onevozmoènost pri realizirawe na pravoto od stav 1
na ovoj ~len Republikata obezbeduva glasawe vo doma{ni uslovi, bolnici
i institucii, kako i stepenot na soodvetna asistencija pri glasawe.
^len 60
Politi~kite partii, i drugite podnositeli na kandidatski listi
pri podnesuvaweto na kandidatskite listi zadolìtelno predvidu-
vaat zastapenost od 5% na lica so hendikep vo smisla na ovoj zakon
ili prestavnici na licata so hendikep koi ne moàt da se zastapuvaat
sami, pri {to podnositelot na listata mora da vodi smetka za nivna
ramnomerna zastapenost.
Komentar kon del 6: Pravoto na u~estvo na licata so hendikep vo politi~-
kiot i javniot ìvot mnogu ~esto se prekr{uva vo praktikata, ne samo vo
procesot na glasawe tuku i vo procesot na odlu~uvawe za pra{awata od interes
za licata so hendikep. Imeno, op{tata praktika pokaùva nedoslednosti po
osnov na ova pra{awe, i samo po sebe se nametnuva pra{aweto za u~estvoto na
licata so mentalen hendikep vo politi~kiot ìvot, od edna strana i odzemawe-
to na delovnata sposobnost od pri~ini na mentalen hendikep, od druga strana.
Dilemata e: kade se povlekuva granicata, odnosno kade e op{testveno korisno
da se povle~e granicata i pritoa da ne se povredat pravata na edna zna~itelna
grupa na lica?!
120
7. Domuvawe
^len 61
Republikata pri planirawe, proektirawe, izgradba i dodeluvawe
na stanovi za socijalno zagrozeni i stanbeno neobezbedeni lica so
hendikep i nivni semejstva, po~ituvaj}i go principot na li~na samo-
stojnost i nezavisno ìveewe, vostanovuva prioriteti za re{avawe
na stanbenoto pra{awe.
^len 62
Edinicite na lokalnata samouprava prevzemaat konkretni merki
za prilagoduvawe na ìveali{tata na licata so steknat hendikep
soglasno so konkretnata situacija i potrebi za ìveewe.
Edinicite na lokalnata samouprava prevzemaat konkretni merki
za privremeno stanuvawe i pokrivawe celosno ili na del od stanbenite
tro{oci na liceto so hendikep, dodeka uslovite go nalagaat toa.
Komentar kon del 7: So cel pottiknuvawe na principot na li~na samostojnost
i nezavisno ìveewe, od isklu~itelna va`nost e vostanovuvaweto na prioriteti
za re{avawe na stanbenoto pra{awe i obezbeduvaweto na 'pokriv nad glavata'
Dopolnitelno, vo ovoj del se istaknuva faktot deka vo slu~ai na steknat
hendikep neminovno e potrebno prevzemawe na konkretni merki za adaptirawe
na ìveali{teto na licata so hendikep i toa vo zavisnost od novonastanatite
potrebi koi se pojavile so steknuvaweto na samiot hendikep. Isto taka, po
nastanuvaweto na hendikepot dodeka licata se adaptiraat na novite uslovi
potrebno e pokrivawe, vo nekoi slu~ai celosno a vo nekoi delumno, na stanbenite
tro{oci so cel polesno prifa}awe na realnosta i pobrzo socijalno rehabili-
tirawe.
8. Kulturno-zabaven ìvot i sport
^len 63
Republikata, edinicite na lokalnata samouprava, asocijaciite i
zaednicite donesuvaat programi i konkretni merki za ovozmoùvawe
na ednakvi mo`nosti za zadovoluvawe na kulturnite, sportskite i
religioznite potrebi na licata so hendikep i priznavawe na nivni-
te tvore~ki napori i potencijali.
^len 64
Ministerstvoto za kultura vo svoite godi{ni programi vnesuva
sodrìni so cel pottiknuvawe, promocija i afirmirawe na kreativ-
nite, artisti~ki i intelektualni potencijali na licata so hendikep.
121
Ministerstvoto za kultura i kulturnite institucii donesuvaat

konkretni merki za ovozmoùvawe na pristap, sledewe i razbirawe
na kulturnite sodrìni od strana na licata so hendikep.
^len 65
Agencijata za mladi i sport vo svojata godi{na programa predvi-
duva merki i aktivnosti za celosno integrirawe na licata so
hendikep vo sportskite aktivnosti predvideni so istata.
Agencijata za mladi i sport vo sorabotka so edinicite na lokalna-
ta samouprava, sportskite federacii i sportskite klubovi sozdava
uslovi za integracija na licata so hendikep preku: prilagoduvawe
i otstapuvawe na sportski objekti, tereni i rekviziti i informira-
we i promovirawe na nastanite i postignatite rezultati.
Organizatorite na sportskite natprevari i manifestacii done-
suvaat konkretni merki za ovozmoùvawe na pristap, transport,
sledewe i li~na bezbednost na posetitelite so hendikep.
Komentar kon del 8: Vo realnosta, na licata so hendikep ~esto im se uskratu-
va mo`nosta za celosno u~estvo vo kulturniot ìvot na zaednicata na koja i
pripa|aat. Ova li{uvawe se izrazuva preku fizi~kite i socijalnite barieri
koi proizleguvaat od neinformiranosta, ramnodu{nosta i stravot.
Ovoj paragraf gi pokriva uspe{eno trite posebni aktivnosti koi pridonesu-
vaat za fizi~ka podgotvenost, psihi~ka blagosostojba i socijalna interakcija
122
IV. MEHANIZMI ZA REGULACIJA
Postavenosta na site subjekti vo eden sistem e glavnata cel

na mehanizmite koi sledat, a pred se na mehanizmot na regulacija,
koj i samiot kazuva deka go regulira prostorot. Glavnite ~initeli
se: Vladinoto koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite
na licata so hendikep, od edna strana, i Sobranieto na organizacii
na lica so hendikep, od druga. Zna~i pokraj vladinata, kako nejzin
pandan e postavena i nevladinata komponenta, koja celosno ja
zaokruùva ovaa regulacija.
Idejata na postavenosta na relaciite e da se kreira prostor
(a ne edno centralizirano telo) kade }e se reflektira principot
na proverka i ramnoteà (check and balance) na klu~nite ~initeli
vo sistemot. Od tuka proizleguvaat i odredbite za regulirawe
na osnovite na funkcionirawe na gra|anskiot segment kako oblast
od javen interes koj, pokraj toa, }e go re{i i postoe~kiot gorliv
problem so reprezentativnosta na organizaciite na licata so
hendikep.
Imaj}i ja predvid doverlivosta na informaciite, predlaga~ite
smetaa deka e pove}e od potrebno vo samiot mehanizam za regulacija
da se vklu~i del koj }e go adresira pra{aweto na primena na pravilni
metodi za sobirawe na statisti~ki podatoci za licata so
hendikep.
1. Statisti~ki podatoci
^len 66
Republikata e nositel i ja ima krajnata odgovornost, vo redovni
intervali, da pribira specifi~ni statisti~ki i drugi informacii
koi se odnesuvaat na ìvotot na licata so hendikep.
Pribiraweto se sproveduva vo organizirana i zakonska forma
zaedno so popisot na naselenie i doma}instva.
^len 67
Republikata ja ima krajnata odgovornost za sostavuvawe, obnovu-
vawe i koristewe na bazite na podatoci za licata so hendikep.
Pravoto od stav 1 na ovoj ~len moè da se prenese vrz drugo pravno
123
lice so poseben akti i vo prethodno utvrdena postapka.

Vo procesot na dizajnirawe na bazite na podatoci treba da se
za~uva tajnosta na podatocite i li~niot integritet na liceto so
hendikep.
Bazite na podatoci treba da bidat vo statisti~ki format i da
opfa}aat informacii za vozrasta, polot, vidot na hendikep, obrazo-
vanieto i socijalniot status.
^len 68
Republikata i edinicite na lokalnata samouprava imaat obvrska
da kreiraat i sproveduvaat istraùva~ki programi za socijalno-
ekonomski pra{awa i pra{awa za u~estvo na licata so hendikep
koi vlijaat na nivniot i ìvotot na nivnite semejstva.
Komentar kon del 1: Republika Makedonija se obvrza na primena na merkite
sodràni vo Standardnite pravila na OON za obezbeduvawe na ednakvi mo`-
nosti na licata so hendikep. Toa ne zna~i samo deklarativno prezemawe na
odgovornost i imlementacija vo "nekoi podobri vremiwa" tuku konkretna
akcija, kako {to e kreirawe na data baza vo koja }e se sodràt informacii za
licata so hendikep: vidot, stepenot i postojanosta / privremenosta na hendike-
pot. So toa }e se re{i edno pra{awe na koe do sega ne se gleda kako prioritetno.
Imeno, od pri~ina {to svesta i odnosot kon licata so hendikep se na op{to
poznatoto nivo, postojat golem broj na slu~ai kade deteto voop{to ne e zavedeno
vo mati~nata kniga na rodeni, {to zna~i i dràvata nema nikakvi informacii
za nego. Toa se edna kategorija 'nevidlivi gra|ani' vo na{eto op{testvo. Od
druga strana pak, sostojbata ne e podobra nitu so "evidentiranite", no toa
ve}e e problem na dostapnosta na servisite za licata so hendikep.
Potrebata od konkretna akcija od aspekt na pribirawe na statisti~ki
podatoci e pove}e od jasna. Ne moè da se bara "lek" ako nema "dijagnoza".
Zna~i, ako dràvata prezema odgovornost vo kreiraweto na politikata za
licata so hendikep, prvo mora da ima statisti~ka za licata so hendikep i
vidot na nivniot hendikep. Zatoa, dràvata, edinicite na lokalnata
samouprava, OLH, roditelite i samite lica so hendikep treba da vloàt
zaedni~ki napori vo procesot na razmena na podatoci i kreirawe na realna
slika za pozicijata na licata so hendikep.
2. Komisiii za utvrduvawe hendikep
^len 69
Utvrduvaweto na vidot na hendikepot i stepenot na onevozmoè-
nosta i ote`natosta vo ostvaruvaweto na sekojdnevnite aktivnosti
i funkcii za sekoe lice poedine~no ja vr{i posebna Komisija za
utvrduvawe na hendikep formirana za taa cel.
124
So poseben propis na Ministerstvoto za zdravstvo se formiraat

pet (5) regionalni prvostepeni Komisii za utvrduvawe na hendikep
i nacionalna Komisija za utvrduvawe na hendikep koja vr{i nadzor
i re{ava vo vtor stepen.
^len 70
Postapkata za utvrduvawe na vidot i stepenot na hendikepot,
vremetraeweto, nivoto i kvalitetet na potrebnata asistencijata
moè da ja povede liceto koe smeta deka ima hendikep, negov staratel
ili nadleèn organ.
Postapkata od stav 1 e besplatna za inicijatorot.
Komisijata za utvrduvawe na hendikep raboti spored nacionalite
i me|unarodnite standardi i Me|unarodnata klasifikacija na
funkcii, hendikep i zdravje.
^len 71
Utvrdeniot hendikep moè da bide privremen ili traen.
Liceto so utvrden hendikep dobiva identifikaciona karta koja
mu ovozmoùva ostvaruvawe na pravata po osnov na hendikep.
^len 72
Komisijata za utvrduvawe na hendikep vodi evidencija za site
lica so utvrden hendikep.
Podatocite od stav 1 na ovoj ~len se doverlivi i moàt da se
koristat samo vo slu~ai predvideni so zakon.
Komentar kon del 2: Utvrduvaweto na vidot na hendikepot i stepenot na
onevozmoènost i ote`natost vo ostvaruvaweto na sekojdnevnite aktivnosti
i funkcii, za sekoe lice poedine~no, koe go vr{i posebna Komisija za
utvrduvawe na hendikep formirana za taa cel, e navedeno kako vtor del od
mehanizmot za regulacija. Problemot so nefunkcioniraweto na postoe~kite
Komisii i potrebata od definirawe pod ~ija nadle`nost potpa|aat se ogleda
vo toa {to i pokraj naporite na vladata da go obezbedat nivnoto funkcio-
nirawe, sepak zaradi nivnata postavenost ostanuvaat nefunkcionalni. Vo ovoj
del se pravat napori za razre{uvawe na ovoj problem.
Isto taka, od golemo zna~ewe e pristapot {to go imaat Komisiite za
utvrduvawe na hendikep pri ocenuvaweto na licata so hendikep. Imeno, tie
treba da se vodat od ocenuvaweto na sposobnosta, a ne nesposobnosta na licata
so hendikep, odnosno od mo`nostite a ne od onevozmoènosta na ovie lica.
125
3. Koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite

na licata so hendikep
^len 73
Zaradi potrebata od koordinacija na ministerstvata i drugite
dràvni organi i tela pri implementiraweto na odredbite od ovoj
zakon i aktite {to proizleguvaat od nego, Vladata formira Koordi-
nativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep
(vo ponatamo{niot tekst: Vladino koordinativno telo).
Vladinoto koordinativno telo se sostanuva po potreba, a minimum
edna{ mese~no.
^len 74
Dol`nost na Vladinoto koordinativno telo e da gi koordinira
aktivnostite na ministerstvata i na drugite organi i institucii
za :
- pra{awata od va`nost za eliminirawe na diskriminacijata
protiv licata so hendikep;
- merkite koi {to }e pridonesat za eliminirawe na takvata
diskriminacija;
- merki za sozdavawe i promocija na ednakvite mo`nosti i
celosna participacija na licata so hendikep vo site sferi na
op{testvenoto ìveewe; i
- drugi pra{awa povrzani so implementacijata na odredbite od
ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od nego
^len 75
Vladinoto koordinativno telo se sostoi od 9 ~lena.
Vo Kordinativoto telo po funkcija ~lenuvaat:
- ministerot za trud i socijalna politika
- ministerot za zdravstvo;
- ministerot za transport i vrski;
- ministerot za obrazovanie i nauka;
- ministerot za kultura; i
- ministerot ìvotna sredina i prostorno planirawe.
^lenot na Kordinativoto telo od stav 1 svoite ingerencii moàt
da gi delegiraat na zamenik minister, pomo{nik minister ili
dràven sekretar od relevantnoto ministerstvo.
Vo Vladinoto koordinativno telo po funkcija ~lenuvaat i pret-
sedatelot na Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendi-
kep, direktorot na Fondot za pravata na licata so hendikep i pretse-
126
datelot na Sobranieto na organizaciite na licata so hendikep.

Pretsedatelot na Vladinoto koordinativno telo go imenuva Vla-
data na Republika Makedonija od redot na zamenicite na pretseda-
telot na Vlada ili minister bez resor.
^len 76
Vladinoto koordinativno telo dostavuva izve{taj za svojata
rabota do Vladata po potreba, no najmalku edna{ godi{no.
Izve{tajot prethodno se dostavuva na mislewe do Komisijata
za za{tita na pravata na licata so hendikep i Sobranie na organiza-
cii na lica so hendikep.
Komentar kon del 3: Ve}e postoe~koto Vladinoto koordinativno telo za

izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep so ovoj zakon se redizajnira
i mu se pro{iruva nadle`nosta i negovoto deluvawe, se so cel da prerasne vo
ona {to samiot zbor go ukaùva - koordinator na rabotata na Vladata. Istovre-
meno treba da bide otvoreno za da go slu{ne i glasot na nevladiniot sektor, a
pri toa da ne ja amnestira vladata.
Izmenite {to se predlagaat se vo nasoka na podobruvawe vo funkcio-
niraweto i implementacijata na Standardnite pravila na OON, a isto taka
podrazbira i poaktivno vklu~uvawe na Sobranieto na organizacii na lica so
hendikep kako i prestavnici od instituciite koi gi prestavuvaat mehanizmite
na za{tita (Komisijata) i obezbeduvawe (Fondot). Odredbite za funk-
cionalnata reprezentativnost na ~lenovite na Vladinoto koordinativno telo
se va`ni od pri~ini {to ~lenovite na ova telo treba da imaat pristap kon
informacii i mo} na odlu~uvawe za da moàt efektivno da gi koordiniraat i
implementiraat donesenite odluki.
4. Sobranie na organizacii na lica so hendikep
^len 77
Licata so hendikep imaat pravo na zdruùvawe za ostvaruvawe
na zaedni~kite celi i interesi soglasno vaè~kite pravni propisi
na Republika Makedonija.
Za potrebite od koordinacija na nevladinite organizacii i obez-
beduvawe na u~estvo na licata so hendikep vo kreiraweto na politi-
kite i strategiite za implementacija na ovoj zakon i aktite {to }e
proizlezat od nego, organizaciite na licata so hendikep formiraat
Sobranie na organizacii na lica so hendikep.
127
^len 78
Za potrebite na ovoj zakon terminot organizacija na lica so
hendikep ozna~uva sekoja organizacija, registrirana spored Zakonot
za zdruènija na gra|ani i fondacii, vo koja najmalku 51% od ~leno-
vite se lica so hendikep ili prestavnici na lica so hendikep koi ne
moàt da se zastapuvaat sami i rakovodnata funkcija im pripa|a
na lica so hendikep ili prestavnici na lica so hendikep koi ne moàt
da se zastapuvaat sami.
^len 79
Pravo da ~lenuvaat vo SOLH imaat site organizacii na lica so
hendikep po svoja slobodna volja i ocenka.
Strukturno organizaciite na licata so hendikep vo SOLH se
organizirani spored vidot-genezata na hendikepot od edna strana,
i spored afiniteti, pri~ini, na~ini na rabota i zaedni~ki interes
na licata so hendikep (pove}estrukturni grupi) od druga strana.
^len 80
SOLH ima status na pravno lice, a negovata rabota e od javen
interes za Republika Makedonija.
SOLH donesuva svoja Povelba na principi i dolgoro~na i kratko-
ro~na Programa za rabota.
SOLH donesuva Statut vo koj se ureduva na~inot na negovoto
rabotewe i negovite organi i tela.
^len 81
Soglasno so ovoj zakon SOLH gi ima slednite nadle`nosti:
- gi pretstavuva interesite na licata so hendikep kako vo zemjata
taka i vo stranstvo;
- u~estvuva vo kreiraweto na politikite, programite i strategii-
te za implementacija na ovoj zakon i aktite {to proizlezleguvaat
od nego;
- delegira svoi ~lenovi vo Vladinoto koordinativno telo, Komi-
sijata za za{tita na pravata na licata so hendikep, Upravniot odbor
na Fondot za pravata na licata so hendikep i drugi tela;
- dava mislewe po izve{taite za rabotata na Vladinoto koordina-
tivno telo, Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep,
Fondot za pravata na licata so hendikep i drugi tela;
- inicira i prevzema aktivnosti na nacionalno i lokalno nivo so
cel za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep; i
- informira, dava mislewa i preporaki kon nadle`ni organi i
organizacii za pra{awa od interes na licata so hendikep.
128
^len 82
Sredstva za svojata rabota SOLH gi obezbeduva:
- ~lanarina od organizaciite ~lenki;
- od sredstvata na Fondot za pravata na licata so hendikep; i
- drugi izvori na sredstva.
^len 83
SOLH donesuva izve{taj za prezemenite aktivnosti i celishod-
nosta na istite na godi{no nivo.
Finansiski izve{taj za tekovnata godina i predlog buxet za idnata
godina SOLH dostavuva do Fondot za pravata na licata so hendikep.
So cel informirawe na SOLH finansiskiot izve{taj za tekov-
nata godina prethodno go dostavuva i do Vladinoto koordinativno
telo i Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep
Komentar kon del 4: Ovoj del ne zna~i vostanovuvawe na novo telo, tuku e
vsu{nost prestruktuirawe na postoe~kite sojuzi na organizaciite na lica so
hendikep vo soglasnost so me|unarodnite standardi i aktuelni preporaki od
European Disability Forum (EDF). So na~inot na organizacija }e se postigne celta,
"EDINSTVEN GLAS" na organizaciite na lica so hendikep, cel koja samite
organizacii (postoe~ki i novoformirani) si ja postavija u{te vo 2003 godina.
Praktika na site dràvi-~lenki na EU e da imaat vospostaveno Soveti /
sobranija od ovoj tip i Republika Makedonija kako dràva pretendent za
~lenstvo vo EU }e bide obvrzana da vospostavi SOLH. Treba da se napomene
deka, ovoj proces e ve}e zapo~nat preku EDF.
Zada~a na SOLH e da ja koordinira rabotata na OLH i pretstavuva partner
na Vladata i me|unarodnite subjekti. Vodeni od osnovniot princip "Ni{to za
nas, bez nas" SOLH treba da osiguri aktivna participacija na licata so
hendikep (preku svoite OLH) vo sferata na odlu~uvawe za site pra{awa od
niven interes. Ova Sobranie prestavuva kontrapart na Vladinoto koordina-
tivno telo i ja vr{i koordinacija na nivo na samite organizacii na licata so
hendikep.
Sobranieto se regulira so ovoj zakon zatoa {to prestavuva klu~na alka vo
celosniot mehanizam, i reprezentativnosta i finansiraweto na ova telo
potrebno e da bidat zagarantirani so odredbite od istiot.
129
V. MEHANIZAM NA ZA[TITA
Potrebata od vostanovuvawe na mehanizam za za{tita e pove}e

od evidentna. Licata so hendikep ~estopati se izloèni na dis-
kriminacija po odnos na hendikep poradi niskoto nivo na svest,
kako kaj gra|anite taka i vo instituciite na sistemot. Zatoa,
Komisija koja }e raboti na predloèniot princip, za{tita pri
povreda od op{ti akti, "advokat"pri individualni povredi i
podigawe na svesta vo isto vreme, za kratko vreme od vospostavuva-
weto }e go opravda svoeto postoewe. Ova e novina vo na{iot
sistem, kreirana spored postoe~kata Disability Right Commission vo
Anglija. Praktikata pokaùva deka vo dràvite kade postoi vakvo
telo stepenot na za{tita i pristapot na dràvata i gra|anite
e mnogu popozitiven i otvoren za potrebite na licata so hendikep
otkolku vo dràvi koi za{titata ja re{avaat na drug na~in ili
voopo{to ne ja re{avaat.
Isto taka, ulogata na Komisijata e od golemo zna~ewe kako za
grupata ~ii prava gi za{tituva, taka i za razvojot na demokrati-
jata i naporite na Republika Makedonija za sistemsko re{avawe
na pra{aweto za za{tita na pravata i dsotinstvoto na licata
so hendikep.
Nadle`nostite na Komisijata ovozmoùvaat kontrola i vo
zatvorenite institucii kade ~estopati se prekr{uvaat pravata
i se naru{uva dostoinstvoto na lucata so hendikep, kako i kon-
tinuirano pratewe na promenite na zakonsata regulativa koja
navleguva vo sferata na hendikepot. So cel Komisijata da ne bide
"tigar bez zabi", neophodno e prezemawe na merki od strana na drà-
vata, so cel obezbeduvawe na impemenatacijata na preporakite na
Komisijata .
Mnogu va`na aktivnost na Komisijata e podignuvaweto na
svesta za vklu~uvawe na licata so hendikep vo sevkupnoto op{tes-
tveno ìveewe. Aktivnost od vakov tip dosega e prevzemena samo
od strana na organizaciite koi rabotat na poleto na hendikep.
No, za pozitiven trend vo ovaa nasoka, neophodna e kontinuirana
edukacija na gra|anite i "potsetuvawe" deka i licata si hendikep
se del od na{eto sekojdnevie.
Zatoa, postoeweto na Komisijata za za{tita na pravata na
licata so hendikep e "srceto" na ovoj zakon.
130
1. Komisija za za{tita na pravata na licata so hendikep
^len 84
Zaradi potreba od efikasna i efektivna za{tita na pravata i
dostoinstvoto na licata so hendikep so odredbite od ovoj zakon se
formira Komisija za za{tita na pravata na licata so hendikep (vo
ponatamo{niot tekst: Komisijata).
^len 85
Komisijata e sostavena od pretsedatel i ~etiri ~lena.
^lenovite se imenuvaat od strana na Sobranieto na predlog na
Vladata po prethodno pribaveno mislewe od SOLH, za vreme od pet
godini.
^len 86
^len na Komisijata moè da bide lice koe {to ima visoko obrazo-
vanie i najmalku {est godini iskustvo vo rabotewe vo oblasta na
za{tita na pravata na gra|anite.
Pri imenuvaweto na ~lenovite na Komisijata se zapazuva sood-
vetno u~estvoto na licata so hendikep.
^lenot na Komisijata svojata funkcija ja izvr{uva profesional-
no i istata e nespoiva so vr{ewe na druga javna funkcija.
^len 87
Komisijata vo za{titata na pravata i dostoinstvoto na licata
so hendikep raboti na:
- za{tita od povredi predizvikani so op{ti akti;
- davawe pravna pomo{ i zastapuvawe pri individualni povredi
predvideni so ovoj zakon i aktite {to proizleguvaat od nego;
- podignuvawe na javnata svest i promocija na predmetot na za{-
tita na ovoj zakon; i
- sledewe na implementacijata na ovoj zakon i aktite {to proiz-
leguvaat od nego.
^len 88
Komisijata gi ima slednive nadle`nosti:
- podgotvuva i inicira donesuvawe op{ti akti i komentira i
inicira donesuvawe izmeni na ve}e postoe~ki op{ti akti;
- komentira i inicira donesuvawe izmeni na ve}e postoe~ki
op{ti akti;
- do vladinite institucii dava preporaki za prakti~na primena
131
na op{tite akti od aspekt na za{tita na pravata i dostoinstvoto

na licata so hendikep;
- vr{i sogleduvawa na situacijata vo instituciite koi zgriù-
vaat ili dnevno opsluùvaat lica so hendikep;
- podnesuva barawe za zabrana na vr{ewe na dejnost vo slu~aj na
te{ko prekr{uvawe na odredbite od ovoj zakon i aktite {to proizle-
guvaat od nego;
- dava pravna pomo{ i zastapuva vo slu~aj na edna ili pove}e povre-
di na predmetot na za{tita na ovoj zakon pri individualni slu~ai;
- se javuva kako stranka vo spor vo slu~aj koga toa e od javen interes
ili se odnesuva na pogolema grupa na gra|ani;
- prezema inicijativa pred nadle`nite organi za formalna istraga
so obezbedena asistencija na soodvetni slu`bi pri postoewe na
osnovano somnenie za prekr{uvawe na odredba od ovoj zakon i aktite
koi proizleguvaat od nego;
- predupreduva za neusoglasenost na raboteweto na subjektite so
odredbite od ovoj zakon i prevzema aktivnosti za otstranuvawe na
poso~enite nedostatoci;
- prezema istraùvawa, izgotvuva i obznanuva analizi i programi
so cel promocija na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep i
- prezema edukativni aktivnosti so cel promocija na postoe~kiot
i idniot pridones na licata so hendikep vo sevkupniot potencijal i
raznolikosta na op{testvoto.
^len 89
Komisijata donesuva svoj Pravilnik za rabota, Delovnik za rabota,
Plan i programa za rabota, Pravna strategija i Upatstva za na~inite
na za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep.
Komisijata formira stru~na slu`ba i nazna~uva sekretar koj
rakovodi so istata.
^len 90
Rabotata na Komisijata e javna.
Sredstva za rabota na Komisijata se obezbeduvaat od Fondot za
pravata na licata so hendikep.
^len 91
Komisijata edna{ godi{no podnesuva izve{taj za svojata rabota
do Sobranieto na Republika Makedonija.
Izve{tajot prethodno se dostavuva na mislewe do SOLH i do
Fondot za pravata na licata so hendikep.
Izve{tajot osobeno sodrì:
- informacija za aktivnostite prezemeni od strana na Komisijata
132
poedine~no ili vo sorabotka so drugi institucii;

- op{to istraùvawe za razvojot na pra{awata vo nadle`nost na
Komisijata;
- plan za aktivnostite na Komisijata vo idnata godina;
- finansiski izve{taj za tekovnata godina i
- predlog buxet za idnata godina.
2. Za{tita na lokalno nivo
^len 92
Organite na lokalnata samouprava pri ostvaruvawe na efektivna
za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep formiraat
soveti ili aktivno sorabotuvaat so postoe~kite lokalni organizacii
na lica so hendikep.
Sovetot na lokalnata samouprava formira rabotno telo za sora-
botka so sovetite ili lokalnite organizacii na lica so hendikep od
stav 1 na ovoj ~len.
Komentar kon del 2: Sistemot vospostaven na nacionalno nivo treba da se
“simne po vertikala” i da ja otslikuva situacijata i vo lokalnite sredini. Od
tie pri~ini ovoj zakon treba da ostavi prostor kon vostanovuvaweto na telo/
individua koe }e u~estvuva vo lokalnite soveti (i }e ima sovetodavna uloga)
i }e dava komentari/ mislewa za pra{awata vo vrska so licata so hendikep.
Postoi potreba od razrabotka na mehanizmot na povrzuvawe (komunikacija)
na lokalnite i nacionalnite aktivnosti pri za{titata na pravata i
dostoinstvoto na licata so hendikep kako na vladino taka i na nevladino nivo
(soglasno Agenda 22). Ova e od osobena va`nost zatoa {to vo Republika
Makedonija kako mala dràva, pove}eto lokalni aktivnosti poradi svojata
edinstvenost se istovremeno i nacionalni.
3. Pravo na javna tu`ba
^len 93
Vo slu~aj na prekr{uvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so
hendikep, predvideni so ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od nego,
organizaciite na lica so hendikep imaat pravo vo ime na svoite ~lenovi
i vraboteni da se javat kako stranka vo konkreten sudski spor.
Komentar kon del 3: Ovoj institut koj poteknuva od anglo-saksonskiot

praven sistem se spomnuva vo ovoj del na zakonot so cel da se zajakne za{titata
na pravata na licata so hendikep so u{te eden raspolo`liv resurs. Ova e
restriktivno sfa}awe na institutot javna tu`ba (actio popularis). Imeno,
javnata tu`ba vo ovoj slu~aj pretstavuva pravo na organizaciite na lica so
hendikep vo ime na svoite ~lenovi i vraboteni da podnesat tu`ba vo slu~ai
koga smetaat deka ima povreda na nivnite prava i dostoinstvo.
133
VI. MEHANIZAM ZA OBEZBEDUVAWE
Se so cel da ne ostane zakonot "mrtvo slovo na hartija", predla-

ga~ot poso~uva modus za finansirawe na implementacija na istiot
i aktite koi }e proizlezat od nego. Od tie pri~ini, Fondot za
pravata na licata so hendikep, koj se formira za ovaa cel, e predviden
da bide finansiski servis na sistemot, odnosno na klu~nite organi
koi {to se vostanovuvaat so ovoj zakon. Predvidena e i mo`nost za
finansiska podr{ka i na NVOi preku programski aktivnosti.
Sredstvata od Fondot ke bidat alocirani spored prethodno
predloèna programa i plan za rabota, kako ne bi predizvikalo
buxetski implikacii. Na ovoj na~in }e se izleze od "ma|epsaniot
krug" i parite {to dosega bea nameneti za podobruvawe na statu-
sot na licata so hendikep }e se iskoristuvaat spored strate{ki
postaveni celi i kapitalni investicii {to podrazbira etapno
re{avawe na najgorlivite problemi na licata so hendikep na
dràvno nivo kako {to se pristapnost, javen prevoz, vrabotuvawe,
domuvawe i sl. Nadvore{nite investicii koi ne vleguvaat direk-
tno vo Fondot, pretstavuvaat mo`nost za dopolnitelno i direk-
tno vloùvawe vo kapitalni proekti.
Nesporno e deka vo soglasnost so postoe~koto re{enie vo Zako-
not za igri na sre}a i zabavni igri sredstvata od igri na sre}a se
prihod na Buxetot na RM i 50% od istite treba da se koristat
za finansirawe na godi{nite programi na organizaciite na lica
so hendikep, programi za sport i Crven Krst na RM, no ne e jasno
zo{to e daden limit "ne pomalku od 60 i ne pove}e od 120 milioni
denari". Fakti~ata situacija pokaùva deka od istite se koris-
tat samo 10,6%. Samo za informacija, prihodot realizaran vo
minatata godina (2005) iznesuva 705 milioni denari.
Ovoj Fond ne smee da se pretvori vo svojata sprotivnost - namesto
da gi {tedi i naso~uva da gi "jade" sredstvata nameneti za licata
so hendikep. Tokmu zatoa se predviduva "skromna" i efektivna
postavenost na Fondot.
Fondot podnesuva izve{taj do Sobranieto zatoa {to finansis-
koto rabotewe na ovaa telo bara pogolema transparentnost i
istoto ja ceni celishodnosta na raspredelbata na sredstvata na
Fondot.
134
1. Fond za pravata na licata so hendikep
^len 94
Zaradi potreba od obezbeduvawe na sredstva za implementacija
na ovoj zakon i mehanizmite predvideni so nego se osnova Fond za
pravata na licata so hendikep (vo ponatamo{niot tekst: Fondot).
Fondot ima svojstvo na pravno lice.
^len 95
Fondot gi steknuva svoite prihodi od:
- po osnov na dobivki od igri na sre}a (50% od vkupnite prihodi);
- Buxetot na RM;
- krediti;
- nadvore{ni investicii;
- donacii, legati; i
- drugi prihodi.
^len 96
Fondot, vrz osnova na na~elata na efikasno, efektivno i ekonomi-
~no koristewe gi distribuira svoite sredstva na sledniov na~in:
- za funkcionirawe na Fondot;
- za funkcionirawe na Komisijata za za{tita na pravata na licata
so hendikep;
- za poddr{ka na rabotata na SOLH;
- za finansirawe na programi na organizaciite na licata so
hendikep; i
- za kapitalni investicii za unapreduvawe na polo`bata na licata
so hendikep.
^len 97
So Fondot upravuva Upraven odbor na Fondot (vo ponatamo{niot
tekst: Upraven odbor).
Upravniot odbor se sostoi od 11 ~lena koi gi imenuva Vladata na
Republika Makedonija za vreme od pet godini i toa:
- pet pretstavnici na SOLH;
- dvajca pretstavnici na Ministerstvoto za trud i socijalna politika;
- dvajca pretstavnici na Ministerstvoto za finansii; i
- dvajca pretstavnici na Komisijata za za{tita na pravata na licata
so hendikep.
Upravniot odbor se sostanuva po potreba, no najmalku {est pati vo
tekot na godinata.
135
^len 98
Upravniot odbor na Fondot gi vr{i slednite raboti:
- ja sproveduva politikata na razvoj i unapreduvawe na za{titata
na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep;
- donesuva Statut na Fondot;
- donesuva programa i plan za rabota;
- donesuva akti za organizacija i sistematizacija na Fondot;
- utvrduva Buxet i zavr{na smetka na Fondot;
- usvojuva godi{en izve{taj za raboteweto na Fondot;
- razgleduva pra{awa, izve{tai, informacii i drugi materijali
vo vrska so sostojbite i problemite vo vrska so za{titata na pravata
na licata so hendikep;
- donesuva programa za investicioni vloùvawa vrz osnova na
utvrdeni prioriteti za za{tita na licata so hendikep i
- imenuva i razre{uva direktor na fondot i vr{i i drugi raboti
utvrdeni so zakon i statutot na Fondot.
Upravniot odbor na fondot gi donesuva odlukite so mnozinstvo
na glasovi od vkupniot broj na ~lenovi.
^len 99
Rakovoden organ na Fondot e direktorot.
Direktorot go imenuva Upravniot odbor po pat na javen konkurs,
za vreme od pet godini bez pravo na reizbor.
Soglasnost na odlukata za imenuvawe na direktorot na fondot
dava Vladata na Republika Makedonija.
^len 100
Za vr{ewe na stru~ni i administrativni raboti na Fondot se

formira Sekretarijat na Fondot (vo ponatamo{niot tekst: Sekre-
tarijat). Ulogata na rabotovoden organ na Sekretarijatot ja vr{i
direktorot na fondot.
^len 101
Rabotata na Fondot e javna.
Fondot podnesuva Godi{en izve{taj za svojata rabota do Vladata
na Republika Makedonija.
Godi{niot izve{taj prethodno se dostavuva na mislewe na
Vladinoto koordinativno telo i SOLH.
Izve{tajot osobeno sodrì:
- izve{taj za celishodnosta na aktivnostite prezemeni od strana
na Fondot poedine~no ili vo sorabotka so drugi institucii;
136
- plan za aktivnostite na Fondot vo idnata godina;

- finansiski izve{taj za tekovnata godina; i
- buxet za idnata godina.
Revizija na materijalnoto i finansisko rabotewe na Fondot se
vr{i soglasno so Zakonot za dràvnata revizija.
2. Nacionalna strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na

licata so hendikep vo Republika Makedonija
^len 102
Za potrebite na implementacijata na odredbite od ovoj zakon i
aktite koi proizleguvaat od nego Vladata donesuva Nacionalna
strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep
vo RM (vo ponatamo{niot tekst: Nacionalnata strategija).
Sostaven del na Nacionalnata strategija e Nacionalniot plan
za akcija.
Vo rabotnata grupa za izgotvuvawe na Nacionalnata strategija
u~estvuvaat prestavnici na Komisijata za za{tita na pravata na
licata so hendikep i SOLH.
^len 103
Nacionalna strategija se donesuva za period od {est godini.
Nacionalniot plan za akcija se donesuva za period od {est
godini, a se revidira na sekoi dve godini.
^len 104
Vladata izgotvuva godi{en izve{taj za napredokot vo sprovedu-
vaweto na Nacionalnata strategija i Nacionalniot plan za akcija
i javno go obznanuva.
Vo izrabotkata na izve{tajot od stav 1 na ovoj ~len u~estvuva
Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep i Vladinoto
koordinativno telo.
^len 105
SOLH zavzema stav i izgotvuva sogleduvawe po izve{tajot od
prethodniot ~len.
SOLH go obznanuva sogleduvaweto po izve{tajot od prethodniot
~len, go dostavuva do svoite ~lenki i relevantnite institucii i
organizacii vo zemjata i stranstvo.
137
Komentar kon del 2: Vo ovoj del e regulirano donesuvawe i implementacija

na Nacionalnata strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so
hendikep vo RM kako i podnesuvawe na vladini izve{tai i paralelni sogledu-
vawa od nevladiniot sektor. Nacionalnata strategija se donesuva za period
od {est godini, no se menuva spored konkretnite uslovi na terenot, pa zatoa,
sostaven del na strategijata e nacionalniot plan za akcija koj se donesuva za
period od {est godini, no se revidira na sekoi dve godini. So samoto toa (po-
stoe~kata) Nacionalna strategija nema da bide samo deklarativna, odnosno
so akcioniot plan }e se operacionalizira i to~no, so krajni rokovi, vremenski
}e se ograni~i implementiraweto na predvidenite aktivnosti vo praksa.
Sekako, redefiniraweto na Nacionalnata strategija treba voedno da bide
operacionalizacija na ovoj zakon a nacionalniot plan za akcija e vsu{nost
odmeruvawe na kapaciteotot na dràvata, kolku e "mo}na" da ovozmoì
implementacija na odredbite {to proizleguvaat od ovoj zakon.
138
VII. KAZNENI ODREDBI
Vo ovoj del se predvideni kaznenite odredbi koi, vo odnos na

postoe~kite za ovoj tip na zakonska regulativa, se predviduvaat
da bidat povisoki i so kvalifikatoren element.
Sankciite predvideni so ovie odredbi se delat na dva tipa: pari~-
ni (sredstva koi bi se dobivale od izvr{uvaweto na kaznite bi se
slevale vo Fondot koj{to ponatamu bi gi alociral namenski.); i
drugi (vospitno-za{titni), postaveni na tri nivoa. Prvo, parape-
nalni sankcii ("perewe na grevovite"); vtoro, restitucija odnosno
pokraj kaznata ispravuvawe na situacijata; i treto, odzemawe na
licenci i dozvoli (na primer kaj: arhitektite, grade`nicite itn).
^len 106
Toj {to }e mu ograni~i prava na lice so hendikep utvrdeni so
Ustavot, zakon ili so ratifikuvan me|unaroden dogovor, za krivi~no
delo }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na
slu`bata }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.
^len 107
Toj {to }e mu odzeme delovna sposobnost na lice so hendikep,
bez pri toa da bide sprovedena so zakon utvrdena postapka, sprotivno
na ~len 11 od ovoj zakon }e se kazni za krivi~no delo so zatvor od
edna do tri godini.
slu`bata }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
^len 108
Toj {to protivpravno }e li{i od sloboda lice so hendikep spro-
tivno od odredbite na ~len 12 od ovoj zakon }e se kazni za krivi~no
delo so zatvor do tri godini.
slu`bata }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
139
^len 109
Toj {to }e podloì na ma~ewe ili nehumano i poniùva~ko posta-
puvawe i kaznuvawe lice so hendikep vo smisol na odredbite na
~len 13 od ovoj zakon }e se kazni za krivi~no delo so zatvor od edna
do pet godini.
slu`bata }e se kazni so zatvor od najmalku tri godini.
Ako poradi deloto od stav 1 liceto so hendikep go izgubi ìvotot
ili nastapila te{ka telesna povreda ili drugi osobeno te{ki
posledici storitelot }e se kazni so zatvor od tri do deset godini.
^len 110
Toj {to }e podloì na medicinski ili nau~en eksperiment lice
so hendikep bez nivna slobodno izrazena volja }e se kazni za krivi~no
delo so zatvor od najmalku tri godini.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`-
bata }e se kazni so zatvor od najmalku pet godini.
^len 111
Toj {to }e go ograni~i pravoto na maj~instvo, posvojuvawe i stara-
telstvo na lice so hendikep }e se kazni za krivi~no delo so pari~na
kazna ili so zatvor do tri godini.
bata }e se kazni so zatvor od edna do pet godini.
^len 112
Toj {to }e go ograni~i pravoto na kulturno, sportsko, religiozno
i op{testveno izrazuvawe na svoite stavovi, afiniteti i sposobno-
sti lice so hendikep }e se kazni za krivi~no delo so pari~na kazna
ili so zatvor do edna godina.
^len 113
Toj {to }e go povredi dostoinstvoto na lice so hendikep preku
sozdavawe na neprijatelska, zakanuva~ka i degradira~ka okolina i
atmosfera }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
bata }e se kazni so zatvor do edna godina.
140
^len 114
Toj {to na bilo kakov na~in }e predizvika voznemiruvawe na
lice so hendikep soglasno odredbite na ~len 18 od ovoj zakon }e se
kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
slu`bata }e se kazni so zabrana na vr{ewe na dejnost i kazna zatvor
od edna do tri godini.
Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice }e se kazni so pari~na
kazna.
141
VIII. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
Vo ovoj del se reguliraat idnite ~ekori na dràvata {to treba

da gi prevzeme, se so cel, da se sozdadat dobri preduslovi za imple-
mentirawe na ovoj zakon i negovo harmonizirawe so ve}epostoe~ka-
ta pravna regulativa.
Su{tinata na ovoj tip na zakoni (seopfatni, generalni) e {to
treba da predizvikaat donesuvawe na redica zakonski i podzakonski
akti, kako i soodvetni promeni vo postoe~kata regulativa. Za toa
da moè uspe{no da se implementira, ovoj zakon predviduva ekstenzi-
ven rok vo traewe od pet godini. Sepak, pokraj prvi~noto vostanovu-
vawe na telata koi go prestavuvaat mehanizmot za regulacija vo
postapnosta na donesuvawe na novata zakonska regulativa, najgolema
uloga }e odigra usoglasuvaweto na novata Strategija i Akcionen
plan, vo koj }e se predvidat nositelite i pobliskite rokovi za imple-
mentacija na novata regulativa
Pri tolkuvaweto na odredbite od ova poglavje mora da se zeme vo
predvid deka se predlaga podolg vremenski period za imlementacija
na pooddleni odredbi i vostanovuvawe na novite organi i tela.
Predlaga~ot na zakonot go zema vo predvid kapacitetot na
dràvata, razpolo`livite ~ovekovi resursi, kako i ekonomskata
mo} / nemo}. No, so kandidatskiot status za EU, Makedonija sekako
}e treba da se dviì kon ekonomska stabilnost i }e mora na svoite
gra|ani da im obezbedi ekonomska sigurnost.So rastot na ekonom-
skata mo} na dràvata raste i mo`nosta i raspolo`livite
finansiski resursi za imlementacija na ovoj zakon. So fiskalizacija-
ta }e se namaluvi na sivata ekonomija, a ke porasne Buxetot na RM.
Sive ovie pokazateli }e bidat vodilka spored koja }e se izgotvi
Nacionalnata strategija, a promenata na ekonomskite tekovi redo-
vno }e se nadograduva preku Akcioniot plan pri negovoto revidirawe.
^len 115
Redovnata godi{na Programa za zgolemuvawe na svesta na op{te-

stvoto za licata so hendikep, nivnite prava i dostoinstvo od ~len 7
na ovoj zakon Vladata na Republika Makedonija za prv pat }e ja donese
vo prvata naredna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
142
^len 116
Asistencijata vo ostvaruvaweto na delovnata sposobnost na licata
so mentalen hendikep, Republikata e dol`na da ja usoglasi so
odredbite od ovoj zakon vo rok od edna godina od vleguvaweto vo sila
na ovoj zakon.
^len 117
Aktot koj utvrduva koi zdravstveni uslugi {to ne se opfateni so
zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe, a se va`ni za sanirawe i
podobruvawe na zdravstvenata sostojba na licata so hendikep, se
smetaat za osnovni zdravstveni uslugi Ministerstvoto za zdravstvo
}e go donese vo prvata naredna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon.
^len 118
Programata za zdravstveno vospituvawe, higiensko-tehni~ki i
zdravstveni merki za prevencija na hendikepot od ~len 22 na ovoj
zakon Vladata na Republika Makedonija }e ja donese vo prvata nared-
na godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 119
Mreàta na centri i timovi za rana detekcija i kontinuirano
sledewe na razvoj na decata so rizik od ~len 23 od ovoj zakon, Minis-
terstvoto za zdravstvo }e ja vospostavi vo rok od tri godini od vle-
guvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 120
Nacionalnite programi za rehabilitacija i pravoto na besplatna
medicinska rehabilitacija kako i patrona`niot servis za kontinui-
rana medicinska nega i rehabilitacija od ~len 24 od ovoj zakon, Repu-
blikata }e gi izgotvi i napravi dostapni za korisnicite vo rok od
tri godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 121
Ministerstvoto za zdravstvo i Fondot za zdravstvo, propisite
koi se odnesuvaat na dostapnost na pomagalata na licata so hendikep,
kako i pravoto na platena pridru`ba od ~len 25 na ovoj zakon }e gi
usoglasi so odredbite od ovoj zakon vo rok od dve godini od negovoto
vleguvaweto vo sila.
143
^len 122
Republikata i edinicite na lokalnata samouprava }e obezbeduvat
soodvetna participacija i zastapenost na licata so hendikep, pret-
stavnici na nivnite semejstva i nivnite organizacii, vo procesot
na kreirawe i sproveduvawe na aktivnostite za zdravstvena za{ti-
ta i rehabilitacija na licata so hendikep vo rok od tri godini od
vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 123
Vladata, propisite od ~len 34 na ovoj zakon za unapreduvawe na
pristapnosta i dostapnosta na obrazovnite institucii, transportot
i smestuvaweto na u~enicite so hendikep, obezbeduvaweto stimula-
tivni merki (kvoti, stipendii, osloboduvawe od participacija itn.)
za u~enicite so hendikep, dostapnost na obrazovnite programi i koris-
tewe na tehni~ko-tehnolo{ki audio-vizuelni sredstva za potrebite
spored vidot i stepenot na hendikep i dr. }e gi donese najdocna vo rok
od od tri godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 124
Republikata, Zakon za vrabotuvawe na lica so hendikep, usoglasen
so odredbite na ovoj zakon, kako i Akcioniot plan za implementacija
na zakonot, }e gi donese najdocna vo rok od edna godini od vleguvawe-
to vo sila na ovoj zakon.
Organite na edinicite na lokalnata samouprava vo lokalnite
programi za razvoj, vo koi }e predvidat merkite za stimulirawe na
vrabotuvaweto na licata so hendikep soglasno ~len 37 na ovoj zakon,
}e gi donesat najdocna vo rok od dve godini od vleguvaweto vo sila
na ovoj zakon.
^len 125
Agencijata za vrabotuvawe, aktite vo vrska so vrabotuvaweto
na lica so hendikep }e gi usoglasi so odredbite na ovoj zakon vo rok
od dve godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 126
Raboteweto na Posebeniot fond za obezbeduvawe na uslovi za
rabotno osposobuvawe, vrabotuvawe i rabotewe na licata so hendi-
kep }e se usoglasi so odredbite na ovoj zakon, vo rok od dve godini
od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
144
^len 127
Republikata preku Ministerstvoto za trud i socijalna politika
propisite koi se odnesuvaat na socijalna pari~na pomo{, postojana
pari~na pomo{ po osnov na hendikep, pomo{ i nega od drugo lice,
poddr{ka na semejstvata na licata so hendikep utvrdeni vo ~len 45
od ovoj zakon }e gi usoglasi so odredbite na ovoj zakon najdocna vo
rok od od dve godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 128
Republikata, mreàta na posebni regionalni timovi za socijalna
rehabilitacija od ~len 50 na ovoj zakon, kako i mreàta od servisi
za li~na asistencija od ~len 51 na ovoj zakon }e gi vospostavi naj-
docna vo rok od tri godini od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 129
Mreàta od centri za dnevno prifa}awe i nega na licata so hen-
dikep od ~len 52 stav 1 na ovoj zakon Republikata }e ja vospostavi
najdocna vo rok od dve godini od donesuvaweto na ovoj zakon.
Formite na inicirawe i poddr{ka na alternativnite centri za
poddr{ka na licata so hendikep od ~len 54 stav 2 na ovoj zakon Repub-
likata }e gi opredeli najdocna vo rok od tri godini od donesuvaweto
na ovoj zakon.
^len 130
Ministerstvoto za trud i socijalna politika uslovite i na~inot
za prifa}awe i ìveewe na licata so teòk, najteòk i kombiniran
hendikep vo specijalni ustanovi soglasno ~len 53 na ovoj zakon }e
gi regulira najdocna vo rok od tri godini od donesuvaweto na ovoj
zakon.
^len 131
Ministerstvoto za transport i vrski i Ministerstvoto za
ìvotna sredina i prostorno planirawe, propisite so koi }e se
obezbeduva nepre~eno dvièwe i arhitektonski dostapna okolina
za licata so hendikep }e gi donesat najdocna vo rok od tri godini po
donesuvaweto na ovoj zakon.
Ministerstvoto za transport i vrski i programata za identi-
fikuvawe i postepeno otstranuvawe i nadminuvawe na postoe~kite
arhitektonski barieri }e ja donese najdocna vo rok od {est meseci
po donesuvaweto na propisite od stav 1 na ovoj ~len.
145
Edinicite na lokalnata samouprava detalnite urbanisti~ki

planovi }e gi usoglasat so odredbite na ovoj zakon vo rok od edna
godina po donesuvaweto na propisite od stav 1 na ovoj ~len.
^len 132
Republikata, Ministerstvoto za transport i vrski i Minister-
stvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i edinicite na
lokalnata samouprava propisite od ~len 56 i 57 na ovoj zakon }e gi
donesat vo rok od tri do pet godini od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 133
Ministerstvoto za pravda }e predloì izmeni i dopolnuvawa na
izbornata regulativa vo soglasnost so ~lenovite 58, 59 i 60 od ovoj
zakon najdocna edna godina po negovoto vleguvawe vo sila.
Ministerstvoto za pravda }e predloì izmeni i dopolnuvawa na
Zakonot za referendum i drugi oblici na neposredno izjasnuvawe
na gra|anite vo soglasnost so ~len 60 stav 1 od ovoj zakon najdocna
edna godina po negovoto vleguvawe vo sila.
^len 134
Ministerstvoto za kultura svojata godi{na programa usoglasena
so odredbite na ~len 64 na ovoj zakon }e ja donese vo prvata naredna
godina po donesuvawe na ovoj zakon.
Ministerstvoto za kultura i kulturnite institucii konkretnite
merki za ovozmoùvawe na pristap, sledewe i razbirawe na kultur-
nite sodrìni od strana na licata so hendikep }e zapo~ne da gi
sproveduva najdocna {est meseci po donesuvawe na propisite koi
}e gi reguliraat ovie pra{awa.
^len 135
Agencijata za mladi i sport svojata godi{na programa usoglasena
so odredbite na ~len 65 na ovoj zakon }e ja donese vo prvata naredna
godina po donesuvawe na ovoj zakon.
Organizatorite na sportskite natprevari konkretnite merki za
ovozmoùvawe na pristap, transport, sledewe i li~na bezbednost
na posetitelite so hendikep }e zapo~nat da gi sproveduvaat najdocna
{est meseci po donesuvawe na propisite koi }e gi reguliraat ovie
pra{awa.
Podzakonski akt od stav 2 na ovoj ~len go donesuva resornoto
ministersvo vo rok od edna godina od donesuvaweto na ovoj zakon.
146
^len 136
Zakonot za popis na naselenieto, stanovite i doma}instvata (Sl.
vesnik na RM br. 25/94 i 43/02) }e se usoglasi so odredbite na ovoj
zakon vo rok od edna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon i
odredbite od ~lenovite 66, 67 i 68 }e po~nat da se primenuvaat od
prviot nareden popis vo RM.
^len 137
Ministerstvoto za zdravstvo, propisite so koi se regulira rabo-
teweto na Komisiite za utvrduvawe na hendikep i nacionalna
Komisija za utvrduvawe na hendikep }e gi donese vo rok od edna
godina od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 138
Postojnoto Vladino koordinativno telo za izedna~uvawe na
mo`nostite na licata so hendikep }e zapo~ne da funkcionira
soglasno odredbite na ovoj zakon vo rok od edna godina od donesu-
vaweto na ovoj zakon.
^len 139
Sobranieto na organizacii na lica so hendikep svoeto
osniva~koto sobranie }e go odrì najdocna vo rok od {est meseci
od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 140
Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep }e zapo~-
ne so svoeto rabotewe najdocna vo rok od edna godina od donesuvawe-
to na ovoj zakon.
^len 141
Fondot za pravata na licata so hendikep }e zapo~ne da
funkcionira vo rok od edna godina od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 142
Nacionalna strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata
so hendikep vo RM, Vladata na RM }e ja usoglasi so odredbite na
ovoj zakon vo rok od {est meseci po donesuvawe na ovoj zakon.
147
^len 143
Aktite koi proizleguvaat od odredbite na ovoj zakon za koi {to
ne e predviden podolg vremenski rok treba da bidat doneseni edna
godina po donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 144
Ovoj zakon vleguva vo sila 15 den od denot na objavuvaweto vo
,,Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a se primenuva edna
godina po vleguvaweto vo sila.
148
Obrazloènie na predlogot na zakonot
5.3. OBRAZLO@ENIE NA PREDLOGOT NA

ZAKON ZA ZA[TITA NA PRAVATA NA
LICATA SO HENDIKEP - PREKU GRA\ANSKA
INICIJATIVA
USTAVEN OSNOV ZA DONESUVAWE NA ZAKONOT
Ustaven osnov za donesuvawe na zakonot e sodràn vo odredbata

na ~len 68 stav 1 alinea 2 od Ustavot na Republika Makedonija spored
koj Sobranieto na Republika Makedonija donesuva zakoni.
Ustaven osnov za pokrenuvawe na inicijativa e sodràn vo ~len
71 stav 2 od Ustavot na Republika Makedonija spored koj zdruènie
na gra|ani moè da pokrene inicijativa do ovlasteniot predlaga~
(od stav 1 na istiot ~len) za donesuvawe na zakon na inicijativa na
10,000 gra|ani.
OCENA NA SOSTOJBITE VO OBLASTA [TO TREBA DA

SE UREDI SO ZAKONOT I OCENA ZA IZVR[UVAWETO NA
POSTOJNITE PROPISI VO TAA OBLAST
Vo ~len 1 od Ustavot na Republika Makedonija, Republika

Makedonija, pokraj toa {to e definirana kako suverena, samostojna
i demokratska dràva, taa e definirana i kako socijalna dràva.
Vo ~len 35 stav 3 od Ustavot na Republika Makedonija e utvrdeno
deka Republikata se griì za socijalnata za{tita i socijalnata
sigurnost na gra|anite, go garantira pravoto na pomo{ na nemo}nite
i na nesposobnite za rabota gra|ani i obezbeduva posebna za{tita
za licata so hendikep i uslovi za nivno celosno vklu~uvawe vo op-
{testveniot ìvot. Ovie ustavni odredbi prakti~no zna~at obvrska
na dràvata, vo ramkite na socijalno politi~kite merki i sevkupnata
normativno pravna aktivnost, da vodi smetka za formalnata ednak-
vost na licata so hendikep so drugite gra|ani, taka {to osven za
op{tite potrebi treba da vodi smetka i za nivnite specifi~ni potre-
bi koi prizleguvaat od nivnata onevozmoènost.
149
Makedonija, po vtorata svetska vojna vospostavuva sistem na

za{tita na licata so hendikep koj poa|a od medicinskoto gledi{te
vrz hendikepot i e silno institucionaliziran. No toa bea aktuelnoto
gledi{ta na naukata vo toa vreme a za licata so hendikep se griè{e
dràvata, vpro~em, kako i za sî drugo. Po osamostojuvaweto na Make-
donija, i vo procesot na tranzicija, dojde do osiroma{uvawe na soci-
jalniot sektor, a so toa i namaluvawe na griàta i beneficiite koi
gi uìvaa licata so hendikep. Vo isto vreme na svetsko ramni{te
doa|a do zasiluvawe na dvièweto na licata so hendikep i nivnite
zastapnici kako i do prefrlawe, od dotoga{niot medicinski model,
kon afirmacija na socijalniot model i gledawe na hendikepot kako
pra{awe na ~ovekovi prava. Ova ja dovede Makedonija od relativno
napredna zemja, so solidno zaokruèn sistem koj se griì za site
svoi gra-|ani, vo zemja koja zapo~na zna~itelno da zaostanuva, vo svet-
ski ramki, i vo koja marginalizacijata na licata so hendikep sî pove}e
se zgolemuva.
Makedonija e potpisnik na redica me|unarodni dokumenti koi
pravno ili moralno ja obvrzuvaat da prezeme konkretna akcija vo
ovaa oblast kako {to se: Povelbata na OON, Univerzalnata dekla-
racija za ~ovekovite prava (od 1948 godina), Rezolucijata na ON za
Standardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite za licata so
hendikep (od 1993 godina, Rezolucija 48/49), Evropskata konvencija
za ~ovekovi prava (od 1950 godina), Makedonija donese svoja Nacio-
nalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep
vo Republika Makedonija (od 2001 godina, Slu`ben vesnik na RM
br.101/01) i Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na
licata so posebni potrebi na Sobranieto na Republika Makedonija
(23 juli, 2003 godina). Ovie generalno prezemeni obvrski ja nametnaa
potrebata i od operacionalizacija na istite.
Gledano kvantitativno, na Makedonija se ~ini deka ne i nedosta-
suva legislativa koja ja ureduva polo`bata na licata so hendikep.
Vo analizata "Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep",
(edicija "Justicijana", 2005, ISBN 9989-2357-1-6), se izdvoeni 26 zakoni
i redica podzakonski akti koi vo pogolem ili pomal obem ja ureduvaat
odnosnata oblast. Stepenot na involviranost i "zafa}awe" na pozi-
tivnata legislativa se dviì od fragmentarno spomnuvawe na licata
so hendikep (pr: Zakon za carini "S.V. na RM br. 20/93") do postoewe
na poseben "Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica" kako lex specialis
na Zakonot za rabotni odnosi). Vremenskata ramka na ovie zakoni e
relativno golema (za makedonski priliki) i opfa}a zakoni donesu-
vani vo vremeto od 1966 (pr: "Zakon za opredeluvawe povlastici vo
150
javniot patni~ki soobra}aj" - S.V na SRM br. 38/66, 18,77 i 10/79) pa

do najnovite izmeni na ZSZ i ZVI (juli 2005). Vistinskiot problem
vo postoe~kata zakonska regulativa e toa {to taa e donesuvana poradi
razli~ni konkretni interesi i zvani~ni momentni politiki (od ~isto
fiskalni do milosrdni i solidarni), od strana na razli~en zakono-
davec (duri i od razli~ni dràvi - SFRJ, SRM), motivirana od
razli~ni celi i principi, so sosema razli~en predmet na za{tita i
oblasti na ureduvawe. Nekoegzinstentnosta ne se sostoi samo vo
nejasnosta na definirawe na fenomenot hendikep i negovoto imenu-
vawe, tuku vo su{tinskite na~ela, involvirani instituti i celi na
zakonite.
So tek na vreme ova sozdade situacija na izumirawe (fakti~ko
nefunkcionirawe) na odredeni mehanizmi i instituti (primer:
Komisiite za utvrduvawe na hendikep koi Vladata nitu so tri
odvoeni zaklu~oci ne moè da gi ubedi da prorabotat) a vo isto vreme
ne se sozdadoja novi (bez obzir na za~estenite deklarativni opredel-
bi) - Pr: ~len 1 od Ustavot na RM. Vtor primer e ZSZ kade i vo
najnovite izmeni individualniot pari~en nadomest po osnov na hendi-
kep sî u{te se me{a i isklu~uva so grupnite prihodi na semejstvoto
vo koe ìvee liceto so hendikep.
U{te eden vaèn element koj e ~ista posledica na vakvoto
nesistematizirano i disharmoni~no zakonodavstvo vo ovaa oblast e
interdiskriminacijata na licata so hendikep kade zakonodavecot gi
podvojuva licata so ist vid na hendikep i isti zdravstveni problemi
samo zavisno od toa kako i vo koe vreme go steknale hendikepot. Ova
e primer kako pri~inata, namesto da bide osnov za kreirawe na preven-
tivnata uloga na dràvata, stanuva osnov za direktna diskriminacija.
Ovoj diskriminatoren trend prodolùva i so najnovite izmeni na
ZVI, kade site lica so hendikep, dokolku sakaat da bidat sopstvenici
ili rakovoditeli, mora da se javat pred lekarska komisija za da im
bidat oceneti nivnite menaxerski sposobnosti (obvrska koja ne postoi
vo nitu eden zakon i za nitu eden ~ovek vo RM).
Pri ocenkata na sostojbite mora da se spomene i obvrskata na
dràvata da vodi smetka, pri donesuvawe na zakonite i utvrduvaweto
na pravata i obvrskite na gra|anite, za (ne)ednakvosta vo mo`nos-
tite za uìvawe i ispolnuvawe na istite. Zatoa, kako mehanizam
koj }e i ovozmoì izgradba na sovremeno zakonodavstvo i monitoring
vrz implementacija na istoit e participacijata na samite lica, niv-
nite semejstva i organizaciite koi rabotat na poleto na hendikep.
Mototo "Ni{to za nas, bez nas" ne e samo slogan, tuku obvrska i
za{titen mehanizam, koj vo postoe~koto makedonsko zakonodavstvo
151
implicitno ne se spomenuva, a se primenuva samo fragmentarno,

blagodarenie samo na nekoi funkcioneri so napredni razmisluvawa.
Dràvata ~ini sekojdnevni napori da go usovr{i ovoj zakonski
korpus, no uspesite se nezna~itelni, pa duri i kontradiktorni.
Primer za ova se i najnovite izmeni na ZVI (koj na{ata zemja ja iz-
dvojuva kako lider vo regionov pri re{avaweto na ova pra{awe)
kade intencijata za stesnuvawe na zloupotrebite na sredstvata od
Posebniot fond za vrabotuvawe na invalidi vo su{tina otvori samo
u{te edna, pogolema, vrata za istite manipulacii.
Za pojasnuvawe na slikata vo ovaa oblast treba da se spomene i
istraùvaweto (anketa) za sogleduvawe na sostojbata i mo`nostite
za vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvenoto ìveewe,
koe go sprovede Tehni~kiot Komitet na Inter partiskata parlamen-
tarna lobi grupa za za{tita na licata so hendikep, vo sorabotka so
23 nevladini organizacii koi rabotat na poleto na hendikepot (Spro-
vedeno vo periodot juni - septemvri, 2005, vrz reprezentativen
primerok od 1670 ispitanici). Rezultatite od istoto, pokaàa deka
69% od ispitanicite smetaat deka spored mestoto i statusot vo op-
{testvoto, licata so hendikep se celosno marginalizirani, a 57%
po pra{aweto dali licata so hendikep gi ostvaruvaat svoite gra|an-
ski prava, smetaat deka ne gi ostvaruvaat voop{to, tuku naprotiv,
toa se gra|ani od vtor red.
Rezultatite od istraùvaweto ja pokaùvaat nasokata vo koja
treba da se dviì dràvata i kakva konkretna akcija treba da pre-
zeme. Iako od ispitanicite samo 9% se lica so hendikep, duri 88%
od niv smetaat deka odredeni beneficii se potrebni, sé so cel na
izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep.
I posledniot izvadok od ovaa analiza, koj moèbi e najvaèn vo
ova obrazloènie, ispituvaj}i go zadovolstvoto na gra|anite od
postoe~kite zakonski re{enija koi se odnesuvaat na licata so hendi-
kep, samo 4% smetaat deka dràvata aktivno moè da gi za{titi
pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep so izmeni i dopolnuva-
wa na postoe~kite zakoni, dodeka duri 71% smetaat deka e potrebno,
za operacionalizacija na istite, donesuvawe na poseben Zakon za
za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep.
Od tuka neminovno se nametnuva potrebata od prezemawe konkret-
na pozitivna akcija na dràvata vo ovaa oblast i izgradba na siste-
matsko zakonodavstvo koe se odnesuva na licata so hendikep kako
predmet na za{tita. Dràvata treba jasno i nedvosmisleno da ja
definira svojata politika so koja postapno }e izgradi sistem na
celosno izedna~uvawe na polo`bata i mo`nostite na ovaa kategorija
svoi gra|ani.
152
Zatoa, ovlasteniot pretstavnik na predlaga~ot, Polio Plus,

Dvièwe protiv hendikep vo zakonski predvideniot rok od 60 dena
za podgotovka na predlog na zakon, go stavi na javna rasprava
predlogot za donesuvawe na zakon. Zainteresiranite organizacii i
institucii organiziraa sedum (7) debati i zapisnicite od istite se
dostaveni vo prilog.
Kako zainteresirani strani se javija Gra|anskata platforma na
Makedonija, Zdruènieto na dano~ni rabotnici na Makedonija,
politi~kata partija Demokratska obnova na Makedonija, Nacional-
niot demokratski institut i Inter - partiskata parlamentarna lobi
grupa za pravata na licata so hendikep, zdruènieto na gra|ani
"[presa", Germanskiot institut za tehni~ka poddr{ka na Makedonija,
Fondacijata Institut otvoreno op{testvo - Makedonija i eden
nacionalen pi{uvan medium, "Dnevnik", koj otvori javna debata po
odnos na tekstot na zakonot. Na ovie debati prisustvuvaa pretstavni-
ci od resornite ministerstva, eksperti vo oblastite koi odnosi gi
ureduva ovoj zakon kako i drugi zainteresirani subjekti.
Po odnos na tekstot na Zakonot {to se predlaga, pove}e eksperti
go izloìja svoeto mislewe i istite se dostavuvaat vo prilog na
predlogot na zakonot.
Ponatamu, ovlasteniot pretstavnik na predlaga~ot organizira dve
rabotni sredbi so pretstavnici od Vladata i resornite ministertsva.
Pri kreiraweto na odredbite od ovoj zakon, se zemeni vo predvid
misleweto na obra}awata na pratenicite od 122 sednica na Sobranie-
to na RM vo vrska so potrebata od donesuvawe na ovoj zakon, mislewa-
ta na Komisijata za trud i socijalna politika i Zakonodavno-pravna-
ta komisija na Sobranieto na RM, misleweto na Vladata na RM, mis-
leweto na Nacionalnoto koordinativno telo za ednakvi prava na
licata so hendikep vo RM i dostavenite zaklu~oci do ovlasteniot
pretstavnik na predlaga~ot, obra}awata i inicijativite na Nacio-
nalniot sovet na invalidski organizacii vo Makedonija do vladinite
institucii za zakonsko regulirawe na pove}e pra{awa {to se odnesu-
vaat na licata so hendikep, misleweto na Ministerstvoto za finan-
sii i Ministerstvoto za zdravstvo i mislewata na ekspertite.
Soglasno dobienite preporaki, zaklu~oci i mislewa na pretstavni-
cite na vladinite institucii i ekspertite, koi korespondiraa so
duhot na predloèniot zakonski tekst i sistemot koj se predlaga,
ovlasteniot predlaga~ gi inkorporira vo predloèniot zakonski
tekst.
153
CELTA [TO SE SAKA DA SE POSTIGNE SO

UREDUVAWE NA ODNOSITE NA PREDLO@ENIOT NAÎN
Strate{kata opredelba na RM za evroatlansko integrirawe i
nejzinoto ~lenstvo vo Obedinetite nacii, nalagaat potreba od
harmonizacija na nacionalnoto zakonodavstvo, po~ituvawe i ratifi-
kacija na me|unarodnite dokumenti {to se donesuvaat od relevant-
nite organi, kako i primena na me|unardni instrumenti. Soglasno
~len 68 od spogodbata za stabilizacija i asocijacija me|u RM i ~len-
kite na Evropska unija, Republika Makedonija treba da ja sogleda
va`nosta od prisposobuvaweto na postoe~kite zakonski propisi i
da go zapazi nivniot trend.
Komparativno sogleduvawe:
Iako, zakonite protiv diskriminacijata ne se edinstveniot pat
kon ednakvosta na licata so hendikep, sepak treba da se napomene
deka vo poslednive nekolku decenii pove}e od 40 zemji ~lenki na
OON usvoija zakoni za anti-diskriminacija vrz licata so hendikep.
Zna~ajno e da se napomene deka ovie zakoni protiv diskriminacija
na osnov na hendikep prestavuvaat nov razvoen momement vo politika-
ta kon hendikepot vo celiot svet. Ovie zakoni pravno manifestiraat
promena vo paradigmata od medicinski kon socijalen pristap kon
hendikepot. Pravnoto tretirawe na hendikepot kako predmet na
diskriminacija podrazbira priznavawe na faktot deka licata so hen-
dikep se lica so prava kako i ostanatite, a ne problem.
Dràvite koi do denes imaat usvoeno nekakov vid na zakon protiv
diskriminacijata koristat eden od ~etirite razli~ni pravni pris-
tapi/modeli, odnosno tie se regulirani preku: krivi~en zakon; ustaven
zakon - ustav; gra|anski zakon; i, zakoni za socijalna za{tita.
1. Francija, Finska, [panija i Luksemburg vo svoite krivi~-ni
zakoni propi{uvaat zabrana na diskrimnacija na licata so hendikep.
[panskiot zakon zabranuva diskriminacija poradi hendikep koga se
raboti za horizontalna ili vertikalna promena na rabotno mesto
ili pri postapka za vrabotuvawe ako rabotnikot so hendikep e sposo-
ben da ja izvr{uva taa rabota. Luksemburg i Francija zabranuvaat
diskriminacija poradi hendikep pri vrabotuvawe, delovni aktiv-
nosti i pri obezbeduvawe na stoki i uslugi za naselenieto. Kaznata
e maksimum od dve do tri godini zatvor ili pari~na kazna. Finskiot
krivi~en zakon predviduva kazni za diskriminacija po osnov na vrabo-
tuvawe i diskriminacija vo pogled na stoki i uslugi za celokupnoto
naselenie.
154
Drugi dràvi pak, koi imaat usvoeno ne krivi~ni tuku gra|anski

ili socijalni zakoni po odnos na diskriminacija vrz osnov na hendikep,
imaat predvideno krivi~ni i administra-tivni kazni vo sklop na tie
(gra|anski ili socijalni) zakoni.
2. Vo odreden broj zemji postojat ustavni odredbi protiv diskri-
minacija koi eksplicitno go naveduvaat hendikepot. Toa se: Avstrija,
Brazil, Kanada, Finska, Fixi, Gambija, Gana, Germanija, Malai, Nov
Zeland, Ju`na Afrika, [vajcarija i Uganda. Ovie klauzuli
generalno ja zabranuvaat (negativnata) diskriminacija na licata so
hendikep bez precizno da defini-raat {to to~no se smeta pod poimot
diskriminacija. Gorenavedenite ustavi, mu ovozmoùvaat ili mu
davaat pravo na zakonodavecot da prezeme afirmativna akcija vo
borbata protiv diskri-minacija vrz osnova na hendikep. Afirmativ-
nata akcija, spored toa, celi kon strukturnata diskriminacija, {to
pak e edna od najgolemite pre~ki za izedna~uvawe na mo`nostite na
licata so hendikep.
Ustavnite klauzuli se ~ini deka imaat pogolem efekt otkolku
krivi~nite klauzuli protiv diskriminacija vo zemjite vo tranzicija.
Bidej}i vo pove}eto zemji Ustavot e najvisok zakon vo zemjata, ustav-
nite amandmani imaat najvisoka pravna sila i dobivaat pogolemo
javno vnimanie od ostanatite zakoni. Sepak, postojat pove}e pri~ini
zo{to Ustavnite zakoni protiv diskriminacija na licata so hendi-
kep ima limitiran efekt. Pravata regulirani so ustavite se primen-
livi samo vo takanare~enite vertikalni zakoni, odnosno, ustavnite
odredbi gi za{tituvaat licata so hendikep protiv diskriminacijata
od strana na dràvnite slu`bi, no ne i od privatnite lica. Kone~no,
ustavnite odredbi naj~esto se {iroki i neodredeni. Nitu hendikepot
nitu diskriminacijata ne se precizno definirani so koja bilo od
ustavnite odredbi, osven vo Ustavniot zakon na Nov Zeland, i ova
im dava golemo diskreciono pravo na sudovite.
3. Tretiot pristap opfa}a donesuvawe na gra|anski zakoni protiv
diskriminacijata na licata so hendikep. Odreden broj na dràvi
imaat doneseno vakvi zakoni, i se zabeleùva tendencija pogolem
broj da ja sledat ovaa linija. Najseopfatni zakoni protiv diskrimi-
nacijata vrz osnov na hendikepot se onie na Avstralija, Kanada, Hong
Kong, Filipinite, Velika Britanija i SAD. Sprotivno na toa,
dràvite so kontinentalen praven sistem nemaat aplikativno
iskustvo vo ovaa oblast za razlika od dràvite so anglo-saksonski
praven sistem. Od tie pri~ini, naporite za donesuvawe na ovoj lex
generalis (sistemski zakon) za pravata i dostoinstvoto na licata so
155
hendikep vo Republika Makedonija e zna~aen inicijalen impuls vo

podobruvaweto na ovaa slika na globalno nivo.
Sporedena so krivi~nite i ustavnite zakoni protiv diskriminaci-
jata na licata so hendikep, gra|anskata legislativa protiv diskrimi-
nacijata e podetalna vo odnos na domenot na zakonot. Pove}eto zakoni
davaat definicija za toa {to pretstavuva diskriminatorskoto odne-
suvawe ili ednakvosta. Osven toa, site gra|anski zakoni protiv dis-
kriminacijata na hendikepot imaat odredbi za mehanizmite za sprove-
duvawe {to, mora da se priznae, e edno od krucijalnite pra{awa vo
implementiraweto na odrebite od zakonot.
4. Kone~no, nekoi zemji odbrale pristapot kon pra{aweto za
zabranata na diskriminacijata vrz osnov na hendikepot da go re{ava-
at na tradicionalen na~in, odnosno preku zakonite za socijalna
za{tita na licata so hendikep. Takvi zemji se: Bolivija, Kina, Kosta
Rika, Korea, Nikaragva, Panama i [panija. I Republika Makedonija,
iako stihijno i necelosno, sepak moè da se vidi, go ima prifateno
tradicionalniot na~in. Od navedenoto moème da zaklu~ime deka
dràvite so kontinentalen praven sistem ~esto, inkliniraat kon
ovoj na~in na regulirawe na pra{awata povrzani so hendikepot.
Vo ovie zakoni, odredbite protiv diskriminacija se nao|aat ved-
na{ do onie potradicionalnite za prevencija od hendikep i rehabili-
tacija. Glavniot fokus na ovie zakoni e pove}e naso~en na socijalnite
uslugi i na~ela za integracija otkolku na prava zasnovani na odred-
bite protiv diskriminacija. Odredbite protiv diskriminacija vo
legislativata za socijalna za{tita imaat tendencija da bidat nejasni
i se limitirani na edna oblast. Odredbite protiv diskriminacijata
vo zakonite za socijalna za{tita ne se seopfatni i reformski orien-
tirani. Pomestuvaweto na paradigmata od medicinskiot model na
tretitawe na hendikepot kon tretman od aspekt na pravata na ~ovekot
se ~ini pote{ko vidlivo vo ovoj vid na legislativa.
Kako rezime, bi zaklu~ile deka najseopfaten zakonski pris-tap
za prevencija i za{tita od diskriminacija zasnovana na hendikep e
onoj na gra|anskite prava. Obi~no, sproveduvaweto na zakonite e
zada~a na ustanovite na javnata administracija i sudovite. Legislati-
va koja te`nee da izvr{i transformacija na op{testvoto vo odredna
oblast, kako na primer ~ovekovite prava ili zakonite protiv diskri-
minacija, obi~no formira nekakov vid na mehanizam za za{tita i
obezbeduvawe, odnosno specijalizirani tela za sproveduvawe. Toa
moè da bide komisija za ~ovekovi prava/ednakvi mo`nosti, specija-
liziran naroden pravobranitel, nacionalen sovet ili agencija. Me|u
156
zakonite za hendikep, razgleduvani pogore, samo gra|anskite ili soci-

jalnite zakoni sodràt nekakvi odredbi za sproveduvawe ili monito-
ring na zakonite. Modernite zakoni protiv diskriminacija na
hendikep se dràt do principot na desegregacija, deinstituciona-
lizacija i obvrska za obezbeduvawe razumno prilagoduvawe, {to zna-
~i aktivno ukinuvawe na strukturalnata diskriminacija.
Konvencija:
Licata so hendikep treba da gi uìvaat site ~ovekovi prava {to
se garantirani so korpusot na univerzalnite instrumenti za pravata
na ~ovekot i osnovnite slobodi. Sepak, vo praktikata, tie se soo~u-
vaat so diskriminacija. Poradi toa e potreben mandaten dogovor koj
na licata so hendikep }e im obezbedi celosno uìvawe na pravata
koi per se im pripa|aat. Od tie pri~ini, vo dekemvri 2001 godina, na
inicijativata na Meksiko, na Generalnoto sobranie na OON so kon-
senzus be{e usvoena Rezolucija 56/168, obezbeduvaj}i vostanovuvawe
na Ad hoc Komitet za izrabotka na predlog-tekst na sveopfatna i
integralna me|unarodna konvencija za za{tita i promocija na pravata
i dostoinstvoto na licata so hendikep. Predlog-tekstot na Konven-
cijata e vo momentov najzna~aen dogovor za ~ovekovi prava na koj{to
raboti OON i e vo fokusot na vnimanieto na ekspertite i aktivis-
tite za ~ovekovi prava nasekade vo svetot. Od tie pri~ini, so donesu-
vaweto na predloèniot zakon, koj e kompatibilen so principite
notirani vo ovaa Konvencija, Republika Makedonija ima retka mo`-
nost da stane lider vo regionot vo sferata na za{tita na pravata na
licata so hendikep. Istoto se potvrduva ne samo so normite koi gi
pokrivaat anti-diskriminacionite odredbi, tuku u{te pove}e i so
afirmativnite akcii koi dràvata treba da gi prevzeme vo site
sferi na op{testvenoto ìveewe.
Me|utoa, iako pravata na ~ovekot se regulirani na me|unarodno
nivo, sepak dràvite ostanuvaat eden od klu~nite za{titnici i pro-
motori na istite. Procesot na preto~uvawe na vizijata vo konkretna
politika i programa za akcija e individualen i zaseben za sekoja
dràva, bez razlika dali stanuva zbor za industriska ili zemja vo
razvoj. Postoeweto na principot na pravna ednakvost, pravnite leko-
vi i dopolnitelnite akcii koi {to dràvite moàt da gi prezemaat
pretstavuvaat osnova od koja se trgnuva vo podobruvaweto na situa-
cijata vo koja se nao|aat licata so hendikep.
157
Struktura na zakonot i celi koi treba da se postignat po oblasti:

So Zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep, ~ie done-
suvawe se predlaga, }e bidat zapazeni me|unarodnite normi i stan-
dardi, kako i sogleduvawata i uspe{ni primeri na zakonskite re{e-
nija vo drugi zemji. Pri podgotvuvaweto na ovoj predlog zakon se ko-
risteni re{enija od pove}e dràvi, vo korelacija so specifi~nosta
na na{iot praven i politi~ki sistem.
Vo Prviot del se opfateni op{tite na~ela i se stipulirani
nasokite vo koi treba da se dviì Republika Makedonija za za{tita
na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep: ulogata na drà-
vata; predmetot na za{tita t.e. pravata i dostoinstvoto, a ne samoto
lice so hendikep; celta i principite vrz koi treba da se donese ovoj
zakon; pristap kon hendikepot; podignuvawe na javnata svest; i sora-
botka so organizaciite na lica so hendikep.
So usvojuvaweto na ovie odredbi dràvata }e zacrta seopfaten
pristap kon zakonsko re{avawe na problemite vo ovaa oblast i }e se
zdobie so osnov za zakonsko tolkuvawe i nasoki za ponatamo{na
izgradba na pravniot sistem.
Vo vtoriot del e postavena pozicijata na dràvata, odnosno
zabranata na diskriminacija po osnov na hendikep i vo ovoj del zako-
not funkcionira kako klasi~en poseben antidiskriminacionen zakon.
Vo momentov, vo Evropa i vo regionov e aktuelno donesuvawe na
antidiskriminacioni zakoni, koi se vo funkcija na za{tita na prava-
ta i vrodenoto dostoinstvoto na licata so hendikep. Vo Republika
Makedonija vo momentov ima dve inicijativi i se podgotveni dve
nacrt-verzii na eden op{t Zakon za za{tita od diskriminacija: od
strana na Helsin{kiot komitet za ôvekovi prava vo Makedonija i
Institutot za sociolo{ko-pravni istraùvawa i MCMS. I vo dvata
nacrta postojat odredbi koi referiraat kon licata so hendikep i
dvata od niv ohrabruvaat donesuvawe na pobliski propisi protiv
diskriminacija na odredena kategorija gra|ani, poradi specifikite
na celnite grupi.
Tretiot del gi opfa}a oblastite na za{tita vo koi se stipulirani
afirmativnite akcii {to dràvata e obvrzana da gi prezema. Tuka
se opfateni oblastite na za{titata, poto~no oblastite vo koi drà-
vata e dol`na da prezema afirmativnite akcii, i toa: zdravstvena
za{tita i rehabilitacija, vrabotuvawe, obrazovanie, socijalna za{-
tita, dostapnost, politi~kata participacija, domuvawe i kulturno-
zabavniot ìvot i sport.
158
Potrebno e da se napomene deka vo site sferi preku predvidenite

normi se pravi zna~itelen is~ekor, sledej}i gi me|unarodnite stan-
dardi, da se vospostavat modeli za ponatamo{no ureduvawe na napo-
rite koi dràvata }e gi prezema vo sekoja oblast pooddelno. Del od
ovie odredbi sluàt kako limitacija za spre~uvawe na erozijata na
ve}e postoe~kiot stepen na pozitivni merki koi dràvata uspeala
da gi za~uva. Sekako ovoj del na zakonot }e predizvika donesuvawe
na ponatamo{na legislativa no, od druga strana, i najgolemi tro{oci
za implementacija na zakonot.
So ~etvrtiot del e predviden mehanizmot za regulacija vo koj
glavni ~initeli se Vladinoto koordinativno telo za izedna~uvawe
na mo`nostite na licata so hendikep, od edna strana, i Sobranieto
na organizacii na lica so hendikep, od druga. Zna~i pokraj vladinata,
kako nejzin pandan e postavena i nevladinata komponenta, koja inte-
gralno ja zaokruùva ovaa regulacija.
Tuka se regulira obvrskata za sobirawe, obrabotka i koristewe
na specifi~nite statisti~kite podatoci za licata so hendikep vo
RM, kako i sproveduvawe na istraùva~ki programi za socijalno-
ekonomski praa{awa. Utvrduvaweto na vidot na hendikepot i stepe-
not na onevozmoènost i ote`natost vo ostvaruvaweto na sekojdnev-
nite aktivnosti i funkcii, za sekoe lice poedine~no, koe go vr{i
posebna Komisija za utvrduvawe na hendikep formirana za taa cel,
e stipulirano kako vtor del od mehanizmot za regulacija. Vladinoto
koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so
hendikep so ovoj zakon se redizajnira i mu se pro{iruva nadle`nosta
i negovoto deluvawe, sé so cel da prerasne vo ona {to samiot zbor go
ukaùva - kordinativno telo, odnosno koordinator na rabotata na
nivo na Vlada, no vo isto vreme da bide otvoreno za da se slu{ne
glasot i na nevladiniot sektor, a pri toa da ne ja amnestira vladata.
Isto taka, so ovoj zakon se vostanovuva, Sobranie na organizacii na
licata so hendikep koe go obedinuva glasot na licata so hendikep po
klu~nite pra{awa i ja koordinira rabotata (vo smisol na ovoj zakon)
na site organizacii na lica so hendikep.
Idejata na postavenosta na relaciite e da se kreira prostor (a ne
edno centralizirano telo) kade }e se reflektira principot na
proverka i ramnoteà (chek and balance) na klu~nite ~initeli vo
sistemot. Od tuka proizleguvaat i odredbite za regulirawe na osno-
vite na funkcionirawe na gra|anskiot segment kako oblast od javen
interes koj, pokraj toa, i }e go re{i postoe~kiot gorliv problem so
reprezentativnosta na organizaciite na licata so hendikep.
159
Pettiot del go regulira vtoriot mehanizam koj se predlaga so

ovoj zakon t.n. mehanizmot za za{tita, koj glavno go obezbeduva Komi-
sijata za za{tita na pravata na licata so hendikep. Istata e predvi-
dena da raboti vo nekolku sferi: za{tita od povredi predizvikani
so op{ti akti koi se doneseni i egzistiraat vo na{ata nacionalna
legislativa; davawe pravna pomo{ i zastapuvawe pri individualni
povredi in concreto; podignuvawe na javnata svest i promocija na pred-
metot na za{tita na ovoj zakon; kako i sledewe i implementacija na
ovoj zakon i aktite {to proizleguvaat od nego. Komisijata kako ek-
spertsko telo treba aktivno da se zalaga, pokraj pravnoto regulirawe
i pomo{ pri individualni povredi, da u~estvuva i vo procesot koj
korespondira so gradewe na pozitivni trendovi.
Vo {estiot del e predviden posledniot mehanizam voveden so
ovoj zakon a toa e mehanizmot za obezbeduvawe. Sé so cel da ne ostane
zakonot “mrtvo slovo na hartija”, predlaga~ot poso~uva modus za
finansirawe na implementacija na istiot. Od tie pri~ini, Fondot
za pravata na licata so hendikep, koj se formira za ovaa cel, e pred-
viden da bide finansiski servis na sistemot, odnosno na klu~nite
organi i tela koi {to se vostanovuvaat so ovoj zakon. Se predviduva
i mo`nost za finansiska podr{ka i na NVO-i od strana na Fondot,
preku programski aktivnosti.
Tuka e reguliran i delot za donesuvawe i implementacija na Nacio-
nalnata strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendi-
kep vo RM kako i podnesuvawe na vladini izve{tai i paralelni sogledu-
vawa od nevladiniot sektor. Nacionalnata strategija se donesuva za
period od {est godini, no se menuva spored uslovite, pa zatoa, sostaven
del na strategijata e nacionalniot plan za akcija koj se donesuva za
period od {est godini, no se revidira na sekoi dve godini. So samoto
toa (postoe~kata) Nacionalna strategija nema da bide samo deklara-
tivna, odnosno so akcioniot plan }e se operacionalizira i to~no, so
krajni rokovi, vremenski }e se ograni~i implementiraweto vo praksa.
Vo sedmiot del se stipulirani kaznenite odredbi koi, vo odnos
na postoe~kite za ovoj tip na zakonska regulativa, se predviduvaat
da bidat visoki i so kvalifikatoren element. Sankciite predvideni
so odredbite od zakonot se delat na tri tipa i toa: zatvorski, pari~ni
i vospitno-za{titni merki. Vo su{tina kaznenite odredbi se posta-
veni na tri nivoa, od parapenalni sankcii, preku restitucija, do
za{titni merki (odzemawe na licenci i dozvoli).
Vo posledniot osmi del se pomesteni preodnite i zavr{nite
odredbi vo koi se reguliraat idnite ~ekori na dràvata kon funda-
160
mentalna nacionalna legislativa vo sferata od interes, sé so cel,

da se sozdadat dobri preduslovi za implementirawe na ovoj zakon.
Su{tinata na vakov tip na zakoni e {to treba da predizvikaat
donesuvawe na redica zakonski i podzakonski akti, kako i soodvetni
promeni vo postoe~kata zakonska regulativa. Za toa da moè uspe{no
da se implementira ovoj zakon predviduva ekstenziven rok vo traewe
od pet godini. Sepak, pokraj prvi~noto vostanovuvawe na telata koi
go prestavuvaat mehanizmot za regulacija vo postapnosta na donesuva-
we na novata zakonska regulativa, najgolema uloga }e odigra usoglasu-
vaweto na novata Strategija i Akcionen plan, vo koj }e se predvidat
nositelite i pobliskite rokovi za implementacija na novata regula-
tiva.
FINANSISKI SREDSTVA POTREBNI ZA
SPROVEDUVAWE NA ZAKONOT
Za sproveduvaweto na Zakonot se potrebni finansiski sredstva.
Vo {estiot del e predviden posledniot, voveden so ovoj zakon,
mehanizam za obezbeduvawe, preku koj finansiskite sredstva, koi
sega se obezbeduvaat od Buxetot (preku raspredelba na dobivkite od
igri na sre}a), so pravilna alokacija }e go obezbedat finansiraweto
na Zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep.
Finansiraweto na aktivnostite od tretiot del (afirmativnite
akcii na dràvata), koi postapno }e se voveduvaat, }e se sprovede od
Buxetot na Republika Makedonija.
Spored misleweto na Vladata na RM i soglasno realizacijata vo
minatata godina, finansiskite sredstva po osnov raspredelbata na
dobivkite od igrite na sre}a iznesuvaa 305 milioni denari. Spored
predvideniot Buxet na RM za 2005 godina ovaa suma iznesuva 0, 00525%
od vkupniot Buxet na RM predviden za minatata godina.
VO IMETO NA PREDLAGAÔT, 18.968 GRA\ANI:
OVLASTEN PRETSTAVNIK NA PREDLAGAÔT

POLIO PLUS
- dvièwe protiv hendikep-
Zvonko [avreski
Skopje,
03 maj, 2006 godina
161
5.4. IGRA^ vs. IGRALI[TE 1
Vo ova ~udno vreme na transveri na igra~i od site kalibri

(sportski, ekonomski, politi~ki) mi se nametnaa nekolku dilemi.
Osnovnata e koi se klu~nite igra~i vo svetot na hendikepot - na
lokalno nivo, se razbira. Zatoa {to, neli, razmisluvame globalno
a deluvame lokalno.
Da pojasnam: edna rabotna grupa na entuzijasti se zafati da kre-
ira zakon koj }e vospostavi sistem vo zakonskata za{tita na pravata
i dostoinstvoto na licata so hendikep. Ova se slu~uva na svetsko
nivo - vo OON e vo tek donesuvawe na Konvencija (pod istoto ime),
no nema svet bez dràvi (barem zasega).
Pri komparativnite analizi i vo razgovorite so "poznava~ite"
~esto im be{e potencirano deka najlesno }e si ja zavr{at rabotata
dokolku kreiraat telo koe }e ja turka problematikata, kako Minis-
terstvo za hendikep ili pak (vo poblagata varijanta) Agencija za
hendikep. Kon ova se dodavaa primerite na nekoi zemji koi se pona-
pred vo ovaa sfera. I toa mi zali~i kako da pravime napor da si
kupime igra~ (isto kako vo fudbal, ili pri izbori).
I sosem sprotivno na praksata i zdraviot razum re{ivme da se
otkaème od pridonesot na "igra~ot" i si nacrtavme igrali{te.
Zo{to!?
Zatoa {to hendikepot treba da se redefinira! Hendikepot ne e
religiozna metafizika (stradawe za svoi ili grevovi na predcite).
Hendikepot ne e medicinsko pra{awe (razvojot na medicinata samo
go zgolemuva brojot na licata so hendikep). Hendikepot ne e ni
pra{awe na dobrodetelstvo ili na socijala. Hendikepot e ~isto
pra{awe na ~ovekovi prava. Praiskonska naru{enost na relacijata
pome|u liceto so problem i zaednicata. Hendikepot ne e nemo`nost
tuku - onevozmoènost.
1
Razrabotka na osnovniot koncept pri kreirawe na mehanizmite za zakonot
162
Igra~ vs. igrali{te
Tokmu toa ni treba{e vo novoto sistemsko zakonodavstvo -

redefinirawe. A toga{ ve}e ne ni treba igra~. Ni treba samo
igrali{te, propisno obeleàno, so jasni ulogi i definirani stan-
dardi (po mo`nost vo eden ramkoven dokument - Sistemski zakon) a
potoa neka igra koj saka t.e. site koi se zasegnati i imaat interes
se povikani na megdan.
No za da nema debalans pome|u igra~ite (ili barem da se locira,
namali ili barem kontrolira) stavivme sistem na fer igra - ili
t.n. check and balance (proverka i ramnoteà). Grafikonot na
slednata strana moè da pomogne vo razbiraweto na ovaa ednostavna
konstrukcija.
Idejata e da nema apsolutno odgovoren i apsolutno mo}en igra~.
Duri i svetec-igra~ moè da zaspie ili da se zaboravi (rasipe).
Tokmu zatoa se iznivelirani vlada i nevlada (od gore - nadolu) i
finansii i prava (od levo na desno). Dodatokot na vonizborno
imenuvawe, avtomatsko buxetirawe, nadvore{ni upravni struk-
turi, revizii i ekspertski strukturi se dopolnitelni mehanizmi
za izbegnuvawe na mo`noto zatalkuvawe na na{ite igra~i, no vo
isto vreme namaluvawe na mo`nosta od nivno disciplinirawe od
aktuel-nata politika i politikanstvo.
Veruvame deka vo postoe~kiot sostav ve}e postojat dobri igra~i.
Sistemskiot zakon nudi mo`nost od dopolnitelno profilirawe
na novi dobri igra~i. Za{titniot mehanizam, koj go nudime, nema
da ostavi mnogu prostor za manipulacija, disciplinirawe i dnevno-
politi~ka upotreba na vakviot tim.
P.S. Neli - dobar igra~ na blef ne se fa}a.
163
[ematski prikaz na realciite pome|u klu~nite igra~i
164
[EMA NA TELATA VO S Z
[ematski prikaz na relaciite pome|u klu~nite ~initeli i mehanizmot na proverka i ramnoteà
(“Check and balance”) vo Nacrt Zakonot za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep
164
DEL TRETI
VREME IDNO
165
166
Preskoknati ~ekori vo nacionalnoto zaknodavstvo
DEL TRETI
VREME IDNO
1. PRESKOKNATI ÊKORI VO NACIONALNOTO

ZAKONODAVSTVO
Strategijata bara mislewe, taktikata bara nabquduvawe.
-(Max Euwe)
Ne slu~ajno sega nao|ame za potrebno da im se obratime na site

onie koi imaat pogolema ili pomala uloga vo procesot na vklu~uvawe
na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoto ìveewe.
Za{to, sekoj ~ovek e vaèn, se~ij pridones moè da bide klu~en, a
se~ija aktivnost priznaena ili nepriznaena ...
Vo momentov, im se obra}ame na site, so namera da se potsetime
{to imame propu{teno.
Nema potreba da se vratime ~ekor nazad, tuku da se naso~ime kon
gradewe na mostovi po patot koj be{e izoden. Bez nikakva namera da
kritikuvame, a so cel da gi pokanime na sorabotka site koi }e prepoz-
naat vo tekstov i }e odgovorat na povikot, ovoj tekst treba da bide
trasirana nasoka za da gi sogledame sostojbite i da prezememe zaed-
ni~ka akcija.
Sostojba : Zakonodavstvo
Vo premnogu zakoni i podzakonski akti, nekonzistentno, se regu-
liraat prava i obvrski koi se odnesuvaat na licata so hendikep.1
Zatoa, }e mora da ja sogledame sostojbata od dva aspekti.
1
Vidi: Obrazloènie na Predlogot na Zakonot za za{tita na pravata na licata
so hendikep.
167
Od edna strana e (ne)opravdanosta na ona {to e prezemeno do

sega, od druga strana e ona {to }e mora da se prezeme vo idnina.
Trgnuvaj}i od toa deka vo stariot socijalisti~ki sistem postoe{e
dosta soliden sistem na socijalna za{tita, a nekade po osamostojuva-
weto na Republika Makedonija, zaradi narasnuvaweto na ekonomsko-
socijalnite potrebi istiot se raspadna, mora da po~neme od tamu.
Ne navleguvaj}i vo pri~inite koi mnogu dobro gi znaeme, problemite
so koi se sudiraat site zemji vo tranzicija mora da priznaeme deka
griàta za hendikepot be{e ostavena na posledno mesto - prezemawe
na akcija i predlagawe na konkretni merki za kreirawe na politika
za 10-15% od populacijata na RM (statistika soglasno podatocite
od Svetskata zdravstvena organizacija).
A vo RM nema statisti~ki podatoci za to~nata brojka na lica so
hendikep, za vidot i stepenot na nivniot hendikep. Logi~no, dokolku
nema evidencija, tie lica formalno ne postojat, pa dràvata nema
odgovornost za niv.
Od druga strana pak, onie {to se obiduvaat da ja „isteraat pravda-
ta", naj~esto, zaradi sloènite i dolgi birokratski proceduri, nemaat
komu da mu se obratat, nemaat za{titnik (samo za sporedba, vo Velika
Britanija postoi Komisija za za{tita na pravata na licata so hendi-
kep, koja nastapuva vo nivno ime i za nivna smetka).
Drug problem, koi isto taka proizleguva od nepostoeweto na
soodvetni propisi, e siroma{tijata vo koja ìveeat pove}eto lica
so hendikep.
So zakonot za socijalna za{tita e stvorena takva me|uzavisnost
me|u licata so hendikep i nivnite semejstva, {to namesto socijalna
za{tita, celoto semejstvo dobiva status na socijalni slu~ai.
Ponatamu, pri obidot na vladinite strukturi da ovozmoàt sood-
vetno vrabotuvawe na licata si hendikep e formiran Poseben fond,
~ii uslugi gi koristat pravnite lica so cel vrabotuvawe i rabotno
osposobuvawe na licata so hendikep. Kritikata kon ovoj obid e jasna:
izdvojuvaweto na pari~ni sredstva od Buxetot i menaxirawe na isti-
te od onie koi re{avaat za steknuvawe na status „za{titno dru{tvo"
doveduva do zloupotrebi i nedosledno koristewe na sredstvata.
O~igledno e zaboravena primarnata namena na ovie sredstva: razvi-
vawe na potencijalite i sposobnostite na licata so hendikep kako
integralen del od sevkupniot ~ovekov potencijal na zaednicata.
Od gorenavedenite primeri doa|ame do zaklu~ok deka nemaweto
na konkretni mehanizmi za za{tita na interesite na licata so hendi-
kep e klu~niot preskoknat ~ekor.
168
Nepostoeweto na praven akt so koj se dizajnira nov seopfaten

sistem e isto taka, preduslov za menuvawe na svesta kaj po{irokata
populacija i promocija na pozitivni stavovi sprema licata so hendi-
kep koe ponatamu, }e rezultira so pogolema otvorenost na zaednicata
i celosno vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testveniot ìvot.
Vtoriot aspekt na ona {to e podzaboraveno pri kreirawe na
zakonski merki e vo delot na harmonizacijata na makedonskoto zakono-
davstvo so zakonodavstvoto na Evropskata unija.
Imeno, Republika Makedonija vo momentov e zemja so kandidatski
status za ~lenstvo vo Evropskata unija. Vo taa nasoka se i site napori
na Vladata na RM, vklu~uvaj}i gi ñ naporite za kreirawe na seopfat-
no zakonodavstvo za licata so hendikep, {to }e ovozmoì ednakvo i
aktivno u~estvo na licata so hendikep vo makedonskoto op{testvoto.
No, pri obidot za harmonizirawe na makedonskoto zakonodavstvo
so zakonodavstvoto na Evropskata unija, o~igledno se preskoknati
nekoi ~ekori.
Vladata na Republika Makedonija, za celosno i efikasno sprovedu-
vawe na procesot na harmonizacija na pravoto, ja ima identifikuvano
potrebata za vospostavuvawe na sistem, poto~no mehanizmi, ~ija
edinstvena zada~a }e bide harmonizacijata. Oddelenieto za pribli-
ùvawe kon evropskoto zakonodavstvo pri Sekretarijatot za evrop-
ski pra{awa, ja podgotvi metodologijata (pristapot) za istoto, pri
{to se podgotvuva baza na podatoci na site zakonski akti, nivnata
usoglasenost i dinamika na usoglasuvawe, kako i potrebata od podgo-
tovka na novi akti. Vo slu`ba na ovaa aktivnost e osnovaweto na
Tehni~kiot komitet za evropska integracija, koj }e ja ima ulogata na
Podkomitet za harmonizacija i ja ima obvrskata da izgotvi Naciona-
len plan soglasno predlozite za prioritetite {to }e gi dobiva od
rabotnite grupi. Rabotnite grupi pak se sostaveni od kompetentni
lica po oblasti, koi rabotat na odredena problematika vo resornite
ministerstva.
Pri analizata na dinamikata na usoglasuvawe na makedonskoto
zakonodavstvo so zakonodavstvoto na Evropskata unija se sogleduva
nedostatok na kompetentni lica po odnos na problematikata hen-
dikep.
Analiziraj}i ja vklu~enosta i dinamikata na predlozite od
Ministerstvoto za trud i socijalna politika, za potencirawe e
faktot deka od samiot po~etok na konstituirawe na timot za vklu-
~uvawe vo rabotata na Sekretarijatot za evropski pra{awa, ne e
vklu~eno lice od Ministerstvoto kako nacionalen ekspert od obla-
169
sta na hendikepot, iako, soglasno predloèniot pristap sodràn vo

Upatstvoto za odgovarawe na pra{alnikot na Evropskata komisija
za podgotvuvawe na mislewe po baraweto za ~lenstvo na RM vo EU2,
e predvideno nazna~uvawe na odgovorno lice od ministerstvata po
pra{awe, {to go podrazbira i hendikepot kako posebna oblast. Od
edna strana, nacionalniot ekpert treba da go utvrdi stepenot na
usoglasenost na na{ite zakoni i da dade mislewe za potrebni izmeni
i dopolnuvawa, da dade predlog za donesuvawe na novi, usoglaseni
zakoni, kako i moèn na~in za implementacija na istite. Od druga
strana istiot treba da sorabotuva so zainteresirani subjekti koi bi
u~estvuvale vo rabotata na Rabotnata grupa formirana za kreirawe
na politika za hendikep.3
Ova e eden preskoknat ~ekor, koj posledovatelno vodi i kon drugi.
Vo period koga vo sobraniska procedura se nao|a Predlog na zakon
za za{tita na pravata na licata so hendikep, i imaj}i na um deka
istiot be{e predloèn preku gra|anska inicijativa, zaedno so
18.968 potpisi od gra|ani na Republika Makedonija, prosleden so
silna mediumska kampawa i poddr{ka od celokupnata makedonska
javnost, nejasno e zo{to vo samiot pregled ne e spomnato deka postoi
odreden tekst i toa, predlog na zakon, koj {to e vlezen vo Parlamen-
tot i site relevantni akteri imaat obvrska da se izjasnat po odnos
na istiot?! Se dobiva vpe~atok deka vo momentot koga e napraven
pregledot i planot za harmonizacija na makedonskoto zakonodavtsvo
so zakonodavstvoto na EU, namerno e ignorirano postoeweto na
predlogot na Zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep.
Analogno na gorespomenatoto, za~uduva~ki e faktot deka vo Pred-
log nacionalnata programa za usvojuvawe na pravoto na EU, kako i
vo spisokot na pravni propisi za harmonizacija, rasporedeni po struk-
tura, voop{to ne e predvideno donesuvawe na zakonski ili podzakon-
ski akti koi ja tretiraat problematikata hendikep. Vo slu~ajot,
pove}e od jasno e neophodnoto itno vklu~uvawe na site relevantni
avtoriteti koi rabotat na harmonizacijata vo procesot na donesuva-
weto na zakonot. Ova nao|a cvrsto opravduvawe vo preporakite i
kriteriumite sodràni vo Analiti~kiot izve{taj za Misleweto
po baraweto na Republika Makedonija za ~lenstvo vo EU.
Soglasno ratifikuvanite me|unarodni konvencii i prifateni
preporaki, RM e obvrzana da prezeme konkretna akcija na poleto na
hendikep.
2
Vidi: Br. 23/3498/1 od 27.09.2004 godina.
3
Soglasno Metodologijata za harmonizacija na zakonite i tehni~kata regula-
tiva na RM so onie na EU, april 2000 godin.
170
Sledstveno, vo Akciskiot plan za Evropsko partnerstvo 2005, se

predviduva usoglasuvawe na nacionalnato zakonodavstvo so zakono-
davstvoto na EU na poleto na antidiskriminacija i ednakvite
mo`nosti.
Vo vtoriot kvartal od 2006 godina, soglasno Akcioniot plan, be{e
predvideno usoglasuvawe na nacionalnoto zakonodavstvo so zakono-
davstvoto na EU na poleto na antidiskriminacijata i ednakvite mo`-
nosti. No, eve ne na krajot od 2006-tata, a Republika Makedonija sî
u{te nema doneseno Zakon za za{tita od diskriminacija.
Ova e od zna~ewe za na{ava problematika, bidej}i donesuvawe
na zakonski odredbi za bilo koja druga sfera i kategorija za za{tita
od diskriminacija, se re{ava samo so donesuvawe na soodvetni normi,
no hendikepot e sfera kade e potrebno prevzemawe na pozitivni akcii
(afirmativni merki) od strana na dràvata, imeno, za da ne postoi
diskriminacija, mora da se otstranat site barieri (arhitektonski i
tehnolo{ki), a sevo ova bara i odredeni finansiski sredstva.
Sostojba: Pozicija i politika

Na univerzalno i regionalno nivo, polo`bata na licata so hen-
dikep se ureduva od aspekt na ~ovekovite prava.
Za àl, vo RM re{avaweto na ova pra{awe e ostaveno vo ramkite
na Ministerstvoto za trud i socijalna politika i na licata so hendi-
kep se gleda kako na problem (socijalen), a ne kako na individua so
svoi prava i dostoinstvo.
Pri~insko-posledi~no, so ogled na me|uzavisnosta so semejnata
zaednica vo sistemot na socijalna za{tita.
Od druga strana, licata so hendikep i nivnite organizacii ne se
vklu~eni vo procesot na planirawe i kreirawe na nacionalnata
politika. Politikata na vklu~uvawe mora jasno da go definira inklu-
zivnoto op{testvo i ulogata na licata so hendikep vo nego.
Ovaa vizija "Nediskriminacija + pozitivna akcija = socijalna
inkluzija" e osnovata za kreirawe na globalnata politika za hendi-
kepot. So ogled na toa deka pod ova moto be{e donesena i Madridskata
deklaracija, neminovno se nametnuva zaklu~okot deka politi~kata
volja e samo odraz na svesta na gra|anite za potrebite na licata so
hendikep.
Dràvata ne gleda na organizaciite na licata so hendikep kako
na ednakov partner. Na {to se dolì toa e pra{awe za koe treba da
pobarame odgovor i od dràvata i od organizaciite. Nelogi~no e vo
procesot na planirawe i pravewe programi koi se odnesuvaat na niv,
171
ili koi vlijaat vrz nivniot ekonomski i socijalen status da u~estvuva

samo "nezasegnata" strana.
Posledovatelno, nemaweto na dobra politika vodi kon kreirawe
na strategija koja nema svoja operacionalizacija vo efektiven plan
za akcija. Bez vremenska opredelenost, jasnost vo poziciite i odgovor-
nosta na nositelite, bez finansiski sredstva, hendikepot e ostaven
na re{avawe na stranskite donatori, pa taka, odredeni pra{awa se
tretiraat parcijalno, vo zavisnost od interesot na donatorite i mo-
mentalniot „proekten" interes.
Svesni deka imlementacijata na ovie planovi bara ponekoga{ i
ogromni finansiski sredstva, a sepak, mora da go zememe vo predvid
i nivoto na razvienost na dràvata, ona {to e zaboraveno, e mo`nosta
za gradewe na socijalno partnerstvo.
Samo za sporedba, Evropskata komisijata se obvrza da gradi soci-
jalno partnerstvo4 i da vloì napor za integrirawe na licata so
hendikep na pazarot na trudot. Socijalnite partneri, ETUC, UNICE
i CEEP, usvoija Deklaracijata za vrabotuvawe na lica so hendikep,
zemaj}i gi vo predvid potrebite i pravata na licata so hendikep, so
poseben osvrt na socijalno-ekonomskata sfera.
Pred polovina decenija Sobranieto i Vladata donesoa dva doku-
menta so koi deklarativno se obvrzaa na ponatamo{na rabota. Ne
slu~ajno velime deklarativno, zo{to so Deklaracijata za za{tita
i unapreduvawe na pravata na licata so hendikep i so Nacionalnata
strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep5 drà-
vata ja iskaà svojata pozicija za ponatamo{no kreirawe na politika
za hendikep. Vo slu~ajov, dràvata najde sila da kaè nekoj dobar
zbor i da gi ohrabri licata so hendikep deka ne e sé taka crno - taa
misli na niv. Vo slu~ajot, stanuva zbor za nekakvo oktroirano "pravo",
bez obvrska nekoj da go za{tituva.
Vo Nacionalnata strategija "Vladata gi zadolùva resornite
ministerstva, vo ramkite na nivnite zakonski ovlastuvawa, da preze-
mat merki za sproveduvawe na ovaa strategija. Resornite minister-
stva se dol`ni najmalku dvapati godi{no da podnesuvaat izve{taj
do Vladata na RM i Nacionalnoto koordinativno telo za prezemenite
merki vo sproveduvaweto na ovaa strategija."
4
Partneri vo EU: ETUC (European Trade Union Cofderation), UNICE (The Confede-
ration of European Bussines), CEEP (European Centre of Enterprises with Public Participation
and of Enterprises of General Economic Interest).
5
Vidi: „Slu`ben vesnik na RM" br. 101/01
172
Nema potreba tuka da gi prezentirame izve{taite, realnosta

dovolno kaùva. A postojat li tie izve{tai e pra{awe na pristap
koj i kako gi meri rezultatite koi treba da bidat prezentarani vo
ne{to {to se imenuva kako izve{taj.
Za{to, za nekogo izve{taj pretstavuva samo forma na izvestuva-
we. Za àl, izvestuvawe so takvi rezultati, dokolku treba da bide
isprateno do odredeni instanci kako {to se telata i organite vo
ramkite na EU, bi bilo alarm za itno prezemawe na odredeni ~ekori.
Ne slu~ajno, gorespomenatite preporaki se reakcija na odgovorite
na pra{awata koi dopolnitelno bea isprateni po odgovorite na
Pra{alnikot!
Dali nie o~ekuvame nekoj drug da go vr{i monitoringot za opera-
cionalizacijata na ona na {to dràvata deklarativno se obvrza?
I povtorno se nametnuva potrebata za vospostavuvawe na sistem
za regulirawe i kontrola vrz operacionalicacijata na donesenite
akti.
Dràvata ja donese Strategijata, no predlogot za revidirawe na
istata moè da proizleze i od onie na koi se odnesuva i spored novata,
da se podgotvi Nacionalen akcionen plan. Ova e posebno zna~ajno, od
pri~ina {to dràvite ~lenki na OON se soglasija za tekstot na
Konvencijata za za{tita na pravata na licata so hendikep i novata
(revidiranata) Strategija treba da se izgotvi vo svetlinata na is-
tata. Vo sporedba so drugite zemji, posebno razvienite, Republika
Makedonija e ~ekor nazad, no so vodewe na dobra politika, kreirawe
na dobro zakonodavstvo i sorabotka so organizaciite na licata so
hendikep (so celosno po~ituvawe na principot "Ni{to za nas, bez
nas!"), }e moè da bide primer na brzo i efikasno implementirawe
na obvrskite na dràvite {to }e proizlezat so ratifikacija na Kon-
vencijata.
Zatoa, Republika Makedonija i kreatorite na politikata }e mora
da najdat sila, da se vratat nekolku ~ekori nanazad, kade, namerno
ili nenamerno, bea preskoknati odredeni ~ekori. Samo taka, konso-
lidirani i podgotveni za novite predizvici {to gi nosi vremeto, }e
moè da se napravi ~ekor napred kon ednakvi mo`nosti za licata so
hendikep.
Sostojba: Hendikep kultura
Imaj}i gi predvid ovie zalo`bi (na hartija), vo izminatiov peri-
od, dràvata ne prezema ~ekori vo nasoka na educirawe na svoite
kadri koi se vo sekojdnevna komunikacija so lica so hendikep, nitu
so onie koi neizostavno treba da bidat senzibilizirani za hendike-
173
pot, poto~no, sposobni da u~estvuvaat vo kreirawe na politikata za

hendikep. Tuka, povtorno se nametnuva obvrskata na dràvata za
podignuvawe na svesta, pokonkretno, za za{tita od diskriminacija,
Toa e Vienska {kola, ama balkanski smer!
Vo nasoka na locirawe na hendikepot, }e povle~eme nekolku linii.
Vo sekoj slu~aj, SITE se odgovorni za vklu~uvawe na licata so hen-
dikep vo glavnite tekovi.
Dràvata - zaradi sozdavaweto na uslovi i kreirawe na merki za
prifa}awe na licata so hendikep.
Gra|anskite organizacii i gra|anite - Zaradi prifa}aweto na
licata so hendikep.
Licata so hendikep - Zaradi zatvorenosta i slabata volja za u~es-
tvo vo site sferi na op{testvenoto ìveewe.
Mediumite - Zaradi kreiraweto na pozitivna slika za licata so
hendikep i prifa}aweto na hendikepot kako del od ~ovekovata li~-
nost.
NIE I VIE.
No, ako zboruvame za odgovornost na site, toga{ e neminovna
sorabotka pome|u site.
Zatoa, site, no organizirano, treba da deluvame vo nasoka na sozda-
vawe na ednakvi mo`nosti za licata so hendikep.
Moèbi, toa e ~ekorot koj{to site go imame preskoknato...
No, bez àlewe, dokolku uspeavme da identifikuvame koi ~ekori
gi preskoknavme, sigurni sme deka }e uspeeme, zaedni~ki, organi-
zirano i strategiski da prezememe konkretna akcija!
174
[ema na lokacijata na hendikepot
175
2. [TO POTOA?
[to potoa? - pra{awe e sega!

Nenamerno koristej}i ja analogijata na danskiot princ ovoj tekst
saka da stavi akcent vrz futuristi~kite ~ekori koi treba da sledat
vo denovite {to doa|aat - ~ekori koi treba da bidat prezemeni od
strana na najva`nite (i pomalku va`nite) igra~i vo sferata na hendi-
kepot vo Republika Makedonija: dràvata, zaednicata na licata so
hendikep, i po{irokiot gra|anski sektor. Celosno tehni~ki postaven
i zgora na toa zbogaten so pravna terminologija koja naj~esto znae da
e suvoparna, negovata ground zero e mapirawe na konkretnata situacija
- za da vidime kade odime, esencijalno e da znaeme kade sme. Me|utoa
kade sme e pra{awe na vreme minato i vreme sega{no, kade odime e
pra{awe na vreme idno. Kako da dojdeme do tamu e pra{awe na ovoj
tekst.
Igra~ broj eden: Draàvata
Neskromno kaàno dràvata e, i treba da bide, krucijalen igra~
na makedonskoto igrali{te na hendikepot - igrali{te koe zakonot
jasno go iscrtuva. Nejzinata uloga vo periodot {to doa|a ne treba
da se gleda samo vo donesuvaweto na soodvetnata legislativa koja
}e ovozmoì "fer igra". Naprotiv, taa treba da odi ~ekor ponapred
i kon sozdavawe na soodvetni mehanizmi i vospostavuvawe na servisi
koi }e pomognat vo celosnata implementacija na predvidenite odred-
bi. Seto toa dopolneto so podignuvawe na svesta na op{testvoto za
situacijata vo koja se nao|aat licata so hendikep, kako i so promcija
na pozitiven trend za istite. I sevo ova bi ostanalo "mrtvo slovo na
hartija" ako dràvata ne uspee da najde modus operandi zaedno so orga-
nizaciite na licata so hendikep, i ako ne gi koordiniraat svoite
aktivnosti za pra{awa od op{t interes.
Treba da se napomene deka pri pi{uvawe na ovoj tekst avtorot gi
sogleduva idnite sostojbi so pretpostavka deka Zakonot za za{tita
na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija e ve}e do-
nesen, vo forma vo koja be{e predloèn. Me|utoa da ne dolìme,
tehni~ki ova bi moèlo da se pretstavi vaka:
176
[to potoa?
1. Da kreira soodvetni mehanizmi (za za{tita, regulacija i obez-

beduvawe)
- Postojnoto Vladino koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`-
nostite na licata so hendikep (~ij naziv i samiot ni kaùva deka }e
gi koordinira aktivnostite na vladinite strukturi i sistemati~no
}e gi naso~uva istite za op{to dobro) treba da zapo~ne da funkcioni-
ra vo rok od edna godina od donesuvaweto na zakonot;
- Sobranieto na organizacii na lica so hendikep (kako pandan na
vladinata struktura, no ovoj pat na nevladino nivo) svoeto osniva~ko
sobranie treba da go odrì najdocna vo rok od {est meseci od donesu-
vaweto na zakonot;
- Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep (stru~no
telo koe treba da se otelotvori vo glaven za{titnik i promotor na
pravata na licata so hendikep) treba da zapo~ne so svoeto rabotewe
najdocna vo rok od edna godina od donesuvaweto na zakonot; i
- Fondot za pravata na licata so hendikep (glaven i odgovoren
finansier na site novoformirani tela pogore navedeni) treba da
zapo~ne da funkcionira vo rok od edna godina od donesuvaweto na
zakonot.
I vo duhot na maksimata "Ni{to za nas, bez nas", neminovno potre-
bno e dràvata da ja obezbedi participacijata na organizaciite na
licata so hendikep vo gorespomenatite tela i organi.
2. Da donese soodvetna legislativa ili da intervenira vo ve}e

postoe~kata (zakonski i podzakonski akti)
- Zakonot za vrabotuvawe na lica so hendikep i Akcioniot plan
za implementacija na zakonot, Vladata treba da go usoglasi vo rok
od edna godina (od vleguvaweto vo sila na zakonot);
- Izmenite i dopolnuvawata na izbornata regulativa, so cel obez-
beduvawe na celosna razbirlivost i dostapnost na izbira~kite
proceduri i glasa~ki mesta za licata so hendikep, kako i nepre~eno
u~estvo vo oblicite na neposredno izjasnuvawe na gra|anite, Mini-
sterstvoto za pravda treba gi predloì vo rok od edna godina;
- Zakonot za referendum i drugi oblici na neposredno izjasnuvawe
na gra|anite, Ministerstvoto za pravda treba gi predloì vo rok od
edna godina;
- Zakonot za popis na naselenieto, stanovite i doma}instvata,
dràvata treba da go usoglasi vo rok edna godina;
- Aktite so koi se regulira raboteweto na komisiite za utvrduva-
we na hendikep i nacionalnata Komisija za utvrduvawe na hendikep,
Ministerstvoto za zdravstvo treba da gi donese vo rok od edna godina;
177
- Posebniot akt za regulirawe na stepenot na asistencija vo ostva-

ruvaweto na delovnata sposobnost na licata so mentalen hendikep
(koja treba da e proporcionalna na samata potreba), dràvata e dol`-
na da go donese vo rok od edna godina;
- Posebniot akt so koj se utvrduva koi zdravstveni uslugi {to ne
se opfateni so zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe, a se va`ni
za sanirawe i podobruvawe na zdravstvenata sostojba na licata so
hendikep, }e se smetaat za osnovni zdravstveni uslugi, Ministerstvo-
to za zdravstvo treba da go donese vo prvata naredna godina od vlegu-
vaweto vo sila na zakonot;
- Aktot so koj se ureduva pravoto na besplatna medicinska rehabi-
litacija, Vladata na predlog na Ministerstvoto za zdravstvo treba
da go donese vo rok od tri godini;
- Posebniot akt koj se odnesuva na dostapnost na pomagalata na
licata so hendikep, Ministerstvoto za zdravstvo i Fondot za zdrav-
stvo treba da go donesat/usoglasat vo rok od dve godini;
- Posebniot akt so koj se ureduva pravoto na platena pridru`ba
na licata so seriozno naru{eni motorni i senzorni funkcii pri
patuvawe i medicinsko-tehni~ka intervencija, Ministerstvoto za
zdravstvo i Fondot za zdravstvo treba da go donese/usoglasi vo rok
od dve godini;
- Aktite so koi se obezbeduva soodvetna participacija i za stape-
not na licata so hendikep, pretstavnici na nivnite semejstva i
nivnite organizacii vo procesot na kreirawe i sproveduvawe na
aktivnostite za zdravstvena za{tita i rehabilitacija na licata so
hendikep, dràvata i edinicite na lokalnata samouprava treba da
gi donesat/usoglasat vo rok od tri godini;
- Aktite so koi se regulira unapreduvaweto na pristapnosta i
dostapnosta na obrazovnite institucii, transportot i smestuvaweto
na u~enicite so hendikep, obezbeduvaweto stimulativni merki (kvo-
ti, stipendii, osloboduvawe od participacija itn.) za u~enicite so
hendikep, dostapnosta na obrazovnite programi i koristeweto na
tehni~ko-tehnolo{ki audio-vizuelni sredstva za potrebite spored
vidot i stepenot na hendikep, Vladata na predlog na Ministerstvoto
za obrazovanie treba da gi donese/usoglasi vo rok od tri godini;
- Aktite vo vrska so vrabotuvaweto na lica so hendikep, Agenci-
jata za vrabotuvawe treba da gi usoglasi vo rok od dve godini;
- Aktite vo vrska so raboteweto na Posebeniot fond za obezbedu-
vawe na uslovi za rabotno osposobuvawe, vrabotuvawe i rabotewe
na licata so hendikep, dràvata treba da gi usoglasi vo rok od dve
godini;
178
[to potoa?
- Propisite koi se odnesuvaat na socijalna pari~na pomo{, posto-

jana pari~na pomo{ po osnov na hendikep, pomo{ i nega od drugo lice,
poddr{ka na semejstvata na licata so hendikep, Ministerstvoto za
trud i socijalna politika treba da gi donese/usoglasi vo rok od dve
godini;
- Aktot so koj se ureduvaat uslovite i na~inot za prifa}awe i
ìveewe na licata so teòk, najteòk i kombiniran hendikep vo
specijalni ustanovi, Ministerstvoto za trud i socijalna politika
treba da go donese vo rok od tri godini;
- Aktite so koi se obezbeduva nepre~eno dvièwe i arhitektonski
dostapna okolina za licata so hendikep, Ministerstvoto za transport
i vrski i Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe
treba da gi donesat vo rok od tri godini;
- Aktot so koj se ureduvaat beneficiite vo javniot soobra}aj za
licata so hendikep i nivnata pridru`ba, Ministerstvoto za tran-
sport i vrski i edinicite na lokalnata samouprava treba da gi donesat
vo rok od tri do pet godini;
- Aktot so koj se ureduvaat beneficiite pri uvoz, adaptacija, odr-
ùvawe i osiguruvawe na patni~kite motorni vozila neophodni za
mobilnost na licata so hendikep, Ministerstvoto za transport i vr-
ski i edinicite na lokalnata samouprava treba da gi donesat vo rok
od tri do pet godini;
- Aktite za obezbeduvawe na dostapnost na informacii, olesnu-
vawe pri komunikacijata so javnite servisi, koristewe na soodvetni
tehnologii i uslugi i prisposobuvawe na informativniot sistem za
potrebite na licata so hendikep, dràvata treba da gi donese vo rok
od tri do pet godini;
- Aktite so koi se ureduvaat konkretnite merki za ovozmoùvawe
na pristap, sledewe i razbirawe na kulturnite sodrìni od strana
na licata so hendikep, Ministerstvoto za kultura i ustanovite od
oblasta na kulturata gi sproveduvaat vo rok od {est meseci po donesu-
vaweto na propisite koi }e gi reguliraat ovie pra{awa;
- Aktite so koi se ureduvaat konkretni merki za ovozmoùvawe
na pristap, transport, sledewe i li~na bezbednost na posetitelite
so hendikep, resornoto ministerstvo treba da gi sprovede vo rok od
eden meseci po donesuvaweto na propisite koi }e gi reguliraat ovie
pra{awa;
- Detalnite urbanisti~ki planovi, organite na edinicite na lokal-
nata samouprava treba da gi usoglasat vo rok od edna godina od done-
suvaweto na aktite so koi se obezbedauva nepre~eno dvièwe i arhi-
tektonski dostapna okolina za licata so hendikep;
179
- Nacionalnata strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na lica-

ta so hendikep vo RM, Vladata treba da ja usoglasi vo rok od {est
meseci;
- Redovnata godi{na Programa za zgolemuvawe na svesta na
op{testvoto za licata so hendikep, Vladata na predlog na Minister-
stvoto za trud i socijalna politika, a vo sorabtka so po{irokiot
gra|anski sektor treba da ja donese vo prvata naredna godina od vlegu-
vaweto vo sila na zakonot;
- Redovnata godi{na Programa za zdravstveno vospituvawe i higi-
ensko-tehni~ki i zdravstveni merki za prevencija na hendikepot,
Vladata na predlog na Ministerstvoto za zdravstvo treba da ja donese
vo rok od edna godina;
- Nacionalnata programa za rehabilitacija, Vladata treba da ja
donese vo rok od tri godini;
- Lokalnite programi za razvoj vo koi se predviduvaat merki za
stimulirawe na vrabotuvaweto na licata so hendikep, organite na
edinicite na lokalnata samouprava treba da gi donesat/usoglasat
vo rok od dve godini;
- Programata za identifikuvawe i postepeno otstranuvawe i nad-
minuvawe na postoe~kite arhitektonski barieri, Ministerstvoto
za transport i vrski treba da ja donese vo rok od {est meseci od
donesuvaweto na aktite so koi se obezbedauva nepre~eno dvièwe i
arhitektonski dostapna okolina za licata so hendikep;
- Vo redovnata godi{na Programa, Ministerstvoto za kultura
treba da vnese vo programite sodrìni so cel pottiknuvawe, promo-
cija i afirmirawe na kreativnite, artisti~ki i intelektualni
potencijali na licata so hendikep, vo rok od edna godina;
- Redovna godi{na Programa, so cel predviduvawe na merki i
aktivnosti za celosno integrirawe na licata so hendikep vo sport-
skite aktivnosti, Agencijata za mladi i sport treba da ja donese vo
rok od edna godina;
Dopolnitelno, treba da se napomene deka aktite koi proizleguvaat
od odredbite na zakonot za koi ne e predviden podolg vremenski rok
treba da bidat doneseni vo rok od edna godina po donesuvaweto na
istiot. Istoto vaì i za propisite {to ne se vo soglasnost so odred-
bite od zakonot, odnosno Vladata niv treba da gi usoglasi vo rok od
edna godina.
Zna~aen proces koj e vo tek, ne samo vo regionov tuku i po{iroko,
e ratifikuvaweto na seopfatnata i integralna Konvencija za za{-
tita na pravata na licata so hendikep, donesena vo ramkite na OON.
180
[to potoa?
Republika Makedonija ima retka mo`nost so donesuvaweto na ovoj

zakon koj "di{i" so Konvencijata kako i so samata ratifikacija na
istata, da stane lider vo regionov i predvesnik na edno novo vreme -
vreme na ednakvost, koe so nas ili bez nas sigurno doa|a!
3. Da vospostavuva mreì i servisi
- Mreàta od centri i timovi za rano sledewe na rizi~nite fak-
tori koi moàt da predizvikaat ili zasilat ve}e postoe~ki hendikep,
so cel rana detekcija i kontinuirano sledewe na razvojot na decata
so rizik, Ministerstvoto za zdravstvo treba da ja formira vo rok od
tri godini;
- Posebniot Centar na nacionalno nivo, so cel sledewe na sostojba-
ta na decata so najte{ki oblici na hendikep, Ministerstvoto za
zdravstvo treba da go vospostavi vo rok od tri godini;
- Patrona`niot servis za kontinuirana medicinska nega i rehabi-
litacija, dràvata treba da go napravi dostapen do korisnicite vo
rok od tri godini;
- Mreàta na posebni regionalni timovi za socijalna rehabilita-
cija, dràvata treba da ja formiraa vo rok od tri godini;
- Mreàta od servisi za li~na asistencija, so cel pottiknuvawe
na samostojnoto ìveewe i vklu~uvaweto na licata so hendikep vo
site sferi na op{testvenoto ìveewe, dràvata treba da ja vospos-
tavi vo rok od tri godini;
- Mreàta od centri za dnevno prifa}awe i nega na licata so
hendikep, so cel poddr{ka na nezavisnoto ìveewe, razvivawe na
naviki i ve{tini, i ovozmoùvawe na nepre~en deloven i op{testven
anga`man na ~lenovite na semejstvoto, dràvata treba da ja formi-
ra vo rok od dve godini; i
- Iniciraweto i poddrùvaweto na formirawe na alternativni
centri za poddr{ka (kako {to se: resursni centri, SOS telefoni,
edukativni centri, centri za pravna pomo{, sovetodavni servisi za
psiho-socijalna integracija na licata so hendikep), dràvata treba
da go opredeli vo rok od tri godini od vleguvaweto vo sila na zakonot.
4. Da pomaga pri podignuvawe na svesta na op{testvoto za
licata so hendikep
- Dràvata treba da prezema efektivni akcii za zgolemuvawe na
svesta na op{testvoto za licata so hendikep, nivnite prava i dostoin-
stvo, nivnite potencijali i nivniot pridones preku: podignuvawe na
javnata svest za licata so hendikep; borba protiv postoe~kite stereo-
tipi i predrasudi za licata so hendikep; i promocija na pozitiven
trend za licata so hendikep. Toa treba da go pravi sistemati~no i
kontinuirano;
181
- Vladata, preku Ministerstvoto za zdravstvo i Ministerstvoto

za obrazovanie i nauka, treba da prezema i sproveduva edukativni
programi so cel prevenirawe na hendikepot, bez razlika na vozrasta
na celanata grupa;
- Ministerstvoto za obrazovanie i nauka treba kontinuirano da
gi unapreduva postoe~kite nastavni programi so cel podignuvawe
na svesta za pra{aweto na hendikepot; i
- Dràvnata izborna komisija treba da informira, inicira i
sproveduva merki za ostvaruvawe na celosna participacija na licata
so hendikep vo izbira~kiot proces.
Zainteresiranite ~itateli sigurno }e iznajdat i brojni drugi
merki koi dràvata treba da gi prezeme so cel podigawe na svesta
na op{testvoto, no celta na avtorot e da akcentira nekolku od niv:
edukacijata vo uloga na prevencijata na hendikepot, kako i gradeweto
na pozitiven imix za licata so hendikep kako korisni ~lenovi na
na{eto op{testvo.
5. Da gi koordinira svoite aktivnosti i da sorabotuva so
organizaciite na lica so hendikep za pra{awa od vitalen interes
za licata so hendikep
- Kreiraweto na normativni akti, kako i politiki, strategii i
programi za podobruvawe na situacijata vo koja se nao|aat licata so
hendikep vo Republika Makedonija, dràvata treba da go ostvaruva
vo sorabotka so organizaciite na licata so hendikep. Dopolnitelno,
dràvata treba da kreira soodvetna politika za licata so hendikep
na nacionalno nivo i da gi stimulira i poddrùva aktivnostite za
nejzina implementacija na lokalno nivo. Ovie ne treba da bidat
deklarativni zalo`bi - ova MORA da se ostavri vo praksa ako sakame
da ìveeme vo sklad so op{toprifatenite me|unarodni normi i
standardi;
- Dràvata i edinicite na lokalnata samouprava, vo procesot na
kreirawe i sproveduvawe na aktivnostite za zdravstvena za{tita i
rehabilitacija na licata so hendikep treba da obezbeduvaat soodvet-
na participacija i zastapenost na licata so hendikep, pretstavnici
na nivnite semejstva i nivnite organizacii;
- Roditelite i organizaciite na licata so hendikep treba soodvet-
no da se vklu~at vo kreiraweto i sproveduvaweto na obrazovnite
programi, nastavno-nau~nite soveti i servisite za redovna poddr{ka
na licata so hendikep vo obrazovniot proces a ulogata na dràvata
e da go obezbedi toa; i
182
[to potoa?
- Dràvata, preku Fondot za pravata na licata so hendikep, kako

i preku lokalnata samouprava so svoi sredstva treba da se zalagaat
i da gi poddrùvaat inicijativite i aktivnostite na semejstvata na
licata so hendikep, instituciite, nevladinite organizacii i nefor-
malnite grupi za sproveduvawe na alternativni servisi za poddr{ka
na licata so hendikep i nivnite semejstva.
Dràvata e mo}en igra~, me|utoa treba da bide svesna deka proce-
sot koj se proektira vo ovoj tekst ne e ve~en i nepromenliv. Sî se
menuva vo zavisnost od konkretnite uslovi na terenot. A tie sigurno
}e se izmenat so tekot na vremeto. Zatoa e potrebno site zaintere-
sirani subjekti da razmisluvaat za fenomenot 'revidirawe na pro-
cesot' kako i za modalitetite kako toa da se napravi. Zakonot }e se
menuva so izmeni i doponuvawa vo zavisnost od dinamikata na slu-
~uvawata, moè da se vovedat i dopolnitelni za{titni sredstva
ili mehanizmi, a isto taka i da se zgolemuvaat/namaluvaat ili pak
vo krajna instanca (koga }e ja snema potrebata za nivno postoewe) i
da se ukinat afirmativnite akcii vo opredelenite oblasti na za{-
tita. Me|utoa nikoga{, ama ba{ nikoga{, ne smee da se izgubi duhot
na sistemskoto zakonodavstvo.
Igra~ broj dva: Zaednicata na licata so hendikep
Vtoriot igra~, vaèn kolku i prethodniot, e Zaednicata na licata
so hendikep. Poznava~ite na sostajbite znaat deka pod "Zaednicata"
se podrazbiraat site postoe~ki i novoformirani sojuzi/organizacii/
tela na licata so hendikep vo Republika Makedonija. Predizvici
koi {to sledat za Zaednicata se: prvo, nejzino konsolidirawe i obedi-
nuvawe; vtoro, gradewe na svoite kapaciteti so cel efikasno
u~estvo vo soodvetnite dràvni mehanizmi kako i prerasnuvawe vo
watchdog; i treto, vozobnovuvawe na "izgubenata armija" na roditeli
1. Da se konsolidira i obedini po vitalnite pra{awa od strate{-
ki interes
Koristej}i se so starata rimska maksima "veni, vidi, vici", evidentno
e vo makedonskoto op{testvo postoewe na rasloenost na site gorespo-
menati faktori (postoe~ki i novoformirani sojuzi/organizacii/tela
na licata so hendikep), koe per analogium apsurdum doveduva do neorga-
niziranost na Zaednica vo celina. Ova konsolidirawe }e ovozmoì
postignuvawe na "edinstven glas" na organizaciite na lica so hendi-
kep - cel koja samite tie si ja postavija u{te vo 2003 godina. Okrup-
nuvaweto isto taka }e go re{i problemot na reprezentativnosta vo
183
ovaa sfera i }e isprati jasna poraka do dràvnite institucii deka

vo Zaednicata treba da gledaat svoj kontrapart koj }e osiguri aktivna
participacija na licata so hendikep vo sferata na odlu~uvawe za
site pra{awa od niven interes.
2. Da nominira ~lenovi koi }e u~estvuvaat vo soodvetnite
mehanizmi (za za{tita, regulacija i obezbeduvawe)
- Nominirawe na trojca pretstavnici koi }e u~estvuvaat vo rabo-
tata na Posebniot fond za obezbeduvawe na uslovi za rabotno osposo-
buvawe, vrabotuvawe i rabotewe na licata so hendikep, zaedno so po
trojca pretstavnici od Agencijata za vrabotuvawe, Vladinoto
koordinativno telo i Zaednicata na za{titni dru{tva;
- Pretsedatelot i potpretsedatelot na Sobranieto na organizaci-
ite na licata so hendikep }e u~estvuvaat vo rabotata na Koordi-
nativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite i unapreduvawe na
pravata na licata so hendikep, vo koe pokraj niv ~lenuvaat i rakovod-
ni dràvni slu`benici na ministerstvoto za trud i socijalna
politika, ministerstvoto za zdravstvo, Ministerstvoto za transport
i vrski, Ministersvoto za obrazovanie i nauka, Ministerstvoto za
kultura i Ministersvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe,
pretsedatelot na Komisijata za za{tita na pravata na licata so
hendikep, direktorot na Fondot za pravata na licata so hendikep i
istaknati nau~ni i stru~ni rabotnici;
- Nominirawe na trojca prestavnici koi }e u~estvuvaat vo rabota-
ta na Upravniot odbor na Fondot za pravata na licata so hendikep,
vo koj pokraj niv ~lenuvaat ñ dvajca pretstavnici na Ministerstvoto
za trud i socijalna politika, dvajca pretstavnici na Ministerstvoto
za finansii, i dvajca pretstavnici na Komisijata za za{tita na
pravata na licata so hendikep; i
- Pretstavnici na Sobranieto na organizaciite na licata so hendi-
kep }e u~estvuvaat vo rabotnata grupa za izgotvuvawe na Nacional-
nata strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep
vo RM, zaedno so pretstavnici na Komisijata za za{tita na pravata
Ulogata na Zaednicata kako aktiven u~esnik vo rabotata na gore-
spomenatite tela e esencijalna ne samo poradi ekspertizata koja
licata so hendikep moàt da ja ponudat vo rabotata na ovie tela,
tuku i poradi faktot {to samite ovie tela pretstavuvaat ~uvari i
za{titnici na "javnoto dobro" vo oblasta na hendikepot.
184
[to potoa?
3. Da raboti na podignuvawe na svesta na op{testvoto za lica-

ta so hendikep
Poznat i priznat e faktot deka nevladiniot sektor e dobar vo
realizirawe na kampawi za podignuvawe na javnata svest vo razli~ni
sferi na interes. Zatoa i ponatamu, Zaednicata treba da bide najglas-
niot govornik i promotor na pozitivniot imix na licata so hendikep
vo makedonskoto op{testvo. Isto taka, treba da prodolì so prezema-
weto akcii za zgolemuvawe na svesta na op{testvoto za licata so
hendikep, nivnite prava i dostoinstvo, nivnite potencijali i nivniot
pridones. Za celosna implementacija na sistemskoto zakonodavstvo
potrebni se pove}e kampawi od tipot "Nikoj ne e sovr{en" i "Tvojot
potpis e zakon".
4. Da gi koordinira svoite aktivnosti i da sorabotuva so drà-
vata za pra{awa od vitalen interes za licata so hendikep
Pra{aweto na sorabotka na dràvata so Zaednicata e daleku od
sporno, posebno vo sferata na ekspertizata za dadenata problema-
tika. Toa treba da se izvr{uva ne samo na centarlno nivo, tuku
naprotiv da se simne i po vertikala, odnosno da se vostanovi i zajakne
na lokalno nivo. Imaj}i go toa predvid, lokalnite organizacii na
lica so hendikep treba aktivno da u~estvuvaat vo rabotnite tela
formirani od strana na sovetite na edinicite na lokalnata samou-
prava, a so cel ostvaruvawe na efektivna za{tita na pravata i dosto-
instvoto na licata so hendikep. Dopolnitelno, organite na edinicite
na lokalnata samouprava pri donesuvaweto na razvojnite planovi,
drugi akti i odluki, se dol`ni da gi razgleduvaat i da gi zemat pred-
vid preporakite za predloènite merki i aktivnosti od strana na
ovie tela.
5. Da ja vozobnovi izgubenata armija
Iako e te{ka i makotrpna rabotata na vozobnovuvaweto na "izgu-
benata armija" na roditelite/pobliskata i podale~nata familija na
licata so hendikep, sepak e krajno potrebna. Zaednicata mora toa da
go napravi, i toa da go napravi brzo ako saka da go iskompletira
svojot sostav i da go zaokruì vo edna celina vklu~uvaj}i ja i posled-
nata alka. Toa e mo}na armija (~etiripati pobrojna od vkupniot broj
na licata so hendikep vo Republika Makedonija), kako Cezarovata
"treta" legija. Iako e momentalno izgubena i neorganizirana ne smee
Zaednicata da ja podceni nejzinata mo`na idna sila.
So cel efikasno i efektivno implementirawe na gorenavedenite
aktivnosti, ne treba da zaboravime deka Zaednicata treba kontinu-
185
irano da gradi novi i da gi zajaknuva ve}e postoe~kite kapaciteti,

kako materijalni taka pred sé i ~ove~ki. Toa treba da go pravi vo
soglasnost so ustanovenata "dobra praksa" i preporakite od relevan-
tnite subjekti vo ovaa oblast.
Igra~ broj tri: Po{irokata zaednica (po{irok gra|anski sektor,
mediumi, stru~na zaednica i sli~ni)
Za kraj, bi napomenale deka pokraj dràvata i Zaednicata tretiot
igra~ na terenot na hendikepot e dosta eklekti~en, no nakratko
moème da go naslovime kako po{irokata zaednica. Vo nego spa|aat,
pokraj po{irokiot gra|nski sektor, i mediumite, univerzitetite -
stru~nata zaednica i sli~ni. Site ovie subjekti treba da se imaat
na svoja strana - na stranata na licata so hendikep i pritoa da se mo-
tiviraat dovolno za da pomognat vo ostvaruvaweto na krajnata cel -
celosna ednkavost na site gra|ani vo Republika Makedonija, vklu-
~uvaj}i i de jure i de facto ednakvost. Za toa potrebno e po{irokiot
gra|anski sektor, koj raspolaga so raznovidnost na celnite grupi,
pra{awata od interes, ekspertizata, vrskite i kontaktite, institu-
cionalnata memorija i bezbroj drugi raboti, da ja po~uvstvuva ovaa
borba i ovoj pat kako svoja sopstvenost i pritoa da ja "razbranuva vo-
data" vo sekoja mo`na prilika. Stru~nata javnost debatiraj}i po odnos
na ovie "razbranuvawa" }e ja ekstendira nivnata va`nost i vrednost,
a mediumite se tuka da izvestat za toa. Nivnite napori treba da bi-
dat naso~eni kon podignuvawe na svesta na op{testvoto za licata
so hendikep, kako i kon koordinacija i sorabotka so dràvata i Zaed-
nicata za pra{awata od vitalen interes za licata so hendikep.
1. Da raboti na podignuvawe na svesta na op{testvoto za lica-
ta so hendikep
- Asocijaciite i zaednicite treba da donesuvaat programi i kon-
kretni merki za ovozmoùvawe na ednakvi mo`nosti za zadovoluvawe
na potrebite na licata so hendikep i priznavawe na nivnite tvore~ki
napori i potencijali;
- Makedonskata radio-televizija i Makedonskata informativna
agencija treba da obezbeduvaat mediumsko pokrivawe na nastani, pro-
movirawe na pozitiven trend i emituvawe na namenski sodrìni i
poraki za licata so hendikep;
- Pe~atenite i elektronskite mediumi vo svoite programi potreb-
no e da vklu~uvaat sodrìni nameneti za licata so hendikep i da
predviduvaat dostapnost na ostanatite sodrìni;
- Prezentaciite i Internet stranicite na site servisi treba da
se izrabotuvaat i vo verzija dostapna za licata so vizuelen hendikep;
186
[to potoa?
- Univerzitetite, dràvni i privatni, treba da sozdavaat uslovi

za implementacija na principot na inkluzivnost na obrazovniot sis-
tem preku aktivno sledewe na nastavnite sodrìni od strana na lica-
ta so hendikep;
- Sportskite federacii i sportskite klubovi treba da sozdavaat
uslovi za integracija na licata so hendikep preku: prilagoduvawe i
otstapuvawe na sportski objekti, tereni i rekviziti i informirawe
i promovirawe na nastanite i postignatite rezultati; i
- Organizatorite na sportskite natprevari i manifestacii treba
da donesuvaat konkretni merki za ovozmoùvawe pristap, transport,
sledewe i li~na bezbednost na posetitelite so hendikep.
2. Da gi koordinira svoite aktivnosti i da sorabotuva so drà-
vata za pra{awa od vitalen interes za licata so hendikep
Iako krajno deklarativno postavena, ovaa cel potrebno e da se
realizira celosno. Vo periodot {to doa|a, dràvata i Zaednicata
na licata so hendikep treba da pokaàt voqa za sorabotka i koordi-
nacija, dodeka pak po{irokata zaednica treba da pokaè proaktiv-
nost, samoinicijativa i re{enost za ostvaruvawe na istata. Samo
taka moème da se nadevame na strukturno postavena, i vo krajna li-
nija efektivna, sorabotka i vividna komunikacija pome|u site tri
zainteresirani strani.
I za kraj, povtorno koristej}i ja analogijata na danskiot princ,
ovojpat namerno, se postavuva pra{aweto - da se bide ili ne???
Avtorot najiskreno smeta deka tokmu po odgovorot na ova pra{awa
idnite generacii }e analiziraat dali seto napi{ano vo ovoj tekst e
~ist futurizam ili gola fikcija.
187
3. NE E SE TAKA ROZOVO - (i ne treba da bide)
Promenuvaj}i i menuvaj}i ...

I posle site promeni
- nie sme pomalku ili pove}e - isti.
Najgolemoto pra{awe po site bitki i site triumfi, bilo i }e

bide, {to posle pobedata.
Vo ovoj tekst obrabotuvame edna te{ka {pekulacija - {to ako
uspeeme? I toa vo sé? [to }e se slu~i ako Zakonot za za{tita na
pravata na licata so hendikep bide usvoen vo celost i so site negovi
podzakonski akti {to sledat? [to koga oblacite }e se trgnat?
Kakvo li rozevo utro ne ~eka? Kolku rozova stvarnost }e treba da
ìveeme? I kako so tolku "roze" i so tolku "Pink Panteri" }e se
druìme?
U{te vedna{ ja objavuvame prognozata deka nema metereolo{ki,
politi~ki, tektonski i ekolo{ki najavi deka skorata idnina na
licata so hendikep moè da poprimi rozeva nijansa. I u{te na po~e-
tok na tekstov ja utvrduvame hipotezata deka toa i dolgoro~no gleda-
no voop{to nema da se slu~i.
Ni{to od toa!
Od kade go vle~eme zaklu~okot?
* * *
ôvekovoto postoewe e konstantna prikazna za negovoto postoja-
no napreduvawe i usovr{uvawe. Naj~esto ovoj proces e evolutiven,
no se slu~uvale i nagli presvrti (naj~esto vo op{testven kontekst)
t.n. revolucii - koi dramati~no gi menuvale dotoga{nite priliki
i soodnosot na relaciite me|u individuite.
Tuka se pojavuva eden fenomen koj kako da se izdvoil vo svoevidno
~ovekovo prokletstvo. Pokajuvawe za prezemenoto, razo~aruvawe
od promenata - nostalgija kon porane{noto i, sledstveno na toa -
188
Ne e se taka rozovo
reakcija, napu{tawe na novoto (iako moèbi voop{to neizdràno

i nau~no i iskustveno nedokaàno).
Nedostatokot od rozova frekvencija na spektarot koj gi osvetlu-
va promenite e redoven nus-produkt na sledbenicite na promenite
i od nivni silni pobornici i revolucioneri pravi te{ka reakcija
i o~ajnici.
Za potrebata na temava }e se obideme ova da go ilustrirame so
nekolku kratki primeri, so brzo pominuvawe od op{ti momenti,
koi go ilustriraat civilizaciskiot napredok vo borbata za ~ovekovi
prava, do konkretni sliki koi se povrzani so implementacijata na
sistemska zakonska ramka za licata so hendikep i nivniot kratko-
ro~en efekt (da ne re~am nedostatok na roze nijansa).
1. Rasni, revolucionerni i antikolonijalni dvièwa
U{te od egzodusot na evreite i spartakovoto vostanie borbata
za rasno, religiozno, socijalno i ekonomsko osamostojuvawe sekoga{
bila nagrizuvana od gorenavedeniot fenomen. Mnogu od ovie dviè-
wa bile premnogu silni za da moè da im se sprotistavi nekakov
realen protivnik vo nivnoto vreme. Zatoa i ostanale zapameteni
do dene{no vreme. No naj~esto protivnikot bil vnatre i nivnata
sila bila uni{tena poradi ideolo{ko lutawe, koe pak dovelo do
samoraspa|awe.
Najilustrativen primer e francuskata istorija po buròaskata
revolucija i nekolkukratnoto (nasilno) zamenuvawe na republikata
so monarhija (do kone~noto stabilizirawe na poslednata petta
republika). Duri i sovetskata oktomvriska revolucija (koja kako
matica povede dvièwa vo celiot svet) predizvika samootkaùva-
we a so toa i dezintegracija na najgolemata toga{na imperija (sozda-
vana pove}e od 500 godini).
Antikolonijalnite dvièwa od sredinata na minatiot vek se
u{te pointeresen primer. Silnata borba za sloboda na nekoga{nite
robovski kolonii se pretvori vo serija od plemensko-gra|anski vojni
(robuvawe na svoite) i kako rezultat go dobi neokolonijalizmot,
protiv koj e mnogu pote{ko da se bori{.
Razo~aranosta vo novoto doveduva do podpa|awe vo "sigurnosta"
na staroto. Ova pak vozobnoveno i pomudro ne dozvoluva negovo
povtorno i lesno napu{tawe.
189
2. Poblisko - jugonostalgijata
Moèbi najsve` primer (za ~itatelite na ova izdanie) e dezinte-
gracijata na SFRJ i psiholo{kiot efekt na àl po staroto t.n.
"jugonostalgija". Ova ~uvstvo ostanuva sé u{te silno vo site pora-
ne{ni republiki na porane{na Jugoslavija pa duri i vo Republika
Slovenija, iako taa od ovoj proces izleze so najmalku luzni i ve}e
stana ~len na Evropskata unija.
Jugonostalgijata ne e samo "àl po mladosta", koj e priroden
efekt, tuku vo su{tina e nezadovolstvo od novoto. ûvstvoto na
izlaànost od efektite, sostojbite i protagonistite na novoto vre-
me ne dozvoluva otvoreno sogleduvawe na novite mo`nosti tuku te
tera da posaka{ da se vrati{ vo nekoga{nata "idila" na poznatoto
i definiranoto (kolku toa i da bilo nesovr{eno).
Ovoj efekt ne e rezerviran samo za politi~kite zaednici tuku
vaì i za site drugi formi na zdruùvawe - od politi~ki partii,
sindikati pa do ekonomskite subjekti. Sekoga{ koga se saka da se
premine na novo nivo na organizacija i me|usebni relacii, na prviot
malku pozna~aen neuspeh ili zastoj, kako logi~en ~ekor se javuva
potrebata od za~ekoruvawe nanazad - vo sigurnosta na staroto.
Eventualnoto povtorno is~ekoruvawe napred e ve}e mnogu popro-
blemati~no.
3. Seksualna revolucija
Golemoto gra|ansko i politi~ko dvièwe za samostojnost i
celosna participacija na ènata (od po~etokot na 60-tite godini
na minatiot vek) e dobar primer kako edna uspe{no izvojuvana rabo-
ta (bez voeni dejstvija) doveduva do bezizlez i neposakuvawe na
predizvikanite promeni.
Mnogu èni i den denes mislat deka od procesot na osamos-
tojuvawe dobile samo dodatni obvrski bez pritoa realno da im bidat
simnati starite. Osven toa osamostujuvaweto, vo uslovi na sé u{te
dominanten "ma{ki svet" i ne tolku lesno ostvarliva ekonomska
nezavisnost, naj~esto se voveduva samo kako gola pro-forma. Eduka-
cijata na maìte se pokaà kako pogolem problem otkolku deklara-
tivno priznaenata, i vo zakoni vnesena, "pobeda".
Del od tie èni, koi ne sakaa da se otkaàt od ponatamo{nata
borba, zatalkaa vo pravec na {ovinizam i mizantropija kon ma{kiot
del na ~ove{tvoto. Pozicija od koja malku moè da se stori za
realna ednakvost me|u polovite.
190
Ne e se taka rozovo
4. Poslednoto gra|ansko dvièwe

Borbata za po~ituvawe na ~ovekovite prava i dostoinstvo na lica-
ta so hendikep e ne{to od ponov datum. Zarodi{ot e vo docnite 60-
ti godini na minatiot vek, a vistinskata sila ja dobiva posle 80-
tite. Tokmu zatoa nekoi ñ go narekuvaat - posledno od gra|anskite
dvièwa.
Dolg pat pomina ~ove{tvoto od tretirawe na hendikepot kako
kazna bo`ja, pa preku medicinskoto gledi{te i milosrdieto zastana
na soznanieto deka pra{aweto na hendikepot e vsu{nost pra{awe
na ~ovekovite prava. Isko pomognati od po{irokiot gra|anski
sektor, ova posebno go izvojuvaa licata so hendikep i nivnite rodi-
teli koi vo ovoj proces vlegoa so mototo "Ni{to za nas bez nas".
I ovoj proces ima svoi talkawa i krivi pat~iwa, no poradi nedos-
tatokot na vremenski lost (rabotava e taze) nema mo`nost za jasno
otcrtuvawe na dvièweto, i na lekciite od minatoto.
Pravoto vo slu`ba na promenite
Iako pravnata regulativa nikako ne moè da bide edinstven in-
strument za promena na stvarnosta sepak dokaàno e deka normira-
weto na stvarnosta vodi do zabrzuvawe na nejzinata promena.
Idejata - odnosot kon licata so hendikep da se normira i da se
postavi vo pravna ramka ne e voop{to nova, tuku vle~e koreni u{te
od osnovnite religiski dogmi (spored Kuranot sekoj zaraboten 40-
ti zlatnik treba da odi za pomo{ na bednite).
Stepenite i vidovite na zakonsko normirawe bile razli~ni no
vo siot toj proces zabele`liv e obidot od razrabotka i voveduvawe
na celosen i zaokruèn sistem.
Za potrebite na temava, t.e. kako ilustracija na pridonesot na
zakonskata regulativa vo rozevo nijansirawe na stvarnosta na lica-
ta so hendikep, }e obrabotame samo dva primeri od onie koi vo toa
oti{le najdaleku (ili, ako sakate, prvi zapo~nale). Toa se sostoj-
bite po donesuvaweto na Zakonot za amerikancite so hendikep vo
Soedinetite amerikanski dràvi i Zakonot za diskriminacija na
hendikep na Velika Britanija. Osvrtot vrz sostojbite vo Evropa
gi sledi ovie dva primeri.
a) ADA
Americans whit disability act (ADA) e donesen 1990 godina i, moè da
se kaè deka, u{te vedna{ napravi pove}e vlijanie vo svetot otkol-
ku vo dràvata vo koja vaì. Na ovoj istoriski dokument mu
191
predhodea mno{tvo parcijalni zakoni i odredbi kako i nevidena

luta bitka na licata so hendikep koja kone~no go doìvea svojot
triumf. No {to posle pobedata? Ili kakva e sostojbata na licata
so hendikep 16 godini potoa?
Ovde samo }e se zadrìme na nekolku rozevi fakti i brojki bez
pri toa dodatno da gi komentirame:
- spored istraùvaweto prevzemeno 2003 godina potvrdeno e deka
strategijata za ednakvi mo`nosti ja unapredila polo`bata na èni-
te, domorodcite i vidlivite malcinstva. No, toa ne vaì i za licata
so hendikep. Indeksot na reprezentativnost (odnosot pome|u gole-
minata na grupata i u~estvoto vo rabotnata sila) e 95,9 za ènite,
80,7 za domorotcite, 77,5 za vidlivite malcinstva a samo 46,9 za
licata so hendikep;
- razo~aruva~ki se i podatocite za po~ituvawe na nasokite za
pridrùvawe kon zadolìtelen monitoring na polo`bata na vrabo-
tenite so hendikep kade {to procentot varira od 48% vo javnite
do zagriùva~kite 30% vo privatnite kompanii;
- licata so hendikep vo 2001 godina zarabotuvale vo prosek 27,000
dolari nasproti 43,000 zarabotuva~ka na licata bez hendikep; i
- vo taa ista godina od vkupniot broj na lica so zavr{eno visoko
obrazovanie procentot na lica so hendikep so diploma iznesuval
samo 1,11%.1
b) DDA
Disability discrimination act (DDA) e pomlad od negoviot amerikanski
predhodnik i e donesen 1995 godina. Moèbi poradi mo`nosta od
u~ewe na tu|ite gre{ki ovoj zakon si dobi i svoe ku~e-~uvar
olicetvoren vo Disability Right Commission (DRC).
Ovaa Komisija za za{tita na pravata na licata so hendikep (sli~-
no kako i ADA-ta 10 godini pred nea) stana model za replikacija
kako dràvata (ako saka) moè da vospostavi silen mehanizam za
za{tita na ~ovekovite prava. Se razbira, nejzinata rabota ima sil-
na potkrepa vo izvr{nata i sudskata vlast vo Velika Britanija.
No i pokraj seta proaktivnost na dràvata i prezemenite afir-
mativni merki, momentalnata sostojba izgleda vaka:
- 13% od licata so hendikep ìveat vo siroma{ni uslovi, vo
sporedba so 6% od tie bez hendikep;
- pomalku od 1% na ìveali{tata na licata so hendikep se
vsu{nost i nivna sopstvenost;
1
Vidi: EC Employment & Social Affairs "Measuring discrimination 2004"
192
Ne e se taka rozovo
- samo 17% od javnite objekti vo London se pristapni za licata

so hendikep;
- samo 20% od ènite so hendikep izvr{ile lekarski pregled na
matkata, vo sporedba so 85% od britankite bez takva popre~enost;
- duri 19% od semejstvata so ~len koj ima hendikep nemaat bawa
vo ìveali{teto;
- celi 39% od licata so hendikep nemaat nikakvo obrazovanie/
kvalifikacii vo sporedba so 19% od nivnite sonarodnici bez
hendikep;
- licata so hendikep se ~etiri pati pove}e predmet na seksualna
zloupotreba otkolku drugite; i
- brojot na nevraboteni lica so hendikep e dvojno pogolem od onoj
na licata bez hendikep, iako 28% od niv sakaat da rabotat ama
nemaat kade. Od druga strana samo 11% od nevrabotenite bez hendi-
kep bi sakale da rabotat.2
v) Evropska slika
Poimot evropsko zakonodavstvo treba da se svati uslovno.
Nacionalnite zakonodavstva na zemjite ~lenki na Evropskata unija
sé u{te imaat primat i se so razli~en stepen na razvoj {to se odne-
suva do pravata na licata so hendikep. Zakonodavstvoto na Unijata
po ova pra{awe e sé u{te vo izgradba.
No, za nadopolnuvawe na mozaikot eve nekolku podatoci za osta-
natiot del od Evropa, koj ne soodvetstvuva na precedentniot anglo-
saksonski (ili za potrebite na tekstov anglo/amerikanski) praven
sistem:
- brojot na nevrabotenite lica so hendikep e duri tri pati pogolem
od nevrabotenite bez hendikep;
- brojot na licata koi se zdobile so tret stepen na obrazovanie e
dva i pol pati pogolem od brojot na licata so hendikep koi imaat
diploma;
- samo 38% od evropjanite so hendikep na vozrast od 16 do 34 go-
dini sami si go zarabotuvaat lebot, sporedeno so 64% od onie bez
hendikep;
- 85% od ìtelite na Evropskata unija smetaat deka pristapot
do javniot prevoz za licata so hendikep e teòk; i
- 97 % od evropjanite smetaat deka kone~no mora ne{to da se
stori za da se ovozmoì podobra integracija na licata so hendikep
vo op{testvoto.3
2
Vidi: UK DRC – Annual report 2003
3
Vidi: Eurostat – Eurobarometar 54.2 - 2001
193
[to o~ekuvame da se slu~i kaj nas?

Gore navedenite podatoci mora da se razgleduvaat pod svetlo na
faktot deka se raboti za sostojba vo najrazvienite zemji vo svetot
~ii ekonomii moàt da ponesat vloùvawe vo ednakvi mo`nosti i
vklu~uvawe na marginiliziranite grupi na gra|ani vo glavnite te-
kovi na op{testvenoto ìveewe. [to li se slu~uva vo zemjite vo
razvoj ili vo nerazvienite?
Kaj nas verojatno nikoga{ nema da vidime sporedbeni brojki koi
}e go prikaàt primesot na "rozeva boja" vo idnata stvarnost. Pri~i-
nata e ednostavna - vo Republika Makedonija ne postoi nikakva
statistika za licata so hendikep (pa duri ni kvantitativna procenka
na nivniot broj). Toa e u{te eden dokaz za marginalizacijata so
koja se soo~uvaat na{ite sogra|ani so hendikep.
Za o~ekuvawe e deka voveduvaweto na antidiskriminacionoto
zakonodavstvo (strate{ka cel na Republika Makedonija do 2009-
ta) i pribliùvaweto kon zakonodavstvoto na Evropskata unija }e
predizvikaat promeni vo sekojdnevieto na licata so hendikep kaj
nas. Dopolnitelen element vo polza na licata so hendikep e i o~eku-
vanoto donesuvawe a, veruvame, i brzoto ratifikuvawe na seopfat-
nata i integralna Konvencijata za pravata na licata so hendikep
na OON koja }e go zabrza toj proces. Ostanatoto zavisi samo od
nas.
Kako i da e mnogu arno ne ni se pi{uva. No neli mnogu arno niko-
ga{ ne e na arno?
Ima nekolku pravci (ili elementi na o~ekuvaniot razvoj) za koi
treba da sme svesni, so cel idnata stvarnost premnogu da né ne izne-
nadi i da se postavime soodvetno kon na{ite o~ekuvawa so cel da
izvle~ime maksimum od novo nastanatata situacija, no i da vlijaeme
na nejzino konstantno unapreduvawe.
Osnovno {to treba da svatime e deka diskriminacijata kon lica-
ta so hendikep ne e samo vo dràvata i nejzinite "nesovr{eni" zako-
ni. Taa e vo lu|eto. Mentalitetot i stereotipiite ne se menuvaat
samo so zakonski normi. Zatoa izgradbata na sistemsko zakonodav-
stvo mora da odi naporedno so podignuvawe na svesta.
Vtor element e soznanieto deka na silnata diskriminacija so
koja se soo~uvame }e mora da se sprotistavime so isto tolku silna
(ako ne i posilna) antidiskriminacija ili pozitivna diskrimina-
cija. Takvite afirmativni merki na organiziranata zaednica treba
da vospostavat sistem koj }e ovozmoì ne samo priznanie tuku i
uìvawe na pravata. Se razbira ne postoi recept za bezbolna prime-
194
Ne e se taka rozovo
na na ovoj lek. Se raboti za sekojdnevno prilagoduvawe i usoglasu-

vawe na posakuvanoto so mo`noto.
Tretiot element e razbirawe na ulogata koja treba da ja imaat
organiziranite formi na zdruùvawe na licata so hendikep. Mnogu
~esto tuka se talka vo obidi za implementirawe na tu|i aktivnosti
i obezbeduvawe na neophodnite servisi. Osven {to vakvite opredel-
bi ja defokusiraat na{ata akcija tie se i kontraproduktivni bide}i
ja prefrlaat topkata na na{a strana a vistinskite igra~i ostanu-
vaat vo debela senka. Klu~no pra{awe za nas e igraweto na ulogata
na ku~iwa-~uvari na toj proces. Samo od faktot kolku dobro }e ja
odigrame taa uloga zavisi na{ata podobra idnina.
I posledno, koe e uslov i se protkajuva niz predhodnite tri ele-
menti, e konstantnoto zgolemuvawe na kapacitetite na licata so
hendikep, kako individualniot taka i organizaciskiot. Bez toa ne
moème ni da o~ekuvame deka }e imame prilika da odgovorime na
sloènosta na novoto i nepoznatoto.
Samo taka }e moè idninata, od den vo den, da ni bide posvetla.
A na rozevoto podobro da zaboravime ...
* * *
Koga Sobranieto na Republika Makedonija kone~no }e go izglasa

Zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep, bez obzir vo
koja forma i so kolku od prvi~no predloènata sodrìna, u{te na
istiot den, morame da obznanime deka zapo~nuvame inicijativa za
donesuvawe na Zakon za negovi izmeni i dopolnuvawa.
Sé te~e i sé se menuva. Ni{to ne e sovr{eno i trajno. Samo
borbata e ve~na!
195
4. NI BORBA, NI DUH - (Operacija uspe{na -

pacientot mrtov, II del)
Otvoreno pismo do golemata rabotna grupa koja }e treba
da ni go oktroira Sistemskiot zakon i podobroto utre.
Po~ituvani moi pravnici, eksperti od golemata rabotna grupa,

povikuva}i na nova era na ednakvost (ili "ednakvi mo`nosti", kako
{to miluvate da kaète) kade {to ekspertite }e bidat obu~eni da gi
osetat potrebite na licata so hendikep, }e prodolàt da gi zastapu-
vaat nivnite prava, }e vlijaat na promena na negativnoto odnesuvawe
na op{testvoto kon licata so hendikep, kako i }e se zalagaat za
implemntirawe na programi i politiki koi se odnesuvaat na celosna
inkluzija na licata so hendikep vo site sferi na makedonskoto
op{testvo, sakale ili ne, - Vie se pretvorivte vo na{ite novi "
doktori".
Ova me potsetuva na vremeto od postbalkanskite vojni kade {to
"kutrite ma~ni-makedonci" go zameni stariot istro{en, omeknat,
zaptija pred penzija (otomanskoto ropstvo) so novi, nastoj~ivi i
"krvopijni" temni~ari (reìmite na balkanskite dràvi koi ja
podelija Makedonija). Analogijata e jasna - gi zamenavme staro-
modnite doktori za sofisticirani pravnici. Ste stanale, "novite
doktori"za koi osven pravnite lekovi ne postoi drugo re{enie.
Kako i vo sekoja promena koja saka da bide dolgoro~na neophodno
e postoewe na sistemska ramka, koja, ne zaboravajte, e samo "kapka"
vo procesot na zaokruùvawe na dolgovekovnoto talkawe na licata
so hendikep niz op{testvenite tekovi.
No smetam deka tuka go izgubivte tloto pod nozete. Kako "golemi
eksperti" se zatvorivte vo svoite pravni~ki auri i zaboravivte
na onie za koi postoite. Zaboravivte na "prostosmrtnicite" za koi
novite sistemski re{enija nema da povikaat samo na borba, gola
revolucija i nekakva si nova era (po va{ki, bez diskriminacija),
tuku i za podobruvawe na sekojdnevieto na licata so hendikep.
196
Ni borba, ni duh ...
- Ja napu{tiv rabotata za da go gledam deteto koe odvaj teì 14

kg? Go gledam kako mi umira na race, a ti mene za zakon, pa u{te
plus sistemski... Zar toj }e mi go vrati deteto? Zar toj }e mi go
vrati dostoinstvoto?
- ]e se donese zakonot i se }e se re{i? -veli drug sogovornik...
Ova se samo del od ìvotnite prikazni i razmili od na{ata
"izgubena" armija koja ìvee vo realniot ìvot (a ne vo va{ite
hipotezi)?
Ni ednite, nitu drugite se vo pravo, vistinata e locirana nekade
pome|u, na koja site nie }e treba da stavime od svoeto par~e "lakmus
hartija" i kone~no ({to bi rekla baba mi) da se znae {to e voda, a
{to kiselina.
Niz istorijata postoele niza zakonski ramki no ni{to do sega, ni
odblisku ne se dobliìlo do kulturata, gordosta i ubavinata na hen-
dikepot. Vo ovoj svet na maski, zakonite gi pravat lu|eto, no i gi me-
nuvaat vo zavisnost od svoite potrebi i politi~ki interesi. Ne sum
pravnik,no imam nekakvo ~uvstvo deka povtorno se igra so dosto-
instvoto na licata so hendikep (ili pak se zaborava).
Veruvajte mi, sovr{enstvo nema da imame... ne uspeale ni dokto-
rite, ni nadrilekarite "so vekovi so svoite lekovi", nema ni Vie,
nitu nadripisarite, samo so pravni recepti da gi re{ite proble-
mite na na{ite lu|e.
Ehh, mil moj pretsedatele - ti me razo~aruva{ nad sé. Zo{to
dozvoluva{ Polio+, od udarna tupanica na dvièweto, od borbeno
jadro na onie koi nema {to da izgubat, da se pretvori vo "nepris-
trasna ekspertiza" i salonsko NVO.
Kako li samo zatalkavme od volonterski brigadi koi "mar-
{iraa"niz Makedonija prave}i ja po pristapna do bezli~ni promocii
uredno prisutni vo mediumite? Kako li samo stasavme od javni
protesti do privatni ~ajanki?
Vreme e da si pogledneme vo o~i, i da slezeme malku vo realnosta,
da izlezeme od pravni~ka aura. Redno e da se vratime kon korenite,
bidej}i i sami znaete deka diskriminacijata kon licata so hendikep
ne e samo vo dràvata i nejzinite "nesovr{eni" zakoni. Taa e vo
samite nas. Mentalitetot i stereotipite ne se menuvaat samo so
zakonski normi ili merki, tuku so rabota na teren, No, pri toa, mora
da vnimavame da ne se vratime na paradoksot na ìvotot - da se
investira samo vo prodolùvawe na ìvotot na lu|eto, a da ne se
stori ni{to za da im se podobri. Opstanokot, vo slu~ajov, ne e cel!
Nezavisnost, samozastapuvawe, dostoinstvo i izbor, gradeweto
197
slobodni sredini za site ednakvo bez predrasudi za hendikepot, e

prakti~nata cel koja od drugata strana na ogledaloto go nosi na{iot
moralen imperativ - op{testvo vo koe }e bidat ovozmoèni ednakvi
mo`nosti bazirani na sposobnostite.
Ve povikuvam kako golemi eksperti da si go simnete prevezot od
pravni~koto "koko{kino" slepilo i da izbegnete da bidete sukce-
sori na starata maksima: "operacija uspe{na - pacient mrtov".
@abata vo bunarot nema pretstava za {iro~inata na svetot
okolu nea. Kolku e povisoka planinata tolku po{irok i e vidikot.
Kolku povisoko leta pticata, tolku e porasprostraneta i po{irok
e svetot. Izlezete nadvor za da go vidite toj neizmeren svet za da
ja pro{irite vizijata i ja sogledate celta kon koja site se stremime.
* * *
Se nadevam deka so ovoj napis, ne sum prekr{ila nekoj ^LEN od

Va{ite pravni~ki normi i standardi i deka }e go zemite kako
"pozitivno - pravna - afirmativna merka" za da vi ovozmoì da se
vratite na prugata {to }e ne iznese od lavirintot nare~en hendikep.
So iskrena po~it,
Elena
samo najobi~en ~len na P+
198
DEL ÊTVRTI
NEKADE POME\U
- PRO ET CONTRA -
199
Nekade pome|u
Sistemsko - pro et contra-za licata so hendikep
zakonodavstvo
200
Intro
DEL ÊTVRTI
NEKADE POME\U - PRO ET CONTRA -
INTRO
(za nekade pome|u)
êtvrtiot del na ovaa kniga vremenski ne e opredelen. Se me{a

vo site predhodni vremiwa i ja popolnuva prazninata me|u niv.
Sepak stranicite koi sledat, ne se eklekti~en spoj na rasfrlani
informacii, tuku obid da se odgovori na naj~estite zamerki - izvinu-
vawa i ignorirawe kon onie koi se zalagaat za po~ituvawe na prava-
ta i dostoinstvoto na licata so hendikep i za afirmativni merki
vo borbata protiv nivna marginalizacija.
Na po~etokot od ovoj del se pomesteni dokumenti i razmislu-
vawa koi se najgolemiot osnov za izvinuvawe i opravduvaweto deka
"seto toa e fino" ama Makedonija e premnogu siroma{na za da moè
(vo ovaa op{ta nema{tija) da deluva vrz nadminuvawe na posledi-
cite od hendikepot so finansiska aktivnost. Kolku e ova pogre{no
moè da se vidi od dvete linii. Prvo, mnogu poskapo e ne{tata da
se pravat bez sistem i zadocneto. Prvoto pravi nepotreben tro{ok
a vtoroto dopolnitelen. Vtorata linija objasnuva deka vo dràvata
ima pari koi postojano se izdvojuvaat za ova pra{awe. No, istite
se predmet na necelishodno tro{ewe i na finansiski kriminal.
Ova se samo tezi so mala potkrepa i so {turi informacii. Sme-
tame deka tuka ima osnov za poobemno istraùvawe na temata, no
sigurno i potreba za administrativno i sudsko ras~istuvawe na
alarmantnite sostojbi.
Vtorata grupa dokumenti e skromen pridones kon ras~istuvawe
na normativnata, administrativna, ekspertska, dnevno-politi~ka
i "du{ebri`ni~ka" ra{amonijada koja se stvori so podnesuvaweto
na Zakonot za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so
201
hendikep. Ima tuka edno ~udo pro et contra. Sobraniskite komisii se

"za" - odnosnite ministerstva "protiv". Pretsedatelot na Vladata
e "protiv" - Pretsedatelot na republikata e "za". Ministerstvoto
za trud i socijalna politika, zaedno so Ministerstvoto za pravda, -
"protiv" (ednite ne sakaat da rabotat a drugite ne pla}aat), a Mini-
sterstvoto za pravda i Sektorot za evrointegracii se "za" (sre}ni
koga nekoj drug im se "nao|a" vo rabotata koja treba da ja zavr{at).
Nevladinite organizacii, koi go prifatile konceptot na hendikepot
kako pra{awe na ~ovekovi prava, se "za", onie tradicionalnite (za
koi sé novo e zakana) se "protiv". A stranskite eksperti pak ne ohra-
bruvaat deka ramkata na Konvencijata ne smee da ni bide granica za
ponatamo{en probiv vo borbata protiv diskriminacijata po osnov
na hendikep.
Ova e samo mal del od materijalot koj zasluùva ponatamo{na
analiza (ili barem osnov na nekoi idni memoari za edno minato
vreme).
Vo tretiot del se pomesteni stavovi na lu|e koi se zapoznaa
ili stanaa del od prikaznata. Site napisi bile javno publikuvani
ili predmet na javnata rasprava. Ne e toa ni oddaleku sé {to javno
e kaàno, no e samo nasoka za vnimatelniot ~itatel koj pove}e }e
gi objasni prethodnite delovi, ili pak toa }e go stori na popopu-
laren na~in.
Ponatamu sledat odecite (ili ehata) koi ja sledea ovaa prikazna
vo svojata zavr{na faza. Toa e samo mal del od ona {to go ispolnu-
va{e mediumskiot prostor po pra{aweto na hendikep. I, moèbi
ne e na najsoodvetno mesto no, mora da im oddademe priznanie na
makedonskite mediumi (tuka morame da go izdvoime "Dnevnik") za
silnata poddr{ka koja ni ja dadoa vo ovaa neramnopravna borba.
Bez niv najverojatno ni{to nema da be{e onaka kako {to se slu~i.
Na krajot napravivme obid na kratko, i hronolo{ki, da gi siste-
matizirame site va`ni momenti koi vodea (a sé u{te ne ne dovedoa)
do izgradba na sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep. Ne{-
to kako easy reader.
Morame da napomenam deka celata ovaa publikacija e "polio-
pluscentri~na", no ovoj posleden dokument e smrtno zarazen od toj
virus.
Gi pokanuvame site onie koi ne mislat isto, ili pak sprotivno,
da go publikuvaat nivnoto viduvawe na ne{tata, ili barem da go
soo~at so na{eto vo nekoi drugi formi.
202
Kolku ~ini hendikepot
1. COST OF DISABILITY
1.1. KOLKU ÎNI HENDIKEPOT

Naslovot ima namera da ve zaintrigira, za da si re~ete: "ete, toa
e mojata tema, odnosno prikazna", "ajde da vidam kolku ~inam!" ili
"da vidam kolku treba da dadam!?" Vo ovoj tekst nema "nati - daj mi",
tuku eden realen fakt za koj{to, ako nekoj se obide da go stavi na
dneven red ili da go ispita do kraj, }e mora mnogu da se ispoti i da go
dokaè sprotivnoto.
Se raboti za nekoj si vid buxetirawe na potrebite i beneficiite
na edna ne tolku mala grupa na{i sogra|ani koi se predmet na ovaa
rasprava, a toa se licata so hendikep.
Primerite {to }e se koristat vo ovoj napis ne se do milimetar
precizni, od pri~ina {to vo dràvava ne postoi precizna statistika
za licata so hendikep. So samoto toa, ni brojkite vrzani za objasnuva-
weto na potrebite i beneficiite nema da bidat milimetarski to~ni.
Sepak, akciite prezemni vo poslednite godini od makedonskata
16-godi{na tranziciona demokratija, vo odnos na prifa}aweto po-
mo{, donacija ili pak, uvoz na ortopedski pomagala i drugi materi-
jalni dobra, drasti~no ja otslikuva sostojbata na licata so hendikep,
no i sostojbata i odgovornostata na dràvata i zaednicata kon niv.
So malku matemati~ka "gimnastika" }e se obidam najverodostojno
da vi ja prikaàm ne tolku rozevata slika i na~inot na buxetirawe
na fenomenot hendikep vo na{ata dràva, a seto toa treba da pottik-
ne nekogo na nekoj digitron ili kompjuter da mu zadade odredeni
matemati~ki funkcii i operacii, za na krajot da dobie iznos koj zna~i:
KOLKU ÎNI ili voop{to NE ÎNI spomnatiot fenomen.
Se raboti za nekolku konkretni li~ni istraùvawa napraveni so
cel proverka na odredeni brojki koi ja reflektiraat konkretnata
sostojba - vo koja i po koja - se ocenuva socijalnata politika na dràvata.
Od [vajcarija preku Avstrija, Germanija, Velika Britanija, Fran-
cija, Italija, pa duri i Amerika ni stigna pomo{: novi, vo pomal
broj, i vo pogolemiot del - koristeni ortopedski pomagala, od koi, vo
203
interes na vistinata, nekoi sî u{te se koristat, a pogolemiot del e

uskladi{ten na "temni i ladni" mesta i se ~uva za podobri denovi.
Fakti i brojki:
- 220 invalidski koli~ki od USA , i dobar motiv i dobra "pri~ina"
za site onie na koi im zastarea "nozete" da si gi smenat, a u{te
podobar motiv za dràvata da ne se griì za site 220 korisnici
slednite pet godini (ako izdràt tolku).
- 46 korseti. Pak dràvata ne mora da se griì!? Pravi i uvezuva
korseti, no dali tie se soodvetni i dali se vo upotreba, za toa }e
doznaeme koga }e izlezat od skladi{tata.
- Vo RM imame 3.650 gluvi lica, a vo AKUS MEDIKUS imaat
sosema dobri 5.000 aparat~iwa. Potoa, vo SLAVEJ ima barem u{te
tolku, a po klinikite i vo drugi firmi koi se zanimavaat so uvoz i
proda`ba na ortopedski pomagala, ima barem u{te tolku. Seto toa e
ubavo, no fakt e deka na site 3.650 lica ne im se potrebni tie
aparat~iwa, tuku samo na okolu 700 od niv. Taka, "rozevata" slika za
na{ata dràva - deka nekako í se protnalo da napravi ‘vlez-izlez’
na sredstva i materijali - sosema pa|a vo voda. Za{to, taa ista dràva
treba da go vidi i toa deka vo odnos na zaokruènite brojki navedeni
pogore pak e vo minus, odnosno deka, ako se preslika vo fakti i brojki,
takviot "vi{ok" na materijali zna~i pomalku pari za nekoja druga
pridobivka koja dràvata samata bi trebalo da se seti da ja ostvari,
davaj}i pomo{ nekomu komu mu se potrebni o~i, race, noze, nekoja
proteza ili ortoza, a koja liceto ne moè da si ja dozvoli, bidej}i za
nego toa pretstavuva edno celo bogatstvo.
Vo RM ima okolu 47.000 invalidski koli~ki, a korisnici na takvi
koli~ki se okolu 9.000 - so plus/minus 10-15%, bidej}i ìveeme vo
mnogu dinami~no vreme i ne znaeme koj od nas isto taka moè da sedne
vo edna od niv. Me|utoa, doa|ame do faktot deka vo ovaa situacija
dràvata e povtorno vo minus, duri za ~etiripati pove}e. Makedonija
e siroma{na zemja, i ne e potrebno da ima i odrùva tolkav broj
invalidski koli~ki od koj, realno, potrebni se samo okolu 10.000!
- Vo brojkite }e vme{ame i malku filozofija, za "zatvorenite i
zaboraveni" na{i sogra|ani, no samo od aspekt deka tie ja ~inat drà-
vata tripati pove}e ako sedat doma, vo ~etiri yida, otkolku so mala
prekvalifikacija (za toa, sepak, ima pari vo posebniot fond pri
Agencijata za vrabotuvawe na tokmu tie lica so hendikep), koi so
svojot talent i osposobenost moàt da pridonesat za sebe i za zaed-
nicata vo celina. Doma sedat mnogumina na{i sogra|anini - lica so
hendikep, sposobni da bidat operatori na telefonska centrala ili
204
da vr{at naplata na nekoja ili na site naplatni rampi na avtopa-

ti{tata vo dràvata. Vo pra{awe se, rabotni mesta koi vo momentov
se "uzurpirani" od drugi na{i sogra|ani, osposobeni i za mnogu pote{-
ka i poisplatliva rabota. A nikomu vo instituciite i dràvanata
administracija ne mu teknalo kolku dràvata }e za{tedi ako na tie
rabotni mesta gi angaìra tokmu - kandidatite za rabota so hendikep.
Em, nema da mu dade pari na nekoj od "gazdite" na firmite koi vrabo-
tuvaat lica so hendikep, em }e ima sovesen i soliden rabotnik komu
rabotata, sepak, mu e "sede~ka" - bila, e i }e bide takva.
- Dali i brojkite vrzani za adaptacija na (ne)pristapnite objekti,
- del privatni, a del javni - }e ukaàt deka dràvata, sepak, gubi
mnogu i na ova pole. Spored nekoi pokazateli (toa e podatok od gra-
de`nicite i silnite arhitekti koi mislat deka, ako proektiraat i
izgradat {to e mo`no pove}e skali i visoki objekti, istite }e bidat
pofunkcionalni i poubavi!), ako objektite u{te vo periodot na plani-
rawe i gradewe go predviduvaat i aspektot pristapnost, i toa za si-
te vidovi hendikep, ‘fenomenot’ pristapnost bi gi ~inel okolu 2%
pove}e od prvi~nata suma na sredstva. No, ako toj objekt bide adap-
tiran vo podocne`niot period, toga{ tro{okot bi iznesuval 30-40%
pove}e od po~etnite i voobi~aeni planovi i konstrukcii.
Razlikata i sporedbata sî pove}e od o~igledni i jasni.
- Povrzano so navedeniot primer, pristapnosta e mnogu "skapa"
rabota osobeno ako ne se vnimava pri samoto planirawe i gradba,
ili ako ne se konsultiraat najpovikanite eksperti - samite lica so
hendikep, ili mladi majki koi koristat koli~ki za pro{etka na niv-
nite bebiwa, ili pak, stari lu|e na koi vozrasta im ja odzela vital-
nosta i podvi`nosta i sega im se potrebni blagi "kosini" {to moàt
da gi sovladaat sami, bez ni~ija pomo{. Pojasnuvaweto e so cel da se
ukaè na potrebata od dobar plan i pravilna izvedba (pri gradba) na
trotoarite i pe{a~kite pateki koi se povisoki od 10sm (odat duri i
do 30sm, pa i pove}e, vo zavisnost od raspoloìviot materijal za
gradba!). A prostata matematika i fizika ukaùvaat na toa deka,
ako site od niv se spu{teni i odgovaraat na potrebata od minimum
30-40% populacijata na na{ata dràva (lica so hendikep, mladi maj-
ki i starite i iznemo{teni lica, lica koi vr{at dotur na stoka, de-
ca so rolerki, velosipedisti itn.) dràvata vo celina }e ja ~ini
DVOJNO pomalku od normalnoto. Za seto toa da se postigne potrebno
e pomalku gradeèn materijal otkolku da se "adaptira" vo podocne`-
niot period - em vo po~etokot ~inel dvojno pove}e, em sega }e treba
da se "dotura" u{te cement, ili da se prezeme drug gradeèn zafat,
za da se zadovolat potrebite na spomnatite sogra|ani!
205
- Ko{taweto na fenomenot "hendikep" ne zastanuva ili pak, ne se

sogleduva samo vo koli~kite, {takite i pristapnite objekti. Postoi
edna mnogu pogolema dimenzija na "fantomskata smetka" za ova
poglavje. Nekoj taa smetka moè, i so golemo zadovolstvo bi ja izra~u-
nal, i toa mnogu lesno, me|utoa dràvata ne saka. Pri~inata za toa
e jasna, }e í bide sram zatoa {to toa do sega ne go napravila. Vo pra-
{awe e faktot deka eden bolni~ki den vo nekoja zdravstvena ustanova
~ini od 4.000 do 6.000 denari, a edna ‘pomo{ od treto lice’ (taka e
naslovena pomo{ta {to mese~no ja prima edno lice so hendikep vo
RM) iznesuva 3.000 do 3.500 denari. Zarem ne mu se rasipal digitronot
na toj "administrativec" pri kalkulacijata za onie lica koi po svoja
ili tu|a volja gi ostavaat svoite najbliski vo instituciite, zavodite
kakvi {to se Specijalniot od Demir Kapija, Bawa Bansko, Kosto-
zglobnata bolnica vo Ohrid, Demir Hisar ...? Spored brojkite od
obikolkite napraveni vo tie institucii, zavodi i bolnici ima pove}e
od 1.000 lica, so vremen i postojan hendikep. Ako, eve, makar samo
polovina od niv se so postojan hendikep (a ne se, tuku se pove}e: samo
vo Demir Kapija ima okolu 400, vo Bawa Bansko 60, i pove}e od 150
vo Sveti Erazmo - Ohrid), na{iot digitron pokaùva deka za niv
dràvata mese~no tro{i 50.000 do 60.000 evra {to za edna godina
iznesuva okolu 700.000 evra! Ovde pojasnuvam deka toa ne se brojki
(pari) so koi se pla}aat neguvateli/-ki, sestri, doktori/-ki, ~uvari,
voza~i, itn., tuku samo pari za direktni tro{oci {to gi pravi taa
mala grupa na{i sogra|ani koi, ako navreme im bide udovolen podobar
kvalitet na zdravstvenite uslugi, preku odredeni beneficii, nema
da nî ~inat tolku.
Pa, zarem edna familija na koja se odnesuvaat spomnatite brojki,
ne zasluùva matemati~ko vnimanie? Ako im bile udovoleni makar
40-50% od predo~enite sredstva, zarem tie ne bi moèle da se gri-
àt za nivnoto ~edo, brat, sestra ili roditel? Odgovorot na ova bi
bil: "Pa, tie se nestru~ni, ne znaat kako treba da mu se pravi tera-
pija, koi lekovi da mu gi davaat". A nikako ne se pomisluva na faktot
deka, tie samite toa mu/í go pravele do negovata/nejzinata 13, 14, 15
godina, a deka sega, poradi skapite lekarstva i terapii ne se vo mo`-
nost seto toa i natamu da go podnesat, poradi {to se prisileni da gi
ostavat na spomnatite adresi!
Ovaa dràva, o~igledno, ima vi{ok "brojki" ...
Primerot so bolni~koto lekuvawe kako parametar e zemen od kni-
gata na eden poznat makedonski doktor koj izra~unal kolku ~ini da
se lekuva eden dekubitus: edno lice so podotvoren dekubitus treba
206
da leì najmalku eden mesec, pa sî do negovo celosno zatvarawe,

{to moè da potrae i do 3 - 4 meseci. A toa se veke okolu 100 dena po
50 evra, {to e ednakvo na 5.000 evra. Zatoa pak, edno antidekubitusno
perni~e (od najskapite!) ~ini 500 do 600 evra. Kade e tuka razumnata
matematika?
Ili, moèbi, nekoj ne bil na ~asot koga se u~elo mnoèwe i
sobirawe?
ASTA LA VISTA ILI PO STARO AFERIM NA DIGITRONITE!
207
1.2. IGRA NA SRE]A VRZ NESRE]NITE

Kako do popravedna raspredelba na dobivkite od
igrite na sre}a?
[to veli zakonot...

Sredstvata od igrite na sre}a se zna~itelen izvor na finansirawe
na gra|anskite organizacii nasekade vo svetot i prakti~no (kolku i
da go saka toa nekoj) ne moè da se izbegne pri razgleduvawe na aktue-
lnata problematika na finansirawe na gra|anskiot sektor vo Make-
donija.
Vo vaè~kiot Zakon za igrite na sre}a i zabavnite igri1 od 1997
godina, postoi slednovo re{enie: steknatite sredstva od igrite na
sre}a i od zabavnite igri se koristat i za finansirawe na "odredeni
godi{ni programi i zada~i na zdruènija na gra|ani (programite na
zdruènija na licata so hendikep, sportot i za Crveniot krst na Re-
publika Makedonija)." No, vo istiot ~len se dodava i slednoto re{e-
nie: za ovaa namena se opredeluvaat "50% od vkupniot prihod od
igrite na sre}a i zabavnite igri utvrden vo prethodnata godina".
Zna~i vlasta napravi "Xentlemenski dogovor", vo slu~ajov samata
so sebe (bidej}i, mora da priznaeme, vo ovoj proces ne bea vklu~eni
nitu zainteresiranite strani, nitu korisnicite), deka komarskata
"piksla" }e ja deli so "bednite" po sistemot "fifti-fifti" a vo sogla-
snost so op{toprifatenite na~ela na humanost i solidarnost (kolku
i da vi zvu~i toa ironi~no).
Mora da spomeneme deka vo su{tina "~uvstvoto za xentlemenstvo"
e prezemeno od regulativata na porane{noto zakonodavstvo na SFRJ
a makedonskata specifika be{e samo vo promena na "patot na parite".
Imeno, porano sredstvata se rasporeduvaa direktno od Lotarija na
Makedonija do korisnicite (kako edinstven doma{en zakonski organi-
zator na komar - krivi~no delo), a od 1997 parite moraat da otsednat
1
Zakonot za igrite na sre}a i za zabavnite igri ("Sl. Vesnik na RM" br.19/97, 54/97,
13/2001 i 2/2002) moète da go najdete na www. finance.gov.mk
208
Igra na sre}a vrz nesre}nite
vo Ministerstvoto za finansii i od tamu sekoja godina, so odluka na

vlada, se raspredeluvaat do krajnite korisnici.
Po ovie dve re{enija, vo po~etokot na 2001 godina, e vmetnato i
edno "solomonsko" administrativno ograni~uvawe: vo izmenite na
zakonot e dodadeno deka ovie sredstva ne moàt da bidat "pomali od
60 milioni denari, nitu pogolemi od 120 milioni denari".
Na ova re{enie moè da mu se pripi{at mnogu slabi strani, a
samo edna dobra - {to gi za{tituva korisnicite vo slu~aite na even-
tualno maliot vkupen prihod od igrite na sre}a i od zabavnite igri,
koga vo takov slu~aj se dobiva najnisko odredeniot iznos od 60 milioni
denari, ne{to kako zagarantiran minimalen iznos.
I so zavrzani o~i moè da se zabeleì hipokrizijata na zakono-
davecot kade pod prevezot na grià i garantiran minimum vsu{nost
se krade partnerot (velam partner bidej}i "fifti-fifti" e princip
na ramnopraven ortakluk). Tvrdam - hipokrizija bidej}i od formira-
weto na Lotarija na Makedonija (i na Hidro-meteorolo{kiot zavod)
ne e zabeleàno tolku nisko nivo na kockawe (i vrneì). Deka toa e
vistina moè da se uverite od faktite kade {to nekoj koj vo momen-
tot pribira nad 7 milioni evra (i "rekoltata" sekoja godina mu raste
plus za po eden milion) te {titi ako prinosot padne pod 2 milioni.
Pojavata koga nekoj tolku silno te "{titi" od ne{to {to nikoga{
ne se slu~ilo (i pritoa ti napla}a za toa) mi e bliska do scenite od
filmot "Once upon a time in America".
No za toa vo druga prigoda ...
Vo otsustvo na decidnoto odreduvawe - na kogo mu e dodeleno da ja
donese ovaa arbitrerna odluka i vrz koi kriteriumi, sosema e jasno
deka, vo ovaa pravna praznina, ovaa uloga ja prezemaat podgotvuva~ite
na Centralniot buxet. A po se izgleda deka, spored prirodata i
zna~eweto na pra{aweto, na~eloto arbitrium liberum - odlu~uvawe vrz
osnova na slobodna voqa i po slobodno ubeduvawe i opredeluvawe,
ovde treba najmalku da se primenuva.
Potvrda na ova tvrdewe nao|ame i vo toa {to vo dosega{nata
praksa niz vladinata i parlamentarnata procedura ne se slu~ilo da
se menuva predloènoto re{enie od podgotvuva~ite na Buxetot t.e.
Buxetot i negoviot rebalans sekoga{ se usvojuva "na |uture".
Golemata doza od nezadovolstvo kaj korisnicite na ovie sredstva
go potvrduva postoeweto na problemot na pre{irokata arbitrernost
i subjektivnost vo edna navistina pregolema ramka, koja e do 100%
od po~etniot iznos. Ovaa sostojba, sama po sebe, e neodr`liva i e go-
lem predizvik za iznao|awe na podobro re{enie.
209
U{te eden nus-proizvod koj postoe~koto re{enie (ako moè da se

nare~e re{enie), pokraj nedefiniranite i netransparentni pari~ni
zafa}awa, e i mo}ta za disciplinirawe na zdruènijata na gra|ani
- korisnici na ovie sredstva. Vo situacija koga nikoga{ ne si siguren
koga i kolku pari }e dobie{ godinata (koi i onaka docnat) normalno
e deka ne ti pa|a na um da se "r'~ka{" so vlasta (~itaj du{ebri`nikot),
kolku i da egolema nepravdata ili gre{kata {to si ja zabeleàl
ili ti pre~i.
Dokaz kon ova tvrdewe e spektakularnoto "prizemjuvawe" na Zaed-
nicata na invalidski organizacii koi, od nad 180 000 000 denari, vo
1998 bea svedeni na samo 20 000 000 - skoro celi 90% pomalku (opravda-
nosta na pri~inite za ovoj poteg ne se va`ni za tezata - tuku arbitrer-
nostana potegot). Podocna, vo 2000-tata godina (moèbi poradi
pokaàno primerno povedenie) finansiraweto im be{e zgolemeno
na 50 000 000, a od 2004-ta zastanaa na "stabilnite" 75 000 000 denari.
Ova dolgoro~no doveduva do pasivizacija i celosen konformizam
na vaka poddrànite organizacii koi so tek na vreme doa|aat vo situ-
acija da ne moàt da gi opravdaat svoite aktivnosti i misija (pa du-
ri i postoewe), a toa vodi do ~uvstvoto na bespolezno frlawe na
postoe~kite pari vo "bunar bez dno" - ne{to kako permanentni zagu-
bari. Toa im dava argument na "raspredeluva~ite" deka organizaciite
nemaat apsorpciona mo} nitu za postoe~kite sredstva a kamoli za
dopolnitelni zafa}awa.
Vo svetot ...
Vo svetot (osobeno vo zemjite so prete`no katoli~ka veroispovest)
vladee na~eloto deka "prokolnatite" (kockarski) pari treba da se
potro{at za humani raboti. Klasi~en primer e [panskata asocijacija
na slepi (ONCE) koi ja u{te od vremeto na diktatorot Franko ima
monopol vrz proda`bata na lozovi. Monopolskite pozicii ne se sos-
tojat samo vo koristewe na lotariskite pari tuku odat podaleku, so
dodeluvawe na posebni odobrenija za aktivnosti koi go obezbeduvaat
prihodot na soodvetna organizacija od javen interes. Takov e primerot
so Handicap International koj vo Francija edinstveno ima dozvola za pro-
da`ba na vre}i za besplatno isfrlawe na novogodi{ni elki. Malku
podaleku naprednale OXFAM (vo Velika Britanija) i nivnata proda`ba
na kafe kako patokaz kon socijalna odgovornost na kompaniite koi
prodavaat akcizni stoki (steknuvaat ekstra profit).
Na Balkanot (za razlika od kaj nas) rabotite zna~itelno se pomes-
teni vo pozitivna nasoka. Hrvatska ima doneseno uredba za raspre-
delba na sredstvata od igrite na sre}a kade vkupnata masa se deli na
210
zdruènija od javen interes vo 12 oblasti. Vo Slovenija oti{le poda-

leku i e formiran Fond koj gi distribuira sredstvata od igri na
sre}a. Korisnici na ovoj fond se 23 organizacii na lica so hendikep
(se razbira, so razli~en prioritet i zafa}awa).
No, najinteresen del vo slovene~koto iskustvo e {to organizaciite
na licata so hendikep, osven {to se korisnici, vo isto vreme se javu-
vaat i kako sopstvenici na fondot. Imeno, vo fondacijata organizaci-
ite na licata so hendikep imaat upravuva~ki paket od skoro 40% (dvojno
pogolem od ostanatite akcioneri - vklu~itelno i dràvata). No toa
ne smee da ne ~udi bidej}i i gorespomnatata ONCE e isto taka samos-
tojna fondacija i toa 100% vo sopstvenost na Sojuzot na slepi na [pa-
nija.
Vo Makedonija rabotite sî u{te tapkaat vo mesto. Vlasta dobro
znae deka rabotite }e mora da se menuvaat. Pokraj toa {to kola~ot
e mal i sekoja godina se roni (od zakonski vetenite 50%, vo stvarnost,
vo 2002 se dobivale 15,20% za vo 2006 godina da se svedat na 8,41%).
Dopolnitelen problem e {to gore-navedenite "ronki" od po~etok do
sega gi dobivaat samo 7 organizacii na lica so hendikep. Na druga
strana, ve}e postojat okolu 200 aktivni zdruènija na lica so hendi-
kep koi od ovie ronki ne dobivaat ama ba{ ni{to. Naj~udno e {to
nekoi od niv ve}e se vpi{ani vo registarot na zdruènija od javen
interes, no nemaat nikakov pristap do ovie sredstva.
Minatata vlada dobi mislewe od Institutot za neprofitno pravo
vo Budimpe{ta deka tokmu Zakonot za raspredelba na dobivkite od
igri na sre}a e najnetransparenten. Pod vakviot pritisok, vo Minis-
terstvoto za finansii, pred dve godini otpo~na procedura za izrabotka
na Predlog zakon za izmeni i dopolnuvawa. No kako nikoj vo Minis-
terstvoto, a i nadvor od nego, da nema celosno zaokruèna ideja kako
dostoinstveno da se otkaè od ona {to ne e nivno (a sepak da go zadrì
svoeto vlijanie).
[to velat brojkite?
Od igrite na sre}a i od zabavnite igri, spored podatocite od
Ministerstvoto za finansii, se ostvarile slednite godi{ni
prihodi, a se dodeleni sredstva vo slednite iznosi (vo milioni
denari):
2002 2003 2004 2005 2006
460,510 70,00 566,762 70,00 610,556 75,00 649,937 75,00 223,072 75,00
15,20% 12,35% 12,28% 11,54% 8,41%
2
Podatocite se odnesuvaat za periodot od 01.01. do 31. 03. 2006 godina
211
Ovde mora da se dodade deka isklu~itelno te{ko e da se dojde do

ovie podatoci i deka razli~ni izvori se kontradiktorni. Primer e
dopisot od Ministerstvoto za finansii do Ministerstvoto za trud i
socijalna politika (po povod finansiskite implikacii na Predlog
zakonot za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep),
kade {to se tvrdi deka sredstvata za 2005 godina iznesuvale 705 mil
(a ne 650, kako {to e navedeno vo tabelata dobiena od istiot izvor).
Interesni se podatocite za poedine~nite ostvaruvawa koi ja so~i-
nuvaat strukturata na ostvarenite prihodi od igrite na sre}a (vo mili-
oni denari):
Poedine~ni ostvaruvawa 2004 2005 2006

1. danok na dohod na prihodi od
dobivki od igri na sre}a i drugi
nagradni igri 29.753.942,00 20.581.029,00 4.612.507,00
2. nadomest za licenci od igri na
sre}a 196.302.951,00 266.269.601,00 92.647.214,00
3. mese~en pau{alen nadomest od
oddelni igri na sre}a 298.330.242,00 337.925.130,00 102.492.388,00
4. posebni dava~ki za igri na sre}a
i zabavni igri 84.335.705,00 23.236.274,00 23.236.274,00
5. prihodi od igri na sre}a od
nepodignati stokovi i pari~ni
dobivki 1.833.887,00 1.925.961,00 84.000,00
Korisnicite na delot od sredstvata od igrite na sre}a i od zabav-

nite igri se nezadovolni od malite iznosi {to gi dobivaat i od nepos-
toeweto na transparentni kriteriumi pri rasporeduvaweto na i onaka
malite sredstva.
Nsitelite na buxetskata politika, pod postojan pritisok od pro-
blemot na nedovolnite buxetski prihodi, pretpo~itaat drugi pri-
oriteti, namesto sredstvata da im gi dodeluvaat na onie na koi so
zakon im se odredeni. Moèbi problemot treba da se re{ava i vo na-
soka na podigawe na soznanijata na nositelite na buxetskata politika
za zna~eweto na gra|anskiot sektor vo razvojot na op{testvoto. Mo-
èbi treba da se promeni i/ili pro{iri listata na korisnicite na
ovie sredstva.
Bez razlika na razli~nite, pa duri i sprotivstavenite mislewa
za problemot i razli~niot pristap kon negovoto re{avawe, tekov-
nata politika e neuspe{na vo razre{uvaweto na problemot, potvr-
deno od toa {to ednite se nezadovolni od obemot na sredstvata i od
na~inite i kriteriumite na nivnoto rasporeduvawe, a drugite pak
smetaat deka bezefektno se tro{at buxetski sredstva. Tokmu vak-
vata sostojba ja nametnuva potrebata od zabrzano barawe na izlezni
re{enija.
212
Dotolku polo{o {to postoe~kata ra{amonijada, iako nadvor od

osnovnoto pravilo prihodite od igrite na sre}a da se delat po polo-
vina me|u Centralniot buxet i korisnicite, sepak e vo ramkite na
propi{aniot isklu~ok od praviloto "pola - pola" (ne pove}e od 120 i
ne pomalku od 60 milioni). Toa zna~i deka o~iglednata nepravda sepak
ima zakonska osnova i ne postoi osnov za arbitrirawe na Ustavniot
sud ili pak nekakva druga sudska zavr{nica.
Mo`ni promeni vo raspredelbata na prihodite od igrite na sre}a
Nedovolnata regulativa na ova pra{awe se nadovrzuva na glav-
niot problem - nedovolnoto (i ~isto fragmentarno) finansirawe na
gra|anskiot sektor od strana na centralnata i lokalnata vlast. Za
neupatenite da razjasnime deka vo tekstov voop{to ne se opfateni
redovnite godi{ni raspredeluvawa na 10 do 15 milioni denari koi
Ministerstvoto za finansii na konkurs gi deli na site nevladini
organizacii vo zemjata (pa duri i na onie gorespomenati 7).
Razmisluvawata za razre{uvaweto na problemot treba da odat
vo nasoka na izbor na opcija koja }e se bazira na postapnost i razre{u-
vawe na problemot vo nekolku fazi.
Vo prvata faza treba da se urne tesnata opredelenost, samo
odredeni organizacii da bidat korisnici, {to dosega gi doveduva{e
nositelite na buxetskata politika da bidat vo pozicija na svojot re-
striktiven stav. Taka, delot od 50% od sredstvata od igrite na sre}a
i od zabavnite igri (koj vo su{tina i onaka e sveden na 8,41%) da bide
namenet na mnogu po{irok krug na organizacii, bez ograni~uvawa vo
pogled na sektorot na dejstvuvawe ili naso~enosta kon odredeni celni
grupi.
Idejata e 25% od sredstvata da ostanat za finansirawe na organi-
zaciite na lica so hendikep no so otvorawe na mo`nostite kade sekoja
organizacija na lica so hendikep od javen interes (po odnapred utvr-
deni kriteriumi) moè da ostvari programsko finansirawe od ovie
sredstva. Toa }e ovozmoì postoe~kite (izdrùvani) organizacii
da go zgolemat delot na finansirawe do 50% od ona {to sega go pri-
maat, a onie 200-tini organizacii (dokolku se od javen interes) da
uspeat da ostvarat programski razvoj, da gi podignat svoite kapaci-
teti i samoodr`livost.
Ostanatite 25% treba da im bidat dostapni na site drugi zdruè-
nija na gra|ani, od site sektori, po isti kriteriumi kako i za organi-
zaciite na licata so hendikep (se razbira, dokolku se organizacii
od javen interes).
Interesno e da se razgleda i mo`nosta {to treba da se slu~i so
postoe~kite 10-15 milioni, od godi{nata raspredelba preku Minister-
213
stvoto za finansii? Dràvata moè slobodno da gi ukine tie "ronki"

pod opravduvawe deka ve}e dala desetpati pove}e. No, ako taa ista
dràva saka vistinski razvoj na gra|anskoto op{testvo, moè tie sred-
stva da gi ostavi dostapni za ostanatite organizacii koi, iako von
registarot od javen interes, sepak vr{at op{to polezna rabota ili
pak }e oceni da gi potkrepi do momentot koga }e gi ispolnat krite-
riumite i }e vlezat vo "famozniot" registar.
Vo vtorata faza, moè da se prezeme nov kvaliteten ~ekor napred,
100%, odnosno site sobrani sredstva od igrite na sre}a i od zabavnite
igri da bidat nameneti za proekti {to }e gi sproveduvaat gra|anskite
organizacii.
Moèbi deluva revolucionerno (na skepticite i neracionalno),
no ne smee da se zaboravi mo`nosta deka ovie sredstva, so koristewe
na vol{ebniot zbor match funding ili our participation, moè nekolku
kratno da se oplodat vo procesot na privlekuvawe sredstva od stran-
ski donatori i otvorawe na predpristapnite EU fondovi. A {tom
tie sredstva zavr{at kaj nas od toa }e ima korist i vlasta i narodot,
bez obyir koj }e gi tro{i.
[to treba da se stori?
Za da bide realizirana prvata faza potrebno e da se prezemat
slednite ~ekori i da se podgotvat slednite normativni akti:
1. Izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za igrite na sre}a i na zabav-
nite igri, vo koj }e se intervenira vo ~lenot 4 stav 3 so bri{ewe na
tekstot koj go opredeluva rasponot na sredstvata, odnosno zborovite
"no ne pomalku od 60 miliona denari i ne pove}e od 120 miliona
denari"; (ili, vakvo re{enie da bide vgradeno vo noviot tekst na
ovoj Zakon {to se podgotvuva);
2. Vladata da donese Odluka za kriteriumite za utvrduvawe na
korisnicite i na~inot na raspredeluvawe na odnosnite sredstva.
Vtorata faza }e moè da se sproveduva samo godina ili dve po
prvata faza i go ima re{enieto 100% - site sredstva da se dodeluvaat
za finansirawe na proekti na gra|anskite organizacii. Za sprove-
duvawe na ova re{enie potrebna e samo podocne`na izmena vo Zakonot
za igrite na sre}a i na zabavnite igri. No, ova re{enie moè da se
sprovede so konvertirana izmena na Zakonot. Imeno, vo Zakonot }e se
kaè deka, na pr. od 1 januari 2007 godina ovoj procent (50%) }e se
podigne na 100%.
I vo prvata i vo vtorata faza dràvata }e mora da razmisli za
formirawe na posebno finansisko telo (fondacija) koe }e gi naso-
~uva, kontrolira i menaxira ovie pari. Protiv vakvoto etablirawe
(na nov igra~ vo sektorot) ima eden seriozen argument - formirawe
214
na administracija koja }e gi "jade" parite u{te pred da uspeat da

stignat do celnata grupa.
No kontraargumentite zasluùvaat po~it. Prvo, iskustvata na
zemjite koi go izodele patot pokaùva deka toa e pomaloto zlo. Vto-
ro, nezamislivo e da se ostavat 700 milioni (a mnogu brzo so zgolemu-
vawe na prihodite, i miliarda denari) bez "gazda". Treto, kolku i da
se golemi tie sredstva mnogu brzo bezefektno }e bidat istro{eni
ako nekoj ne se griì za kriteriumite, nasokite, ot~etnosta, transpa-
rentnosta i celishodnosta na potro{enite pari.
Zaklu~ok ...
- Jasno e deka RM ima unikatno re{enie vo odreduvaweto na ras-
predelbata od sredstvata od igrite na sre}a i od zabavnite igri,
edno arbitrerno i sosema administrativno re{eni, koe treba {to
pobrzo da se menuva.
- Kriti~nata netransparetnost vo ovoj proces treba {to pobrzo
da se napu{ti, a osobeno vo otsustvoto na jasni i prifatlivi krite-
riumi za raspredelba na ovie sredstva, koi i na naj~esniot odlu~uva~
mu nosat lo{ imix.
- Raspredelbata na sredstvata treba, ~as poskoro, da se uredi so
Odluka na Vladata i toa da bide potrajno re{enie, a ne sekoja godina
da se donesuva posebna odluka, ili voop{to da ja nema.
- Zabavnite igri da se isfrlat od ovoj zakon i da bidat predmet
na regulirawe na poseben zakon, a javnite dava~ki od niv da bidat
prihod na edinicite na lokalnata samouprava (se razbira, nameneti
za gorenavedenite celi).
- Reformirawe na postoe~kite sojuzi i asocijacii, koi dolgi godini
nanazad bile finansirani na vakov na~in, pa ottuka, skoro edinstven
na~in da se "oslobodime" od niv e permanentnoto namaluvawe na
finansiskite sredstva. No, se ispre~uva serioznosta na pra{aweto:
{to so vrabotenite vo tie sojuzi i asocijacii i so oblastite koi
nikoj osven niv ne gi pokriva (bez obyir na nivnata neefektivnost)?
* * *
Iznao|aweto na najoptimalno re{enie za raspredeluvawe na
sredstvata od igrite na sre}a, kako da e usloveno od razre{uvaweto
na pra{aweto za transformacijata na ovie sojuzi i asocijacii.
Kako da izleze deka transformacijata na ovie "socijalni dino-
saurusi" e klu~no pra{awe vo nudeweto novi re{enija za finansirawe
na celiot gra|anskiot sektor, i so toa za negov razvoj. Paralelata
(ili pravnata analogija) vo koja re{avaweto na "zagubarite" stana
215
klu~no pra{awe za celata ekonomija vo RM (i pristapot do me|una-

rodnite ekonomski asocijacii), kako da se nametnuva samata po sebe.
Kako {to "zagubarskite" zafa}awa se pregolemi za makro-ekonomskite
parametri na RM, taka i sredstvata za ovie korisnici se pregolemi za
finansiskite parametri na celiot gra|anski sektor.
Moèbi e najdobro vo RM da se donese poseben zakon so koj }e se
uredi finansiraweto na gra|anskite organizacii, isto kako {to ima-
me poseben Zakon za smetkovodstvo na neprofitnite organizacii ili
poseben Zakon za finansirawe na politi~kite partii. Moèbi bi bilo
dobro za ovoj problem da se izjasni (pravno stipulira) ili barem da se
otvori prostor za re{avawe i vo Izmenite i dopolnuvawata na Zako-
not za zdruènija na gra|ani i fondacii (koj ve}e e vo sobraniska pro-
cedura). Na kraj - moèbi e najdobro nekoj vo dràvata kone~no da se
zafati so re{avawe na ovoj gorliv problem (koj nejasno i subverzivno
postojano }e proizveduva dopolnitelni problemi i konflikti na koi
te{ko }e moème da im ja locirame genezata).
So celosno razbirawe deka na sekoja vlast í e prirodno da i ostane
vo vladenie mo}en instrument kakov {to e arbitrernoto finansirawe.
So golema pro{ka za sfa}aweto deka finansiraweto na gra|anskite
organizacii na site odgovorni vo ovaa oblast im e nepotreben tovar i
"sporovozno" pra{awe. So iskreno so~uvstvo deka, vo najmala raka,
sekomu mu e neprijatno da ~epne vo "parite na hendikepiranite" ...
Nema ve}e kade da se bega, klu~niot moment ve}e odamna ~uka na
vrata i ovoj status quo }e mora da se napu{ti! Pri~inite se jasni, }e
izdvoime samo tri:
1. Ne smee pove}e razvojot na gra|anskiot sektor da ~eka povolna
politi~ka klima za premin kon pomalku va`nite pra{awa. Mnogu e
va`no dràvata vo ovoj moment da prezeme del od finansiraweto na
ovoj mnogu vaèn lost vo makedonskoto napreduvawe kon evrointegri-
raweto. Ako toa se ostavi za podocna {tetata }e bide mnogu golema a
samoto vra}awe vo prethodna sostojba }e ne ~ini mnogu pove}e otkolku
predloèniov is~ekor napred;
2. Ne smee cel gra|anski sektor da ostane zalo`nik na nekolku
organizacii (vo slu~ajov samo sedum), iako moèbi vo niv ~lenuvaat
(bez svoja voqa) najmarginiliziranite gra|ani vo dràvata; i
3. So reforma na finansiraweto vo ovoj sektor licata so hendikep
}e se oslobodat od 20-30-godi{no zalo`ni{tvo na grst "nesmenlivi"
individui i }e se ovozmoì dvièweto na licata so hendikep, od
za{titeno milosrdie i gra|anska àbokre~ina, poleka, da se vlee vo
glavnite tekovi na op{testvoto.
Ostanatoto go znaete i samite ...
216
Planirawe ili renovirawe
1.3. PLANIRAWE ILI RENOVIRAWE
Tro{ok ili blagodet?

Na{iot ìvoten prostor predolgo ni go dizajniraat za stereo-
tipot na "prose~ni" - odnosno mladi, vo polna snaga, ma{ki i vozrasni.
No fakt e deka vakov opis otslikuva samo del od nas, i sekako ne e
primenliv za nikogo vo tekot na celio ìvoten vek. Kako deca, kako
postari lica ili kako fizi~ki hendikepirani lica, ogromen broj od
nas ne se del od prose~nite. Zgora na toa, golem broj lu|e poradi pri-
vremeno ograni~eni sposobnosti za dvièwe (povredeni ekstremite-
ti, seriozna bolest ili bremenost) po~ustvuvale kako e da se funkcio-
nira vo opkruùvawe koe ne ovozmoùva zadovoluvawe na nivnite
potrebi.
Grade`nicite i dizajnerite na vakvite potrebi za "izmeni" odgo-
vorija so toa {to napravija posebni proizvodi i prostori za ovie
posebni grupi. No, ~esto "posebni" e sinonim za "skapi". Posebnosta
vodi kon komplicirani grade`ni standardi i proizvodi koi na krajot
retko gi zadovoluvaat potrebite na pove}eto za koi bile nameneti
da im olesnat, i ~esto se slu~uva da gi stigmatiziraat i u{te pove}e
da gi odvojat od ostanatite lu|e.
Dene{nite aritekti akcentot go stavaat vrz ìvotniot ciklus
na objektite. Krajno vreme e da go zemat predvid i ìvotniot ciklus
na lu|eto. Konceptot za univerzalen dizajn promovira kreirawe na
proizvodi i objekti koi moàt da bidat koristeni od site podednakvo,
pri {to se zema predvid ~ovekoviot ìvoten vek i stepenot na mo`-
nosti na poedinecot.
Zakonski odredbi za pristapnost i univerzalen dizajn
Nedvojbeno, so zakonskite odredbi se vospostavuva osnovata kako
korpus na pravila. Zakonski predvidenite odredbi za pristapnost,
staveni vo kontekst na ~ovekovi prava, obezbeduvaat vitalna osnova
za avtonomnost i nezavisost.
Sepak, iako se pojdovna osnova, zakonskite odredbi imaat su{tin-
ska ograni~enost. Odredbite za pristapnost se glavno fokusirani
vrz potrebite na licata so ograni~ena mobilnost, osobeno korisnicite
217
na invalidski koli~ki, i delumno za licata so o{teten vid. Vo prak-

tika, zakonskite odredbi naj~esto gi sveduvame na "dobro, {to e
zadolìtelno da se napravi", propu{taj}i go pritoa potencijalot
i mo`nostite za kreirawe sredina bez barieri vo koja sekoj od nas
se ~ustvuva komotno i svoj.
[to podrazbirame pod “sredina bez barieri”?
Koga se zboruva za dizajnirawe i kreirawe bez barieri, prvin bi
trebalo da se odredi na koe nivo na pristapnost gi bazirame na{ite
standardi. Dali za pristapen }e go smetame objektot vo koj lice vo
invalidska koli~ka so silni race i {epi moè samostojno da se dviì
naokolu? Dali te`neeme kon nivo na pristapnost koe podrazbira
samostojnost na lice koe koristi koli~ka na elektri~en pogon? Dali
}e predvidime deka potrebite za pristapnost na licata koi{to koris-
tat paterici ili bel stap se zadovoleni so dizajnot kako i za licata
koi koristat invalidska koli~ka? Dali se zemeni predvid potrebite
za pristapnost na licata so o{teten vid i sluh? Dali isto taka }e gi
zememe predvid potrebite na licata so mentalen hendikep koi bi
moèle da imaat problem da se orientiraat vo golemi objekti ili
prostori? Dali e dovolno da se obezbedi nepre~en vlez i dvièwe
vo objektite, ili vo na{ata definicija za pristapnost na objektite
}e vklu~ime pristapni toaleti, pristapni telefoni, fontani za vo-
da, avtomati za pijaloci ...?
Ova se samo nekoi od pra{awata koi se nametnuvaat koga se zboru-
va za pristapnost na objektite za licata so hendikep.
Makro vs. mikro planirawe

Konceptot na makro i mikro planirawe be{e prvpat voveden od
Selvin Goldsmit (1981). Istoriski, licata so hendikep bivaat izoli-
rani i isklu~eni od zaednicata vo forma na mikro re{enija, odnosno
re{enija posebno i ekskluzivno predvideni za ovaa grupa lica. Primeri
za ova se specijalni dnevni centri, specijalni u~ili{ta, za{titni
rabotilnici, specijalni i izdvoeni smestuvawa /domuvawe/, odnosno
institucii. Na{ite sega{ni gradovi izobiluvaat so mikro re{enija:
eden pristapen trgovski centar ili ulica vo celiot grad, ne{to kako
pristapen javen telefon vo redica nepristapni, eventualno eden pris-
tapen javen toalet vo celiot grad. Makro planiraweto, od druga strana,
gi zema predvid potrebite na site gra|ani. Kako rezultat, urbanata
sredina ovozmoùva u~estvo na licata so hendikep vo sekoj aspekt na
op{testvenoto ìveewe.
218
Pristanosta e pravo a ne privilegija

Organizaciite na licata so hendikep nasekade vo svetot so ras-
te~ko nezadovolstvo baraat nivnite potrebi da bidat zemeni predvid
pri kreirawe na urbanata sredina. Tie istaknuvaat deka pristap-
nosta e ~ovekovo i gra|ansko pravo, a ne privilegija. Kone~no, pris-
tapnata urbana sredina pretstavuva podobra i posigurna sredina za
site. Za àl, voobi~aen odgovor na ovie barawa e deka bi bilo dobro
da imame pristapen transport, pristapni javni i stanbeni objekti,
pristani ulici i parkovi, no ednostavno ne moème da si gi dozvolime
od finansiski pri~ini. Vo borbata za kreirawe urbana okolina bez
barieri, morame da se soo~ime so ovoj {iroko rasprostranet pristap
so cvrsti fakti i brojki. Dali univerzalniot dizajn koj podrazbira
sredina bez barieri e poskap od "konvencionalniot", i ako e, za kolku
e poskap?
Spored golem broj svetski poznati arhitekti i dizajneri, elemen-
tite na pristapnost zemeni predvid vo fazata na planirawe i dizajni-
rawe, cenata na ~inewe na objektite ja zgolemuvaat za nezna~itelni
1 do 2 procenti.
Ako go zememe predvid najosnovniot kriterium za pristapnost,
da re~eme po{iroki vrati i vlez bez skali, toga{ zboruvame za
celosno zanemarliva razlika na ~inewe vo celina.
No, ako zboruvame za dopolnitelni prilagoduvawa, toga{ ne samo
{to zboruvame za visoki tro{oci, tuku i za predizvik za zadrùva-
we na estetskiot izgled na objektot. Vo vakvite slu~ai, promenite
i prilagoduvawata naj~esto deluvaat kako prilepen i nepriroden
del na celinata.
Zdraviot razum, no i samata cena na ~inewe bi trebalo da ne
pottiknat da planirame mudro, fokusirani vrz maksimalna fleksi-
bilnost i minimalni tro{oci bidej}i, normalen ili standarden
ìvoten stil ne postoi.
Kolku ~ini dizajnirawe bez barieri?
Sporedbata na ~inewe moè da bide napravena na dva na~ina. Edniot,
za postoe~ki objekt koj so renovirawe treba da bide doveden do stepen
na pristapnost soglasno predvidenite standardi. Kolku ~ini edno takvo
renovirawe sporedeno so cenata na ~inewe za izgradba na toj objekt?
Vtoriot, za eden nepristen objekt, kolku bi ~inela negovata izgradba
dokolku od samiot po~etok bile zemeni predvid parametrite za univer-
zalen dizajn? Bidej}i kaj nas takvi istraùvawa ne se napraveni (barem
ne oficijalno), }e se posluìme so podatoci dobieni od studiite i
istraùvawata napraveni vo drugite zemji vo svetot.
219
Vo studijata napravena vo SAD ([reder i Stainfeld, 1979)

postoe~ki objekti za razli~na namena se podloèni na dvata na~ina
na sporedba. Rezultatite pokaàle deka presmetanite tro{oci na
~inewe potrebni za postadaptacii na tie objekti da se napravat
pristapni sporedeni so prvi~nite po~etni tro{oci na izgradba
iznesuvale od 5% do 12%. Drugata sporedba, kolku bi ~inelo objektite
vo samata izgradba da bile dizajnirani spored standardite za pristap-
nost, pokaàla minorni 0.006% zgolemeni tro{oci koga se raboti
za trgovski centri, odnosno 0.13% za edna {kolska u~ilnica.
Stanbenite objekti vklu~uvaat pove}e funkcii otkolku delovnite
objekti, u~ilnicite ili supermarketite. Isto taka, vakvite objekti
se so pomali dimenzii i elementite za pristapnost zafa}aat pogo-
lem del od vkupnata cena na ~inewe na objektot.
[to se odnesuva do golemite stanbeni objekti, francuskata
studija na Armani od 1984 godina presmetuva dopolnitelni tro{oci
na ~inewe od 0.5% do 1.0% od vkupnata vrednost na objektot dokolku
objektot e od samiot po~etok dizajniran da gi zadovoli standardite
za pristapnost. Sli~ni presmetki se napraveni i vo [vedska od
strana na [vedskiot sovet za grade`ni istraùvawa. Rezultatite
dobieni od istraùvawata sprovedeni vo Avstralija vo 1989 godina
od strana na Raitson i Poup bile skoro identi~ni so onie od Francija.
Vo zabele{kite, ovie dvajca eksperti navele deka tro{ocite za iden-
tifikuvawe na dopolnitelnite tro{oci koi bi go optovarile
~ineweto na eden nov objekt dokolku istiot se napravi pristapen se
pogolemi od onie za vremeto potrebno elementite za pristapnost da
bidat dizajnirani i ednostavno vklu~eni vo planot.
Kako rezultat od ovie studii proizleguva deka renovirawe i
adaptirawe na postoe~ki objekt e poskapo otkolku istiot da se izgradi
odnovo kako objekt bez barieri. Ova vtoroto e od 4 do 35 pati poevtino.
Standardite za materijali, kako na primer za vratite, i na~inot
na planirawe i gradewe }e se promenat za da gi zadovolat novite
propisi. Toga{ razlikata na ~inewe na proizvodite spored starite
i novite standardi }e stane zanemarliva. Vrata so {irina od 90 sm
ne ~ini mnogu pove}e od vrata od 70sm. Kone~no, po{iroka vrata zna-
~i pomalku cigli za yidawe, i razlikata vo ceni iz~eznuva.
Od gore prezentiranite studii moè da se zaklu~i deka zakonska-
ta regulativa za kreirawe pristapna sredina vo prosek bi gi zgole-
mila tro{ocite za izgradba na javnite objekti za pomalku od 0.1%, a
za golemite stanbeni blokovi, kako i za individulanite (prizemni)
stanbeni objekti do 3% od nivnata vkupna cena na ~inewe. Sosema e
220
opravdano da se kaè deka {tom edna{ arhitektite, grade`nicite

i proizvoditelite }e gi sogledaat prednostite na univerzalniot
dizajn povrzan so pristapnosta, cenite na ~inewe }e se namalat u{te
pove}e.
Blagodeti od kreirawe urbana sredina bez barieri

Urbanizacijata na ìvotnata sredina pretstavuva sekako edna
od najgolemite investicii na sekoja zemja. Ne postoi druga industris-
ka dejnost koja e kapitalno podvigatelna od grade`nata dejnost
(infrastruktura i nedvi`nosti). No, kako i pri sekoja investicija
taka i tuka, vloènite sredstva treba da bidat staveni vo korelacija
so o~ekuvanata dobivka. Zna~i, dopolnitelnite tro{oci za prilagodu-
vawe na objektite spored standardite za pristapnost treba da se
stavat vo soodnos so o~ekuvanata dobivka ili blagodet.
Pa, {to bi bila finalno pridobivkata od kreirawe sredina bez
barieri? Vo osnova moè da se svede vo dve kategorii: materijalna,
odnosno ona {to moè da se izrazi vo denari, evra, dolari ... i nemate-
rijalna, koja {to e pote{ko, ako ne i nevozmo`no, da se izmeri.
Vo smisla na materijana pridobivka bi bil namalen brojot na
nesre}ni slu~ai, {to bi se reflektiralo vrz namaluvawe na tro{o-
cite za zdravstveni uslugi i rabotnata produktivnost. Rezonira-weto
pokaùva deka pristapnata sredina e voedno pobezbedna za site.
Primeri za toa se pristani rampi namesto skali. U{te edna mate-
rijalna pridobivka e podobreniot kvalitet na domuvawe. Liftovite
se pogodnost, a po{irokite vrati i hodnici, kujni i toaleti ja zgole-
muvaat kvalitativnata vrednost na stanbeniot objekt i sekako negova-
ta pazarna cena za naemnina ili proda`ba.
Vo nekoi zemji starite i licata so hendikep imaat pravo kako
pomo{ da koristat uslugi od treti lica. Povtorno, pristapnata sre-
dina bi ja namalila potrebata od vakva pomo{, {to bi zna~elo za{-
teda na javnite pari.
Drugite, nematerijalnite, pridobivki se pote{ki za merewe, kako
na primer podbreniot kvalitet na ìvot na licata so hendikep i
nivnata pogolema sloboda na dvièwe i u~estvo vo zaednicata. Cena-
ta koja ja pla}ame poradi nepristapnata, hendikepira~kata sredina
e visoka. Nepristapnata sredina, osven {to né diskriminira na eden
mnogu konkreten na~in, né “dopira” i na eden mnogu posuptilen. Pri-
mer: pretpostavete si deka ste rabotodava~ koj treba da intervjuira
kandidati za novo rabotno mesto. Do va{ata kancelarija moè da se
stigne samo po skali. Eden od aplikantite e lice vo invalidska koli~-
221
ka koe treba da go nosat po skalite do va{ata kancelarija. Vo takva

situacija, zarem ne e za o~ekuvawe deka “bespomo{nosta” na toj
aplikant da se ka~i po skalite }e vlijae na va{ata procenka za
intelektualnite sposobnosti na toa lice? Na lu|eto okolu nas, pa
duri i ni na samite nas, licata so hendikep, ne ni e sekoga{ jasno
deka problemot ne e vo nas, ne deka sme nie nekompetentni ili pasiv-
ni, tuku deka arhitektite, urbanistite i politi~arite ni ja odre-
~uvaat ednakvosta vo pogled na pravata.
Mikro-re{enijata, odnosno izoliranite ostrovi na sredina bez
barieri, ograni~eni na edna konkretna zgrada ili ulica, ne né zadovo-
luvaat. Vo mikro-zednicata licata so hendikep postojano i bukvalno
na sekoj ~ekor se potsetuvani na ograni~uvawata {to nekoj drug gi
postavil za niv. Mikro-re{enijata pretstavuvaat ostrovi na pristap-
nost vo inaku nepristapniot okean. Nadvor od ovie ostrovi licata
so hendikep izgledaat bezpomo{no i se prinudeni da se ~uvstvuvaat
bespomo{no.
Vo mikro-svetot, licata so hendikep zavisat od izborot na
arhitektite i urbanistite koi smetale deka toj svet e dovolen za
niv. Fizi~kata i mentalnata energija poro{ena za spravuvawe so
na{ite nepristapni gradovi, nametnatite ograni~uvawa na stilot
na ìveewe, izborot na profesionalno angaìrawe i op{testvenite
mo`nosti se cenata koja ja pla}aat ne samo licata so hendikep, tuku
i nivnite semejstva i prijateli. Ekonomistite ovie tro{oci gi
narekuvaat “nematerijalni”, no za licata so hendikep, lu|e od krv i
meso, tie se tolku realni i “materijalni” kolku i skalite.
Namesto zaklu~ok
Implikacijata na relativnata cena na ~inewe za kreirawe pri-
stapno op{testvo, spored ovoj kratok osvrt, upatuva na zaklu~ok deka
za adaptirawe na ve}e postoe~kite objekti dràvata treba da pred-
vidi nekakva forma na finansiski ili ekonomski stimulacii (na
primer odredeni dano~ni osloboduvawa). Koga se raboti za izgradba
na novi objekti, dopolnitelnite tro{oci za pristapnost, dokolku
voop{to gi ima, se zanemarlivi. Od tie pri~ini, gledano od ekonomski
aspekt, so ~ista sovest predlagame seopfatni i efikasni zakonski
merki koi }e garantiraat deka novoizgradenite objekti - tuka mislime
i na javnite i na stambenite - }e bidat celosno pristapni bez barieri.
I za kraj, edno li~no gledawe na ne{tata. Navistina e te{ko da se
koristat ekonomski argumenti koga stanuva zbor za osnovnite ~oveko-
vi prava kako {to se pravoto na dvièwe i pristap i pravoto na
222
u~estvo vo op{testveniot ìvot pod ednakvi uslovi. ôvekovite i

gra|anskite prava ne moàt da se izrazat vo dolari, evra i denari.
I, ako na{ata dràva moè da odvoi sredstva za kupuvawe na
sofisticirani oru`ja so koi se ubivaat i hendikepiraat ~ove~ki
su{testva, toga{ sigurno moè da odvoi dovolno sredstva da
investira vo kreirawe na edno podemokratsko i pohumano op{testvo
za site - ìvotna sredina bez barieri.
223
1.4. MISLEWETO NA MINISTERSTVOTO

ZA FINANSII
224
Misleweto na ministerstvoto za finansii
225
2. STAVOVI I INTERVJUA
2.1. MISLEWETO NA SOBRANIETO ZA

POTREBATA OD DONESUVAWE NA
ZAKONOT
226
Misleweto na zakonodavno - pravnata komisija
2.2. MISLEWETO NA ZAKONODAVNO -

PRAVNATA KOMISIJA
227
228
Misleweto na Komisijata za trud i socijalna politika
2.3. MISLEWETO NA KOMISIJATA ZA

TRUD I SOCIJALNA POLITIKA
229
230
Misleweto na Vladata na Republika Makedonija
2.4. MISLEWETO NA VLADATA NA

REPUBLIKA MAKEDONIJA
Republika Makedonija
VLADA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Br.20-17/I
9.02.2006 godina
Skopje
DO PRETSEDATELOT NA SOBRANIETO NA
SKOPJE
Vladata na Republika Makedonija, na sednicata odràna na

09.02.2006 godina, go razgleda Predlogot za donesuvawe zakon za za{-
tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep, podnesen od
18.968 gra|ani i pri toa go utvrdi slednovo:
MISLEWE
Vladata na Republika Makedonija oceni deka ima potreba od
donesuvawe na Predlogot za donesuvawe zakon za za{tita na pravata
i dostoinstvoto na licata so hendikep, vo prva faza.
Imeno , vo ~len 9 od Ustavot na Republika Makedonija site gra|ani
se ednakvi pred Ustavot i zakonite na ovaa zemja, pa ottuka proizleguva
deka i hendikepiranite lica se ednakvi pred Ustavot i zakonite,
{to zna~i deka i na niv se odnesuva aktuelniot praven sistem kako
celina. Obezbeduvaweto na posebna za{tita na ovie lica e Ustavnata
opredelba so koja Republikata ve}e im obezbeduva za{tita na
invalidnite lica za vklu~uvawe vo op{testveniot ìvot.
So postojnite sistemski zakoni se poa|a od preventivnata za{tita,
zaradi spre~uvawe na nastanuvawe na rizik so {to bi predizvikalo
invalidnost, a dokolku nastane invalidnosta, istata se obezbeduva
preku ekonomsko socijalna poddr{ka, von institucionalna za{tita,
institucionalna za{tita i drugi vidovi na za{tita poradi zadovolu-
vawe na nivnite potebi i nadminuvawe na nivnite potrebi.
231
Zdravstvenata za{tita je obezbedena kako i za drugite ostanati

gra|ani vo dràvata so odredeni pogodnosti osobeno vo participa-
cijata na uslugite pri nabavka na pomagala i drugo.
Predu~ili{noto obrazovanije, zgriùvawe i vospituvawe, osnovno,
sredno i visoko obrazovanije odnosno integracija vo obrazovniot sistem
e obezbedena vo zavisnost od nivnite mo`nosti i sposobnosti.
Ekonomsko socijalna poddr{ka od oblasta na socijalnata za{tita
e obezbedena preku (postojana pari~na pomo{, nega i pomo{ od drugo
lice, voena invalidnina, civilna invalidnina i drugi prava), vrabotu-
vawe vo za{titni trgovski dru{tva, vo otvoreno stopanstvo (vo
privaten sektor ili kako trgovec poedinec), vo dràvnata admini-
stracija, odnosno javniot sektor i sli~no, zaradi {to od Buxetot na
Republika Makedonija se obezbeduvaat odredeni pogodnosti zaradi
zgolemuvawe i odrùvawe na vrabotuvaweto, pravo od rabotnoto zako-
nodavstvo kako i od penzisko - invalidskoto osiguruvawe.
So postojnite zakonski propisi se ovozmoùva re{avawe na

problemite za domuvawe kako i nadminuvawe na arhitektonski bari-
eri, kulturata, sportuvaweto, radio - difuznata i mediumska poddr-
{ka do osloboduvawe od odredeni dava~ki.
Vladata na Republika Makedonija ja prifati rezolucijata na ON
i Standardnite pravila od 1993 godina, zaradi {to donese i usvoi
Nacionalna strategija za ednakvi prava i mo`nosti na licata so
hendikep. So Nacionalnata strategija se zadolùvaat site nadle`ni
dràvni organi, pri donesuvawe zakonski i podzakonski akti da si
opfatat pra{awata koi se odnesuvaat na lica so popre~enost i da
prevzemat merki za nivno sproveduvawe. Postojnite zakonski propisi
se sistemski i so niv invalidnite lica ne se diskriminirani vo spo-
redba so drugite takanare~eni "zdravi lica". So zakonskite propisi
pokraj drugoto ovie lica imaat odredeni pogodnosti i poddr{ka {to
e pozitivno vo opredelbata za postojano unapreduvawe i zadovoluvawe
na nivnite potrebi vo ramkite na sevkupnite mo`nosti na dràvata,
no vo ramkite na nivnite mo`nosti i sposobnosti. Zaradi re{avawe
na odredeni problemi na koi naiduvaat ovie lica, istite imaat formi-
rano pove}e sojuzi -zdruènija na invalidni lica za koi dràvata
obezbeduva finansisiska poddr{ka preku Zakonot za igri na sre}a i
zabavni igri na avtomati i od Buxetot na Republika Makedonija.
So Zakonot za sredstva od igri na sre}a i zabavni igri ,definirano

e deka sredstva od igri na sre}a se prihod od Buxetot na Republika
232
Makedonija i istite se koristat za finansirawe na godi{nite pro-

grami na zdruènijata na hendikepirani lica, programi za sport i
Crven krst na Republika Makedonija vo visina ne pomalku od 60 mili-
oni, no ne pove}e od 120 milioni denari. So noviot Predlog zakon,
predloèno e formirawe na Fond za prava na lica so hendikep, so
svojstvo na pravno lice koj }e se finansira vo visina na 50% od vkup-
nite sredstva od igri na sre}a, kako i od Buxetot na Republika Make-
donija. Po odnos na vakviot predlog, formiraweto na vakov Fond za
menaxirawe na sredstva za navedenite nameni pretstavuva zna~ajno
naru{uvawe na sistemot na buxetiraweto i intencijata site sretstva
da bidat inkorporirani vo Buxetot. Isto taka za finansirawe na site
nameni koi se predvideni so Zakonot za za{tita na hendikepiranite
lica, }e bidat potrebni 350 milioni denari (soglasno realizacijata
vo minatata godina od 705 milioni denari), {to ne se obezbedeni od
Buxetot za 2006 godina za ovaa namena i }e zna~at zgolemuvawe na
ve}e utvrdeniot deficit.
So Nacionalna strategija za ednakvi prava i mo`nosti na lica so

hendikep kako razvoen dokument se garantira unapreduvawe na pravata
i razvoj na za{titata na ovaa katekorija na gra|ani. Istiot treba da
se usoglasi i gi vklopi preporakite na EU po odnos na unapreduvawe
na pravata na hendikepiranite lica i vo toj pravec istiot ponatamu
}e se nadgraduva i unapreduva. Vo sistemot se vostanoveni i soodvetni
tela koi }e vr{at monitoring i evaulacija na ustavnata opredelba na
dràvata za davawe na posebna za{tita pa ovaa kategorija na gra|ani,
}e u~estvuvaat pri podgotvuvawe i unapreduvawe na zakonskata i dru-
gata regulativa od ovaa oblast i predlagaat merki za unapreduvawe
sistemite na za{tita.
Nacionalnoto koordinativno telo za ednakvi prava na licata so

invalidnost vo Republika Makedonija koe e vladino telo i vo koe ~le-
nuvaat pretstavnici na resornite ministerstva i pretsavnici na najgo-
lemite invalidski organizacii na Makedonija ukaùva deka e vo zavr-
{na faza i podgotvuvawe na seopfatna i integralna me|unarodna Kon-
vencija za za{tita i unapreduvawe na pravata i dostoinstvo na licata
so invalidnost vo ON, so koja treba da reguliraat pravata na licata
so invalidnost i poradi toa treba da se po~eka donesuvaweto na Kon-
vencijata od koja }e proizlezat obvrski koi sekoja dràva }e mora
da gi sproveduva vo pogled na prilagoduvawe na zakonskata regu-
lative vo odnos na pravata na licata so invalidnost.
233
Isto taka, Nacionalnoto koordinativno telo smeta deka ovoj zakon

pretstavuva me{avina od pove}e zakoni, odnosno izvr{eno e samo meha-
ni~ko prezemawe na delovi od zakoni za antidiskriminacija od drugi
zemji i izvr{eno e mehani~ko prezemawe na odredbi od na{i postojni
zakoni koi vaàt, so toa {to nekoi ~lenovi od tie zakoni se izmeneti
na na~in {to sami po sebe i vo mati~niot zakon i vo ovoj propis pret-
stavuvaat logi~en entitet.
Vo Zakonot se predlagat novi re{enija kako na primer donesuvawe

na Nacionalna strategija za pravata na licata so invalidnost, iako
istata e donesena vo 2001 godina i objavena vo "Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija" pod br.101 i formirawe na Nacionalno koordi-
nativno telo koe ve}e aktivno funkcionira od 1999 godina.
So ovoj Zakon gledaj}i go vo celina se dobiva ~uvstvo deka samite

lica so invalidnost mnogu malku }e odlu~uvaat za svoite prava i deka
drug vo nivno ime }e go pravi.
Nacionalnoto koordinativno telo ne se zalaga za neravnopravnost

na gar|anite pred zakonite. Istata se zalaga za izedna~uvawe na pra-
vata i sozdavawe podednakvi mo`nosti na licata so invalidnost, vo
sklop na postojniot praven sistem, a ne da se vr{i izdvojuvawe i pra-
vata na licata so invalidnost da se re{avaat so posebni zakoni.
So donesuvaweto na ovoj zakon treba da se menuvaat Zakonot za

socijalna za{tita; Zakonot za obrazovanie; Zakonot za zdravstvo;
Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica; Zakonot za igri na sre}a i
zabavni igri; Zakonot za izbori; Zakonot za penzisko i invalidsko
osiguruvawe i drugi zakonski i podzakonski akti.
Vladata i site pova`ni nadle`ni ministerstva, Nacionalnoto

koordinativno telo i Nacionalniot sovet na invalidskite organizacii
na Republika Makedonija koj broi preku 90.000 ~lenovi - lica so hen-
dikep, ja po~ituvaat inicijativa na nad 10.000 gra|ani koi go dale svojot
potpis za donesuvawe na vakov zakon, bidej}i spored naslovot {to go
nosi istiot, retko koj gra|anin bi odbil da poddrì edna vakva inici-
jativa, no istite tie gra|ani ne moèle da gi znaat site elementi na
ovoj zakon i deka mnogu podobro }e bide za licata so invalidnost dokol-
ku se intervenira vo postojnite zakoni, so cel da se unapredat nivnite
prava, odnosno makedonskata legislativa da se izedna~i so evrop-skata
vo sekoj pogled.
234
Intencija na site nadle`ni organi i institucii treba da bide

sozdavawe na podobri uslovi na invalidni lica preku:
- Unapreduvawe na zakonskite propisi vo postojnite sistemski
zakoni;
- pogolemo vklu~uvawe na nevladiniot sektor koj raboti na poleto
na za{tita na hendikepiranite lica pri donesuvawe na zakonskite
propisi i
- podigawe na svest kaj gra|anite za poddr{ka i razre{uvawe
na problemite na ovie lica i nivno prifa}awe osobeno preku
zgolemena mediumska kampawa, razni tribini i drugi formi na
animirawe na javnosta za potrebite na licata so popre~enost.
PRETSEDATEL
NA VLADATA NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA
d-r Vlado Bu~kovski
235
2.5. MISLEWETO NA PRETSEDATELOT NA

236
Misleweto na Pretsedatelot na Republika Makedonija
237
2.6. MISLEWE NA ZIOM
238
Misleweto na ZIOM
239
240
Misleweto na Ministerot za trud i socijalna politika
2.7. MISLEWETO NA MINISTEROT ZA

TRUD I SOCIJALNA POLITIKA
Intervju za dnevniot vesnik Dnevnik so G-in Stev~e Jakimovski,
Minister za trud i socijalna politika
NE ZA PREDLO@ENIOT ZAKON ZA HENDIKEPIRANITE
Ministerstvoto smeta deka vakov zakon bi bil sprotiven na Usta-

vot za{to opredelena kategorija gra|ani se izzemaat i se stavaat
vo popovolna polo`ba od drugite gra|ani. Toj zakon ima seriozni bu-
xetski imllikacii i ne e ednostavno i negovoto donesuvawe i re~isi
e neostvarliv, veli ministerot Jakimovski.
Pravoto na fizi~ka sloboda i bezbednost na sekoja individua denes
e vgraden vo sekoj politi~ki sistem {to go po~ituva vladeeweto na
pravoto. U{te vo Magna karta libertatum od 1215 godina, vo poglavjeto
39 se veli: „Nieden sloboden ~ovek ne smee da bide zaroben ipi zatvoren
... osven so zakonska presuda od negovite gospodari ili spored zakonot
na zemjata". Od 189 dràvi-~lenki na Obedinetite nacii, 44 imaat
usvoeno zakoni za antidiskriminacija na licata so hendikep
No zakonite protiv diskriminacija ne se i edinstveniot pat kon
ednakvosta na tie lu|e. Odredbite protiv diskriminacija na licata
so hendikep se regulirani preku: krivi~en zakon, ustav, gra|anski i
zakon za socijalna za{tita. Najseopfatni zakoni protiv diskrimina-
cijata po osnov na hendikep se. zakonskite re{enija na Avstralija,
Kanada, Hong Kong, Filipini, Velika Britanija i na SAD.
Kaj nas, 18.968 gra|ani so svojot potpis zastanaa zad inicijativata
i Predlog-zakonot za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata
so hendikep, predloèni od nevladinata organizacija „Polio plus"
i poddràni od 23 gra|anski asocijacii. Na 3 mart, 66 pratenici
aklamativno ja potvrdija potrebata od donesuvawe na takov zakon i
so silen aplauz ja pozdravija akcijata.
No, po gromoglasniot aplauz nastana - totalen molk. Naj~esgo obvi-
nenijata za ova se adresiraat do Ministerstvoto za trud i socijalna
politika i do ~elnikot na taa vladina slu`ba, Stev~e Jakimovski
241
1. Nevladinite organizacii Ve obvinija deka i po eden mesec do

niv, kako predlaga~i, ne ste go dostavile Va{eto mispewe vo vrska
so predloèniot tekst na Predlog-zakonot za za{tita na pravata i
dostoinstvoto na licata so hendinep. Kakov e stavot na Minis-
terstvoto vo vrska so tie obvinenija?
Ministerstvoto go dostavi svoeto mislewe do Sobranieto i toa e
negativno. Toj tekst ima mnogu nedore~enosti, nedostatoci i potrebni
se mnogu dorabotki za{to toa e mnogu suptilna materija. Nie ne mo-
ème da prifatime zakoni {to zna~at sovr{enstvo, t.e. proekti kakvi
{to nemaat nitu mnogu razvieni evropski zemji {to se mnogu pobogati
Zakonskite re{enija vo Republika Makedonija mora da sodejstvuvaat
so materijalno-ekonomskata i socijalnata sostojba vo dràvata, {to
ne e slu~aj so ovoj predlog. Isto taka, Ministerestvoto smeta deka
vakov zakon bi bil sprotiven na Ustavot za{to opredalena kategorija
gra|ani se izzemaat i se stavaat vo popovolna polo`ba od drugite
gra|ani. Zatoa e potrebna seriozna debata i od eksperti za toj zakon
da se doraboti, za da nema problem od ustavno-praven karakter, a isto
taka i da sodejstvuva so ekonomskata i socijalnata sostojba vo drà-
vata.
2. Dali Vie go pro~itavte tekstot i koi se Va{ite zabele{ki?
Da, li~no go pro~itav tekstot. Iskreno, se raboti za zakon {to e
mnogu te{ko da se izraboti, za{to opfa}a mnogu ve}e postojni zakoni.
Zakonot za trgovskite dru{tva bi bil nula vo odnos na ovoj. Taka na
primer, vo nego treba da vlezat problematiki od delot na socijalata,
zdravstvoto, grade`ni{tvoto, finansiite, pravdata. Od prakti~ni
pri~ini, pak, kako Ministerstvo smetame deka, utre, mnogu te{ko }e
moàt da se napravat izmeni na tekstot na zakonot. Smetame deka
mnogu poednostavno e da se intervenira vo oddelni resori kade {to
ve}e ima zakoni {to gi tangiraat problemite na licata so posebni
potrebi. Vo toj tekst ima miogu delovi zemeni od Socijalnata povel-
ba. Socijalnata povelba, pak, e sovr{enstvo, nea te{ko moàt da ja
ostvarat i mnogu porazvieni dràvi od Makedonija. Taa e svoevidno
sovr{enstvo vo delot na socijalnata za{tita. Republika Makedonija
ima svoj sistem na socijalna za{tiga, Drugo e pra{aweto kolku e TOJ
soodveten, pravi~en, dovolen. Morame da priznaeme deka taa za{tita
ne e najsoodvetno nivo. Del e rezultat na materijalnata sostojba vo
koja se nao|a zemjata, no i na mentalniot sklop na naselenieto. Zatoa
smetame deka zakonot mora da sodvejstvuva so ekonomskata sostojba.
Jas se soglasuvam deka e potrebno tie lica da imaat poseban tretman,
posebna zdravstvena za{tita, za{to vo golem broj nivnitv problemi
242
se hroni~ni i pomagalata {to treba da gi imaat treba da im gi obez-

beduva dràvata. No, treba da se odi postapno vo razre{uvawe na
problemite na taa kategorija lu|e. Zatoa velam deka, vakov kakov {to
e predloèn, ovoj zakon si ima svoi seriozni buxetski implikacii i ne
e ednostavno negovoto donesuvawe.
MAKEDONIJA BEZ SISTEMSKI ZAKON

3. Dali sega predlagate da nema zakon?
Ne, {to Parlamentot donese zaklu~ok, odnosno re~e deka ima po-
treba od donesuvawe na vakov zakon, nie }e rabotime zaedni~ki i }e se
potrudime {to e mo`no pove}e da dademe sugestii i }e rabotime na
negovoto podobruvawe.
Ministerstvoto si ima stru~ni lu|e {to so godini se zanimavaat
so ovaa problematika i sostojbaga.
To~no e deka Makedonija mnogu malku im posvetuva vnimanie na li-
cata so posebni potrebi. Ministerstvoto za trud i socijalna politika
e pretvoreno vo „ministerstvo za trud". Vo delot na stru~nata rabota,
pra{aweto na marginaliziranite grupi, problemite na licata so po-
sebni potrebi ne se tretirani na soodveten na~in i jas kako minister
apsolutno ne se soglasuvam nitu so iznosot na sredstvata i nivoto na
grià. Treba da posvetime vnimanie istovremeno da im go olesnime
ìvotot na nivnite semejstva i da gi integrirame vo op{testvoto.
Taka neodamna napravivme izmeni vo Zakonot za vrabotuvaweto na
invalidi, so koi ovozmoìvme da se vrabotuvaat vo javni institucii,
dràvni organi i vo site pretprijatija, a ne samo vo za{tigni rabotil-
nici. Mene, navistina mi e nesfatlivo kako vo dràvata samo 41 maj-
ka na deca so posebni potrebi raboti so skrateno rabotno vreme. To~no
e i deka dràvata odvojuva pari za postojana pari~na pomo{ i za nega
od treto lice. Imame dadeno instrukiii do centrite za socijalna rabo-
ta, na sekoi tri meseci na roditeli {to imaat takvi deca nad 18 godini
da im se dava ednokratna pari~na pomo{. Pokraj 3.200 denari {to gi
dobivaat sekoj mesec, da dobivaat i godi{no da im se ispla}aat dopol-
nitelni 25.000 denari.
Kako minister, vo tekot na javnata rasprava }e se zaloàm so ovoj
zakon da se podobrat uslovite za ìvot, rabota, za komunikacija i
op{tewe na licata so posebni potrebi. ]e se zaloàm toj zakon da
bide realen, da odgovara na na{ige materijalni potencijali, a so cel
da se donese zakon {to }e bide primenliv. Nekoi pra{awa treba pos-
tapno da bidat re{avani
243
KLUÔT ZA DELEWE PARI

4. Neodamna zamenik-ministerot za trud Samka Ibraimovski be{e
obvinet od „Polio plus" deka parite nameneti za vrabotuvawe na lica
so posebni potrebi zavr{uvaat samo kaj firmi {to se bliski do
Zaednicata na za{titni organizacii, ~ij pretsedatel e Ibraimovski.
Odgovorno tvrdam deka ne e korektno nekoj svojot telesen nedos-
tatok i respektot na gra|anstvoto i na mediumite {to go imaat kon
nego da gi zloupotrebuva vo nasoka na plukawe vrz oddelni vladini
slu`benici. Jas odgovorno tvrdam deka Samka Ibraimoaski ne bil
involviran vo pravewe na Zakonot za vrabotuaawe na invalidite.
Nie, od po~it kon nivniot telesen nedostatok ne sakavme da reagi-
rame. Inaku, tie napisi bea krajno bezobrazni i nekorektni i ~ovekot
nema{e apsolutno nikakva involviranost, Odgovorko tvrdam: tie
napisi se pojavija koga bea doneseni izmenite vo Zakonot vrabotuva-
weto na invalidi. Vo toj zakon e ovozmoèno invalidite da se vrabo-
tuvaat sekade. Da se vrabotuvaat i trudovite invalidi da zemaat
sredstva od toj zakon. Onevozmoìvme da se kradat parite so toa
{to vovedovme bankarska garancija i hipoteka, vovedovme zakonska
obvrska tie pari da se ispla}aat ili na roditel ili na staratel i
toa na {tedna kni{ka ili na tekovna smetka. Ovoj zakon nudi mnogu
beneficii za ovie lica. Ovozmoìvme da se dobivaat pove}e pari za
nabavka na oprema. I tolku mnogu raboti napravivme i na krajot da
se napa|a zamenik-ministerot, koj nema{e vrska so TOJ zakon,
5. Dali smetate deka, kako Ministerstvo, im obra}ate dovolno

vnimanie na potrebite i problemite na licata so hendikep?
Za àl, vo posledno vreme od Ministerstaoto naj~esto za{tita i
poddr{ka baraat tie {to so zdravi i pravi {to se rabotosposobni.
Duri e poèlno ovie lica da go dignat SVOJOT glas, za{to tokmu na
tie lica navistina im se potrebni izvesni beieficii. Za àl, imame
kategorija na gra|ani {to se zdravi i pravi, a zemaat po 20.000, 30.000
denari od Agencijata za vrabotuvawe, a tie bekeficii }e gi uìvaat
do 2023 godina i pri toa uìvaat celosna zdravstvena za{tita.E sega,
koga moème za tie tie lica da obezbeduvame, sekako deka bi moèlo
da se najdat pari i za licata so posebni potrebi. No, za da gi najdeme
tie sredstva }e mora nekomu da skratime. Zatoa smetam deka e potrebno
tie organizacii da go poddràt ova ministerstvoto vo nasoka da
napravi nekakvi reformi, nekomu malku da zeme, a na drug da mu dodade
i toa da bide prifateno.
244
6. Vo nekolku navrati se pofalivte dena }e bidete me|u prvite

ministerstva {to }e vrabotat lica so hendikep. Dali si ostanavte
na zborot?
Ne, se u{te nemame vraboteno lice so posebni potrebi. Planirame
da vrabotime nekolku lica so hendikep vo delot na socijalnata za{-
tita. I smetam deka bi bilo dobro ova ministerstvo da ima vraboteno
i takvi lu|e.
7. Ve obvinuvaat dena na sedum organizacii so hendikep im dodelu-
vate eden milion i dveste pedeset iljadi evra.
Ne moàm da prifatam vakvi obvinuvawa, bidej}i kako Minister-
stvo nie nemame nitu osnova nitu mo`nost da sozdavame nekakvi
privilegii. Sedumte organizacii za lica so hendikep parite gi zemaat
sogpasno so zakonot i takvata struktura na podelba na parite ja napra-
vil nekoj desetina godini pred mene. Taka {to, vo toj del, jas nitu sum
menuval, nitu odzemal, nitu sum dodaval. Nitu, pak, imam namera {to
bilo da menuvam. Toa e pra{awe koe jas li~no nemoàm da go razre{am.
Sekoja godina im delime po 15 milioni denari na nevladinite organi-
zacii.
8. Ministerstvoto za trud i socijalna politika denovive od

UNICEF dobi donacija od 417.000 amerikanski dolari. Za {to }e
odat tie pari?
]e se otvorat mali grupni domovi, vo koi }e bidat smesteni lica
so hendikep }e vladee semejna atmosfara. Tie }e si podgotvuvaat hrana
i }e ìveat zaedno, a celta e da se postigne pogolema decentralizacija
i deinstitucionalizacija na tie lica. So postojnite dnevni centri se
opfateni samo lica do 18 godini, a vo ovie mali grupni centri }e
ìveat samo postari lica - veli Stev~e Jakimovski, minister za trud
i socijalna politika.
245
2.8. DUPLO POVE]E ZA DUPLO POMALKU - A

DUPLO GOLO !
Kako prestavnik na inicijatorot na prvata uspe{na gra|anska ini-

cijativa vo Makedonija, sakam da gi informiram 19 - te iljadi gra|ani,
koi go dadoja svojot potpis i site onie koi se zainteresirani za
sudbinata na glasot na narodot, za ona {to se slu~uva po 03.03.2006 g,
koga Sobranieto so aklamacija ja usvoi potrebata od donesuvawe na
Zakonot za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep.
Za pojasnuvawe, zakonot pomina vo svojata prva faza i sega, vo
rok od 60 dena, treba da se dostavi Predlog zakon vo koj }e bidat
vklu~eni mislewata na site zasegnati, no pred sé na vladata, bidej}i
taa do sega ne se izjasni po nego.
I {to se slu~uva? - Ni{to!
Ili barem ni{to javno ne se kaùva. Celi 30 dena vladinite
institucii mol~ea ili pak go skri{no go “gradea" nivniot stav.
Kone~no, najverojatno pod pritisok na javnosta, nabrzina svikaa edna
me|u-resorna sredba, na granica na kvorum, na koja go povikaa inici-
jatorot za da go soop{tat slednovo: “Nie...(sleduva popis na tituli)...
smetame deka predloèniot zakon e protivustaven bidej}i stava vo
priviligirana polo`ba edna kategorija gra|ani, {to e vo sprotivnost
so na~eloto za ednakvost na site pred ustavot i zakonite." Vtoriot
argument za otfrlawe na zakonot e {to vo Makedonija imalo dovolno
zakoni vo koi im se garantiralo sé na licata so hendikep i ovoj zakon
samo bespotrebno gi povtoruval. Logi~ki zameneto zna~i deka vo
Makedonija imame dovolno protivustavni zakoni?!
Aferim!
Sega znaeme {to kapacitet imaat onie koi treba da ja obezbedat
implementacijata na zakonite i onie koi gi sovetuvaat na{ite
ministri.
Nitu na tilot ne si stavaat deka ne e nivna rabota da ja ocenuvaat
potrebata, ustavnosta i celishodnosta na zakonot. Toa go stori onoj
koj treba - najvisokata instanca (zakonodavniot dom) vo dràvata.
246
Duplo pove}e za duplo pomalku - a duplo golo!
Nivno e samo da se izjasnat kako toj zakon da bide podobar. (U{te

samo koga bi go pro~itale). No ne e za iznenaduvawe. Da ve potsetam,
doma}in na sredbata be{e istoto ministerstvo koe vo 2004-ta pobara
kolektivno izzemawe po odgovorot na EU pra{alnikot vo oblasta 13
(socijalna za{tita), koga svatile deka taa oblast mi ti bila mnogu
pogolema od ednostavno referirawe kon Zakonot za socijalna za{tita.
Na kutrata Radmila verojatno kosa i se krenala na glava koga uvidela
so kogo si ima rabota vo obidot za evro-integrirawe. Na nas isto!
Nejse, neka im sluì na ~est, Rada se snajde i bez niv, a nie, poradi
kandidatskiot status, sme podgotveni i da zaboravime.
No ona {to nema da go zaboravime i {to postojano }e gi potsetu-
vame, duri i koga tie individui }e otidat vo penzija (kako tehnolo{ki
vi{ok i predvreme, se nadevam) e deka ovoj zakon dojde pred zakono-
davnata vlast so anga`man na gra|ani, dvojno pove}e od potrebniot
broj i za dvojno pomalku vreme od predvidenoto! I {to dobivame od
nivna strana - dvojna pornografija. Em si go razgoluvaat neznaeweto,
em go soblekuvaat pla{tot na interesot.
Mladiot Lenin edna{ napi{a: “Lu|eto od sekoga{ bile i }e bidat
naivni su{testva na izmamata i samoizmamata dodeka ne svatat deka
zad sekoja politi~ka, ideolo{ka, religiozna izjava, fraza i postapka
stojat interesite na ovie ili onie". E, nekadarni moi, nie pove}e ne
se laème i samozalaùvame. Vo ovoj proces go svativme va{iot
interes. Vie ste samo dve zbuneti grupi: ednite nej}at da platat a
drugite ne sakaat da rabotat. A i ednite i drugite ~uvstvuvate (kako
gluvci zemjotres) deka na toa mu doa|a krajot. Va{ata potpora vo
socijalnite dinosaurusi (koi neopravdano gi finansirate so narodni
pari) }e vi se izmesti pod dejstvo na socijalnata evolucija a licata so
hendikep nema pove}e da vi sluàt kako opravduvawe za hedonisti~kiot
pristap kon ìvotot.
I kako pora~ana mi stasa poslednata perverzija - Zakonot koj go
predlagame “mi ti bil prepi{an od internet". Nekadarni moi, jas znam
deka toa vie go pravite, redovno i bez sram, i za toa zemate plata.
Tokmu i zatoa veruvate deka site se kako vas. Jas rabotev vo “firma"
kako va{ata... Be{e toa edno od najdobrite ministerstva vo dràvava,
a i tamu (duri i bez pristap do internet) prepi{uvavme zakoni i
zakoni. Ova {to sega ve snajde (zakonski tekst koj, za ~udo, za prv pat
ete vie ne ste go prepi{ale) e rezultat na tri godi{na rabota na lica
so hendikep, nivni roditeli, doma{ni politi~ari i stru~waci,
pridones od eksperti od regionot, me|udràvni i nevladini
organizacii od najvisok status vo svetot. Treba da znaete deka inicija-
247
torot ve}e treta godina e akreditiran vo OON, kako edna od 76 NVO-

i vo svetot, za donesuvawe na Konvencija koja go nosi istiot naslov
kako predloèniot zakon. (He, he... kako li samo }e se pravdate kon
na{iot „izve{taj vo senka"?). Moè i vre}a sol da izedete ama toj
zakonski tekst gi dobi najvisokite ocenki od CIL, HI, ECNL, EDF i
ECOSOC na OUN. (Toa {to ne gi razbirate kratenkite e samo dokaz
deka ste zalutale vo oblast koja nitu ja poznavate a nitu ja po~ituvate).
Ve predupreduvam! Ima u{te 20 dena da se pokaè konstruktiv-
niot stav na onie koi gi biravme i izbravme da ja vodat ovaa dràva.
Jas bi gi molel onie so delegirana odgovornost, i malku sovest,
delotvorno da se vklu~at vo procesot na sozdavawe mehanizmi i
instrumenti koi }e sozdadat ednakvi mo`nosti za licata so hendikep
vo Makedonija. Znam deka ste majstori za “driblawe" i politi~ko
taktizirawe. No bi Ve molel tie ve{tini da ne gi upotrebuvaat na
nas zatoa {to mnogu brzo }e Vi se pretvorat vo neposakuvana sprotiv-
nost. Da ne ispadne posle deka ”|aolot mi e kriv". Naredete, objasnete
ili “prosvetlete" gi Va{ite izvr{iteli deka ovoj Zakon ne e za
Zvonko, Merima, Brane, Kate, Adiq... Tie nekako, i bez zakon, uspeale
da se prefrlat od drugata strana na crtata. Ova e Zakon za idnite
generacii i za dobroto na sekoj na{ sogra|anin, so hendikep ili bez.
P.S. So vas ili bez vas, sega ili posle, so maka ili les, sakale ili
ne: Ni{to ne ja zapira idejata - ~ie vreme dojdeno e!
Zvonko [avreski
poverenik na predlaga~ot
- 18.968 gra|ani na R.M.
248
Kratki razmisli za zakonot
2.9. KRATKI RAZMISLI ZA ZAKONOT
Simon Walker
Office of the High Commissioner
for Human Rights
Imaj}i prilika da go pro~itam nacrtot na Zakonot za za{tita na

pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija, ~uvstvuvam
potreba vo ovoj kratok napis da gi reflektiram moite razmisli za
istiot. Dopolnitelno, bi sakal da potenciram deka ovie komentari
se personalni i ne go indiciraat misleweto na Kancelarijata na
visokiot komesar za ~ovekovi prava pri Organizacijata na obedi-
netite nacii (OON).
Prvo, zabeleàv deka nacrt legislativata odi za ~ekor podaleku
od tekstot na seopfatnata i integralna Konvencija za za{tita na
pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep {to e vo proces na
donesuvawe vo OON. Ova e pozitiven is~ekor zatoa {to, moe dlaboko
ubeduvawe e deka, na nacionalno nivo sekoja dràva-~lenka moè da
donese legislativa koja celosno }e go opfati sistemot na za{tita
na pravata na licata so hendikep, koja {to pak od druga strana te{ko
moè da se izdejstvuva na me|unarodno nivo poradi razli~nite kom-
promisi koi se pravat tokmu tuka.
Posebno vo edna oblast se ogleda ovoj is~ekor vo odnos na Konven-
cijata. Imeno, Konvencijata se odnesuva na zabranata na diskrimina-
cijata, dodeka nacrtot na Zakonot {to e pred mene, pokraj anti-dis-
kriminacionite provizii, so cel ostvaruvawe na celosna ednakvost,
predviduva i novi prava. Na primer: ~len 56 koj se odnesuva na dostap-
nosta ne ja koristi istata terminologija kako i ~lenot 9 od Koven-
cijata, koj se odnesuva na odnosnata oblast. Zna~i, tekstot na predlo-
ènata legislativa ima namera da sugerira postoewe na pravo na
dostapnost, sprotivno na Konvencijata koja se zalaga samo za akcen-
tirawe na va`nosta na dostapnosta kako razumno prilagoduvwe so
cel postignuvawe na substancionalna ednakvost.
Vtoro, iako ne sum zapoznaen so prirodata na legislativata vo
Republika Makedonija, analiziraj}i go tekstot na ovoj zakon smeam
249
da zabeleàm deka istiot ima za cel prifa}awe na me{ovit pristap

pri adrsiraweto na konkretnite oblasti na za{tita. Me{ovitosta
na pristapot se ogleda vo spojot na specifi~nite obvrski koi i se
delegiraat na dràvata (afirmativnite akcii), i konkretniot plan
na akcija. Ovoj pristap se koriste{e i pri izrabotkata na nacrt-
Konvencijata.
Treto, evidentno e deka vaka postaven Zakonot }e bara zna~itelni
sredstva za negova celosna implementacija. Zabeleàv deka predla-
ga~ot, svesen za ovaa situacija, ve}e rabotel na iznao|awe na sredstva
predviduvaj}i osnovawe na Fond (~len 98).
êtvrto, vklu~uvaweto vo zakonskiot tekst na mehanizmot za
regulacija (del IV) kako i drugite mehanizmi - za za{tita i za obezbe-
duvawe e dosta va`no, i celosno go podrùvam predlaga~ot vo
negovata namera.
Peto i posledno, nacrt-~lenot 97 predviduva pravo za podnesu-
vawe na javna tu`ba (actio popularis). Ova e mnogu va`na provizija,
me|utoa smetam deka ne treba da se limitira ovaa pravo na podnesu-
vawe na javna tu`ba samo na Organizaciite na lica so hendikep (vo
ime na svoite ~lenovi ili vraboteni da se javuvaat kako stranka vo
konkreten sudski spor).
Iako ovie komentari se dosta op{ti se nadevam deka na Vas kako

predlaga~i }e vi bidat od korist.
(ekstrakt od misleweto na Simon Walker

podneseno do Polio Plus, Maj 2006 god.)
250
Trojna ètva za Makedonija
4.3. ESEI, NAPISI, DISKUSII
3.1. TROJNA @ETVA ZA MAKEDONIJA

(Gra|anska inicijativa - kolku toa gordo zvu~i!!!)
Edna{ eden biv{ funkcioner vo edno biv{o sobranie mi re~e

deka edinstven spas za Makedonija da se zdobie so vistinska pretstav-
ni~ka demokratija e ako se slu~at tri raboti. Prvata: da se donese
zakon po barawe na 10 000 gra|ani (t.n gra|anska inicijativa). Vtorata:
pratenici da podnesat interpelacija protiv minister od sopstvenata
partija. I tretata: samoraspu{tawe na parlamentot, t.e pratenicite
da se pratat sebe si i vladata - doma. I u{te toa da se slu~i vo eden
mandat i po navedeniot redosled.
E sega nie, licata so hendikep, nema da moème da ja zavr{ime
celata taa rabota no moè da ja inicirame barem prvata.
Zo{to e va`no da se donese Zakon za za{tita na pravata i dostoin-
stvoto na licata so hendikep i toa ne predloèn od Vladata, nitu od
pratenicite, tuku od gra|anite na RM?
Ovoj juli, buren so diskusii i stavovi pro i kontra, so skrieni
interesi i pojavna filantropija, me iscedi pove}e odo{to skopskive
è{tini. No juli (po starski @etvar), mesecot na ètvata, preku
prifa}awe na edna vakva inicijativa nudi ne edna tuku tri ètvi
za Makedonija.
Prvata rekolta - sistemski zakon: Na{iot praven sistem e bogat
so odredbi vo koi se spomenuvaat ovie lica. No tie se donesuvani od
razli~en zakonodavec, vo razli~no vreme, duri i od razli~ni dràvi,
a predmetot na za{tita kako i principite i na~elata na tie normi
imaat ne{to drugo za cel. Nie sega, preku ovoj zakon nudime izgradba
na edno sistemsko zakonodavstvo koe vo svoeto sredi{te }e gi ima
ne hendikepot ili invalidnosta (bezvrednosta) tuku pravata i dosto-
instvoto na licata koi se onevozmoèni. Ovoj zakon kako matica }e
ja obedini i naso~i pravnata regulativa kon definirawe i zabrana
na diskriminacijata po osnov na hendikep od edna strana, no i kon
251
kreirawe na afirmativni merki i pozitivna akcija na organiziranata

zaednica (pozitivna diskriminacija). Starite latini vakvite mati~-
ni zakoni gi narekuvale lex legis ili zakon na zakonite.
I da se razbereme, ova ne e nekoja fiks ideja na edna mala, bezna-
~ajna i problemati~na ne(anti)vladina organizacija tuku dvièwe
koe izrasna doma, kaj nas, no i svetski trend za donesuvawe na antidis-
kriminaciona regulativa, kako vo regionov (Bugarija, Slovenija ... )
no i po{iroko (EU Koherentnata politika i OON Konvencijata
koja e vo tek). Makedonija (kolku toa izliteno da zvu~i) ima {ansi
da bide lider na balkanot vo ovaa sfera.
No da se vratime na ètvata.
Vtorata (mnogu pova`na) rekolta e - Procesot: Do sega bile
poveduvani vakvi inicijativi no nitu edna ne zavr{ila so uspeh.
Tokmu zatoa ne postoi zakonska i poszakonska regulativa koja reguli-
ra {to i kako se slu~uva po oficijalnoto predlagawe na zakonot.
Najverojatno analogijata so sli~ni instrumenti i bi zavr{ila nekoja
rabota (primer: referendum), no Makedonija ima {ansa da se zdobie
so regulacija na ednen vaèn segment od participativnata demokra-
tija na pra{awe koe ne e dnevno politi~ki, ideolo{ki i nacionalno
oboeno (a plus ne e del ni od Ohridskiot dogovor).
Tretata (i najva`na) ètva - Svesta: Bez obzir dali i kakov zakon
}e se donese celokupniot proces i pra{ina koja }e se podigne okolu
nego }e dovede do zna~ajno podignuvawe na svesta kaj narodot vo Make-
donija za marginalizacijata i diskriminacijata so koja se soo~uvaat
licata so hendikep i za faktot deka sekoj e odgovoren no i sekoj moè
da stori ne{to za toa. Pa makar i so sopstveniot potpis. Nacional-
nata voqa e posilna od bilo koj zakon.
Mo}ta e vo narodot!!!
Ubavo e toj narod da gi potseti svoite izbranici na toa na u{te
eden na~in osven na izbori..
P.S. Sega e vistinskoto vreme!
Polio Plus
- dvièwe protiv hendikep-
252
Dvete krajnosti na principot na pravna ednakvost
3.2. DVETE KRAJNOSTI NA PRINCIPOT

NA PRAVNA EDNAKVOST
M-r @aneta Stojkova,
magistar na pravni nauki
Imaj}i go predvid planot za "Grand Design" na profesorot Maks

Sorensen (Prof. Max Sørensen), i znaej}i deka rabotata na podobruvawe
na situacijata so pravata na ~ovekot nikoga{ nema da zavr{i, treba
da se napomene deka, ponekoga{, za da vidime kade odime, esencijalno
e da znaeme kade sme.
Edna od dominantnite karakteristiki na jurisprudencijata vo XXI
vek e priznavaweto na pravoto kako sredstvo za promena, zatoa {to
va`na osobina na efektivniot praven sistem e negoviot kapacitet
da gi reflektira promenite na potrebite i barawata na op{testvoto
vo ~ii ramki funkcionira. Iako legislativata ne e edinstvenoto
sredstvo za socijalna kontrola, sepak e najmo}no sredstvo za promena
i razvoj. Kontinuiranoto donesuvawe na zakoni stanuva priroden
na~in na reagirawe na razvieniot praven sistem kon novonastanatite
promeni i potrebi. Procesot na preto~uvawe na vizijata vo konkret-
na politika i programa za akcija e individualen i zaseben za sekoja
dràva. Od tie pri~ini, nacionalnata legislativa e klu~na vo
ispolnuvaweto na principot koj prestavuva alfa i omega koga zboru-
vame za ~ovekovite prava - principot na pravna ednakvost.
Principot na ednakvost pred zakonot se pojavuva kako fundamen-
talno pravo na ~ovekot - da se bide tretiran ednakvo vo soglasnost
so svojata ~ove~ka priroda. Gra|nsko-politi~kata ednakvost ne ja
isklu~uva eo ipso kategorijata na razli~en tretman, me|utoa bara
ovoj razli~en tretman da bide zasnovana vrz utvrduvaweto na negovata
potreba vo sekoj konkreten slu~aj so primena na razumnost, procedura,
pravda i pravi~nost.
Zabranata na diskriminacijata i afirmativnite akcii se dvete
krajnosti na prostorot na protegawe na akcijata za primena na
~ovekovite prava. Zabranata na diskriminacija e dolniot prag na
principot na ednakvost na pravoto i podrazbira razli~en tretman
na individuata, {to vo sebe vklu~uva nerazumni kvalifikacii i
253
podvojuvawa vo daden praven kontekst. Toj e conditio sine qua non za

vladeeweto na pravoto i pravata na ~ovekot. Iako poimot zabrana
na diskriminacija e sozdaden zaradi za{tita i garancija na
ednakvosta na site pred zakonot, toj ne podrazbira poddr{ka na
apsolutnata ednakvost, tuku e spoiv so relativnata ednakvost. Poi-
mot na relativna ednakvost podrazbira deka e pravedno ednakvite
da se tretiraat ednakvo, a razli~nite razli~no. Toa zna~i deka e
spoiv so neednakvosti i razliki toga{ koga tie se pravedni i storeni
so cel realizirawe na praveden tretman na individuite.
Od druga strana, institutot afirmativni akcii na dràvata e
drugiot pol na protegawe na principot na pravnata ednakvost vo de
facto neednakviot svet na sovremenoto gra|ansko op{testvo. Od tie
pri~ini, paradoksalno afirmativnite akcii mu sluàt na principot
na ednakvost, preku voveduvawe na privremena, poedine~na i predmet-
no ograni~ena neednakvost na pravata, me|utoa ne i kreirawe na
originerni novi prava za nekogo ili sozdavawe na privilegirani
nositeli na prava. Zatoa, na afirmativnite akcii treba da se gleda
samo kako na instrumenti vo ostvaruvaweto na principot na vistin-
ska ili na {to poefikasna pravna ednakvost, za namaluvawe na proce-
pot me|u "normativnoto i stvarnoto".
Postavuvaj}i go ovoj princip na poleto na pravata na licata so
hendikep vo Republika Makedonija neminovno se pojavuva i pra{a-
weto: dali samo voveduvaweto na anti-diskriminacioni odredbite
e dovolno? Spored moe mislewe tekstot na Zakonot za pravata na
licata so hendikep, {to e pred nas, e seopfaten i integralen zatoa
{to vo sebe ja vklu~uva kako zabranata na diskriminacijata taka i
zbir od afirmativni akcii {to dràvata treba da gi vovede vo raz-
li~ni sferi od op{testvenoto ìveewe. Tokmu vo ovoj Zakon e
pretstaven vistinskiot model koj {to i e potreben na dràvata so
cel da se posmesti od status quo pozicijata vo koja se nao|a dolgo vreme
preto~uvaj}i ja vizijata na licata so hendikep vo programi za op{tes-
tvena akcija. Samo so organizirana akcija i vospostavuvawe na
mehanizmi (sistemsko re{avawe na problemot) Republika Makedo-
nija moè da se pridviì napred pridruùvaj}i im se na brojnite
dràvi koi rabotat intenzivno na finalizirawe na tekstot na novata
Me|unarodna konvencija za za{tita i unapreduvawe na pravata i
dostoinstvoto na licata so hendikep vo OON, pridruùvaj}i im se
vo soznanieto kako svetot raste i zajaknuva kako op{testvo.
Natpis vo dnevniot vesnik

Dnevnik, den 8 April 2006
254
Nasoki
3.3. NASOKI
(Izvadok od izlagaweto na prof. d-r Qubomir D. Fr~koski prezen-

tiran na promocijata na knigata "Me|unarodni normi i standardi
za licata so hendikep" na m-r @aneta Stojkova, 05.12.2004 godina)
Mene mi pretstavuva golemo zadovolstvo {to sum so vas ovde po

vakov povod - promocija na knigata "Me|unarodni normi i standardi
za licata so hendikep" na m-r @aneta Stojkova i vo izdanie na Polio
plus, edicija koja se nadevame deka }e prodolì. Imam edna dolga i
produktivna sorabotka so Polio plus i jas navistina im se voshituvam
za nivnite napori za edna kauza koja e na nekoj na~in stolb na dostoin-
stvoto vo borbata za ~ovekovata sloboda; toa e prili~no te{ka borba
koja sekako zasluùva sekakva potkrepa.
Knigata koja e pred Vas dragi gosti i ~itateli e obid da se pret-
stavi hronologijata na sistemot na me|unarodni standardi sodràni
vo me|unarodnite instrumenti za za{tita na pravata na licata so
hendikep. Najvrednoto kon pristapot na avtorot na knigata, kon mate-
rijalot na analiza, e {to taa pretstavuva vistinski pridones kon
dostoinstvenata i za voshit prigodnata borba na Polio Plus za
kauzata - izleguvawe od marginalizacijata i takanare~enata nevid-
liva polo`ba na licata so hendikep, odnosno postavuvawe na ovie
gra|ani vo zaedni~kata borba na site nas za sloboda i vistinsko
dostoinstvo.
* * *
Pra{awe od Zvonko [avreski, pretsedatel na Polio plus -
dvièwe protiv hendikep: Jas imam pra{awe, no pred toa moram da
dadam objasnuvawe zo{to mi e va`no. Pred tri godini i eden mesec,
istoto pra{awe mu go prostavivme na prof. d-r Fr~koski za prviot
broj na spisanieto "Vulkan". Temata na "Forum" za toj broj na "Vul-
kan" be{e "Artikulirawe na politi~kiot interes", so cel davawe
na nasoki za toa kako edna bezimena, bezglasna grupa na lu|e, moè
da krikne i toj krik da se ~ue, da ne ostane samo {epot. Koga go dobiv
negoviot odgovor na eden list hartija, se razo~arav. No, koga go pro~i-
tav, vidov deka sé {to treba da storime e vsu{nost toa {to be{e
255
navedeno na listot hartija, i veruvale ili ne, mnogupati, na mnogu

sostanoci si gi prepro~ituvame dadenite nasoki i se pra{uvame kade
sme sega; bidej}i tie upatstva bea kako stihovite od Nostradamus -
moèa da se tolkuvaat i vaka i taka. Sega na po~etok na ovoj zafat
za donesuvawe na sistemski zakon, u{te edna{ bi go pra{al profe-
sorot Fr~koski da ni dade nasoki, kako od ovaa analiza da dojdime do
sistemski zakon? Koi se tie nekolku ~ekori - postapki ili pravci po
koi treba da se dviìme, a kade leàt opasnostite da zatalkame na
na{iot pat kon celtta?
Odgovor od Fr~kovski: Postojat nekolku metodi koi sekoga{ se
koristat pri obidot na sozdavawe na pritisok, odnosno postojat
nekolku pravila. Prvo, mora da imate jasno znaewe za me|unarodnite
standardi, so cel polesno doznavawe na toa kade da go locirate zako-
not vo me|unarodniot praven sistem, no isto taka i vo doma{nite
uslovi. Odnosno, na koi ustavni i zakonski zagarantirani prava vo
doma{nata legislative treba da se stavi akcentot; ova mnogu }e
pomogne í vo odnos na me|unarodnite standardi. Vtoro, koga }e se
napravi toa, se baraat logisti za promocija na idejata: od edna strana
- dràvata, od druga strana - mediumite. Treto, ja povrzuvate idejata
za postoewe na ovoj zakon so pra{alnikot na Vladata za vlez vo Evrop-
skata Unija; ova pra{awe treba da se vmetne vo pra{alnikot kako
problem, i da se obuslovi Vladata deka re{avaweto na toa pra{awe
e conditio sine qua non za vlez vo Evropskata Unija. Vrzuvaweto na
ovoj na~in }e zavisi od nivoto na ekspertskata pomo{ koja ja imate,
kako i od mediumskoto promoviraweto na ovoj proces. Sekako ova
moè da se napravi bez golemi skandali, odnosno ako dobro se izlo-
bira i se pobara sostanok so licata vo administracijata koi se
odgovorni za toa istoto moè da odi pomeko. Toa se nekolkute ~ekori
koi moàt da se napravat, i koi moàt da donesat rezultat. Bidej}i,
pove}e se nema vreme (koe bi se gubelo na debati za toa kolku sme
dobri i kolku sme vo pravo, a nas nikoj ne ne tretira itn.); pred sé
treba da se iskoristi i sopstvenoto i tu|oto vreme, konstruktivno
da se naso~i baraweto, i na toj na~in da go dobieme najgolemiot efekt
so najmalku potro{ena energija.
256
Ramkoven dogovor za licata so hendikep
3.4. RAMKOVEN DOGOVOR ZA LICATA SO

HENDIKEP
Sa{o Klekovski,
Izvr{en direktor na
Makedonski centar za me|unarodna sorabotka
Vo ovoj moment pred nas e predlog-Zakonot koj treba da bide

slednata faza od procedurata na gra|anskata inicijativa, poddràna
od bezmalu 19.000 gra|ani, ~ija potreba na 03.03.2006 godina
Sobranieto na RM ja usvoi kako predlog za donesuvawe so aklamacija.
Spored mene, faktot deka se stasalo do ovoj stepen e istoriski
nastan za RM, a moèbi i po{iroko spored moite soznanijata za sostoj-
bata vo na{eto sosedstvo. Za prvpat se nosi Zakon vo procedura preku
gra|anska inicijativa. Vtorata pri~ina e taa {to, za prvpat se pravi
seriozen obid da se primeni Ustavot na RM vo svojata deklaracija
deka Makedonija e socijalna dràva.
A i poradi dvete pri~ini o~ekuvam deka }e ima kontrareakcija,
bidej}i nema da bide tolku lesno da se izmenat nekoi zateknati rabo-
ti, situacii i mo}i. Zatoa smetam deka, ako ne sakame ova da bide
samo uspe{en po~etok, tuku da ima i uspe{en kraj, }e mora da se odi
na {to e mo`no pogolema mobilizacija na site nevladini organizacii,
a ne samo na organizaciite na licata so hendikep. Da ne se zalaù-
vame, zatoa {to i pokraj aklamacijata, koga }e dojde do redistribucija
na mo}ta i na sredstvata, }e bide potrebna mnogu pogolema poddr{ka
za da se isturkaat rabotite do kraj. Staro pravilo e deka kolku {to
poblisku se doa|a do sr`ta na problemot tolku pogolem stanuva
otporot. Kako da sakate da prese~ete zasu{ena diva sliva.
Ovoj Zakon na Makedonija i podaruva i poso~uva nekolku vred-
nosti.
Vo osnova, ova e Zakon za koj potrebata i opravdanosta se o~igled-
ni i postoi potreba kako takov da bide donesen od Sobranieto. Toj,
kako {to rekov e direkten pridones vo primenata na Ustavot i glav-
nata prednost vo odnos na dosega{nite re{enija e deka so integral-
niot pristap ja zgolemuva transparentnosta i odgovornosta. Zna~i,
257
na edno mesto moè da se vidi celiot sistem: kako odrednicata od

Ustavot za socijalna dràva }e ja primenime na edna posebna grupa,
a toa se licata so hendikep. Se ~ini deka taa e glavnata vrednost na
ovoj zakon. Ne bi rekol deka ova e sistemki zakon, kako {to inicija-
torot "nagaleno" interno si go narekuva. Najdov druga asocijacija,
ova bi moèlo da bide Ramkovniot dogovor za licata so hendikep, so
koj edna marginalizirana i diskriminirana grupa, {to iznesuva 10
otsto od naselenieto vo RM }e dobie svoe mesto vo na{eto op{testvo.
I mi se ~ini deka, kaùvaj}i go sevo ova, ovoj zakon moè da ima
multiplicira~ki efekti koga govorime za ednakvite mo`nosti i za
pravata obezbedeni so Ustavot i za drugi grupi.
Li~no ne o~ekuvam dràva od 21-ot vek da moè da izgradi javna
svest bez sevkupna vklu~enost na organizaciite od gra|anskiot sektor
bidej}i, morame da pogledneme realno, diskriminacijata ne e organi-
zirana aktivnost od dràvata, tuku taa e me|u nas, gra|anite. Jas bi
sakal mnogu ednostavno da se amnestiram so toa deka sum fin a deka
dràvata e diskriminatorska. Me|utoa, morame da svatime deka
diskriminacijata vo osnova e me|u nas i zatoa smetam deka, ako zgole-
muvaweto na javnata svest, informacijata i edukacijata na gra|anite
}e treba da bide obrvska i odgovornost samo na dràvata, nema da gi
postigneme efektite vo suzbivaweto na diskriminacijata. Tuka e
neminovna pogolemata vklu~enost na gra|anskite organizacii od site
kalibri i potekla, zna~i ne samo na organizaciite na licata so
hendikep. Vo odnos na jaknewe na kapacitetite, se o~ekuva tie da
imaat klu~na uloga vo mehanizmite. Kako ~ovek so iskustvo od soci-
jalizmot i kako u~esnik vo samoupravniot socijalizam, sfativ deka
za vklu~enost na organizaciite vo mehanizmite na odlu~uvawe klu~en
e nivniot kapacitet za u~estvo. Zna~i, ako gra|anskite organizacii
nemaat kapacitet da u~estvuvaat vo procesot, ova }e bide samo edna
ubava prikazna za gra|anska participacija vo odlu~uvaweto.
I posledna vrednost koja sakam da ja istaknam no i koja treba da
se unapredi vo kone~niot tekst - integracijata. Smetam deka celiot
Zakon e vo duhot na integracijata na licata so hendikep vo glavnite
tekovi od op{testvenoto ìveewe. Me|utoa, iako implicitno ova
sekade go ima, vo site op{ti na~ela, mene mi e potrebno i eksplicitno
spomenuvawe deka nie }e se borime da gi ukineme specijalnite usta-
novi, deka eksplicitno }e barame licata da bidat integrirani vo
normalnite, redovnite ustanovi, a deka redovnite ustanovi mora da
se prisposobat i da gi prifatat ovie lica. Bidej}i, specijalnite
ustanovi se odraz na na{ata diskriminacija - nemoèj}i da se spravi-
258
Ramkoven dogovor za licata so hendikep
me sekojdnevno so hendikepiranite me|u nas, }e si napravime nekoi

institucii koi se mnogu daleku od site nas (Srbite velat: Daleku od
o~iju, daleko od srca), }e gi stavime vo Demir Kapija... ednostavno,
}e gi nema vo sosedstvoto!? Zatoa, }e morame licata so hendikep da
gi izvadime vo sosedstvoto, vo zaednicata, bidej}i tie se del od nas.
Moèbi sum pohrabro nastroen kon ovoj moment, me|utoa i ova e dolgo-
ro~na cel, na ovoj zakon no i na celata na{a zaednica. Ova raskinuva-
we so na{ata diskriminacija nema da se slu~i preku no}, nema da se
slu~i ni za pet godini... No morame da se borime mestoto na licata
so hendikep da bide me|u nas, a so toa na{iot ìvot pobogat i poubav.

259
3.5. KOGA ISKLUÔKOT ]E STANE

PRAVILO
M-r Dragi Zmijanac,
Izvr{en direktor i ko-osnova~ na
Prvata detska ambasada vo svetot ME\A[I
Polio Plus - dvièweto protiv hendikep e prvata gra|anska orga-

nizacija koja uspea predlogot za donesuvawe na Zakonot za pravata
na licata so hendikep da go donese vo Sobranieto preku inicijativa
na gra|anite na Makedonija i da dobie pralamentarno mnozinstvo i
poddr{ka od site parlamentarni politi~ki partii. Koga }e progo-
vorat 18.968 gra|ani i koga }e glasaat so aklamacija pratenicite vo
Sobranieto, bi bilo za o~ekuvawe deka Vladata }e ostane nema pred
argumentite. Ovoj zakon mora vo ovoj prateni~ki sostav da pomine.
Toa e izborot na ova dvièwe protiv hendikep. Ednostavno ni{to
nemoè da ja sopre idejata, ~inam vremeto e stasano. Prviot ~ekor e
napraven i kolku i da bide dolg patot do usvojuvaweto na ovoj Zakon,
poddrùva~ite i tie koi go dadoa svojot potpis, sakaat da go vidat
Zakonot za Za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep
usvoen vo ova Sobranie na Republika Makedonija.
Ona na {to se naso~iv ~itaj}i go predlogot za donesuvawe na zako-
not so komentari, zabeleàv golema potreba da naglasam deka decata
so fizi~ki hendikep i decata so lesen i sreden mentalen hendikep
}e moàt da u~at vo redovnata nastava. Toa me potseti na trinaeset
godini nanazad koga Prvata detska ambasada vo svetot Me|a{i so
pomo{ na toga{nata na{a koordinatorka Vera Curakova uspea da
obezbedi vklu~uvawe vo redovnata nastava na Lile Iv~eva od Veles
devoj~e so o{teten vid, da ja posetuva redovnata nasatava. Ova devoj~e
u~e{e i zavr{i so odli~en uspeh a nejzinite drugar~iwa ne samo
{to ja prifatija, tuku i ja zasakaa i ja po~uvstvuvaa nejzinata blago-
rodnost i dobrina. Tokmu poradi toa me hrabri ovoj Zakon deka }e
ovozmoì decata vo u~ili{tata da nau~at da gi prifa}aat decata
so hendikep. Iako ovoj zakon nudi kontinuirana obuka i dokvali-
fikacija na nastavnicite so nivno vklu~uvawe vo kreirawe i sprove-
260
Koga isklu~okot }e stane pravilo
duvawe na obrazovni programi, }e treba posebno vnimanie da se pos-

veti na podgotvitelniot perid koga decata vo redovna nastava ke
treba da bidat so drugar~e dete so hendikep. Treba da se odvoi podgo-
tvitelen period vo koj decata }e bidat dobro informirani i podgot-
veni da pomognat i prifatat drugar~e koe ima hendikep. Tuka nema
da bidat dovolni samo dokfalifikacija i obuka, dobra volja i motivi-
ranost samo na nastavnicite tuku i podgotvenost na decata da u~at
vo eden takov klas. ]e treba da se podgotvat i roditelite, Ova e go-
lem predizvik za site roditeli ~ii deca ke bidat vo redovna nastava
kade sou~enik na nivnite deca }e bide i dete so hendikep.
Vreme e stasano da se ras~isti so fenomenot deka hendikepot od
medicinsko pra{awe }e go tretirame kako pra{awe na ~ovekovi pra-
va, kako pravo na deteto da posetuva zadolìtelno osnovno obrazo-
vanie zagarantirano so Ustavot na RM i Konvencijata za pravata na
deteto. Vo Konvencijata vo nekolku ~lenovi e naglaseno deka treba
da postoi period na prisposobuvawe na decata za polesno prifa}awe
na idnite nivni sou~enici. ~l.29 st.1 od Konvencijata „Dràvite
~lenki se soglasni deka obrazovanieto na deteto treba da bide naso-
~eno kon prifa}awe na site deca so lesen i sreden mentalen hendikep
i site lica so fizi~ki hendikep. ×l.23 st.1 od Konvencijata „Drà-
vite ~lenki priznavaat deka zaostanato ili fizi~ko invalidnoto
dete treba da uìva poln dostoinstven ìvot vo uslovi koi go obezbe-
duvaat negovoto dostoinstvo, ja potiknuvaat samostojnosta i go ole-
snuvaat aktivnoto u~estvo na deteto vo zaednicata.
Sosema e jasno deka }e treba mnogu {to da se izmeni i sraboti, no
ne moàm tuka a da ne se potsetam na edna izjava na u~esnik na edna
debata odràna po povod zakonot, koj istakna deka mnogu e lesno da
se kaè, a mnogu e te{ko da se primeni vo praktikata, taka {to li-
cata so hendikep treba da se podgotvat za dolgotrajna borba i rabota
i deka ne{tata se izvodlivi ako se re{ite, donesete odluka i
posakate da se slu~at, no ako gi ~ekate da se slu~at, nikoga{ nema da
vi se slu~at. Da dozvolime da ni se slu~i Zakonot za Za{tita na pra-
vata i dostoinstvoto na licata so hendikep.

261
3.6. IZVADOK OD DNEVNIKOT NA LIDIJA
Drag D.
Deneska go imav najdolgiot, najnaporniot, najzamorniot i najstude-
niot, odnosno najsmrznuva~kiot den koj zavr{i ... Ne znam kako sobrav
du{a da ti napi{am dva reda. Se po~na vo ranite utrinski ~asovi.
Znae{, denes po~nav da gi sobiram potpisite za Zakonot za za{tita
na pravata na hendikepiranite lica. Od doma izlegov so pozitivna
energija, poln so optimizam, so belite letoci vo raka, zastanav pred
op{tina, zemav vozduh i po~nav:
- Se izvinuvam, dali sakate da go dadete svojot potpis za poddr{ka
za Zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep?
Se iznenadiv. Lu|e me odminuvaa, nekoi me gledaa bledo a nekoi
popreku, nebare polovina semejstvo si im ubil.
Po~nav da zastanuvam pred niv, da gi molam da vlezat vo barakata,
da ja pokaàt li~nata karta i da se potpi{at vo spisokot. Veruval
ili ne, nekako mi uspea. Me zabeleàa. Po~naa da pra{uvaat, da se
interesiraat i da se potpi{uvaat.
Po nekolku ~asa si napraviv drugar~e. Bidej}i izmrznav na studot
i mislev deka }e umram, na 10 - 15 minuti me menuva{e moeto drugar~e
Stol~e. Ubavo drugar~e. Kafeno, meki~ko, ispolepeno so flaeri i
posteri. Super pomo{. Stoi na sred ulica i gi naso~uva lu|eto:
- Ej, tuka trba da se potpi{ete!!!!!! Ni{to stra{no, nema krivi~no
da ve gonat.
No, D neznam {to o~ekuvav. Na lu|evo da izleze{ da im stavi{
sopka, }e se sopnat, }e te poglednat so "pogled koj ubiva", }e ti viknat
majki - {ajki, }e si zaminat. I? I ti nema{ vreme da im kaè{
zo{to si gi sopnal.
Drugar kako drugar pomogna, no ako ne ja zeme{ rabotata vo svoi
race zamina vozot. Zastanav do nego i:
- Izvinete, Ve molam dali sakate da se potpi{ete za Zakonot za
za{tita na pravata na hendikepiranite lica?
- NE SAKAM!!!!!
- Zo{to?
262
Izvadok od dnevnikot na Lidija
- Taka NE SAKAM!!!
- Dobro. Imajte ubav den.
No ne se site taka namurteni, luti, neraspoloèni. Nekoi gi delea
svoite sudbini so mene.
- Da, da }e se potpi{am. Majka mi e lice so hendikep. Taa e slepa.
Jas se griàm za nea. Sekako deka }e se potpi{am. Mora da im pomog-
neme.
Edni se potpi{uvaa vedna{. Drugi me odminuvaa, a tretite, mis-
lam "najstra{nite", mi vetuvaa deka }e se potpi{at sledniot pat.
Ili, {to e postra{no, te{ko im e da vlezat vo barakata i velat:
- Ej da ima{e tuka spisoci }e se potpi{ev, a vaka ne moàm, ne
moàm sega, nemam vreme.
Nemam vreme??? Koe vreme??? Dve minuti rabota. Vleguva{,
pokaùva{ li~na karta, se potpi{uva{ i si odi{. Dve minuti. Si
mislam vo umot - ne moàm ili ne sakam, ne mi e gajle, vrska si nemam
{to se toa lica so hendikep.
No denot e dolg }e bide se O.K. Se izlaàv. Popladneto koga po~-
naa da se vra}aat od rabota izmoreni, gladni i isfrustrirani jas im
dojdov kako "cre{a na {lagot", vre}a na koja moè{ da si go isturi{
siot bes, site maki. Za moment pomisliv deka }e go "zadavam" polovina
grad. Ne moèv da poveruvam. Jas gi molam da se potpi{at za zakonot.
Tie zastanuvaat, me gledaat, nekolku pati me prepra{uvaat: Za {to?,
Za kogo?, Kako?, ne sakaat da se potpi{at. O.K ne sakate ODETE
SI. NE. Stojat, se sobiraat i me|u sebe se raspravaat dali e ova de-
lo na ovaa ili onaa partija? Dali e ova za kidnapirani ili za hendi-
kepirani? Ej lu|e!!! Im objasnuvav deka ova e gra|anska inicijativa,
deka nema vrska so politika no ...
Me te{at onie malkumina koi vlegoa da se potpi{at, a zagrièna
sum za onie mladi lu|e, bremeni èni, koi nemaa dve minuti vreme da
se potpi{at za Zakon koj }e ja promeni idninata, na site, na podobro.
Po~naa da mi pomagaat i vrabotenite vo op{tinata. Ja aktivirav
i mladinata na op{tinata i tie da pomognat. Go izlepivme celo maalo
so posteri i so flaeri. Mislam deka site se zapoznaa so Zakonot. Po~-
naa da doa|aat vo grupi, celi semejstva, prijateli. Edni na drugi si
kaùvaat deka treba da se potpi{at. Toa e super, "gi nabrazdivme
nivnite mozoci". Mislam deka }e uspeeme.
... Ve}e bea pominati okolu osum ~asa kako se obiduvav da go osvo-
jam frontot, od {to treba{e da iznikne edno poubavo utre. Si zaminav
doma za da se podgotvam za novata bitka, bidej}i vojnata se u{te ne e
dobiena.
Tvojot prijatel L.
263
264
Odeci
4.4 ODECI
265
266
Odeci
267
268
Odeci
269
270
Makedonskiot pat kon sistemsko zakonodavstvo za licata so hendikep
Warning: this document is seriously polioplusocentric !!!
4.5. HRONOLOGIJA NA MAKEDONSKIOT

PAT KON SISTEMSKO ZAKONODAVSTVO ZA
LICATA SO HENDIKEP
Formiran ZIOM
1983
Od nekolkute zdruènija i sojuzi na lica so hendikep se formira
~adorska organizacija nare~ena Zaednica na invalidski organizacii
na Makedonija (ZIOM). Zateknatite sostojbi pri formiraweto }e ja
re{at strukturata, ~lenstvoto, nadle`nostite i finansiraweto. Vak-
voto ad hoc re{enie za dolgo vreme }e pretstavuva status quo vo
"dvièweto" na licata so hendikep vo Republika Makedonija.
Donesen ZZGF
1997
Po dolgo vreme pravna praznina a fakti~ko postoewe na noviot
tip na gra|ansko zdruùvawe (t.n. nevladini organizacii - NVO)
dràvata donesuva Zakon za zdruènija na gra|ani i fondacii
(ZZGF) koj otvora (i stesnuva) poinakov prostor za gra|ansko organi-
zirawe i vlijanie vo zaednicata. Stapi vo sila vo 1998 godina.
Disidenti
1999
Od ZIOM se otcepuva grupata na roditeli na deca zaboleni od
cerebralna paraliza i formiraat istoimeno mre`no zdruènie.
ZIOM reagira tromo no uspeva ZRDZCP da gi isklu~i od sistemot
na dràvna poddr{ka. Mreàta brzo se raspa|a a samo nekolku ogra-
noci uspevaat da opstanat i lokalno da deluvaat.
271
"New kids on the block"

30.01.2000
Osnova~ko sobranie na Polio Plus. Trinaeset lica od koi sedum
koi preleàle polio (detska paraliza) formiraat organizacija koja
na hendikepot }e gleda kako na pra{awe na ~ovekovi prava i najavuva
raskin so milosrdieto i medicinskiot model na hendikep. Zada~a
koja lesno se pameti, no te{ko se ostvaruva. Organizacijata e
registri-rana vo mart istata godina. Ovoj primer podocna }e bide
sleden od mnogu aktivisti i roditeli na lica so hendikep.
Deregistracija !?
Avgust, 2000
Polio Plus go prezema svojot prv proekt "Da se prepoznae visti-
nata" rabotej}i na participacija na licata so hendikep vo izborniot
proces (lokalni izbori 2000-ta). ZIOM go "nadgraduva" svojot
ignorantski stav i prezema akcija za deregistracija na Polio so
obrazloènie deka "nie sme invalidi i ne smeeme da se bavime so
politika". Proces odnapred osuden na neuspeh.
"Oktroirana Strategija"
Noemvri, 2000
Vladata na RM donesuva Nacionalna strategijata za izedna~uvawe
na mo`nostite na licata so hendikep. Dokument koj ne sodrì nosi-
teli, rokovi, finansii, nitu pak akcionen plan ne e strategija tuku
- ~ista pozicija. Sepak i kako takov ima svoja edukativna uloga.
Telo (i toa vladino)

Dekemvri, 2000
Vladata formira posebno telo za sledewe na implementacija na
Nacionalnata strategija. Ova telo ja sledi sudbinata na dokumentot
koj go monitorira i poleka stanuva samo bleda senka na ona {to
treba{e da bide.
Nem protest - glasna akcija !
03.12.2000
Od nem protest (protiv "slaveweto"na me|unarodniot den na lica-
ta so hendikep) na tri zabetonirani koli~ki pred klu~ni vladini inst-
itucii se izroduva eden od najgolemite i najuspe{ni proekti na
Balkanot na tema pristapnost. Proektot "Neednakov pristap - ednakvo
na prestap", sproveden 2001 ta god, prerasnuva vo vistinska akcija i
rol-model za uspe{no vlijanie vo menuvawe na svesta i
samoorganizirawe na zaednicata. Pravnata komponenta na proektot
e osnov za podocne`na promena na propisite od ovaa oblast.
272
Treta ANTANTA
April, 2001
Polio Plus stanuva asocijativen ~len na Europian Disability Forum
(EDF) - edinstvena ~lenka od Republika Makedonija i prva individu-
alna vo jugo - isto~na Evropa. Ova za~lenuvawe i podocna izgradenite
partnerstva }e pridonesat vo izgradbata na pravniot kapacitet na
organizacijata i nejzino profilirawe kako liderska nevladina
organizacija vo svojot sektor.
Odiseja 2001
Dekemvri, 2001
Sosem neo~ekuvano, na predlog na Meksiko, Generalnoto sobranie
na OON ja usvojuva so konsenzus Rezolucija 56/168, so toa obezbe-
duvaj}i vostanovuvawe na Ad hoc Komitet za izrabotka na predlog-
tekst na seopfatna i integralna me|unarodna konvencija za za{tita
i unapreduvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep.
Ovoj dolg proces }e izvr{i silno vlijanie vo zakonodavstvata i nau~-
nata javnost vo svetot. Za nas vo RM }e stane reper i silen argument
vo izgradba na antidiskriminaciono zakonodavstvo dopolneto so
silni afirmativni merki na dràvata.
"Vulkanizacija"
26.12.2001
Izleze prviot broj na Vulkan - magazin na licata so posebni spo-
sobnosti koj vo kontinuitet ve}e 5 godini informira, educira, anali-
zira i go "vulkanizira" makedonskiot mediumski prostor.
Postoi li drugo re{enie ?

Januari, 2002
Polio Plus startuva so medisko-pravnata kampawa "Da bideme
iskreni". Kontraverzniot Hitler od bilbordite pravi paralela so
nacisti~kiot odnos na dràvata kon licata so hendikep. Pravnata
komponenta od mal kalibar vodi do golema pridobivka - prvata pravna
kancelarija za licata so hendikep vo RM.
Vox Populi I
Maj - juli, 2002
Prezemeno prvo pogolemo istraùvawe (primerok 930) na odnosot
na javnosta kon licata so hendikep. Rezultatite za vklu~enosta,
politi~kata participacija i javniot ìvot pretstavuvaat osnov za
razvoj na srednoro~nata strategija na Polio Plus i inspiracija za
slednite dva zna~ajni pravni proekti.
273
Justicijana
Oktomvri, 2002
Otvorena prvata pravna kancelarija (pravna ambulanta) "Justi-
cijana". Pokraj besplatnite pravni soveti i administrativna pomo{
"ambulantata" gi pokriva{e site tro{oci na advokatska za{tita
(vklu~uvaj}i i pokrivawe na sudski taksi) vo sferite na rabotni
odnosi, nadomest na nematerijalna {teta i medicinski gre{ki. Justi-
cijana uspea da izdejstvuva najgolema isplata na pretrpena bolka i
nagrdenost na lice so hendikep vo istorijata na makedonskoto sudstvo.
Ne taka uspe{nata vtora komponenta na ambulantata "sledewe i
promeni na legislativata", né odvede direkno do IPPLG i idejata
za razvoj na sistemsko zakonodavstvo.
Lastovi~ki
Januari, 2003
De~kite vo Polio sfatija deka, bez obyir kolku se uspe{ni i
posveteni, sonceto nema da zasjae bidej}i "edna lastovi~ka proletta
ne ja nosi". Polio plus se vklu~i vo golemiot regionalen proekt na
Hendikep Internacional "Share See", kako partner za Republika
Makedo-nija, i zapo~na aktivno da raboti na zgolemuvawe i
podignuvawe na kapacitetite na organizaciite na lica so hendikep.
Makotrpen proces koj dovede do formirawe na silna mreà, no i
dopolnitelna konfrontacija so ZIOM.
Sovr{eno !!!
Januari - dekemvri, 2003
2003-ta e proglasena za Evropska godina na licata so hendikep i
Polio Plus ja prezema golemata mediumska kampawa "Nikoj ne e
sovr{en" odbeleùvaj}i ja (samoinicijativno) evropskata godina no
i propagiraj}i doma{na (makedonska) akcija. Kampawata podocna e
proglasena za najdobro medisko/nvo-vsko slu~uvawe a USAID go
vbrojuva Polio+ kako vode~ka organizacija vo NGO - (Euro-Asia) Sustai-
nability index i toa vo problemati~nite oblasti: zastapuvawe i
lobirawe. Vode~kata pozicija e zadràna i slednite dve godini.
Silni politi~ari ...

Mart, 2003
Istraùvaj}i dali ima dovolno dobra voqa i zreli uslovi za
silna lobira~ka aktivnost, posvetena li~nost na visoka funkcija
organizira press a novinarite prenesuvaat: "Silni politi~ari go
poddrùvaat Polio". I bez da "sakame" prvoto otvoreno lobi za
pravata na licata so hendikep zapo~na da se samokonstituira.
274
Apri-li-li-li na britanski
02.04.2003
Samokonstituira~kata sednica na Prvata otvorena Inter-
partiska-parlamentarna-lobi grupa za pravata na licata so posebni
potrebi (IPPLG) se odrà (tamu kade i {to treba) vo makedonskiot
Parlament. Den pred toa, britanskata vlada najavi poddr{ka na looby-
to, koja, poradi datumot na dopisot, ni zali~i na nivniot poznat
britanski humor.
Hodnik
17.05.2003
Prva, otvorena, (pa i) sve~ena sednica na novoto lobi (IPPLG)
se odrà vo makedonskiot Parlament. Odedna{ hodnicite (lobi) se
otvorija za licata so hendikep. Kade vodat tie hodnici retko koj
znae{e. Terminot "sistemsko zakonodavstvo" (krajnata cel na ovie
misioneri) po~na da talka baraj}i gi svoite sledbenici. ZIOM se
obra}a do Parlamentot i moli zakonodavniot dom da ne stanuva
zalo`nik na edna mala i bezna~ajna organizacija. Podocna javno se
izvinija za takviot stav.
Deklaracija
23.07.2003
Za samo dva meseci rabota na IPPLG makedonskiot Parlament
donese Deklaracija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata
so posebni potrebi. Pravno neobvrzuva~ki, no moralno naso~uva~ki
dokument. Patot kon izgradba na sistemsko zakonodavstvo be{e
otvoren.
Me|unarodna konferencija
09.11.2003
Polio Plus zaedno so Sovetot na Evropa, Hendikep Interna-
cional i EDF organizira golema me|unarodna konferencija so nad
100 u~esnici, od vladin i nevladin sektor od 14 evropski zemji. Na
konferencijata e donesena Deklaracija za harmonizacija na zakono-
davstvata na zemjite aspiranti za ~lenstvo vo EU. Za zna~eweto na
ovoj nastan ni zboruva faktot {to slednata takva konferencija, po
dve godini vo Saraevo, ima{e raboten naslov "Skopje 2".
275
Vo glavnite tekovi
16.03. 2004
Polio Plus stana ~lenka-osnova~ na Gra|anskata platforma na
Makedonija (GPM) i ~len na nejziniot Komitet. êkor koj, od
getoizirawe pri samoorganizirawe, simboli~no ozna~uva premin kon
glavnite tekovi na op{testvoto i mo`nost licata so hendikep, pokraj
jadosuvawe vrz svojata maka, da se vklu~at vo re{avawe i na drugite
problemi koi ja pritiskaat zaednicata.
Kakov zakon ?
15.03. 2004
Vo Bansko, Strumica, e odràno "istoriskoto" sovetuvawe na
IPPLG kade e zazemen stav kon kakov tip na izgotvuvawe Sistem-
ski zakon treba da se premine. êkorite se: istraùvawe, sporedba
i izgradba na novi standardi za licata so hendikep.
OON - I
24.05. - 06.07.2004
Pretstavnici na Polio Plus, kako del od 33 nevladini organiza-
cii od svetot, u~estvuvaat vo rabotata na tretoto zasedanie na Ad
hoc Komitetot na OON za donesuvawe na seopfatna i univerzalna
Konvencija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so
hendikep. Naslovnata vo Dnevnik - "Polio }e ja brani Makedonija vo
OON" }e predizvika dopolnitelni vlo{uvawa na odnosite so
ZIOM.
"Edinstven glas" - po na{ki
07.07.2004
Kone~no, po mnogu prepukuvawa i me|usebni obvinuvawa, ZIOM
i predstavnici na 15-tina novi organizacii na lica so hendikep, pod
patronat na IPPLG, organiziraat sovetuvawe vo Ohrid za da gi
nadminat razlikite me|u sebe i da uspeat da artikuliraat "edinstven
glas" po klu~nite pra{awa. Sekako obidot ne be{e uspe{en, no barem
procesot odpo~na.
Zaedno ZA EDNO !
03.12.2004
4-tiot NVO saem zapo~na na me|unarodniot Den na licata so
hendikep. 16 organizacii (vklu~uvaj}i go i ZIOM) nastapija zaedno,
ednakvite mo`nosti za licata so hendikep be{e glavna tema na
Saemot a lice so hendikep sve~eno go otvori Saemot. Sledea serija
promotivni nastani koi ne be{e ni malku lesno da se izlobiraat i
da se organiziraat.
276
Plavata kniga
05.12.2004
Prvata faza vo izgradbata na Sistemsko zakonodavstvo - istraù-
vawe - uspe{no zavr{i so promocija na knigata "Me|unarodni normi
i standardi za licata so hendikep". Za kvalitetot i zna~eweto na
ovaa publikacija ni zboruva i faktot {to do sega knigata e prevedena
na angliski i na srpski, a e vbroena vo fakultativna literatura za
studentite na Pravniot fakultet "Justinijan I".
Nie moème !!!

19.12.2004
Na Sv. Nikola vo Bansko, na "obi~en" trening pa|a idejata da se
predloì Sistemski zakon do Parlamentot preku sobirawe na 10.000
potpisi. I pokraj predupreduvaweto deka do sega kaj nas nemalo
uspe{na gra|anska inicijativa, i deka najverojatno takvo ne{to ne
e lesno, euforijata preovlada a "revolucijata" be{e razbudena.
Commrade
17.03.2005
Vo Saraevo odràna sredba pome|u pretsedava~ot na IPPLG, g-|a
Liljana Popovska i pretsedava~ot na Disability Inter-grup vo Evropskiot
parlament - Richard Howitt. Kolegite na edinstvenite dve parlamentarni
lobi grupi vo Evropa dogovaraat sorabotka so zaklu~ok deka Republika
Makedonija ja vodi svojata prikazna po evropski terk.
Crvenata kniga
29.03.2005
Vtorata faza vo izgradbata na sistemsko zakonodavstvo - kompa-
racija - uspe{no zavr{i so promocija na kompilacijata "Makedonski
propisi za licata so hendikep - so komentari". Promotor na publika-
cijata be{e Ministerkata za pravda a nastanot go odbeleà veruva-
weto deka mnogu brzo zbirkata postoe~ki zakoni }e stane bezvredna
- }e se zameni so novi zakonski tekstovi.
"Samosuspendirawe"
April, 2005
IPPLG odrà sednica (skoro vo poln sostav) na koja ednoglasno
se soglasija da se izzemat od podnesuvawe na Predlog Sistemski
zakon i da se priklu~at kako obi~ni gra|ani davaj}i pridones na (pred
vreme nare~ena) "prvata uspe{na gra|anska inicijativa vo Republika
Makedonija". Vdahnovenite diskusii za inicijativata vo "minato-
uspe{no-svr{eno-vreme" osobeno mu se bendisaa na avtorot na ovoj
tekst.
277
Golemata rabotna grupa

April, 2005
Formirana rabotna grupa za izgotvuvawe na tekstot na Predlog
Zakon za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep.
Nepostojaniot sostav i mnogute vklu~eni eksperti od razni oblasti
i dràvi í go dadoa i imeto.
Na polovina pat
19.05. 2005
IPPLG na sve~ena sednica vo Parlamentot go slavi svojot vtor
rodenden i go promovira SZ i pretstojnata inicijativa. Pretse-
datelot na Parlamentot vetuva pristapno Sobranie i poddr{ka na
inicijativata. Na sednicata gosti od regionot, Evropa no duri i lice
so hendikep od Honduras koe sobira iskustva od na{ata prikazna.
Po tri meseci Dijana stana pratenik vo parlamentot na Honduras i
formira lobi grupa po urnek na na{ata.
Golemata sramota
06.06. 2005
Prviot raboten tekst na SZ be{e pretstaven pred ZIOM.
Nivniot sovet odbi da diskutira po tekstot baraj}i pristapni verzii,
ekspertski mislewa i najmalku mesec dena za razmisluvawe. Pominaa
18 meseci i sé u{te gi nema nivnite komentari. Za toa vreme mnogute
pra{awa kade }e be{e korisno i nivnoto razmisluvawe se razre{ija.
Na teren
Maj - juli, 2005
Odràna serija od osum tribini niz cela Makedonija i tri eksper-
tski sredbi po nacrt tekstot na SZ. Lu|eto direktno zasegnati od
hendikepot i ekspertite na koi hendikepot im e sekojdneven anga-
`man, gledaat na pretstojniot zakon kako na razre{uvawe na site
naplasteni problemi i sistemski nebulozi. Niz “tribiniraweto”
poleka se formira koalicija od 23 NVO na lica so hendikep i
roditeli koi }e ja prezemat pretstojnata gra|anska inicijativa.
Golemite o~ekuvawa
21.07. 2005
Odràn sostanok so Pretsedatelot na Vladata na RM. Bu~kovski
vetuva poddr{ka i kako premier, i kako profesor po pravo i kako
gra|anin koj }e se potpi{e na inicijativata. Sredbata be{e (do nev-
kus) silno mediski propratena i iako na masata ne se sluèa gricki,
sepak ni ostana nekoj ~uden vkus na gor~liv badem.
278
Vox Populi II
Juni - septemvri, 2005
Prezemeno vtoroto istraùvawe na javnoto mnenie za licata so
hendikep (primerok 1686). Podatocite za vidlivosta, beneficii,
politi~ka participacija i pridruùvawe kon EU se osnov za dorabo-
tka na afirmativnite akcii vo SZ, no i za pristap kon celnata grupa
vo pretstojnata kampawa.
OON - II
12.08. - 24.08.2005
Dvajca pretstavnici na Polio Plus zedoa u~estvo na {estoto zase-
danie na OON vo Ad hoc Komitetot za donesuvawe na Konvencijata
za licata so hendikep. Ovoj pat ne kako NVO pretstavnici tuku kako
~lenovi na makedonskata delegacija vo OON (sostavena od dvajca, se
razbira).
"Na petnaesetti septemvri ...!!!"
16.09.2005
Iako datumot e metafora za druga prigoda sepak, i pokraj zbunuva-
~kite informacii i "dobronamerni" soveti, uspeavme da go podneseme
predlogot za gra|anska inicijativa samo pet dena pred donesuvawe
na noviot Zakon za gra|ansko izjasnuvawe, koj ne samo {to go restrik-
tira toa pravo, tuku totalno ja isfrli mo`nost NVO da se javi kako
inicijator. @alime za onie koi se izma~ija da go isturkaat ova ~udo
od zakon vo itna postapka, no nie bevme pobrzi.
Nepristoen predlog
Septemvri, 2005
Od kabinetot na Premierot ni sovetuvaat deka nema potreba nie
da se "ma~ime" so inicijativa zatoa {to Vladata bila spremna da ni
napravi zakon za nas. Se "pravdavme" deka e dovolno {to ni "podarija"
Strategija ama ovoj zakon }e si go srabotame sami.
Odgovorot ne im se dopadna.
Tretoto makedonsko vostanie
Oktomvri - noemvri, 2005
Iako sobiraweto na potpisi (zaglaveno vo pravni proceduri) ne
be{e otpo~nato nie trgnavme so pred-kampawa - Mile Stojkovski vo
svojata koli~ka se spu{ti od Me~kin kamen do Prilep vo no}ta sproti
edinaesetti oktomvri. U~estvuva{e vo improviziraniot napad na
gradot a utredenta trgna na pat vo animirawe na idnite potpisnici.
Karavanot za ednakvi mo`nosti pomina 1.600 kilometri vo kon-
stantni 44 dena na pat, obikoluvaj}i ja cela Makedonija. Po patot na
279
Mile mu se priklu~ija mnogu lu|e, pe{aci, velosipedisti, trakto-

risti, roleri - zavr{uvaj}i na 23 noemvri vo Gevgelija, predvodeni
od trojca lu|e vo invalidski koli~ki.
CIA, KGB, i ostali
Oktomvri - dekemvri, 2005 ... a i potoa ...
Moèbi poradi problemati~niot referendum, moèbi poradi
lo{iot pomin na lokalnite izbori ... no se soo~ivme so silen otpor
na in-stituciite kon koja bilo forma na gra|anskite izjasnuvawa,
bez obzir na nespornosta na na{ata inicijativa.
Moèbi nema nikoga{ da utvrdime od koi pri~ini nekoi doku-
menti so negativni sogleduvawa i izmisleni pravni pre~ki vo niza
bea isfabrikuvani od silni vladini instanci. No nema ni tie da
doznaat kako istite, u{te vo rabotna verzija, stasuvaa do nas!
Mojot potpis e zakon !
31.10.2005
Malata pres-konferencija se pretvori vo golem nastan so pove}e
od 100-tina prisutni, stranci i na{i, politi~ari i patalci, pravnici
i muzikanti. Makedonskite estradni zvezdi ja peeja himnata na
inicijativata "Idat denovi" a Vice-premierkata za evro-integracii
ja proglasi za otpo~nata kampawata "Mojot potpis e zakon!" vetuvaj}i
go svojot skromen gra|anski potpis.
Mediumite ja imaa svojata prikazna a vladinite slu`bi svojata
zabuna.
Golemata Koalicija
Noemvri, 2005
Na inicijalnite 23 organizacii im se pridruì Gra|anskata
platforma na Makedonija, organizaciite na penzioneri, Sojuzot na
èni pa duri i ekologisti, izvidnici i igraorci. Golema koalicija
se vpu{ti vo sobirawe na 10.000 potpisi.
ZIOM go sovetuva{e (zapla{uva{e) svoeto ~lenstvo da ne se
vklu~i vo inicijativata. Ne site moèa da premol~at takva sramota.
Neprijatelot na mojot neprijatel ...

02.12.2005
Kilavoto sobirawe na potpisi be{e potkrepeno so odbeleù-
vaweto na 3-ti dekemvri i promocija na knigata "Od ideja do realnost".
Na komentarite zamenikot minister za nadvore{ni raboti nema{e
komentar a nie trievme race (palci) da se slu~i Konvencijata zaedno
so na{iot zakon.
280
Alas Barricadas !!!

Dekemvri, 2005
Pove}e od tragikomi~no - i pokraj site cirkuzi, bilbordi i spotovi
kon 10.12. na konto imavme samo 4 000 potpisi. Mozgavme i premeru-
vavme koj e tuka kriv i na {to toa se dolì i toga{ padna komanda
"Prozor mora da padne!"
Vode~kite organizacii vo inicijativata gi ispraznija svoite
kance-larii. Site vraboteni, odbornici, stru~waci i volonteri bea
na ulica. Po mraz i sneg, prodolì animirawe ~ovek na ~ovek.
A mediumite dobija nastan koj trae i vredi da se sledi.
Sojuznici i "sojuzni" akcii
Noemvri - dekemvri, 2005
Mnogu planirani akcii i proektni aktivnosti koi imaat vrska so
licata so hendikep ili so gra|anski aktivizam namerno bea
odloùvani da se slu~at vo ovoj period. Ja lovevme sekoja mo`nost
za animacija i mediumsko pokrivawe. Takvi bea odbeleùvawata na
parking mesta za lica so hendikep pred institucii (vlada, sobranie,
gradski sobranija, poznati kompanii), sve~enoto otvorawe na
pristapnoto Sobranie (ostvareno vetuvawe), kandidatski status na
R.M. vo EU, zimski igri, novogodi{ni paket~iwa...
Vtor target ni bea poznati li~nosti kako sojuznici pri
potpi{uvaweto. I dobivme potpisi na poznati glumci i peja~i,
pisateli, novinari, profesori i politi~ari. Na listata se pove}e
od 40 pratenici, 38 gradona~alnici, pretsedatelot na Sobranieto i
Pretsedatelot na Republikata.
@urka 17.000
30.12.2005
Na den pred Nova godina vo prostoriite na Polio plus se slu~i
"op{tonarodna" 13 ~asovna ùrka na koja prodefiliraa nad 300 du{i,
od razli~en status, nacionalnost, provinencija, hendikep ... site onie
na koi nivniot potpis, ete - stanuva zakon.
@urkata "17 000" bila dezinformacija. Vistinskata brojka ve}e
stasala do 19 000.
I da vrne i da vee ...
03 - 06. Januari, 2006
Iako redicata pravni i administrativni pre~ki ni go svedoa
vremeto za sobirawe potpisi skoro na polovina - uspeavme da
sobereme duplo pove}e potpisi za duplo pomalku vreme.
Kako toa da ne be{e dovolno, od "Pravda" ladno ne informiraa
281
deka imame samo tri dena (so zasmetani praznici den i pol) da gi
sobereme knigite so potpisi od 135 mesta rasfrlani niz zaveanata
Makedonija, oti inaku inicijativata ne }e bila kompletna.
I vrne{e i vee{e ama site slavenici i novogodi{ni mamurlii
se rasprskaa na site strani i 18.968 potpisi, na 6-ti januari, vo pet
do dvanaeset, bea vo arhivata na makedonskoto Sobranie.
Mislevme deka so toa zavr{i i poslednata opstrukcija od strana
na sistemot. Ne bevme svesni kolku sme bile naivni.
Politika i politikanstvo
07.02.2006
Pretsedatelot na Sobranieto go odrà svoeto vetuvawe i go stavi
Zakonot kako prva to~ka na prvata naredna sednica na Sobranieto.
Narodnite pratenici ne smognaa sila (izgubivme so 22:47) da ne doz-
volat aktuelnite politi~ki previrawa (tutunot i javnite protesti)
da go zamenat na{iot prioritet. Od prva stanavme 17 to~ka a 122-
tata sednica trae{e pove}e od mesec dena.
66 : 0
03.03.2006
Komisijata za trud i socijalna politika (na 30.01.2006) i Zakono-
davno-pravnata komisija (na 02.02.2006) ednoglasno dadoa soglasnost,
a Sobranieto so 66:0 (i aklamacija) dade poddr{ka za potrebata od
donesuvawe na na{iot zakon.
Site tri forumi imaa problem za{to nemaat mislewe od Vladata.
Podocna ni dojde do raka i toa fantomsko mislewe (od 09.02.2006).
Misleweto be{e negativno! Predocna ... Glavniot po odnosnite
pra{awa - Parlamentot - be{e pozitiven.
Brzi rajderi i izi rideri

Mart, 2006
"Omladincite" izvadija dve publikacii za javnata debata (t.n.
easy rider so komentari na predlog zakonot) i upatstva za lokalna
primena na predstojnite propisi. Nitu eden vladin zakonski predlog
pri javni debati do sega nemal takva ambalaà. Diskutirawe po
predlogot vo minato svr{eno vreme mi ti bilo vistinski lek za
somni~avite debatanti.
282
Sé mi ti bilo protivustavno
Mart - april, 2006
Sobranieto dade 60 dena za Predlogot za donesuvawe na zakon da
stane Predlog zakon. Vo toj period bea odràni 7 javni raspravi i
edna mediumska (virtuelna) na stranicite i portalot na "Dnevnik”.
Vladata i pokraj site barawa nikako ne se izjasnuva{e. Koga
celata prikazna izleze po mediumi (na naslovni stranici) dojde i
nivniot stav ... Zakonot e protivustaven bidej}i gi priviligiral
licata so hendikep - a po ustavot site sme isti ...!?
A od ZIOM si skoknaa vo usta i oglasija - TAKA E,
PROTIVUSTAVEN E! (So pomo{ na copy/paste - se razbira).
Govorniot del na izjasnuvaweto glase{e: "Nie si imame vlada i mini-
sterstva koi se griàt za nas a ne nekakvi si "omladinci" i "nevla-
dini" koi se sram za dràvata".
9 i pol nedeli
Maj, 2006
Na dva dena pred sobraniskata sednica vladinite pretstavnici
pobaraa da go povle~eme predlogot za da moàt da izgradat svoj stav,
ubeduvaj}i ne deka "Ne sakale da bidat protiv ne{to tolku humano!?".
Iako ni be{e strav deka toa e u{te edno dnevno-politi~ko
driblawe - dadovme dobra voqa i prostor za "igra" - go povlekovme
Zakonot od sednica.
Eureka! - Ustavno e!
Juni, 2006
I kako ni{to da ne bilo, Vladata si formira Inter-sektorska
(se razbira golema) rabotna grupa i donesoa zaklu~ok deka takov zakon
(celo vreme) ñ trebal na Republika Makedonija, no mu fali malo
rafinirawe (fermentacija) za da bide lesno primenliv.
Kolegite od ZIOM (preregistrirani vo NSIOM) kako da se
najdoa izviseni vo procesot od instituciite na koi tolku mnogu im
veruvaa ...
Novo-na-novo
05.07.2006
Izborite (na koi aktuelnata vlast ja izgubi poddr{kata) stavia
time-aut na site zakonsko-sistemski slu~uvawa.
Eden golem prijatel na ovaa prikazna né sovetuva{e: ostavete
malku vreme da proraboti sindromot - "kraj na mandatot".
283
I bi Konvencija !!!
Avgust, 2006
Protivustavniot bunt stana Konvencija. Kako sé da se svrti
ni~kum. ZIOM (odnosno NSIOM) pobrza prv da gi informira vladi-
nite institucii deka tekstot na Konvencijata e usoglasen. Da ti
{tukne pamet!? Nie dobro znaeme deka bez potpis i ratifikacija ne
moè ni da se pomisli na implementacija.
Sproti novite dni ...

Noemvri, 2006
Na 04.12.2006 godina, po povod 3ti dekemvri, me|unarodniot
den na licata so hendikep, e zakaàna pres konferencija na
novata IPPLG, a ovaa kniga e pu{tena vo pe~at.
Kon edinstven glas

Noemvri, 2006
Po inicijativa na NSIOM se oddrà sobir na organizaciite
na lica so hendikep (OLH) i se formira me{ovita rabotna grupa
koja do 01.05.2007 treba da go podgotvi i svika prvoto nacionalno
sobranie na OLH.
Aferim na zdraviot razum.
So nade` deka novite }e bidat poinakvi, a nie popametni ...
… to be continued…
284
Selektirana bibliografija
SELEKTIRANA BIBLIOGRAFIJA
1. PUBLIKACII
1. Albrecht Gary L., Seelman Katherine D., Bury Michael: Handbook of Disability
Studies, Sage Publications, London, 2001;
2. Beddard R.: Human Rights and Europe, Grotius Publishers, 1993;
3. Brownlie Ian, Guy S. Goodwin-Gill: Basic Documents on Human Rights,
Oxford, OUP, 2002;
4. Buergenthal T.: International Human Rights, 1988;
5. Cassese A.: Human Rights in European Community, 3 vol. Baden-Baden,
Nomos Verlagsgesellschaft, 1991;
6. Council of Europe: A Coherent Policy for the Rehabilitation of People with
Disabilities, Council of Europe Publishing, Strasbourg, 1999;
7. Degener Theresia: Disability Discrimination Law: A Global Comparative
Approach, Paper presented at Disability Rights in Europe: From Theory to Practice,
25-26 September 2003, University of Leeds;
8. Dictionary of Law, Oxford University Press,1997;
9. Donnelly Jack: International Human Rights, Westview Press, 1998;
10. Eide A.: The Historical Significance of the Universal Declaration,
Inernational Social Science Journal, 158, 1998;
11. Fr~koski Q.D.: Me|unarodno pravo za pravata na ~ovekot,
Magor, Skopje, 2001;
12. Stojkova @aneta: "Me|unarodni normi i standardi za
pravata na licata so hendikep", Komparativna analiza, edicija
"Justicijana", Jugoreklam, Skopje, 2004;
13. Taf~ievska Dijana: "Zbirka makedonski propisi za licata
so hendikep", So komentari", edicija "Justicijana", Jugoreklam,
Skopje, 2005;
14. Polio Plus: "Sogleduvawe na sostojbata i mo`nostite za
vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvenoto ìveewe",
edicija "Justicijana", Jugoreklam, Skopje, 2005;
15. Stojkova @aneta: "Od ideja do relanost", edicija
"Justicijana", Jugoreklam, Skopje, 2005;
285
16. Polio Plus: "Kakov zakon za pravata na licata so hendikep

ni e potreben?", edicija "Justicijana", Jugoreklam, Skopje, 2005;
17. Polio Plus: "Vodi~ kon idnata implementacija na lokalno
nivo na zakonot za za{tita na pravata na licata so hendikep",
edicija "Justicijana", Jugoreklam, Skopje, 2006;
18. Gaudron M.: Equal Rights and Anti-Discrimination Law, The Sir. Richard
Blackborn Memorial Lectures, 1992, Academy of Science, Canberra, Australia;
19. Ghandhi P.R.: International Human Rights Documents (London, 1995) text
on European Convention for the Prevention of Torture and Inhuman or Degra-
ding Treatment or Punishment;
20. Gomien Dona, Davis Harris, Zwaak Leo: Law and Practice of European
Convention on Human Rights and the European Social Charter, Council of
Europe, 1996;
21. Graycar R., Morgan J.: The Hidden Gender of Law, Federation, 1990;
22. I{ej R. Mi{elin: ôvekovi Prava- zbornik na osnovni politi~ki
esei, govori i dokumenti od Biblijata do denes, MI-AN Skopje, 2002;
23. Harris A., Enfield S.: Disability, Equality and Human Rights, A Training
Manual for Development and Humanitarian Organisations, Oxfam GB, Action
on Disability and Development, 2003;
24. Jackman M.: Giving real effect to equality: Eldridge v. British Columbia
(Attorney General) and Vriend v. Alberta, (1998) 4/2 Rev of Constitutional Studies
352-71;
25. Jacobs F.: The European Convention on Human Rights, Oxford, OUP, 1975;
26. Janis M.W., Kay R.S., Bradly A.W.: European Human Rights Law, Oxford
University Press, 2000;
27. Lepofsky D.M.: The Charter's Guarantee of Equality to People with
Disabilities- How well is it working?, (1998) 16 Windsor Yearbook of Access to
Justice 155-214;
28. Lucas Erika, Adjusting to disability rules, Professional Manager Magazine,
Volume 13, Issue 5, September 2004;
29. Merrills J.: The Development of International Law by the European Court
of Human Rights, New York, Manchester University Press, 1993; with Robertson
A.: Human Rights in the World, New York, Manchester University Press, 1989;
30. Minority Rights Group International, 1993/95, Manchester Free Press, UK
12, 13, Asbjorn Eide;
31. Nussbaum C. Martha: Judging other culture: The case of Female Genital
Mutilation, Sex and Social Justice;
32. Polio Plus: Zbirka dokumenti na Sovetot na Evropa koi se
odnesuvaat na hendikepot, Jugoreklam, Skopje, 2002;
33. Porter B.: Substantive Equality and Positive Obligations After Eldridge
and Vriend, (1998) 9/3 Forum Constitutionnel;
286
34. Quinn G.: From Charity to Rights -The Evolution of the Rights-Based
Approach to Disability: International and Irish Perspectives, CPI Handbook of
Services (Dublin, 2000);
35. Robertson A.H.: Human Rights in the World, 1996, str.28; Human Rights
Today, a United Nations Priority, 1998;
36. Robertson A.H.: The Council of Europe, London, Stevens, 1961;
37. Save the Children, Children’s Rights:Reality or Rhetoric?, The UN Convention
on the Rights of the Child: the first ten Years;
38. Sheeny Elizabeth A.: Personal Autonomy and Criminal Law, CAC, Toronto,
1987;
39. Sohn: The New International Law: Protection of the Rights of Individuals
rather then States, AUL Rev. 1982;
40. Steiner H.J., Alston P.: International Human Rights in Context, 1996;
41. The Center for Universal Design N.C. U.S.A. publication; Informativni centar
za osobe sa invaliditetom "Lotos", Tuzla;
42. United States Agency for International Development, Bureau for Europe and
Euroasia, Office of Democracy, Governance and Social Transition, The 2003 NGO
Sustainability Index for Central and Eastern Europe and Euroasia, Seventh
Edition, June 2004;
43. Van Dajk P., G. J. H. van Hoof: Theory and Practice of the European Con-
vention on Human Rights, 1990, Kluwer Law and Taxation Publishers;
44. Vasak K.: The International Dimensions of Human Rights, T.C. van Boven,
Survey of International Law of Human Rights;
45. ôvekovi prava- temelni dokumenti: pedeset godi{nina od
Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot: 1948-1998, Mini-
sterstvo za pravda, Skopje, 1998;
Literatura dostapna na Internet

1. http://www.un.org
2. http://www.un.org/esa/socdev/enable
3. http://www.unece.org
4. http://www.coe.int
5. http://www.edf-feph.org
6. http://www.usdoj.gov/crt/ada/adahom1.htm
7. http://www.echr.coe.int
8. http://www.drc-gb.org
9. http://ipplg.org.mk
10. http://www.polioplus.org.mk
11. http://www.edf-feph.org/apdg/index-en.htm
12. http://www.hreoc.gov.au/disability_rights/index.html
287
13. http://www.aclu.org/disability/index.htm
14. http://www.disabilityalliance.org
15. http://www.ohchr.org/english
16. http://europa.eu.int/eur-lex/en/lif/reg/en_register_1640.html
17. http://europa.eu.int/comm/employment_social/socdial/social/news/
declaration_en.htm
18. http://europa.eu.int/comm/employment_social/socprot/disable/strategy_en.htm
19. http://www.aohr.org
20. http://www.enableireland.ie/accesswest/intros/essayindex.html
21. http://www.euro-ombudsman.eu.int
22.http://www.disabilityworld.org/JuneJuly2000/Governance/UKDisabilityRights.htm
23. http://www.usaid.gov/
24. http://www.disabilityworld.org/May2000/Governance/India.htm
25. http://www1.umn.edu/humanrts/instree/z1afchar.htm
26. http://www.unhchr.ch/html/menu3/b/o_c_ref.htm
27. http://www.fao.org
28. http://www.hrw.org/
2. PRAVNI DOKUMENTI
Relevantni vo Republika Makedonija

1. Ustav na Republika Makedonija ;
2. Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na licata
so posebni potrebi;
3. Zakon za socijalna za{tita;
4. Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so
pre~ki vo fizi~kiot ili psiholo{kiot razvoj;
5. Pravilnik za sodrìna na obrazecot za izdavawe na naod, ocena
i mislewe za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo li-
ce, potrebnata medicinska i druga dokumentacija, na~inot na ostvaru-
vawe, kriteriumite za utvrduvawe na visinata i visinata na iznosot
na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice;
6. Zakon za rabotni odnosi;
7. Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica;
8. Pravilnik za rabotno osposobuvawe na invalidni lica;
9. Pravilnik za kriteriumite i na~inot na dodeluvawe na sredstva
od posebniot fond za obezbeduvawe uslovi za vrabotuvawe i rabotewe
na invalidnite lica;
10. Zakon za za{tita pri rabota;
11. Zakon za zdravstveno osiguruvawe;
12. Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortoped-
ski i drugi pomagala;
288
13. Zakon za osnovno obrazovanie;

14. Zakon za sredno obrazovanie;
15. Zakon za visoko obrazovanie;
16. Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe;
17. Zakon za osiguruvawe;
18. Zakon za obligacioni odnosi;
19. Zakon za za{tita na decata;
20. Pravilnik za posebniot znak za ozna~uvawe na voziloto so
koe upravuva lice na koe mu se o{teteni ekstremitetite bitni za
upravuvawe so voziloto;
21. Krivi~en zakonik;
22. Zakon za krivi~na postapka;
23. Zakon za domuvawe;
24. Zakon za gradba;
25. Zakon za prostorno planirawe.
Ostanati
26. Krivi~en zakonik na Francija: Zakon 90-602 od 12.07.1990- (Loi
90-602 de 12 Juliet 1990);
27. Zakonik za trud na Francija so izmeni od 1992- (Labor Act as
amended in 1992);
28. Krivi~en zakon na Finska od 1995 (Penal Code as of 1995);
29. Ustav na Finska so izmenite od 1995 (2000)- (Constitution as of
1995);
30. Akt za dogovor za vrabotuvawe na Finska (55/2011)- (Employment
Contracts Act (55/2001);
31. Krivi~en zakon na [panija od 1995- (Criminal Code (Organic Law
10/1995, 23rd November));
32. Statut za prava na rabotnicite na [panija - Kralski zakono-
daven dekret 1/1995 od 24.03.1995- (Statute of Workers' Rights (Royal
Legislative Decree 1/1995 24th March));
33. Zakon za socijalna integracija na licata so hendikep na [panija
od 1982- (Law on the Social Integration of the Disabled, 1982);
34. Krivi~en zakon na Luksemburg izmenet vo 1997- (Criminal Code
as modified in 1997);
35. Zakon protiv diskriminacija na osnov na hendikep na
Avstralija od 1992- (Disability Discrimination Act 1992);
36. Zakon za obuka i vrabotuvawe na lica so hendikep na Mavricius
od 1996- (The Training and Employment of Disabled Persons Act, 1996);
37. Zakon za ednakvi prava na licata so hendikep na Izrael od
1998- (Equal Rights for Persons with Disabilities Law, 1998);
289
38. Magna Karta za licata so hendikep na Filipini od 1992- (Magna

Carta for Disabled Persons, 1992);
39. Zakon za licata so hendikep na Zambija od 1996, del 32- (Draft
of a Constitution for the Second Republic of Gambia of 1996);
40. Zakon za licata so hendikep na Zimbabve od 1992- (Persons with
Disabilities Act, 1992);
41. Federalen ustaven zakon na Avstrija so izmenite od 1997-
(Federal Constitutional Law as amended in 1997);
42. Ustav na Federalna Republika Brazil so izmenite od 1988-
(Constitution of the Federative Republic of Brazil, as of 1993; Charter of Human
Rights and Freedoms as of 1982; Constitution as amended in 1995 and in
2000; Constitution as of 1997);
43. Povelba za pravata na ~ovekot i slobodite na Kanada, Ustaven
akt 1982- (Charter of Human Rights of Freedoms, Constitution Act 1982);
44. Kanadski zakon za pravata na ~ovekot, RSC 1985- (Canadian
Human Rights Act, R.S.C. 1985);
45. Akt za ednakvost pri vrabotuvawe na Kanada, RSC od 1994-
95- (Canadian Human Rights Act, R.S.C. 1985);
46. Ustav na Fixi od 1997- (Constitution as of 1997);
47. Nacrt Ustav na Vtorata Republika Gambija od 1996- (Draft of a
Constitution for the Second Republic of Gambia (1996));
48. Ustav na Gana od 1992- (Constitution as of 1992);
49. Zakon za licata so hendikep na Gana od 1993- (The Persons with
Disabilities Act of 1993).
50. Osnoven zakon na Federalna Republika Germanija so izmenite
od 1994- (Basic Law of the Federal Republic of Germany as amended in 1994);
51. Ustaven akt na Republika Malai od 1994- (Republic of Malawi
(Constitution) Act 1994);
52. Akt za pravata na ~ovekot na Nov Zeland od 1993- (Human Rights
Act 1993);
53. Ustav na Ju`na Afrika od 1996- (Constitution as of 1996);
54. Zakon za ednakvost pri vrabotuvawe na Ju`na Afrika od 1998
i Zakon za razvivawe/usovr{uvawe na ve{tini/kvalifikacii od
1998- (Employment Equity Bill 1998 and Skills Development Bill of 1998);
55. Ustav na [vajcarija od 1999- (Constitution as of 1999);
56. Ustav na Uganda od 1995- (Constitution as of 1995);
57. Akt za lokalna vlast na [vajcarija od 1997- (Local Government
Act, 1997);
58. Zakon za borba protiv diskriminacija i dopolnuvawe na Zakonot
od 15 fevruari 1993 za formirawe na centar za ednakvi mo`nosti i
borba protiv rasizmot na Belgija- (Act to Combat Discrimination and to
Amend the Act of 15 February 1993 to Establish a Centre for Equal Opportunity
290
and to Combat Racism);

59. Zakon br.19.284 na île od 1994- (Act No 19.284 of 1994);
60. Zakon 7600 za izedna~uvawe na mo`nostite za lica so hendikep
na Kosta Rika od 1996- (Law 7600 for Equalization of Opportunities for
Persons with Disabilities,1996);
61. Dekret br.119101-S-MEP-TSS-PLAN na Kosta Rika od 1989-
(Decree No. 119101-S-MEP- TSS- PLAN of 1989);
62. Prava na licata so hendikep pri vrabotuvawe na Etiopija,
Proklamacija br.101/1004- (The Rights of Disabled Persons to Employment,
Proclamation No 101/1994).
63. Zakon za za{tita na licata so hendikep na Gvatemala, Dekret
br.135-96 od 1996- (Act for the Protection of Persons with Disabilities, Decree
No.135-96, 1996);
64. Zakon br.XXVI na Ungarija od 1998 za Odredbata za pravata na
lica koi ìveat so hendikep i nivnata ednakvost na mo`nosi- pona-
tamu imenuvan kako Zakon br XXVI- (Act. No. XXVI of 1998 on Provision
of the Rights ofPersons Living with Disability and their Equality of Opportunity
(hereinafter cited as Act No. XXVI));
65. Zakon za lica so hendikep- za ednakvi mo`nosti, za{tita na pra-
vata i celosna participacija na Indija od 1995- (The Persons with Disabilities
(Equal Opportunities, Protection of Rights and Full Participation) Act, 1995);
66. Zakon za ednakvost pri vrabotuvawe od 1998, Zakon za ednakov
status od 2000 i Nacionalen zakon za pravata na licata so hendikep
od 2000- (Employment Equality Act of 1998, Equal Status Act of 2000 and
National Disability Authority Act (2000));
67. Zakon za pottiknuvawe na vrabotuvaweto na licata so hendikep,
Zakon br 4129 na Korea od 1990 i Zakon za promovirawe na speci-
jalnoto obrazovanie na Korea od 1994- (Act Relating to the Employment
Promotion, etc of the Handicapped, Law No,4219 (1990) and The Special
Education Promotion Law, 1994);
68. Zakon za za{tita na licata so hendikep, Zakon br.4179 na Korea
od 1989- (The Welfare Law for Persons with Disabilities, Law No.4179 (1989));
69. Kodeks za trud na Madagaskar od 29.09.1994- (Labor Code as of
29 September 1994);
70. Zakon za obuka i vrabotuvawe na licata so hendikep - Zakon
br. 9 na Mavricius od 1996- (The Training and Employment of Disabled
Persons Act (Act No.9 of 1996));
71. Zakon od 3.04.2003 za vospostavuvawe na Zakon za ednakov tret-
man vrz osnova na hendikep ili hroni~ni bolesti na Holandija- (Act of 3
April 2003 to establish the Act on the Equal Treatment on grounds of Disability or
Chronic Illness);
291
72. Zakon za trud na Namibija izmenet vo 1992- (Labor Act as amended

in 1992);
73. Dekret za gra|anite so hendikep vo Nigerija od 1993- (Nigerians
with Disability Decree, 1993);
74. Zakon za za{tita na pravata na licata so hendikep na [ri
Lanka, br.28 od 1996- (Protection of the Rights of Persons with Disabilities
Act, No.28 of 1996);
75. Zakon za zabrana na diskriminacija na licata so hendikep pri
vrabotuvawe na [vedska, SFS br.1999-132 od 1999- (Prohibition of
Discrimination Against Persons With Disabilities in Employment Act, SFS No:
1999- 132, 1999);
76. Zakon protiv diskriminacija na hendikep na Velika Britanija
od 1995 i Zakon za komisija za pravata na licata so hendikep od 1999-
(Disability Discrimination Act 1995 and Disability Rights Commission Act 1999);
77. Zakon br.1678 za licata so hendikep na Bolivija od 1985- (Act
No.1678 on the Person with Disability, 1985);
78. Zakon na Narodna Republika Kina za za{tita na licata so
hendikep od 1990- (Law of the People's Republic of China on the Protection
of Disabled Persons, 1990);
79. Zbornik na socijalni zakoni na Germanija- (Social Law Code);
80. Zakon br.202, Propisi i politika vo odnos na licata so hendikep
vo Nikaragva/ Zakon za prevencija, rehabilitacija i izedna~uvawe
na mo`nostite na licata so hendikep vo Nikaragva od 1995- (Act No.202
Regulations and Politics Regarding Disabled in Nicaragua/Act for the
Prevention, Rehabilitation and Equalization of Opportunities for Persons with
Disabilities in Nicaragua, 1995);
81. Zbirka zakoni za semejno pravo na Panama, Zakon br. 3 izmenet
vo 1994- (Family Law Code, Act No. 3 as amended in 1994);
82. Uredbata protiv diskriminacija na Hong Kong od 1995- (Hong
Kong Discrimination Ordinance, 1995);
83. Aktot za licata so hendikep vo Amerika od 1990- (Americans
with Disabilities Act- ADA);
84. Zakon za arhitektonskite barieri od 1968- (The Architectural
Barrier Act of 1968);
85. Zakon za rehabilitacija od 1973- (The Rehabilitation Act of 1973);
86. Zakon za obrazovanie na lica so hendikep- (The Individuals With
Disabilities Education Act (IDEA)- (enacted under another name "Education
For All Handicapped Children Act" in 1975));
87. Zakon za pristapnost od 1984 i Zakon za fer domuvawe dopolnet
vo 1988- (The Voter Accessibility Act as of 1984; the Fair Housing Act as
amended in 1988).
292
Sodrìna
SODR@INA
BLAGODARNOST ............................................................................... 5
P R E D G O V O R ................................................................................ 7
DEL PRVI
VREME MINATO
1. Hendikep - pozicii, gledi{ta i su{tina ............................. 15

2. Disability odissey 2001 (Odiseja na hendikepot 2001).............. 25
3. Sporedba na zakonite protiv diskriminacijata na osnov na
hendikepot na globalno nivo .............................................................. 28
4. Be{e edna{ vo Amerika ... ...................................................... 40
5. Prikazna za Makedonija ............................................................ 51
6. Inter - partiska parlamentarna lobi grupa (IPPLG) ... 59
DEL VTORI
VREME SEGA[NO
1. Politika i principi pri kreirawe na sistemski

zakon za licata so hendikep vo RM ................................................... 71
2. Da se zapra{ame zaedno ............................................................. 76
3. Gra|anska inicjativa - 18.968 pri~ini ................................... 83
4. Obra}awe na predlaga~ot na zakonot .................................... 88
5. Za zakonot ....................................................................................... 94
5.1. Preambula............................................................................. 94
5.2. Sistemski zakon so komentari......................................... 96
5.3. Obrazloènie na predlogot na Zakon za za{tita na
pravata na licata so hendikep - preku gra|anska inicijativa ....149
5.4. Igra~ vs. Igrali{te ........................................................ 162
DEL TRETI
VREME IDNO
293
1. Preskoknati ~ekori vo nacionalnoto zakonodavstvo ..... 167

2. [to potoa? ................................................................................... 176
3. Ne e se taka rozovo - (i ne treba da bide) .......................... 188
4. Ni borba ni duh ........................................................................... 196
DEL ÊTVRTI
NEKADE POME\U - PRO ET CONTRA -
Intro .................................................................................................. 201
4.1. Cost of disability ............................................................................ 203

1.1. Kolku ~ini hendikepot .................................................... 203
1.2. Igra na sre}a vrz nesre}nite ........................................ 208
1.3. Planirawe ili renovirawe ........................................... 217
1.4. Misleweto na Ministerstvoto za finansii ............ 224
4.2. Stavovi i intervjua ............................................................... 226
2.1. Misleweto na Sobranieto za potrebata od
donesuvawe na zakonot ............................................................ 226
2.2. Misleweto na Zakonodavno - pravnata komisija ..... 227
2.3. Misleweto na komisijata za trud i socijalna
politika............................................................................................229
2.4. Misleweto na Vladata na RM ........................................ 231
2.5. Misleweto na Pretsedatelot na RM .......................... 236
2.6. Mislewe na ZIOM ........................................................... 238
2.7. Misleweto na Ministerot za trud i socijalna
politika..................................................................................241
2.8. Duplo pove}e za duplo pomalku ..................................... 246
2.9. Kratki razmisli za zakonot ........................................... 249
4.3. Esei, napisi, diskusii ........................................................... 248
3.1. Trojna ètva za Makedonija ........................................... 250
3.2. Dvete krajnosti na principot na pravna ednakvost.. 253
3.3. Nasoki ................................................................................... 254
3.4. Ramkoven dogovor za licata so hendikep .................... 257
3.5. Koga isklu~okot }e stane pravilo ............................... 260
3.6. Izvadok od dnevnikot na Lidija ................................... 262
4.4 Odeci ........................................................................................... 265
4.5. Makedonskiot pat kon sistemsko zakonodavstvo za
licata so hendikep.................................................................. 271
Selektirana Bibliografija ....................................................... 281

Sodrìna ........................................................................................... 289
294
295
CIP - Katalogizacija vo publikacija

Narodna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski “,Skopje
364.622: 340.13 (497.7)
364.694: 340.13 (497.7)

- Skopje: Polio Plus, 2006 - 296str.;
a) Hendikepirani - Zakonodavstvo - Makedonija -

COBISS. MK -I D 67508490
296

СИСТЕМСКО ЗАКОНОДАВСТВО ЗА ЛИЦАТА СО ХЕНДИКЕП; Македонската приказна

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

СИСТЕМСКО ЗАКОНОДАВСТВО ЗА ЛИЦАТА СО ХЕНДИКЕП; Македонската приказна

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

SISTEMSKO ZAKONODAVSTVO

Avtori koi go dadoa svojot pridones na dokumentite, napisite i izrabot-

Ovaa publikacija e podr`ana od strana na

Go dr`ite vo race poslednoto izdanie na edicijata "Justicijana".

Te{ko, mo`ebi najte{ko, e da se pi{uva predgovor na kniga vo

Ova e poslednoto izdanie na edicijata "Justicijana".

Ova e krajot na tematskata zbirka na dostignuvawata (i potfrla-

Za Va{a informacija (iako mo`ebi ne ñ e mestoto vo ovoj pred-

Tretoto, posledno, izdanie vo edicijata, "Makedonskata prikazna

U{te pred ~etiri godini vo "Polio Plus" imavme namera, i si

"prikaznata za formiraweto, rabotatata i zna~eweto na prvata

Dodatokot gi prezentira stavovite na klu~nite ~initeli vo

Ne{to {to bi sakal da go izdvojam, kako postignuvawe na ovaa

Zbogum na edecijata "Justicijana".

se obidov da ja bodram malata grupa "partizani" so vizii za svetla

1. HENDIKEP - POZICII, GLEDI[TA I

Mnogu, mnogu odamna, eden mlad ~ovek zalutal vo nepoznat

H. G. Wells, "Slepata zemja"

Citatite na Lenin ve}e odamna ne se vo moda na na{ive prostori,

I SEGA: - [TO E HENDIKEP?

Hendikepot vulgarno ka`ano e mnogu sli~en na pornografijata!

Ova e miks na razno-razni pristapi, barawa i razbirawa na hen-

Koga lu|eto koi go zastapuvaat ovoj pravec raspravaat za hendi-

Ovoj model e sé u{te vo svojata primarna faza i te{ko e da se

sredinata na sedumdesettite, dobiva i svoja nezavisna forma i silni

no od sé - tie toa go baraat sega i vedna{! Eliminiraweto i nadminu-

Hendikepot vo svojata su{tina (bez ogled na definicijata) e

MODELI I GRUPI - SINXIR NA POVRZANOST

No, da se vratime kaj Lenin ...

Vtorata, (pomalata grupa), se lu|eto so hendikep i nivnite

pristap kon hendikepot }e gi verificira naporite i na ednite i na

Imenuvaweto, t.e. narekuvaweto na hendikepiranite ne e pred-

Onie tretite se celosno nejasni i konfuzni, duri i za samite

Slika vtora: Mra~niot Sreden vek, pokraj drugoto, e mra~en i

2. DISABILITY ODISSEY 2001

Za qubitelite na nau~nata fantastika postoi eden kulten film

denes go stavime vo edna godina homo sapiensot se pojavil na 31 de-

ODISEJA NA HENDIKEPOT 2001

Vo svetot postojat samo dve sili

3. SPOREDBA NA ZAKONITE PROTIV

Na nacionalno nivo, vo poslednive nekolku decenii vo mnogu

^esto, doma{nite organizacii protiv hendikep `estoko se borat

Golema raznolikost vo zakonskite modeli - razli~ni pristapi

Zakonite protiv diskriminacijata ne se edinstveniot pat kon

Francija, Finska, [panija i Luksemburg vo svoite krivi~ni

po osnov na vrabotuvawe i diskriminacija vo pogled na stoki i uslugi

Vo odreden broj zemji postojat ustavni odredbi protiv diskrimi-

na licata so hendikep. Na poleto na vrabotuvaweto, mnogu dr`avi

Klauzata "posebno no ednakvo" od slu~ajot Plesi be{e otfrlena vo

tu`itelite go iznesoa nivniot slu~aj pred Vrhovniot sud na Britanska

Tretiot pristap opfa}a donesuvawe na gra|anski zakoni protiv

zakoni protiv diskriminacija na hendikepot se slednive: Avstralija,

cija pri vrabotuvawe, pri obezbeduvawe na stoki, objekti (sredstva)

vrabotuvaweto vo javniot sektor. Kako {to poka`a kratkiot kompa-

4. Zakoni za socijalna za{tita

Kone~no, nekoi zemji odbrale pristapot kon pra{aweto za zabra-

dogovori, individualnite dogovori ili unilateralnite odluki }e

smee da vr{i diskriminacija protiv "... na drug na~in kvalifiku-

4. BE[E EDNA[ VO AMERIKA ...

okolu limitiranite sretstva od javnite pari. Povrzani okolu

Vo imeto na Zakonot - vreme e za akcija!

gra|anski prava od 1964 godina gi postavi osnovite za suzbivawe

so hendikep. So nego zapo~na "brakot" pome|u federalnite zakoni i

lu|eto so razli~en vid na hendikep, {to pridonese za pogolemo raz-