Antična grška gledališča

Dogajalna zgradba drame:

- Zasnova: gledalca/bralca seznani s tem, kar mora vedeti za razumevanje dogajanja na
odru (s predzgodbo in vsaj v obrisih tudi z glavnimi osebami).
- Zaplet: sprožilni element/začetni konflikt; dogajanje se začne zapletati stopnjevano
navzgor, dokler ne doseže vrha.
- Vrh: v celoti se razkrije glavni konflikt igre, vrhunec napetosti.
- Sledi preobrat (peripetija).
- Razplet: razplet dogajanja, 
ki poteka stopnjevano navzdol.
- Razsnova: iztek dogajanja 
- tragičen konec
(junakova smrt ali popoln poraz).¸

Analitična drama:
- Tehnika, dramska kompozicija.
- Drama razkritij dogodkov iz preteklosti.
- Drama ne prikazuje predzgodbe dramskega dejanja, ne posega v preteklost.
- Odločilno se zgodi še pred začetkom dramskega dogajanja.
- Prikazuje dele zgodbe, ki jim neposredno sledi konflikt in nato katastrofa.
- Postopno razkrivanje preteklosti (v monologih in dialogih).

Sintetična drama:
- Tehnika, dramska kompozicija.
- Dramsko dogajanje se skoraj v celoti razvija pred bralci/gledalci.
- Malo dogodkov, ki so pomembni za potek dramskega dogajanja in bi se o njih na odru
zgolj pripovedovalo.
- Bližja sodobni poetični drami.

Enostnost dejanja :
- Aristotel: Poetika
- 16. stoletje: zahteva po trojni enotnosti dramskega dogajanja
 ENOTNOST DOGAJANJA (brez stranskih dogodkov)
 ENOTNOST ČASA (do 24 ur)
 ENOTNOST KRAJA (na istem prizorišču)
- Klasicistična dramatika (17. stoletje).
- Aristotel: zahteva po enotnosti dogajanja (ohranitev stabilne celote)