Prekustrujna za{tita

Prekustrujnata za{tita e za{tita koja prorabotuva toga{ koga

strujata niz {titeniot element }e dobie pogolema vrednost od prethodno
defini-ranata vrednost na prorabotuvawe na samata za{tita. Naj~esti
gre{ki koi mo`at koi dovedat do pojavuvawe na zgolemeni strui se
kusite vrski i preoptovaruvawata.
Osnovna golemina e strujata na prorabotuvawe Ipr koja {to
pretstavuva minimalna struja pri koja releto }e ja izvr{i svojata
funkcija. Za sekoja struja pogolema od Ipr releto }e proraboti.

I pr = k pr ⋅ I n
(1)

kpr = (1,2 ÷ 1,4) (2)

kade {to:

kpr - koeficient na prorabotuvawe,

Ipr - struja na prorabotuvawe,
I - nominalna struja.

Druga bitna karakteristika na releto e strujata na otpu{tawe Iotp koja

pretstavuva maksimalna golemina na strujata pri koja {to
releto }e se vrati vo svojata prvobitna polo`ba.
Rabotni relei - vo normalna polo`ba kontaktot e isklu~en.
Mirni relei - koga }e proraboti releto, kontaktot se isklu~uva.

I otp
K otp =
I pr
(3)
kade {to:
Kotp - koeficient na otpu{tawe,
Iotp - struja na otpu{tawe.

Koeficientot na otpu{tawe prestavuva glavna karakteristika na kvalite-

tot na samoto rele.

Kotp = 0,8 ÷ 1 za sekundarni relei.

(4)
Kotp > 0,2 za primarni relei.
Preku koeficientot na otpu{tawe mo`e da se sogleda rabotnata sostojba
na releto. Ako se dobijat pomali vrednost za koeficientot na otpu{tawe
od 0,8 odnosno od 0,2 toga{ releto nemo`e da se poprava.
Razlikuvame dva vida na prekustrujna za{tita:

1. Nezavisna prekustrujna za{tita kaj koja strujata na prorabotuvawe

ne
zavisi od vremeto.
2. Zavisna prekustrujna za{tita kaj koja vremeto direktno zavisi od
stru-
jata.

1. Nezavisna prekustrujna za{tita

Nezavisnata prekustrujna za{tita se karakterizira so slednata
strujno vremenska karakteristika.
t

oblast (zona) na
prorabotuvawe

Δt
tpr
oblast (zona) na
blokirawe Ik
Ipr
Sl.8) Strujno-vremenska karakteristika na nezavisna prekustrujna za{tita

Nie }e se pridr`uvame za srednata linija, no ako sakame da ja

stepenu-vame za{titata odnosno da stavime i druga za{tita mora da
vodime smetka za debelinata na opsegot.

Δt
t2 t1
~

Δt - e vreme na prorabotuvawe me|u dve relei i se vika stepen na

selektiv-nost. Vrednosta na Δt zavisi od vidot na koristenite relei i
obi~no za realni mre`i se dvi`i me|u (0,3 - 0,5), no ima и
vrednostи i me|u (0,6 -0,7) sec.
Postignuvaweto na selektivnosta na odredena mre`a e prika`ano
na slednata slika.
 Δt

t5 = t4 + Δt
t 4 = t 3 + Δt t3 = t2 + Δt t 2 = t 1 + Δt
t1 = tmin
~
Sl.9) Postignuvawe na selektivnost na odredena mre`a

tmin e maksimalna brzina {to mo`e da ja ima releto, a zavisi od toa

kakov ured {titime. Sekoja za{tita od delnicata koja se nao|a blisku do
generato- rot ima pove}e rezervi. Sekoja sledna za{tita e rezerva na
osnovnata. Na slednata slika }e bide prika`an dijagramot na
minimalnoto vreme na isklu-~uvawe.

tiskl.

t5 t4
~

Ik

Imax

x (km)

Sl. 10) Dijagram na minimalno vreme na isklu~uvawe

Prednosti na ovoj tip na za{tita: ednostavna za{tita so eftina cena

na ~inewe i kako takva mo`e da se koristi za za{tita na site elementi od
sistemot, bilo kako osnovna ili kako rezervna.
Nedostatoci na ovoj tip na za{tita:
• ne se odlikuva so golema preciznost;
• najdolgi vremiwa na isklu~uvawe ima при исклување на елементите
каде што се јавуваат najgolemi strui na kusi vrski (golemite strui na
k.v. gi isklu~uva posledni);
 • nemo`nost za otkrivawe na mestoto na gre{ka (pri gre{ka
prorabotuvaat site relei);
• ne e ovozmo`en zapis na mernite veli~ini osven signalizacijata.

1.1 Nezavisna prekustrujna za{tita – strujna

otse~ka

Problemot na dolgo traewe na vremeto na gre{ka se re{ava so

strujna otse~ka koja e kombinacija na brza i spora nezavisna za{tita.

tmin

Ik

Ikmax

Ikmin
Iref

Sl.11) Dijagram na strujna otse~ka

I > Iref => t = tmin

Ako
(5)
I < Iref => t = t4

Ovde }e ima dva re`imi na kusa vrska pri Ikmax i Ikmin pri {to se narekuva
strujna otse~ka poradi otse~enoto prekinuvawe na strujata do mestoto
na gre{ka.
 _ +
IR IS IT t

vremensko
rele

Sl. 13) Nezavisna prekustrujna za{tita bez strujna otse~ka

t
vremensko
rele

+
IS IT
_ IR IR IS IT

I < Iref I > Iref

Sl. 14) Nezavisna prekustrujna za{tita so strujna otse~ka

 Tuka kako eden od nedostatocite e nemo`nosta za postignuvawe
na selek-tivnost vo jamkasta mre`a. Ovde bi imale haos vo
isklu~uvaweto, a toa bi mo`elo da se re{i so pomo{ na relei na snaga
koi ja merat nasokata na sna-gata. Ako nasokata na releto i nasokata
na snagata se poklopuvaat toa }e reagira, a ako ne se poklopuvaat
toa }e blokira.

SKB SKB

Sl. 15. a) Sl. 15. b)

Na sl. 15) pod a) e prika`ano deka releto }e proraboti (reagira) od

sobirnicata kon vodot (priroden smer), dodeka na sl. 15) pod b) releto
nema da raboti (}e blokira). Za da proraboti releto na sl. 15) pod b)
treba smerot na snagata i smerot na releto da se poklopuvaat.
Usmeruvaweto sekoga{a se vr{i od sobirnicata prema vodot.
Nemora sekoe rele da se usmeruva bidej}i toa e skapa investicija.
Pri paren broj na delnici (pr. nd = 4) i brojot na usmereni relei e
paren (NUR = 4) t.e nd = NUR, dodeka pri neparen broj na delnici NUR = nd -1.

t5 t4 t3 t2 t1 k.v

~ t1 t2
~
t3
t4 t5
t5

Sl. 16) Mre`a so pove}e delnici i usmereni relei

Od slikata se gleda deka na delnicata 3 (sredinata pri nd-neparno) nema

potreba od usmereno rele, odnosno potrebno e i dvete strani da
isklu~at, no od dvete strani na delnicata 3 ima usmereni relei.

Prednosti na ovoj vid za{tita: ednostavan i eftina, pogodna za site

tipovi na elementi kako osnovna i rezervna, pri stepenuvawe postoi
rezervirawe (ako ne isklu~at prvite }e isklu~at vtorite relei).
 Nedostatoci na ovoj vid za{tita: ne e precizna, vremeto na
isklu~uvawe na elementite koi se poblisku do generatorot e pogolemo,
te{ko mo`e da se postigne selektivnost vo zamkasti mre`i, ovaa za{tita
ne obezbeduva otkri-vawe na to~noto mesto na gre{ka (bitno za
vodovite).
Ovie za{titi se koristat za radijalni mre`i.

3.2 Zavisna prekustrujna za{tita (inverzna

za{tita)
Karakteristi~no za ovaa za{tita e toa {to ima zavisnost me|u
vremeto na isklu~uvawe i strujata na kusa vrska.

t opseg
tPR

t1
t2

I
IPR I1 I2

Sl. 17) Strujno-vremenska karakteristika

Ovaa karakteristika spored IEC normite se definira so sledniot izraz:

k
ti =
I α
( ) −1
In
(13)

k
ti =
G α
( ) −1
GB
(14)

relacijata (14) va`i samo ako e ispolnet usovot G > GB.

kade {to:
 ti – vreme na isklu~uvawe,
k, α – koeficinti,
G,GB – nominalni vrednosti na mernite veli~ini.

Vo zavisnost od toa kolku vremeto na prorabotuvawe zavisi od

vredno- sta na strujata razlikuvame:

a.) Normalno zavisna karakteristika (α = 0,02; k = 0,14)

b.) Mnogu zavisna karakteristika (α = 1; k = 13,5)
c.) Ekstremno zavisna karakterisika (α = 2; k = 80)

Ovie karakteristiki }e bidat prika`ani na slednata slika 18).

t
a.) b.) c.)

Sl. 18) Strujno-vremenski karakteristiki opi{ani pod a.), b.) i c.)

Pokraj toa koristime i kombinirana karakteristika koja se sostoi od zavis-

no i nezavisno rele:
t

zavisno rele

nezavisno rele
t1

tmin
IPR Ik
 Sl. 19) kombinirana karakteristika

Karakteristikata 18.) pod a.) nema primena vo Makedonija,

karakteris-tikata 18.) pod b.) se primenuva vo Makedonija za {titewe na
vodovite bidej}i strujata na kusa vrska opa|a drasti~no, karakteristikata
18.) pod c.) e karakteristika na osiguruva~ i se koristi vo mre`ata kade
{to ima potro-{uva~i koi povlekuvaat golemi strui i karakteristikata 19.)
e primenliva kaj za{titata na motirite od preopteretuvawe i struja na
kusa vrska.
Negativnosti na ovoj vid za{tita:

1 2

1 2
2 Δt 1

Sl. 20) Karakteristiki od koi se gleda nepogodnosta na ovoj vid za{tita

Potrebno e Δt da se odr`uva konstantno, no poradi razliki vo koeficientot

na transformacija na SMT mo`no e k-ta 2 da bide pogolema od k-ta 1 i
nema da bide postignata selektivnost na za{tita. Isto taka ovoj vid na
za{tita nemo`e da go otkrie mestoto na gre{ka.
Prednosti kaj ovoj vid na za{tita: polesno re{avawe na jamkasti
mre`i, obi~no se koristi vo niskonaponski mre`i.
Selektivnosta se postignuva na sledniot na~in:

t
t3 na mestotot na
gre{ka vremeto na
isklu~uvawe e
najmalo

t2

t1
I
Sl. 21) Postignuvawe selektivnost vo niskonaponska distributivna mre`a
 RELEI NA MO]NOST

Zada~ata na naso~enite relei e da dejstvuvaat koga kontroliranata

mo}nost ja promeni nasokata (ili ima odredna fazna polo`ba), dodeka
releite na mo}nost treba da dejstvuvaat koga mo}nosta ja premine
nagodenata vrednost.
Elektromehani~kite konstrukcii na naso~enite relei imaat pogonski
sistem koj razviva pogonski moment zavisen od mo}nosta, a koj vo
op{ta forma mo`e da se izrazi so ravenkata:

M r = k u r ir cos( ϕ r + α ) − M m
kade e:
Mr –rezultanten moment koj dejstvuva na podvi`niot sistem na
releto
ur,ir – sekundarni napon i struja na koi e priklu~eno releto
ϕ r – fazen agol pome|u naponot i strujata na koi e priklu~eno
releto
k – konstanta odredena so konstrukcijata na releto.

Od ravenstvoto se gleda deka proizvedeniot moment mo`e da bide

pozitiven, ednakov na nula ili negativen, vo zavisnost od toa kakov e
agolot ϕ r+α. Za da releto proraboti, potrebno e da razvieniot
elektromagneten moment bide pogolem od protivmomentot na
pru`inata i trieweto Mm t.e.

k u r ir cos( ϕ r + α ) ≥ M m
So proizvodot urir=Sr e pretstavena prividnata mo}nosta (VA) pri koja
releto prorabotuva. Ovaa mo}nost, spored toa, iznesuva:

Mm
S pr =
k cos( ϕ r + α )

Mo}nosta na prorabotuvawe e minimalna koga agolot ϕ r pome|u

naponot i strujata priklu~eni na releto e ednakov na vnatre{niot agol na
°
releto α, t.e. koga e ϕ +α=0 . Vo toj slu~aj releto e maksimalno
osetlivo, bidej}i za da proraboti mu treba minimalna mo}nost.
Za da se postigne {to e mo`no pogolema osetlivost kaj odreden vid na
defekt, potrebno e agolot ϕ r i vnatre{niot agol α da bidat prilagodeni kon
agolot ϕ pome|u naponot i strujata kaj takov vid na defekt i da
mehani~kiot protivmoment na pru`inata i trieweto bide minimalen.
Potrebnoto fazno prilagoduvawe kon prilikite na defektot mo`e da se
postigne so prilagoduvawe na agolot na releto α i so pomo{ na
dopolnitelni vrski kaj koi agolot ϕ r se razlikuva od agolot ϕ pome|u
strujata i naponot na {titeniot objekt. Vo toj slu~aj agolot ϕ r mo`e da se
izrazi kako:

ϕr = ϕ + β
kade β e dopolnitelno stvoren agol pome|u strujata i naponot priklu~eni
na releto. Toj se dobiva so priklu~uvawe na strujniot krug na releto na
strujata na edna faza, a na naponskiot krug na nekoj drug fazen ili liniski
° ° °
napon. Na sl.5.32 se prika`ani slu~ai za β = 0 , –30 , –90 . Pozitivnata
vrednost na agolot odgovara na zaostanuvaweto na strujata zad
naponot, a negativnata na prethodeweto na strujata pred naponot.

Sl. 5.32 Postignuvawe na dopolnitelno fazno pomestuvawe pome|u ir, i ur

So izbor na pogoden dopolnitelen agol β i soodveten vnatre{en agol

na releto α mo`e da se postigne maksimalna osetlivost kaj posakuvaniot
agol ϕ . Naj~esti slu~ai se:
β+α= 0° — vatmetarski ili cosϕ (P) relei
β+α= 90° — varmetarski ili sinϕ (Q) relei
β+α= 30°– 80° — naso~eni (S) relei
°
β+α= 180 — relei na povratna mo}nost.
Prviot tip na relei se primenuva za kontrola na aktivna mo}nost, vtoriot
tip za kontrola na reaktivna mo}nost, dodeka tretiot se primenuva kaj
relei koi dejstvuvaat pri kusi vrski vo mre`ite, a ~etvrtiot kaj za{titi koi
treba da dejstvuvaat ako mo}nosta (aktivna) te~e vo sprotivna nasoka
od normalnata.
 Vo odnos na konstruktivnata izvedba na merniot sistem,
naso~enite relei se delat na: indukcioni, elektrodinami~ki,
ramnote`ni (balansni) i stati~ki relei.

P IR IS IT t

vremensko
rele

Sl. Prekustrujna za{tita so rele na snaga

Releto na snaga go blokira reagiraweto na drugite relei ako i toa samoto

e blokirano, istite mo`at da bidat izvedeni kako indukcioni ili ramnote`ni
relei.
Kaj ramnote`nite (balansni ) relei pogonskiot sistem sozdava
moment koj e zavisen od snagata, a taa zavisnost e pretstavena so
slednata relacija:

M R = k ⋅ U l ⋅ I R ⋅ cos(ϕ R + α ) > M meh (15)

kade {to:
MR – moment na releto,
α – konstruktivna karakteristika,
φR – agol me|u strujata i naponot koi pominuvaat niz releto.
Od relacijata (15) se zabele`uva deka MR > 0, MR = 0, MR < 0 vo
zavisnost od (φR + α) . Snagata na releto e prika`ana so sledniot izraz:

SR = U R ⋅ IR
(16)

Snagata pri koja releto }e proraboti e prika`ano so sledniot izraz:

M meh
S PR =
k ⋅ cos(ϕ R + α )
(17)

Za da M → max treba cos(ϕ R + α ) = 1 , od kade {to sledi φR = - α , a toa

pretstavuva uslov za maksimalna osetlivost.

Mrtva zona na releto. Ako U < UPR nema da proraboti releto, a ako
gre{kata bide dovolno oddale~ena od vodot toa }e proraboti. Mrtva
zona e prostor kade {to mo`e da nastane gre{ka koja za{titata ne ja
gleda kako gre{ka i nema da proraboti (odnosno mrtvata zona
pretstavuva opseg vo koj iako relejnata za{tita e pravilno
dimenzionirana, ako se pojavi gre{ka taa nema da proraboti).Treba da
se izbere mestoto kade se stava NMT i releto. Za ednopolni i dvopolni
kusi vrski dovolno e da se zeme naponot od zdravite fazi (β = 90), dodeka
za tropolnite kusi vrski problemot so mrtvata zona go re{avame na drug
na~in. Se vr{i memorirawe na i pred kusata vrska. Za da go
obezbedime toj napon ja koristime {emata taka {to sopstvenata
frekfencija na koloto bide 50 Hz.
napon koj e dovolen za
Ur da releto proraboti

C S

pojava na kratok spoj

U{te podobro re{enie:

Ur

X
C L S

kade {to:
 S – naponska namotka na usmerenoto rele,
X – taster koj se vklu~uva vo momentot na pojava na k.v. i
prividno
go zgolemuva naponot.

Karakteristiki na naso~enite relei

Osnovni parametri koi gi karakteriziraat naso~enite relei se:

• karakteristi~en agol α (vnatre{en agol) na releto, kako agol pome|
u mernite golemini koi go napojuvaat releto, karakteristi~en za
dejstvuvaweto na releto. Kaj elektromehani~kite relei, kako {to
be{e prika`ano, toa e agolot na maksimalnata osetlivost na releto
° ° ° ° °
(α = 0 , 45 , 60 , 90 , 180 )
• agol na vrskata β, kako agol pome|u naponot koj odgovara na
strujata priklu~ena na releto i naponot na koj e vistinski
° °
priklu~eno releto (naj~esto 0 ili 90 )
• agolna gre{ka, kako gre{ka pome|u deklariranite i vistinski
izmerenite vrednosti
• osetlivost: minimalna vrednost na edna vlezna golemina pri koja
releto dejstvuva, a koga druga golemina ja ima svojata referentna
vrednost
• efektivna vrednost na vleznite merni golemini: obi~no 5 ili 1 A i
100 / 3 ili 100 V, vo posebni slu~ai i drugi vrednosti.

Naso~enite relei imaat dve osnovni karakteristiki:

• rabotna karakteristika i
• vremenska karakteristika
Rabotnata karakteristika na naso~enite relei se dava spored
predlogot na IEC standardite vo P–jQ dijagramot spored sl.5.38 na koja
° °
se prika`ani rabotnite karakteristiki za rele so α=0 i so α=45 . So polna
linija dadena e teoretskata karakteristika i granicata na dozvolenata
neto~nost pri nominalen napon. So isprekinata linija e dadena granicata
na neto~nost kaj napon pomal od nominalniot, so isprekinata linija–
to~ka granicata na neto~nost kaj u{te pomal napon. Od dijagramot se
gleda i minimalnata mo}nost na prorabotuvawe pri agol ednakov na
vnatre{niot agol na releto. Releto na sl.5.38a) e maksimalno osetlivo na
aktivna mo}nost i ne dejstvuva pri ~ista reaktivna mo}nost, dodeka
releto na sl.5.38b) e maksimalno osetlivo na induktivno optovaruvawe
°
pri agol ϕ =45 . Za agli razli~ni od vnatre{niot agol na releto potrebna e
pogolema mo}nost od mo}nosta na maksimalna osetlivost. Vo
podra~jeto desno od granicata na dozvolenata neto~nost releto
sekoga{ dejstvuva, a vo podra~jeto levo nikoga{ ne dejstvuva. Vo
zonata ograni~ena so granicite na neto~nost releto mo`e da dejstvuva i
da ne dejstvuva.
 Sl. 5.38 Rabotna karakteristika na naso~eno rele

Kako {to se gleda, teoretskata rabotna karakteristika e dadena so

pravecot nalegnat na pravecot koj so realnata oska zafa}a agol α,
°
odnosno agol α+90 so imaginarnata oska.
Vistinskite karakteristiki mo`at da se razlikuvaat od idealnite za
dozvolena gre{ka pri deklariran agol α. Kaj drugi agli gre{kata mo`e
pomalku ili pove}e da otstapuva. Proizveduva~ite se dol`ni da ja dadat
vistinskata rabotna karakteristika so iscrtanite tolerancii. Na sl.5.39
°
prika`ana e takva karakteristika za P rele (α = 0 ).
 Sl. 5.39 Rabotna karakteristika na rele na aktivna mo}nost

Rabotnite karakteristiki porano ja prika`uvale zavisnosta na

rabotnata struja od naponot ili na naponot na prorabotuvawe od
strujata pri konstantno fazno pomestuvawe pome|u naponot i
strujata, spored sl.5.40.

Sl. 5.40 Rabotna karakteristika na naso~eno rele

prika`ana kako Ipr = f(U) za ϕ =const.

Rabotnite karakteristiki na naso~enite relei se pretstvuvaat isto

taka i vo polaren koordinaten sistem. Na sl. 5.41 prika`ana e rabotnata
 °
karakteristika na naso~eno rele so α = –30 . Bidej}i kaj ovie relei ne e
bitna mo}nosta tuku faznata polo`ba na strujata vo odnos na nekoj
referenten napon, referentniot fazor na vleznata golemina e polo`en na
realnata oska. Teoretskata karakteristika vo ovoj slu~aj e dadena so
pravecot nalegnat na pravecot navalen kon realnata oska za agol α.
Dadeni se dozvolenite neto~nosti pri nominalna vrednost na
referentnata golemina (polna linija), odnosno pri pomal iznos na
naponot (isprekinata kriva). Kru`nicite go poka`uvaat iznosot na
referentnata golemina (obi~no toa e naponot). Desno od rabotnata
karakteristika so dozvolenata granica na neto~nost releto
sekoga{ dejstvuva. Levo od nea releto ne dejstvuva nikoga{. Vo zonata
na dozvolena neto~nost releto mo`e da dejstvuva i da ne dejstvuva.

Sl. 5.41 Rabotna karakteristika na naso~eno rele

Rabotnite karakteristiki mo`at da se prika`at i vo pravoagolen

koordinaten sistem spored sl.5.42 za razli~ni agli ϕ .
Zatoa {to kaj naso~enite relei koi dejstvuvaat pri kusi vrski va`na e
osetlivosta pri smalen napon, na ordinatata se pretstavuva naponot na
prorabotuvawe Upr, a na apcisata strujata. Kaj releite koi treba da
dejstvuvaat pri mali kapacitivni strui interesna e minimalnata struja na
prorabotuvawe taka da taa mo`e da se prika`e na ordinatata kako
funkcija od naponot.
 Sl. 5.42 Rabotni karakteristiki na naso~eni relei

Vremenskite karakteristiki mo`at da bidat zavisni i nezavisni od

mo}nosta. Na sl.5.43 prika`ana e vremenska karakteristika na rele so
nominalna mo}nost G nagodeno na teoretska vrednost na
prorabotuvawe A. Tekot na krivata naj~esto e daden so krivata:

k
t= α
G 
  − 1
 Gb 
kade e:
Gb – bazna (nominalna) vrednost na mo}nosta
G – vistinska vrednost na mo}nosta
K,α – koeficienti koi davaat razli~en stepen na zavisnost na
vremeto na dejstvuvawe od iznosot na G.

Jasno e deka izrazot va`i samo za vrednosti na G pogolemi od Gb. Vo

sprotiven slu~aj releto ne dejstvuva.

Sl. 5.43 Zavisna vremenska karakteristika na naso~eno rele

Na sl.5.44 prika`ana e nezavisna vremenska karakteristika na naso~eno
rele. Vremeto na dejstvuvawe odredeno e so nagoduvawe na
vremenskiot ~len i dozvolenite granici na neto~nost.

Sl. 5.44 Nezavisna vremenska karakteristika na naso~eno rele

Naso~enite relei, za razlika od releite na mo}nost kaj koi vo pogolemiot

broj slu~ai e po`elno izvesno vremensko zategawe na dejstvuvaweto,
treba da dejstvuvaat {to e mo`no pobrzo. Poradi toa vremeto na
dejstvuvawe se dava vo ms ili se prika`uva so vremenski karakteristiki
kako na sl.5.45.

Sl. 5.45 Vremenski karakteristiki na naso~eni relei

 3.4 Strujni merni transformatori (SMT)

Strujni merni transformatori se elementi od postrojkite koi ja

sveduvaat strujata od primar na sekundar na 1 ili 5 A. Pri merewe nema
problem so to~nosta bidej}i opsegot e (0,1 ÷ 1)ĒIn. Tie mo`at da
rabotat pri strui koi se 10 ÷ 50 pati pogolemi od nominalnite. SMT treba
da rabotat vo re`im na kusa vrska i toj ne smee nikako da ostane
otvoren (re`im na prazen od).
R1 X1 R2 X2
I1 I2
Io
N1 N2 Xp
U1 Ro Xo
Rp

Sl. 26.) Struen meren transformator so zatvoreno jadro

I1 N 2
Pi = =
I 2 N1
(20)

Sekundarnata struja I2 = 5 A ili 1 A, a toa zavisi od optovaruvaweto na

sekun-darnata strana na transformatorot. Poradi postoeweto na Io se
javuva gre{ka ΔI i f = (ΔI/ I)·100 koja pretstavuva strujna gre{ka vo %,
pri {to se definira klasa na to~nost na SMT k.t. (0,1; 0,2; 0,5; 1,0; 3,0;
5,0).
So δ (min.) se ozna~uva agolna gre{ka koj iznesuva (5'; 10'; 30'; 60'),
dodeka za klasa na to~nost 3 i 5 ne se definiraat ovie gre{ki.

I’2

nI’2
Δi

I’n2

nIn1
I1
In1 2In1
Sl. 27.) Zavisna karakteristika me|u primarnata i sekundarnata struja
 nI n1 − I 2'
Oznakata n pri koe gre{kata na SMT iznesuva Δi = =10% se vika
nI n1
prekustruen broj na SMT, toj e pove}ekratnik na primarnata struja pri
koj gre{kata na SMTe 10%.
Za prekustrujna za{tita n = 5 no kaj diferencijalnata za{tita n > 15, a
isto i za distantnata za{tita bidej}i se insistira na pogolema to~nost, pri
{to treba da se vodi smetka deka n zavisi od optovaruvaweto na SMT.

Sx + Sn Z + Zm
n = nn ⋅ = no ⋅ v
Sx + S p Zv + Zm
(21)

S1 ⋅ n1 = S 2 ⋅ n 2 ⇒
S1
n2 = ⋅ n1
S2
(22)

kade {to:
Sp – mo}nost na realnoto optovaruvawe,
Sn – nominalna snaga na strujniot transformator,
Sx – sopstvena potro{uva~ka na SMT.

Impedansite na vodovite dopolnitelno go zgolemuvaat optovaruvaweto

na SMT, dokolku tie vodovi se podolgi se primenuva SMT 1A, no
problemot e {to releto ima pogolema osetlivost koga SMT e so 5 A.
So naredniot izraz e pretstavena slo`ena gre{ka na SMT:

1
100 1
I 1 To ∫0
ϕ= ( P1 ⋅ i 2 − i1 ) 2 dt (%)

(23)

Standardni vrednosti za slo`enata gre{ka φ = 10; 5; 15; 20; 30. Spored IEC
standardi sledi:

10P 30 pri 30·In slo`enata gre{ka φ <= 30%

5P 15
5P 10
kade {to:
P - protection.
 3.5 Naponski merni transformatori NMT

- Induktivni naponski merni transformatori. Tie se naj~esto

koristi- nite NMT, imaat stabilna karakteristika i nemaat problemi vo
preodnite re`imi.
Z1 I1 I’1 I2 Z2
U U
Io
N1 N2
U1 Zo Zp
E1 E2

V V
Sl. 28) Induktiven NMT

ΔU – e razlika na naponot, pri {to koga se izrazuva vo procenti se

narekuva prenosna ili naponska gre{ka a δ agolna gre{ka na NMT.

U 2 ⋅ pu − U 1
∆U = ⋅ 100%
U1
(24)
Klasata na to~nost iznesuva k.t (0,1; 0,2; 0,5; 1; 3), primarniot napon se
dvi`i vo granici od U1 = (0,8 ÷ 1,2)·Un , sekundarniot napon iznesuva U2
=100V, faktorot na mo}nost cosφ = 0,8 , agolnata gre{ka δ (min.)
iznesuva (5'; 10'; 20'; 40').
- Kapacitivni naponski merni transformatori. Za da se namali
napon-skata i strujnata gre{ka kaj ovie transformatori se primenuva
kompenza- ciona prigu{nica L - spoj vo serija so primarnata namotka na
me|utransfor- matorot T.
U1

Uc1 T

Uc2 U'2 U2
Zp

Sl. 29) kapacitiven NMT

Kapacitivnite NMT se dosta problemati~ni vo preodnite re`imi bidej}i

osciliraat (L,C – kolo). Se gradat so sekundaren napon 100 V ili 100/ 3 ,
imaat i tercier so 100/3 koj se vrzuva vo triagolnik i pretstavuva filter za
nultata kompenzacija na naponot.
 4. Diferencijalna za{tita

Taa e edinstvena za{tita koja po svojot princip na rabota go ima

vgra-deno principot na selektivnost. Diferencijalnata za{tita raboti na
prin-cipot na sporeduvawe na dve merni veli~ini od obete strani na
{titeniot objekt i vrz osnova na taa sporedba soodvetno reagira
(odnosno go eliminira elementot na koj {to nastanala gre{ka). Kako
{titen objekti mo`ata da bidat: generatori, energetski transformatori,
sobirnici, a vo nekoi slu~evi i vodovite.

Ako gre{kata e vo {titeniot objekt releto reagira t.e prorabotuva, a ako

e nadvor od nego toa blokira t.e ne smee da proraboti releto.
Vtora prednost na ovaa za{tita e brzinata. Tuka ne e potrebno
stepenu-vawe za da se postigne selektivnost nego isklu~uvawe so
najgolema mo`na brzina (20÷40) ms. Mo`e da se koristat obi~ni strujni
relei koi }e gi nago-dime da prorabotat na odredena struja pomala od
nominalnata t.e (10 ÷ 40)·In bidej}i e potrebno da se javi razlika.

I1 I2
SMT SMT

i1 i2 i1 i2

Sl.30 a.) gre{ka vo {titeniot objekt b.) gre{ka nadvor od {titeniot objekt

Na sl. 30 pod a.) gre{kata se nao|a vo {titeniot objekt i vo toj slu~aj

za{titata t.e diferencijalnoto rele prorabotuva.
→ →
∆i = i1 − i 2 = i1 + i 2 > i pr
(25)

Na sl.30 pod b.) gre{kata se nao|a nadvor od {titeniot objekt i vo toj

slu~aj za{titata t.e diferencijalnoto rele nema da proraboti. Tuka i1 = i2
od kade {to sleduva:
 → →
∆i = i1 − i 2 = i1 − i 2 = 0
(26)

Ova e mo`no samo vo idealen slu~aj koga SMT bi bile idelni, no realno
ne mo`e da ima dva isti SMT, a i prekustrujniot broj ne mo`e da bide
idealen.
i2

n = 20

n = 15

n=5

i2
Ik
Sl.31) Karakteristiki na SMT

Diferencijalnoto rele ne mo`e da se postavi na sredina, {to zna~i

dvete relei }e imaat razli~ni optovaruvawa. Site ovie nedostatoci vlijaat
na protokot na diferencijalnata struja pri {to Δi = 0, no pra{awe e
kolkava e taa za da znaeme kako da ovozmo`ime da ne reagira
diferencijalnata za{tita. Za re{avawe na ovoj problem koristime
balansno rele. Ovoj tip na rele se koristi vo razli~ni za{titi.

ld
ls lp

+
Ns Nd
i1 - i2 = id is - stabilizira~ko
i1 + i2 = is
t5 Fd id - diferencijalno

Sl. 32) Za{tita so balansno rele

Za slu~aj na normalna polo`ba sledi sledniot izraz:

k ⋅ N ⋅ id2 − F p ⋅ l p = 0
(26)

Za da proraboti releto sledi:

Fs ⋅ l s < F p ⋅ l p + Fd ⋅ l d
(27)

k ⋅ N s ⋅ i s2 ⋅ l s − F p ⋅ l p < k d ⋅ N d ⋅ id2 ⋅ l d

So zemawe vo obzir na stabilizira~kata namotka }e se dobie:

C d ⋅ i d2 ≥ C p + C s ⋅ i s2
(28)

id

zona na
prorabotuvawe

Δi

zona na
ipr blokirawe

is

Sl. 33) Karakteristiki na diferencijalno rele

Cp Cs 2
id = + ⋅ is
Cd Cd
(29)

kade {to ks = Cs/Cd pretstavuva koeficient na stabilizacija.

Me|utoa denes balansni relei so mehani~ka stabilizacija se

pomalku se upotrebuvaat i se zamenuvaat so: balansni relei so
elektromagnetni sili, balansni relei so elektri~ni sili, balansni relei so
magnetni sili.
Vo diferencijalnata za{tita se vbrojuvaat i slednite dve za{titi:
- podol`na diferencijlna za{tita koja se koristi za za{tita na
generatori, del od vodovi i transformatori, a vo ova poglavje ke se
razgle-duva detalno za za{tita na transformatori.
- popre~na diferencijalna za{tita koja se koristi vo onie slu~aevi
koga imame paralelno povrzani elementi. Vo golemite elektrani postojat
golem broj na paralelno povrzani elementi, a karakteristi~no e
postavuvaweto na releita vo osmica.

4.1 Za{tita na vodovi so diferencijalna

za{tita

Sl. 34) za{tita na vod so diferencijalna za{tita

Vodot se {titi so stavawe na SMT na dvete negovi strani kako {to

e prika`ano na sl. 34). Od slikata se zabele`uva deka dvata strujni
transfor-matori se povrzani za {to e potreben dodaten vod, a isto taka
problem e i toa {to dokolku rastojanieto e golemo i releita treba da
imaat golema snaga za da gi pokrijat zagubite na vodovite bidej}i (ΔP ~
I2, a I = 5 A) poradi toa mo`e da se stavi SMT so sekundarna struja I2 = 0,1
A (skap SMT). Edna takva {ema e prika`ana na slednata slika 35).

D D S

R1 R2

Sl. 35)
kade {to:
D – diferencijalna namotka,
S – stabilizira~ka namotka,
R1 = R 2 = R

Bidej}i padot na naponot niz R1 i R2 e ist niz D ne te~e struja i releto ne

reagira, a dokolku kusata vrska e vo {titenata zona }e se javi
diferencijalna struja i toa }e reagira. Za da se izbegne reagiraweto na
golemi gre{ki nad-vor od {titeniot objekt se stava S – stabilizaciona
namotka, no ovaa za{tita e delotvorna od 5 do 15 km.
Nedostatoci: ovoj vid na za{tita nema rezerva, vrskite me|u releite se
ostvaruvaat so kabli koi treba da izdr`at ispiten napon od 2000 V.
Prednosti: Za{titata e mnogu selektivna, avtonomna (ne zavisi od
drugite za{titi), brza (za 30 ÷ 40 ms ja eliminira gre{kata).
Pri ovoj tip na za{tita mnogu e ~esta {emata so me|utransformator
koj e postaven so cel da nema prefrlawe na kusata vrska vrz kablite od
za{titata.

D D S

R1 MT R2

Sl. 36) Diferencijalna za{tita na vod so me|utransformator

Treba da napomeneme deka pri za{tita na trite fazi koristime eden

zaedni~ki me|utransformator.
[titeweto na dvostruki vodovi se izvr{uva so popre~na diferenci-
jalna za{tita, a isto taka i {titeweto na paralelni vodovi se izvr{uva so
popre~na diferencijalna za{tita, a pri toa postoi mo`nost edniot vod da
isklu~i a drugiot da raboti.
 4.2 Za{tita na energetski transformatori
Tie se liniski elementi t.e strujata vo normalen re`im od dvete
strani e ednakva i po vrednost i po agol. Sekoj transformator na dvete
strani ima razli~en napon i struja so nepromeneta mo}nost. Za da se
izvr{i za{tita potrebno e da se poznava {emata na povrzuvawe.

I1 I2
Yy6

Sl. 37)

Ako imame dvopolna kusa vrska kako {to e prika`ano na sl. 37) }e
prote~at strui niz sekundarot i releto }e proraboti na nadvore{na kusa
vrska, a toa ne e vo red. Poradi toa {emata }e se izvede na na~inot
prika`an na sl.38) kade {to releto nema da proraboti na nadvore{na
kusa vrska.

Sl. 38)

Prenosniot odnos (P = U1/U2) kaj transformatorite koj naj~esto e

nomi-nalen iznesuva:

P1 = I1/5 P2 = I2/5 , ili

(30)
P1 = I1/1 P2 = I2/1
Ako pretpostavime deka

U1 I 2 I I
P= = ⇒ 1 = 2 ⇒
U 2 I1 P1 P2

1 I2 P P
= = ⇒ 2 =P
P1 I 1 ⋅ P2 P2 P1
(31)

Pri izbor na SMT treba da bidat ispolneti slednite uslovi:

Sn
In =
3 ⋅U n

P1 = In / 5

P2 = P ⋅ P1
(32)

Kaj blok transformatorite koi obi~no se vo vrska Dy5 imame

problem so za{titata. Pri dvofazna kusa vrska za{tata reagira, no pri
ednofazna kusa vrska taa zatajuva. Poradi toa treba da vnimavame na
{emata na vrzuvawe taka {to SMT na strana na triagolnik }e gi
vrzuvame vo yvezda i obratno.

P1 P P2
I’R1 IR2
IS2
I’S1
IT2
I’T1
iR2
iS2
iT2

Sl. 39)

I R2 = I d
IS2 = a2Id
I T 2 = aI d
(33)
 I R2 I d
i R' 2 = =
P2 P2
IS2 a2Id
i '
S2 = =
P2 P2
I T 2 aI d
iT' 2 = =
P2 P2
(34)

Id
i R 2 = i R' 2 − iT' 2 = (1 − a)
P2
Id 2
i S 2 = i S' 2 − i R' 2 = (a − 1)
P2
Id
iT 2 = iT' 2 − i S' 2 = (a − a 2 )
P2
(35)

1 I R2 1 Id
I R' 1 = =
3 P 3 P
1 IS2 1 a2Id
I S' 1 = =
3 P 3 P
1 IT 2 1 aI d
I T' 1 = =
3 P 3 P
(36)

1 Id
I R1 = I R' 1 − I T' 1 = (1 − a )
3 P
1 Id 2
I S 1 = I S' 1 − I R' 1 = (a − 1)
3 P
1 Id
I T 1 = I T' 1 − I S' 1 = (a − a 2 )
3 P
(37)
 I R1 1 I d (1 − a )
i R1 = =
P1 3 P1 P
I S1 1 I d ( a 2 − 1)
iS1 = =
P1 3 P1 P
I T1 1 I d (a − a 2 )
iT 1 = =
P1 3 P1 P
(38)
Uslov za da ne proraboti releto:

i R1 = i R 2
iS1 = iS 2
iT 1 = iT 2
(39)

So izedna~uvawe na izrazite od relacijata (39) }e se dobie:

P2 = 3 ⋅ P1 ⋅ P
(40)

Sn
In =
3 ⋅U n
In
P1 =
5
P2 = 3 ⋅ P ⋅ P1
(41)

Ovaa {ema na sl. 39) }e funkcionira no so odredeni problemi koi se

sozdavaat od faktot {to strujata vo triagolnik e tri pati pogolema, i
poradi toa se te`i na levata strana da bide yvezda.

4.3 Diferencijalna za{tita so me|

utransformator

Me|utransformatorite se elementi koi {to slu`at za prilagoduvawe

na strujata na primarnata i sekundarnata strana na energetskite
transforma-tori. Tie imaat mali prenosni odnosi i snagi.
Me|utransformatorite koi se so prenosen odnos (5 : 5), (1 : 5) ili (5 :
1) slu`at za:
1. Da gi kompenziraat spregite na energetskite transformatori,
2. Da gi prilagodat prenosnite transfomatorski odnosi na ednata i
drugata strana na {titeniot transformator (da ja kompenziraat
goleminata na prenosnite transformatorski odnosi),
3. Da gi izedna~at vektorite na struite na ednata i drugata strana za
da mo`e vo releto da se sporeduvaat,
4. Galvansko oddeluvawe na releto od energetskiot transformator,
Ovie transformatori se konstruiraat kako monofazni. Spregata na me|u-
transformatorot treba da bide ista so spregata na osnovniot energetski
transformator.
 ETR

MT1 MT2

D.R

Sl. 40)

Izborot na me|utransformator se vr{i spored slednata tabela (1):

Sprega na Me|utransformator MTR

energetski primar (MTR1) sekundar (MTR2)
transformator
Yy0 Yd5 Yd5
Yy6 Yd5 Yd11
Yd5 Yd5 Yy0
Yd11 Yd11 Yy0
Dy5 Yy0 Yd7
Dy11 Yy0 Dy1
Dd0 Yy0 Yy0
Dd6 Yy0 Yy6

P Tabela 1.)
P1 P2
IR2
IR1 I’R1
IS2
IS1 I’S1
IT2
IT1 I’T1

Pm
iR1 i’R1 iR2

i’S1 iS2
iS1
i’T1 iT2
iT1

Sl. 41)
 i R1 = i Rm
i S 1 = i Sm
iT 1 = iTm
(42)

I R2
iR2 = = Id
P2
IS2 a2Id
iS 2 = =
P2 P2
I T 2 aI d
iT 2 = =
P2 P2
(43)

iR 2
'
i Rm =
Pm
iS 2
'
i Sm =
Pm
iT 2
'
iTm =
Pm
(44)

Id
i Rm = i Rm
'
− iTm
'
= (1 − a )
P2 ⋅ Pm
Id
i Sm = i Sm
'
− i Rm
'
= (a 2 − 1)
P2 ⋅ Pm
Id
iTm = iTm
'
− i Sm
'
= (a − a 2 )
P2 ⋅ Pm
(45)

1 I R2 1 Id
I R' 2 = =
3 P 3 P
1 IS2 1 a2Id
I S' 2 = =
3 P 3 P
1 IT 2 1 aI d
I T' 2 = =
3 P 3 P
(46)
 1 Id
I R1 = I R' 1 − I T' 1 = (1 − a )
3 P
1 I
I S 1 = I S' 1 − I R' 1 = (a 2 − 1) d
3 P
1 I
I T 1 = I T' 1 − I S' 1 = (a − a 2 ) d
3 P
(47)

I R1 1 I
i R1 = = (1 − a ) d
P1 3 P ⋅ P1
I 1 I
iS1 = S1 = (a 2 − 1) d
P1 3 P ⋅ P1
I T1 1 I
iT 1 = = (a − a 2 ) d
P1 3 P ⋅ P1
(48)

So zamenuvawe na izrazite od relaciite (45) i (48) vo izrazite od

relacijata (42) se dobiva:

Pm ⋅ P2 = 3P ⋅ P1 = >
3P ⋅ P1
= > Pm =
P2
(49)

Za P1 i P2 izbirame In/5 ili In/1 (A).

MTR

MTR
diferencijalna
za{tita

MTR

D.R

Sl. 42)
 Kaj trinamoten transformator za razlika od dvonamoten
transformator so tercier ima podednakvo optovaruvawe na site namotki,
a napojuvaweto mo`e da bide od dvete strani.

P1 P2
IR1 IR2
P13 IR3 I’R3 P23
A IS1 IS3 IS2
I’S3
IT1 IT3 IT2
I’T3

P3

B
iT3 iS3 iR3

MT MT
i’RN i’RM iR2
i’SN i’SM
iR1
i’TN i’TM
iS1 PN iTN iTM PM iS2
iT1 iT2
Sl. 43)

I R2 = I d
IS2 = a2Id
I T 2 = aI d
(50)

A A
I R1 = I R2 = Id
P12 P12
A a2 A
I S1 = IS2 = Id
P12 P12
A aA
I T1 = IT 2 = Id
P12 P12
(51)
Uslov za da ne prote~e struja niz releto e Σi = 0. Bukavata A od sl. 43) go
ozna~uva vlijanieto na mre`ata na primarnata strana.

I R1 A
i R1 = = Id
P1 P1 ⋅ P12
I S1 a2 A
iS1 = = Id
P1 P1 ⋅ P12
I T1 aA
iT 1 = = Id
P1 P1 ⋅ P12
(52)

PN ⋅ A
'
i RN = PN ⋅ i R1 = Id
P1 ⋅ P12
PN ⋅ A 2
'
i SN = PN ⋅ i S 1 = a Id
P1 ⋅ P12
PN ⋅ A
'
iTN = PN ⋅ iT 1 = aI d
P1 ⋅ P12
(53)

PN ⋅ A
i RN = i RN
'
− iTN
'
= I d (1 − a )
P1 ⋅ P12
PN ⋅ A
i SN = i SN
'
− i RN
'
= I d (a 2 − 1)
P1 ⋅ P12
PN ⋅ A
iTN = iTN
'
− i SN
'
= I d (a − a 2 )
P1 ⋅ P12
(54)

1 B B
I R' 3 = I R2 = Id
3 P23 3 ⋅ P23
1 B B
I S' 3 = IS2 = a2Id
3 P23 3 ⋅ P23
1 B B
I T' 3 = IT 2 = aI d
3 P23 3 ⋅ P23
(55)
 B
I R 3 = I R' 3 − I T' 3 = I d (1 − a )
3 ⋅ P23
B
I S 3 = I S' 3 − I R' 3 = I d (a 2 − 1) (56)
3 ⋅ P23
B
I T 3 = I T' 3 − I S' 3 = I d (a − a 2 )
3 ⋅ P23
 I R3 B
iR3 = = I d (1 − a )
P3 3 ⋅ P3 ⋅ P23
I S3 B
iS 3 = = I d (a 2 − 1)
P3 3 ⋅ P3 ⋅ P23
IT 3 B
iT 3 = = I d (a − a 2 )
P3 3 ⋅ P3 ⋅ P23
(57)

I R2 1
iR2 = = Id
P2 P2
IS2 a2
iS 2 = = Id
P2 P2
IT 2 a
iT 2 = = Id
P2 P2
(58)

PM
'
i RM = PM ⋅ i R 2 = Id
P2
PM 2
'
i SM = PM ⋅ i S 2 = a Id
P2
PM
'
iTM = PM ⋅ iT 2 = aI d
P2
(59)

PM
i RM = i RM
'
− iTM
'
= I d (1 − a)
P2
PM
i SM = i SM
'
− i RM
'
= I d (a 2 − 1)
P2
PM
iTM = iTM
'
− i SM
'
= I d (a − a 2 )
P2
(60)

Od uslovot za da ne prote~e struja niz releto sledi:

i RM = i RN + i R 3
(61)

So zamena na soodvetnite izrazi vo izrazot (61) i po negovoto

sreduvawe }e se dobie sledniot izraz (62) :
 PM P ⋅A 1 B
= N +
P2 P1 ⋅ P12 3 P3 ⋅ P23
(62)
Krajnite uslovi za dobivawe na prenosnite odnosi se A + B = 1 ako:

A = 1 => B = 0 (63)

A = 0 => B = 1 (64)

So zamena na izrazot (63) vo izrazot (62) se dobiva:

PM P ⋅1
= N +0=>
P2 P1 ⋅ P12
PM ⋅ P1 ⋅ P12
PN =
P2
(65)

So zamena na izrazot (64) vo izrazot (62) se dobiva:

PM 1 1
= 0+ =>
P2 3 P3 ⋅ P23
1 P2
PM =
3 P3 ⋅ P23
(66)

P12 = P13 ⋅ P23

(67)

So zamena na izrazite (67) i (66) vo izrazot (65) }e se dobie:

1 P1 ⋅ P13
PN =
3 P3
(68)

Sn
In =
3 ⋅U n
In
P1 =
5(1)
I
P2 = n
5(1)
I
P3 = n
5(1)
(69)
 5. Distantna za{tita

Ovaa za{tita se koristi kaj vodovite, kade {to znaeweto na to~nata

lokacija na mestoto na gre{ka e od osobeno zna~ewe za samite vodovi.
Taa raboti na princip na izmeruvawe na impedansata do mestoto kade
nastanala gre{kata. Ovaa za{tita imeto distanatna go dobila od faktot
{to vr{i izmeruvawe na rastojanito do mestoto na gre{ka. Ako imame
eden vod priklu-~en na nekoj izvor }e ni trebaat merni organi za
ednopolna, dvopolna i tropolna kusa vrska.

Sl. 44)

Za dobivawe na balansna pretstava sleduva:

Fp

lp

Nu Ni
lu li

Fu Fi

Sl. 45)
 M u = Fu ⋅ l u = C u ⋅ U 2
M i = Fi ⋅ l i = C i ⋅ I 2
M p = Fp ⋅ l p = C p
(70)

Mu + M p ≤ Mi
(71)

kade {to:
Cu - naponski koeficient,
Ci - struen koeficient,

So zamena na izrazite (70) vo izrazot (71) }e se dobie:

Cu ⋅ U 2 + C p ≤ Ci ⋅ I 2
(72)

Za postignuvawe na ramnote`na sostojba => Cp → 0, od kade {to

sleduva:

Cu ⋅ U 2 ≤ Ci ⋅ I 2 = >
U 2 Ci
≤ =k =>
I 2 Cu
z 2 ≤ k = > z ≤ k = k1
(73)

Izrazot z ≤ k1 e osnovna ravenka na distantno rele (impedansno).

R 2 + X 2 ≤ k12
(74)

Ravenkata (74) pretstavuva ravenka na krug od koj }e se odredat zonite

na pro-rabotuvawe na releto.
jx

zona na
blokirawe
zona na
prorabotuvawe

R
Sl. 46)
Za sekoja vrednost na z vo krugot (sl. 46) }e proraboti za{titata bidej}i
vrednosta na prorabotuvawe ne zavisi od agolot. Releto bi deluvalo i vo
slu~aj na gre{ka vo sprotivna nasoka od nasokata na {titeniot
dalnovod, pa poradi toa treba da se postavi usmeren ~len.

l1
III
(80 ÷ 90%)·l II

l2

Sl. 47)

Za da izvr{ime stepenuvawe treba da se vnimava na otporot na

gre{ka i poradi toa treba da se skrati ZAB za da ne reagira za{titata
nepotrebno. Isto taka ne treba da ni se poklopat stepenite na za{tita t1 =
(20 ÷ 30) ms, vtor stepen t2 = t1 + Δt, tret stepen t2 + Δt = t1 + 2Δt. Gre{kite vo
blizina na generatorot za{titata gi isklu~uva skoro momentalno, a
voedno ima i rezerva.
Kaj dvostrano napojuvawe pri dvoma{inski sistem sl. 48) naponite
line-arno opa|aat do mestoto na gre{ka, dodeka struite se konstantni
ako se isklu~i protekuvaweto vo popre~nite granki.

~ ~
Sl. 48)

Tuka pred distantnata za{tita se definira naponska za{tita kade preku

karakteristikata tisk = f(U) so merewe na naponot se opredeluva
impedansata, no poradi toa {to nekoga{ strmninata mo`e da bide kako
vo slu~aj na preop- tovaruvawe se zema vo predvid i strujata. Bidej}i ne
e dobar ovoj princip neka se zeme vo predvid sledniot princip:

U
t isk = k = k ⋅Z
I
Z = z0 ⋅ l = >
t isk = k1 ⋅ l
(75)

5.1 Impedansa na gre{ka

 Najgolem broj od gre{kite se ednofazni i so momentalen karakter, i
naj~esto tie se preku impedansa, a poretko preku metalni delovi t.e
poradi proboj na izolacijata. Kaj distantnata za{tita klu~no e
otkrivaweto na dol`inata na vodot do mestoto na gre{ka, so merewe na
impedansata. Padot na naponot po edinica dol`ina e prili~no konstanten
i e okolu 2,5 kV/m. Postojat pove}e empiriski formuli so koi mo`e da se
definira otporot na lakot koj se javuva poradi gre{kata {to nastanala.
Spored DIN normativite otporot na lakot e pretstaven preku sledniot
izraz:

2500
R = [Ω/km] (76)


dodeka spored Warinington preku sledniot izraz:

28700
R = [Ω/km] (77)
1, 4

Spored druga varijanta vo koja se opfateni i brzinata na veterot i dol`i-

nata na lakot, otporot na lakot e prika`an preku sledniot izraz:

50 ⋅ (U + 4,7 ⋅ ϑ ⋅ t )
R = [Ω] (78)
I

L
R = 1050 [Ω]
I
(79)

Site ovie izrazi davaat sli~ni vrednosti za otporot na lakot (0,5 ÷ 5) [Ω]
koi se samo pribli`ni bidej}i pojavata na lakot e od verojatna priroda i
~esto pati otporot e i mnogu pogolem od 5 Ω poradi na~inot na koj
nastanala gre{-kata, i se dvi`i od (15 ÷ 20) [Ω].
Otporite na gre{ka na stolbovite se dvi`at vo granicite od (20 ÷ 100)
[Ω].
X
Rl

Zk Zopt
Zmi

Sl. 49)
Kade {to:
Zmi – merena impedansa,
Zk – impedansa na gre{ka,
Zopt – impedansa na optovaruvawe,
Rl – otpor na gre{ka.
Pokraj problemot so otporot na gre{ka ima problem i so
optovaruva- weto, taka {to mo`e da se slu~i impedansata pri toa
optovaruvawe da vleze vo oblasta na prorabotuvawe (sl.49). Za da se
izbegne ova treba da definirame pravoagolna karakteristika koja e
prika`ana na slednata slika50).
X

B B′ ne reagira

Zk
Zpogon
φopt R
A A′

Sl. 50)

Dol`inata na dalekuvodot odnosno otporot e ozna~en so AB. Releto

treba da reagira samo ako se javi otpor pomal od AB i so agol me|u φk i
φopt (≈ 0) bidej}i cosφopt ≈ 1, no poradi preodniot otpor se zgolemuva otporot
na vodot do A′ B′ pa releto }e ragira vo ramkite na pravoagolnikot A A′ B
B′.

5.2 Karakteristiki na distantna za{tita

1. Prvata grupa na relei se od tipot Z = k = const. i se vikaat

impedansni relei. Zonata na prorabotuvawe na impedansnite relei e Z <
R.
X DV
s

Zk

-Zk
usmereno rele
s

Sl. 51)
Nedostatok e toa {to }e reagiraat na (- Zk) vo nasoka {to ne ja {titime pa
mora da se koristi i usmereno rele. Prednost e toa {to mo`e da se
dodade lokator na gre{ka, tie se ednostavni i eftini. Se koristat za SN
mre`i 35 KV bidej}i vo tie mre`i vlijanieto na lakot ne e tolku golemo.

2. Vtora grupa na relei koi se pretstaveni so slednata

karakteristika:

Z pr ⋅ cos(ϕ k − α ) = k = Z o
(80)

kade {to :
α – sopstven agol na releto,
ZB – zona na blokirawe,
Zpr – zona na prorabotuvawe.

α≠0 α = 0 =>
Z pr ⋅ cos ϕ k = Z o = const.

Sl. 52)

So promena na α se menuva nagibot na karakteristikata. Ova e

rezistantno rele koe meri aktiven otpor i so nego sekoga{ odi i
usmereno rele S-S.

Sl. 53)

Dokolku α = 900 => Zpr·sinφk = Xpr = const. Ova rele ne e osetlivo na Rc nego
na Xc i ima prednost kade {to imame golemi aktivni otpori ( dalnovodi so
kratki rastojanija).
 3. Tretata grupa na relei se pretstaveni so slednata karakteristika:

(1/ Zpr)·cos(φk – α) = k, (1/ Zpr) =Ypr

(81)

Ova rele vsu{nost meri admitansa i vo literaturata e poznato kako MNO-

rele, a negovata karakteristika e pretstavena na slednata slika:

sl. 54)

Ova rele e dobro bidej}i mo`e da opfati pogolema otpornost na gre{ka

Rc, isto taka za (- Zk) nema potreba od usmereno rele za blokirawe.
Dokolku α = 0 sleduva konduktansno rele koe e prika`ano na slednata
slika:

sl. 55)

Ova rele dava golema povr{ina za Rc, no negativnost e {to mo`e da

prora-boti od optovaruvawe i pri ni{awe na sistemot.
Dokolku α = 900 sleduva susceptantno rele koe e prika`ano na slednata
slika:
 Sl. 56)

Tuka nema potreba od usmereno rele, i e postabilno pri ni{awe na

sistemot.

4. Vo ovaa grupa spa|aat relei so elipti~na karakteristika koja e

mno-gu dobra za dolgi i silno optereteni vodovi. Taa karakteristika e
prika`ana na slednata slika:

Sl. 57)

5. Vo ovaa grupa spa|aat poligonalni relei koi mo`e idealno da gi

nagodime na toa {to sakame da {titime (stati~ki relei). Taa
karakteristika e prika`ana na slednata slika:

Sl. 58)
 5.3 Konstruktivni karakteristiki na distantno
rele

Edno distantno rele e sostaveno od slednite elementi:

1. Vozbuden organ – rele koe ja sledi rabotata na mre`ata i ako

nastanala gre{ka ispra}a informacija do ostanatite delovi od sklopot na
relei koi treba da proreagiraat. Voobi~aeno kako pobuden organ se
iskoristuvaat podimpedansno ili prekustrujno rele.
2. Usmeren organ – klasi~no usmereno rele koe slu`i da vostanovi dali
gre{kata e na stranata {to ja {titime.
3. Meren element (organ) – toj mo`e da bide eden ili posebno za sekoj
stepen, zaedno so vremenskoto rele. To~no meri kolkav e naponot ili
strujata i vrz osnova na rezultatot koj go sporeduva so zadadeniot }e
dade informacija dali da reagira ili da ne reagira releto.
4. Vremensko rele – slu`i za stepenuvawe na za{titata.
5. Izvr{en organ – go dava signalot za isklu~uvawe.

Voobi~aeno, usmerenite i mernite organi se zaedni~ki, a drugite organi

se zasebni so {to poeftinuva celoto rele.

V.O V.O V.O

U.O U.O U.O

M.O M.O M.O

T.O T.O T.O

I.O I.O I.O

O.
K

Sl. 59)

Kade {to:
V.O – vozbuden organ,
U.O – usmeren organ,
M.O – meren organ,
T.O – vremenski organ,
 I.O – izvr{en organ,
O.K – okinuva~.

5.4 Problemi kaj distantnata za{tita

- So ni{awe na sistemot mo`e da proraboti releto bez da ima

potreba.
- Ako vodovite se preoptovareni releto mo`e da isklu~i (posebno
ako vodovite se dolgi).
Distantnata za{tita za celo vreme go meri otporot na nadgleduvaniot
vod, a zgolemuvaweto na opteretuvaweto na vodot ima za posledica
namaluvawe na R i na X.
 U2
Z=
S
U2 ⋅P
R= 2
P + Q2
U 2 ⋅Q
Xm =
P2 + Q2
(82)

Kaj osobeno dolgite vodovi ako se preoptovareni mo`e da se slu~i

releto da isklu~i, vo takov slu~aj po`elno e otporot na prorabotuvawe
da bide {to pomal pa vektorot na pogonskata impedansa da ne vleze vo
zonata na deluvawe na za{titata.
U{te pote`ok e prviot slu~aj kade {to so ni{awe na sistemot mo`e da
proraboti releto nepotrebno.

UA UB
Z
M
~ ~
(mZ) (1-m)Z

Sl. 60)

Na slikata 60.) e prika`an dovma{inski sistem kade {to neka

pretpostavime deka │UA│ i │UB│se konstantni i deka se menuva samo
nivniot fazen agol, a vo to~kata M neka ima rele koja ja deli
impedansata Z na (mZ) i (1-m)Z.

UA∟δ

δ UB∟0

Sl. 61)

U A −UB
I=
Z
(83)

Kade {to I mo`e da varira me|u 0 < I < Ik.v.

 Imax

0o 180o 360o

Sl. 62)

Maksimalnata struja vo sistemot }e bide:

U A − U B 2U U
I max = = =
Z Z Z /2
(84)

Naponot vo bilo koja to~ka od sistemot }e bide:

U = U B + (1 − m) ⋅ Z ⋅ I
U = (1 − m) ⋅ U A + m ⋅ U B
(85)

Ako to~kata M e na sredinata od sl. 60) toga{ m = 0,5.

(1 − m)U A ∠δ + mU B
Zr =
U A ∠δ − U B
(86)

UA = UB
(87)

(1 − m)∠δ + m
Zr = ⋅Z , odnosno
∠δ − 1

1
Z r = (−m + )⋅Z
1− ∠ −δ
(88)

m=1, m=0
UA = UB UA = UB
m=0,25, m=0,75

m=0,5

0 180o 360o
Sl.63) Promena na naponot vo zavisnost od razli~ni to~ki od sistemot
 Zr 1 + cos δ + j sin δ 1 1 + cos δ
= −m + = ( − m) − j (89)
Z 2 j sin δ 2 2 sin δ

Zr 1 1 δ
= ( − m) − j ctg
2 2 2 2
(90)

Realniot del na ovaa ravenka e konstanta, a imaginarniot zavisi od δ.