Professional Documents
Culture Documents
Vsebina - Partnerski Odnosi in Naši Otroci
Vsebina - Partnerski Odnosi in Naši Otroci
AKTIVNO
Res sva zelo različna, zato se v najinem odnosu ves čas srečujeva z izzivom, kako se
usklajevati in uglaševati.
Zelo pomembno je, da razumemo, kaj smo prinesli iz svojih primarnih družin, iz okolja, v
katerem smo odraščali. Do tega razumevanja pridemo, ko delamo za odnos, se učimo in
raziskujemo. Vprašamo se recimo: »Kje sem se naučila, kako se odzivam na to, da se ne
strinjam s partnerjem? Kje sem se naučila, da je moj partner drugačen od mene in
razmišlja drugače?« Z zastavljanjem takih vprašanj lahko pridemo do vzorcev oziroma
modelov, ki smo jih dobili, ko smo bili majhni – to, kako so naši starši reševali konflikte med
seboj, lahko vpliva na to, kako jih sedaj mi.
https://triglavcommunity.force.com/triglavPovejNaprej/s/module-7/a271i0000009dMvAAI/partnerski-odnosi-in-naši-otroci?c__customsource=HB 1/5
23. 03. 22, 09:31 Vsebina: Partnerski odnosi in naši otroci
Partnerstvo je treba graditi in ohranjati. Vsak od nas ima kakšne (osebne) interese in
probleme. Kako kljub upoštevanju individualnosti, osebnih potreb, različnih vlog, ki
jih imamo, doseči enakovreden odnos?
Na to ni preprostega odgovora. Velikokrat se namreč v terapevtski sobi srečava s
prevladujočo sliko dveh, ki naj bi veslala v skupnem čolnu, ampak bolj je videti, da bi si vsak
rad podredil drugega po ideji svojih interesov in dojemanj. Tega ne počne namerno in
zavestno.
Tudi midva sva se zelo hitro srečala z najinimi različnostmi. Eno so različni vzorci, kaj je
prav in kaj ne, kdo ima bolj prav, kaj je bolje, kaj je bolj ekonomično, kaj je bolj pametno.
Gre za vsakdanje zadeve, od nakupovanja do pospravljanja pribora v predalu.
Lahko se zatakne.
In nujno se zatakne.
Takrat se je treba opomniti, da je odnos nekaj skupnega, nekaj, kar par skupaj gradi in
neguje. Če temu odnosu nekaj škoduje, se moramo ustaviti in to tudi raziskati.
Kolikokrat izgubimo živce, ker ni prostora za naš način in se ne počutimo slišane. Tudi to
sva se naučila razumeti.
Lahko pa to dosežemo s tem, da začnemo pri sebi. Če imate slab dan in ste slabe volje, se
vprašajte, ali ste s svojim vedenjem partnerju v pomoč. In ko pridete do tega, da niste, se
vprašajte, kaj lahko spremenite pri sebi, da ne bo več tako.
Slab dan sicer lahko spremenimo v dobrega, ampak včasih pač ne gre. Nobeden ni popoln.
https://triglavcommunity.force.com/triglavPovejNaprej/s/module-7/a271i0000009dMvAAI/partnerski-odnosi-in-naši-otroci?c__customsource=HB 2/5
23. 03. 22, 09:31 Vsebina: Partnerski odnosi in naši otroci
Vprašajte se, kaj takrat lahko naredite, ne da bi škodovali svoji skupnosti. Midva imava rada
iskrene odnose. Ko ima eden od naju slab dan, si to pač poveva recimo tako: »Danes sem
slabe volje in bi se rada malo umaknila, da ne delam škode še tebi.« Drugi način bi lahko
AKTIVNO
bil, da si najdete nekaj, kar vam je všeč, se zamotite in si polepšate dan.
Pomaga tudi, če pomislite na vse, za kar ste v življenju hvaležni. Tako svoj fokus
premaknete na nekaj drugega, na nekaj, kar je v redu.
Ali (ne)partnerstvo vpliva tudi na vzgojo, razvoj, odnos, počutje naših otrok?
Če je kaj preverjeno, je to, da partnerski odnos vpliva tudi na otroke. Najprej sta tu starša.
Ko sta povezana in se poslušata, bosta znala najti rešitve tudi ob različnih vzgojnih
naravnanostih in prepričanjih.
Dejstvo je, da otroci prav tako potrebujejo meje. Če se zavedajo, da meje obstajajo, in če
jim starši to znamo jasno in odločno povedati, potem so bolj mirni in ubogljivi. Obenem pa
moramo biti empatični in potrpežljivi, da otrokom znotraj teh meja dajemo tudi občutek
svobode in ravnotežja.
https://triglavcommunity.force.com/triglavPovejNaprej/s/module-7/a271i0000009dMvAAI/partnerski-odnosi-in-naši-otroci?c__customsource=HB 3/5
23. 03. 22, 09:31 Vsebina: Partnerski odnosi in naši otroci
Stik pa začnemo izgubljati takrat, ko ne vemo več, o čem najstnik razmišlja, ko se načrtno
umika, ker z nami ne želi deliti nekaterih stvari. Z vsakim najstnikom je treba vedno graditi
stik na tistem področju, ki je njegovo. To pomeni, da se zanj zanimamo, ga sprejemamo
takšnega, kot je, verjamemo v vse njegove ideje, nore sanje … Le tako odnos ohranjamo in
ga lahko tudi poglobimo.
Vprašajte se, ali sprejemate najstnikove občutke in misli ali jih nenehno popravljate,
zanikate in sodite. Najstniku pustite, da se uči iz lastnih izkušenj, ali ga skušate obvarovati?
Ravno to zadnje je po navadi razlog, da se počuti bolj utesnjenega in se zaradi tega začne
umikati.
https://triglavcommunity.force.com/triglavPovejNaprej/s/module-7/a271i0000009dMvAAI/partnerski-odnosi-in-naši-otroci?c__customsource=HB 4/5