S postavitvijo zapornice

se mora praviloma
strinjati tri četrtine etažnih
lastnikov
Da bi stanovalci ubranili parkirne prostore pred bloki,
se vedno pogosteje odločajo za postavitev parkirnih
zapornic. Te se množijo predvsem zadnja leta, ko so
mnogi stanovalci v zemljiški knjigi uredili lastništvo
parcel, na katerih parkirajo.

Parkirni prostori so v Ljubljani postali dragocena dobrina, kar še zlasti

občutijo stanovalci blokovskih sosesk, ki so bile grajene v času, ko je bilo
vozil manj, parkirni normativi pa so bili povsem drugačni od današnjih. V
teh soseskah kronično primanjkuje parkirnih prostorov, obstoječe pa
pogosto zaparkirajo še vozniki, ki bežijo pred vse številnejšimi
občinskimi plačljivimi parkirišči. Ponekod so ta problem poskusili rešiti z
opozorilnimi tablami, da je parkiranje dovoljeno le za stanovalce
določenega bloka, a zaradi pomanjkanja sankcij table niso imele učinka.

Stanovanjski zakon so si morali

interpretirati
Prav zato so si ponekod zamislili parkirne zapornice, ki so nestanovalcem
onemogočile uporabo blokovskih parkirišč. Po zapornicah so etažni
lastniki začeli posegati pogosteje pred nekaj leti, ko so začeli urejati
lastništvo pripadajočih zemljišč, je svoje izkušnje delil Janez Končan,
lastnik družbe Salkon, ki proizvaja in montira zapornice. Končan je
potrdil, da so stanovalci ljubljanskih blokov njegove pogoste stranke. Ker
pa stanovanjski zakon ne opisuje izrecno, kako se tega lotiti, postavitev
zapornic ni bila vedno enostavna. Etažni lastniki denimo niso bili povsem
prepričani, kolikšen delež lastnikov se mora strinjati, da blok lahko
zakonito postavi zapornice.
Upravniki večstanovanjskih stavb, ki v imenu etažnih lastnikov običajno
vodijo te postopke, so povedali, da so se tega ukrepa stanovalci po
navadi lotili tako, da so oblikovali sklep o postavitvi zapornic. Šele ko ga
je potrdilo 75 odstotkov lastnikov po deležu etažne lastnine, so
stanovalci naročili dobavo in montažo zapornic, so povedali v Metalki,
Upradomu in SPL. Po Končanovih besedah dobava in montaža zapornice
staneta približno 18.000 evrov.

Upravniki so pojasnili, da pridobivajo tolikšen delež soglasij zato, ker ne

gre za posel, o katerem bi morali odločiti prav vsi etažni lastniki.
»Petinsedemdeset odstotkov soglasij je že tako visoka stopnja soglasja,
da so potem tudi manjše možnosti, da pride do pritožb tistih, ki
nasprotujejo,« so dodali v SPL. Če pa je zemljišče pripadalo Mestni občini
Ljubljana, so kopijo sklepa o postavitvi zapornic etažni lastniki poslali
tudi občini s prošnjo za soglasje, so povedali v Upradomu.

Ministrstvo: Strinjati se morajo tri četrtine

solastnikov
Na ministrstvu za okolje in prostor razlagajo, da je za takšen poseg treba
pridobiti soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot tri četrtine
solastniških deležev, ker »postavitev zapornice štejemo med izboljšave«,
ki po definiciji stanovanjskega zakona presegajo okvir rednega
upravljanja. Pravnik dr. Lojze Ude z ljubljanske pravne fakultete sicer
meni, da bi postavitev zapornic lahko tolmačili tudi kot del rednega
upravljanja bloka, ker gre za posel, ki je potreben za normalno bivanje v
stavbi. »Če zaradi vozil nestanovalcev lastnik nima kje parkirati, ne more
normalno uporabljati bloka,« je pojasnil Ude, ki pa pravi, da bo
vprašanje, ali je potrebnih 50 ali 75 odstotkov soglasij, dokončno
razrešila praksa na sodiščih.

Stanovalci pa lahko ne glede na zapisano tudi sami določijo, kolikšen

delež soglasij je potreben za postavitev zapornic, če to vnesejo v
pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij. »Stvarnopravni zakonik jim
dovoljuje, da se s pogodbo dogovorijo tudi drugače, kot predvideva
stanovanjski zakon,« je pojasnil Ude, ki bi etažnim lastnikom vseeno
svetoval, naj pridobijo 75 odstotkov soglasij za postavitev zapornic, saj
bodo s tako visoko stopnjo soglasij jasno izkazali željo po tem ukrepu. Po
mnenju Igorja Milanovića iz Upradoma pa je prav tako izredno
pomembno, da etažni lastniki sprejmejo tudi »parkirni red, ki bo določal
pravice in obveznosti uporabnikov«. V tem dokumentu namreč etažni
lastniki dorečejo, koliko daljinskih upravljalnikov za zapornice pripada
enemu stanovanju, ali lahko obiskovalci parkirajo in če lahko, koliko časa
smejo parkirati in podobno.

Želeli bi jasnejša pravila

»Področje postavljanja zapornic pri večstanovanjskih stavbah je zelo
konfuzno, tako kot je stanovanjsko področje že na splošno nejasno,« je
prepričan Dejan Nadoh iz Metalke, ki si želi jasneje opredeljen postopek
postavljanja zapornic. Nadoh meni, da natančnejša pravila ne bi koristila
le tistim, ki si prizadevajo postaviti zapornice, temveč tudi tistim, ki jim
nasprotujejo, saj bi lažje spremljali, ali vse poteka po predpisanih
postopkih, in pravočasno pravno ukrepali.

Vsi trije upravniki so še poudarili, da je pri postavitvi zapornic treba

upoštevati tudi, da so te včasih v varovalnem pasu občinske ceste. Ker je
v tem pasu raba prostora omejena, mora občina preveriti, ali bi
postavitev parkirnih zapornic ovirala ali ogrožala promet na bližnji cesti
in ali bi komunalna in intervencijska vozila imela dostop kljub
zapornicam. Če so vsi ti pogoji izpolnjeni, potem mesto izda soglasje, so
povedali na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Če etažni
lastniki tega soglasja ne pridobijo, jih lahko mestni inšpektorat kaznuje z
od 200 do kar 2000 evri.

https://www.dnevnik.si/1042714129

Vanja Brkić
4. junij 2015