1. Opredelitev pojma logistika!

Opredelitev je več. (Najpreprosteje bi lahko rekli, da je logistika proces premikanja stvari od ene
točke do druge in njihovo shranjevanje na poti). Logistika je pretok blaga od njegovega nastanka
do končnega potrošnika. Gre za prenos materialov, proizvodov, energije, ljudi in informacij v
prostoru in času.

2. Funkcija logistike v poslovnem sistemu!

Cilj podjetij je, da svoje blago ali storitve distribuirajo hitro, varno, po primerni ceni in načinu do
odjemalca. Na celotno poslovanje podjetja vplivajo stroški logističnih operacij – skladiščenje,
transport, pretovarjanje. Nekoordinirano izvajanje teh operacij povzroča višje stroške in daljše
časovne roke pretoka. Proizvodi in storitve so brez vrednosti, vse dokler se v določenem času ne
nahajajo na določenem kraju, kjer jih potrošniki lahko kupijo.

3. Podsistemi poslovne logistike!

1. Nabavna logistika - preskrba surovin, materiala in polizdelkov; začne se pri dobavitelju in
nadaljuje na prevozni poti v sprejemno skladišče ali neposredno v proizvodnjo;
Trije načini nabave materiala: 1. Posamezna nabava določenega materiala (P: ni skladiščenja,
C: zastoji v proizvodnji)
2. Nabava materiala na zalogo (P: zagotovljena zaloga
materiala, C: skladiščenje)
3. JIT (P: ni skladiščenja, dolgoročne pogodbe, C: odvisnost
podjetja od dobavitelja)

2. Notranja logistika - prične ko prispejo materiali k proizvajalcu, vključuj notranji transport,

skladiščenje in manipulacijo; vitka proizvodnja – je pristop, kjer s stalnimi izboljšavami
odkrivamo in odpravljamo izgube
3. Prodajna logistika/fizična distribucija - distribucija končnih izdelkov kupcem, vključuje
skladiščenje, zunanji transport, manipulativne operacije
4. Poprodajna logistika – vključuje servisne storitve (montaža, vzdrževanje, dostava rezervnih
delov… ) in razbremenilno logistiko (vračanje transportnih sredstev, reklamacije blaga,
varstvo okolja, reciklaža…), prav tako pa želi poprodajna logistika pridobiti povratne
informacije s katerimi se lahko izboljša

4. Tipi distribucijskih kanalov!

 Direktna dostava – oskrba odjemalca neposredno od proizvajalca (direkt iz tovarne)
 Proizvajalčevo skladišče – maloprodaja – proizvajalec skladišči izdelke v svojem
centralnem skladišču in jih od tam razvozijo do kupca (proizvajalec direktno iz skladišča)
 Maloprodajni distribucijski center – maloprodaja – v distribucijskih centrih so zbrani
izdelki različnih proizvajalcev, ki jih trgovec dostavi do svojih trgovin(trgovec ma drug
distribucijski center in notri vse izdelke ki jih potrebuje)
 Veleprodajna skladišča – maloprodaja – veletrgovci uporabljajo svoje distribucijske
centre in vozila (lidl, hofer)
 Prodajna skladišča – maloprodaja – skladiščne trgovine zbirajo naročila za manjše
trgovine (trgovine prodajajo manjših firmam – cash n carry)
 Agent – posrednik med proizvajalcem in trgovcem, osredotočeni na marketing
 Poštna naročila in kataloška prodaja – ni maloprodaje ampak direkt na dom
 Tovarna direktno na dom – izdelki po naročilu (ogledalo za v čoln, kovana ograja)
 Nakupovanje preko interneta – preko poštnih dostavljavcev, lahko tudi neposredno
(glasba na telefon, film iz računalnika,…)
 Od tovarne do tovarne – materialni, komponente in polizdelki (železne palice)
5. Kriteriji izbire ustreznega distribucijskega kanala!
Kriteriji so: učinkovitost (veliko naročil, pogostost dostave), odločitve o eksluzivni prodaji (izogib
konkurenci), konkurenčnost in kvaliteta (upoštevamo stroške in nivo storitve posameznega
kanala) in finančna moč podjetja (le finančno močno podjetje si lahko privošči lastno
distribucijsko strukturo, drugače pa uporaba posrednikov).

6. Kaj vse obsega poprodajna logistika?

Obsega servisne storitve in razbremenilno logistiko. Poudarek je na zadovoljstvu kupca, zato so
pomembne povratne informacije. Med poprodajne servisne storitve spada montaža, vzdrževanje
in dostava potrebnih rezervnih delov. Cilj logistike rezervnih delov je podpreti ponovni nakup
osnovnega izdelka, pridobit nove stranke na podlagi pozitivnih priporočil in doseči prihodek
neodvisno od osnovnih proizvodov. Med razbremenilno logistiko pa spada skrb za okolje,
vračanje pomožnih transportnih sredstev, reciklaža. Odlaganje in uničevanje odpadkov in prehod
na vračljivo embalažo.

7. Kaj veste o logističnih sistemih in med sistemih?

Logistični sistemi upravljamo na mikro in makro ravni.
 Makrologistika je logistika na določenih geografskih območjih. Makrologističen
pogled je usmerjen na pretok blaga, njegov transport in skladiščenje z vidika
narodnega gospodarstva kot celote, njegovih sestavnih delov in območij. Poudarek je
na logističnih centrih (distribucijski centri, pristanišča), ki pomenijo vozlišča.
Makrologistične sisteme organiziramo zaradi načrtnega obvladovanja blagovnih
tokov v gospodarstvu, ki se v svetu povečujejo, zaradi hitrega gospodarskega razvoja.
Prav tako pa je treba organizirati informacijske tokove in prometno infrastrukturo.
 Mikrologistika pa je logistika v poslovnih sistemih. Skrbi za organizacijo tokov
materiala pri poslovanju podjetja. Mikrologistični sistemi se povezujejo v
makrologistične sisteme.
Logistični medsistemi pa opisujejo tiste dele logistične funkcije, ki so usmerjeni k poslovnim
povezavam zunaj organizacije – podjetja, institucije, javna uprava. Pri pretoku blaga nastanejo
funkcionalni medsistemi. Prototip funkcionalnega medsistema je logistični kanal, ki nastane med
vzajemnim učinkovanjem mikrologističnih podsistemov in drugih udeležencev. Pri tem je treba
doseči dogovor vseh udeležencev glede organiziranosti in ravnanja.

8. Upravljanje logističnega sistema z mehkim pristopom!

Z mehko logiko lahko določene primere opišemo z govornim jezikom. Uporabna je predvsem
tam, kjer zahtevne procese težko matematično definiramo. Z njo lahko ocenimo nenatančno in
težko določljivo obnašanje realnega sveta, pri čem uporabljamo lingvistične spremenljivke, kot so
na primer nizka/srednja/visoka cena. To so mehke množice, ki so nejasne in nedoločene. Ko
upravljamo logistični sistem hočemo doseči optimalne finančne efekte.

9. Kakšna je pravna narava logističnega kanala?

V logističnem okolju se uporablja logistična pogodba. To je kompleksna pogodba gospodarskega
prava, ki zajema določila prevozne, prodajne, špediterske in hrambene pogodbe. Pravna narava
logistične pogodbe je lahko odvisna od opredelitev izvora samega pogodbenega razmerja. Je
nadgradnja špediterske pogodbe. Subjekta logistične pogodbe sta naročnik in logistični
podjemnik. Logistični podjemnik je odgovoren za izpolnitev naročila, plačila vseh stroškov,
izstavitev računa naročniku in zavarovanje blaga. Logistični podjemnik mora prav tako obveščati
naročnika o vseh premikih blaga. Bistveni elementi za označitev logistične pogodbe so premik
blaga, dodana vrednost v ekonomski verigi in plačilo nagrade.
10. Kakšne so sodobne logistične strategije na skupnem evropskem trgu?
Na evropskem tržišču sta v ospredje prišli dve logistični strategiji:
 Prva izhaja iz ekonomsko nujne koncentracijske proizvodnje in skladiščenja v večjih
proizvodnih in trgovskih središčih
 Druga pa se ukvarja z logističnimi inovacijami – kot na primer podpora sistema JIT

11. Kakšen je bil razvoj transporta skozi zgodovino?

Transport se je kot samostojna gospodarska dejavnost razvil v srednjem veku. Za pogon sta se
uporabljala živa sila in veter in večina transporta se je odvijala v Sredozemlju. Pravi razvoj se je
začel v sredini 18. stoletja z industrijsko revolucijo. Ključna za razvoj sta bila železniški in
pomorski transport.
Z vidika tehnologije ločimo 3 obdobja v razvoju transporta:
 Prvo obdobje – na začetku 19.stoletja, začelo se je z uporabo parnega pogona, ki je
privedlo do razvoja železniškega, rečnega in pomorskega transporta.
 Drugo obdobje – začne z iznajdbo motorja z notranjim izgorevanjem ob koncu 19.
stoletja, prične se razvoj cestnega in zračnega transporta.
 Tretje obdobje – začne v 60. letih 20.stoletja, tehnični napredek je povzročil uvedbo
sodobne transportne tehnike, razvoj telekomunikacije in vse večjo uporabo
kontejnerjev.

12. Opredelite temeljne pojme v transportu!

Transport je nujen pogoj reprodukcije, saj omogoča uresničitev reprodukcijskega procesa.
Transport razvija in širi blagovno proizvodnjo in trg. Z izgradnjo transportnega sistema je nastala
vrsta novih industrijskih vej – proizvodnja tirnih vozil, avtomobilska industrija, ladjedelništvo,
letalska industrija,… in storitvene dejavnosti, ki so pospešile razvoj industrijskih panog in storitev.
Temeljna dejavnost transporta je premeščanje blaga, ljudi in informacij

13. Oblike in vrste transporta!

V klasičnem smisli razvrščamo transport na: kopenski, zračni in vodni.
Transport delimo:
 glede na značilnost transportne poti: železniški, cestni, zračni, pomorski, po notranjih
vodnih poteh, po ceveh
 po objektu prevoza: potniški in tovorni promet ali javni in zasebni?
 po načinu organiziranja: redni (linijski) in občasni (po potrebi)
 po teritorialnem vidiku: domači/ notranji in mednarodni
 po oddaljenosti: daljinski/medkrajevni in krajevni/lokalni
 potniški promet: mestni, primestni in medkrajevni

14. Glavne značilnosti cestnega transporta!

Glavne značilnosti so:
 Najpogostejši način transporta
 Nizki fiksni stroški
 Prilagodljivost
 Odpadejo vmesne manipulacije (zaradi direktnega prevoza)
 Hiter in relativno varen
 Dostopen
 Onesnažuje okolje
 Izpostavljen cestnim zastojem
 Ni stroškovno učinkovito
15. Glavne značilnosti železniškega transporta!
Je glavna konkurenca cestnem transportu. Prednosti so: množični prevoz, velika hitrost, točnost,
varnost in udobnost, dostopnost, manj hrupa in onesnaževanja, nizka poraba energije,
stroškovno učinkovit tudi na večjih razdaljah. Pomanjkljivosti pa so: visoki fiksni stroški, posebna
infrastruktura, zaradi manjšega števila tirov so mednarodni prevozi izpostavljeni zakasnitvam in
pojavijo se večji problemi pretovarjanja.

16. Glavne značilnosti multimodalnega transporta!

Operator multimodalnega transporta in prejemnik blaga se morata nahajati v dveh različnih
državah. Prevoz se opravlja z dvema različnima prevoznima sredstvoma. Celotni transport temelji
na enem dogovoru o prevozu in zanj se izda le en prevozni list in pridobi le eno dovoljenje o
prevozu blaga. Celoten proces organizira le en operator. Za ta transport so značilne sodobne
tehnologije transporta, kot sta paletizacija in kontejnerizacija.

17. Kakšne usmeritve nam daje Evropska prometna politika?

Prometna politika daje smernice za učinkovit in usklajen prometni sistem. Cilji Evropske
prometne politike so: zagotoviti smotrne in učinkovite prometne sisteme, zagotoviti visoko
stopnjo mobilnosti blaga in ljudi, varovanje okolja, varnost prometa, mednarodno povezovanje.

18. Kateri so elementi logističnega sistema?

Elementi poslovne logistike delimo na dva dela. Prvi del so ključni elementi: vzdrževanje zalog,
obdelava naročil in transport. Drugi del pa so spremljevalne dejavnosti: skladiščenje,
gospodarjenje z materiali, pakiranje, nabava, načrtovanje proizvodnje in obdelava informacij.

19. Značilnosti transportno – logističnih centrov!

Potrebno jih je postaviti na primerno lokacijo v transportnem vozlišču ali v gospodarskem
središču. Storitve centra delimo na temeljne (skladiščenje in hramba blaga, distribucija pošiljk,
pakiranje, sortiranje,…), spremljevalne (špediterske, kontrolne, transportno-zavarovalne in
transportno-agencijske storitve), svetovalne (vodenje zalog, svetovanje uporabnikom,
organiziranje) in druge storitve (oskrbovanje vozil, opravljanje tehničnih storitev za vozila,
oskrbovanje voznikov)

20. Opišite procese pakiranja, komisioniranja in transporta tovora!

Celoten proces se prične z obdelavo naročila. Na osnovi tega se napiše dobavnica. Na osnovi te se
v skladišču blago pripravi in naloži na paleto. To se ovije s folijo in zavaruje v kompaktno paletno
enoto. Z viličarjem se te naložijo na kamione ali vagone. Te se stehta in za dokazilo prejmejo
tehtni list. Če gre blago v izvoz, se opremi še s fakturo in CMR-om. Vse to potem prevoznik
dostavi kupcu, ki blago prevzame, preveri količino in podpiše dokumente. Dve dobavnici obdrži
kupec, dve pa se vrnejo v skladišče, kjer se knjižijo .

21. Kaj veste o sistemih označevanja in sledenja izdelkov?

Vodilno vlogo pri oblikovanju globalnega multiindustrijskega sistema za identifikacijo in
komunikacijo proizvodov, storitev in lokacij ima EAN International. Sodelujejo tudi z Uniform
Code, ki pokriva ZDA in Kanado. Uporabljajo edinstvene številke za vsak artikel, kar omogoča
dobro sledljivost izdelka in njegove zgodovine, uporabnosti in lokacije. Izdelki imajo
identifikacijske podatke zapisane v obliki črtne kode. Poznamo pa tudi radiofrekvenčno
označevanje, ki uporablja RFID-odzivnik, RFID-bralnik, programsko opremo v osebnem
računalniku in podatkovno zbirko v ozadju. Ta metoda pomaga tudi določiti lokacijo izdelka v
 skladišču, pripomore k produktivnosti in zniža stroške. Za sledenje vozilom se uporablja tudi GPS
sistem, ki pomaga z optimizacijo stroškov goriva in produktivnosti poslovanja.

22. Kaj so standardi EAN oz. GS1?

Standardi EAN so edinstveni (vsak artikel ima edinstveno številko), so ne pomenski (število
EAN.UCC je ključ do podatkovne baze), so večpanožni in mednarodni (lahko se jih uporablja v
vseh sektorjih in po vsem svetu) in so varni (števila EAN.UCC vsebujejo kontrolno številko)

23. Vrste in značilnosti transportne embalaže!

Poznamo lesene palete, plastične palete, transportne kartone, palete iz močnejših vrst kartonov,
streč folijo, lesene zabojnike, plastične zabojnike, kontejnerje različnih vrst, kartonske platoje,
transportno embalažo iz stiropora ali EPP. Transportna embalaža mora visoke kvalitete, ki tem
manj obremenjuje okolje. Stroškovno optimalna rešitev je povratna embalaža.

24. Opišite značilnosti palet in paletizacije!

Palete so najpogosteje lesene rešetkaste podloge, na katere zlagamo tovor, da bi naredili večje
tovorne enote, ki jih lahko prevažamo, prelagamo, razlagamo, nalagamo najpogosteje z viličarji
na druga prevozna sredstva, recimo tovornjake, vagone. Poznamo štiri osnovne skupine palet
– ravne, boks, stebričaste in specialne palete. Paletizacija je celota organizacijsko povezanih
sredstev za delo in tehnoloških postopkov za avtomatizirano manipuliranje in transport
masivnejših enot tovora od surovinske baze pa vse do potrošnika. Sistem paletizacije povezuje
posamezne komade blaga v celoto, ta pa potuje v nepretrgani verigi od surovinske baze do
potrošnika. Prednosti paletizacije so zmanjšanje pogonski stroškov pri manipuliranju, prihranek
skladiščnega in manipulacijskega prostora, prihranek delovne sile, večja varnost pri delu,…

25. Kaj je razbremenilna logistika in njena osnovna ideja?

Razbremenilna logistika je del poprodajne logistike. Vključuje poprodajno aktivnost zbiranja,
priprave in transport materialov primernih za recikliranje. Ta način podjetju omogoča ponovno
uporabo, recikliranje ali odstranitev proizvodov. Razbremenilna logistika pomaga podjetju
izboljšati ugled, zmanjša obremenjevanje naravnega okolja, zniža stroške odvoza nesortiranih
ostankov,…

26. Katere so glavne funkcije embalaže?

Glavne funkcije embalaže so:
 zaščitna funkcija (ščiti proizvod in varuje okolje pred proizvodom),
 skladiščno-transportna funkcija (nižji stroški skladiščenja),
 prodjna funkcija embalaže (odvisna od sprememb razvoja trgovin),
 funkcija nošenja oz. vsebovanja proizvoda (vsebuje proizvod in omogoča varno
premeščanje in uporabo),
 funkcija ekonomičnosti (racionalno opravljanje funkcij),
 funkcija identifikacije (gradi in ohranja identiteto blagovne znamke),
 funkcija informiranja (informacije o uporabi izdelka),
 ekološka funkcija (optimalna poraba surovin in materiala, minimalna poraba enrgije
in omejevanje onesnaževanja okolja)

27. Opišite glavne povezave med embalažo in ostalimi elementi marketinškega spleta!
Da bi proizvajalci zadovoljili potrebe odjemalcev potrebujejo ustrezne tržne poti za razvoj
marketinške strategije. Neposredno tržno pot predstavlja proizvajalec, ki prodaja neposredno
končnemu odjemalcu. Poznamo več trnih poti: neposredno tržno pot, tržno pot ene ravni, tržno
pot dveh ravni in tržno pot treh ravni. Na tržni poti pa je pomembna tudi distribucijska embalaža,
 ki ohrani oziroma varuje izdelek. Cilji distribucijske embalaže so, da varuje izdelek, lažje rokovanje
in skladiščenje, učinkovitejši transport, enostavna identifikacija, enostavna uporaba, varna za
okolje.

28. Kakšen je proces pakiranja izdelkov kot del razbremenilne logistike?

Podjetje, ki hoče organizirati sistem razbremenilne logistike mora začeti pri zbiranju in uporabi
ostankov znotraj proizvodnje. Organizira se jo enako kot klasično logistiko, kjer hočemo nizke
stroške. Izbrati je potrebno krajše prevozne poti, poslovati z večjimi količinami ostankov in te
potem predelati. Ti se potem ponovno uporabi kot embalaža za pakiranje proizvodov.

Proizvod se pakira z embalažo, ki je lahko že reciklirana. Pakiranje se nadaljuje s prodajno

embalažo in prevozno embalažo ter nato distribucijo. Iz distribucije se vračljiva embalaža vrne za
pakiranje. Ko izdelek pride do faze prodaje, se tista embalaža, ki je vračljiva vrne za ponovno
uporabo za prevozno embalažo. Nevračjiva embalaža, ki ostane od proizvoda ali embalaže se ali
odstrani ali reciklira in ponovno uporabi.

29. Cilji in naloge razbremenilne logistike!

Cilji razbremenilne logistike so ekonomski cilji – s recikliranjem ostankov se zmanjša količina
ostankov za odstranite, kar zniža stroške podjetja. Drugi cilji pa so v zvezi z varstvom okolja.
Podjetja morajo zmanjšati obremenjevanje naravnih virov in zato uporablja recikliranje, ki
prihrani pri uporabi redkih snovi. Cilj teh aktivnosti je racionalna raba surovin in energetskih virov
in omejevanje nastajanja ostankov.

30. Kaj je prineslo novega elektronsko poslovanje v logistične procese?

Elktronsko poslovanje izboljša poslovne procese v podjetju. Za komunikacijo s strankami se
največkrat uporablja internet – elektronska pošta in spletna stran. To omogoča kupcu iskanje,
naročanje in on-line plačevanje blaga, podjetju pa so omogočeni interna obdelava zbranih
podatkov, spremljanje naročil, pregled zalog, verifikacija plačil in odprema blaga. Elektronsko
poslovanje je pomembno predvsem pri povezovanju med potrošniki in podjetji, pri notranjem
poslovanju pordjetij in pri poslovanju med organizacijami.