Histologija -

mikroskopiranje
trajnih preparatov tkiv
POROČILO O LABORATORIJSKI VAJI PRI
PREDMETU BIOLOGIJE

MENTOR: PROF. SONJA ARTAČ

AVTOR: DOMEN MEGLEN

LABORANTKA: KSENIJA ŠVIGELJ MASTIKOSA

ŠOLSKO LETO 2021 / 2022

 Histologija - mikroskopiranje Domen Meglen, 2.A
trajnih preparatov tkiv 13. 1. 2022
prof. Sonja Artač
Uvod 3

Teoretični del 3

Mikroskopiranje 4

Nameni vaje 4

Cilji vaje 4

Materiali 4

Postopek in potek dela 4

Rezultati 5

Diskusija o rezultatih 6

 Histologija - mikroskopiranje Domen Meglen, 2.A

trajnih preparatov tkiv 13. 1. 2022
prof. Sonja Artač

Uvod
Pri laboratorijski vaji se bomo seznanili z mikroskopiranjem trajnih
preparatov in si podrobneje pogledali zgradbo tkiv.

Teoretični del
Histologija (grško ἱστός - mreža, λόγος - veda) je veda, ki opisuje

mikroskopsko zgradbo tkiv na osnovi opazovanja tkivnih rezin. Z drugimi

besedami jo lahko opišemo kot »mikroskopska anatomija«. Je pomembna
disciplina znotraj biologije, ki na osnovi zgradbe tkiv sklepa o njihovi funkciji
znotraj organov in celotnega organizma.
Temeljni postopek v histologiji je izdelava tankih tkivnih rezin z
mikrotomom, barvanje celic in drugih struktur s celičnimi barvili ter
opazovanje pod mikroskopom.
Na histologijo se nanaša tudi nekaj sorodnih izrazov: histogra ija
(zgodovinopisje) je risanje ali fotogra iranje tako obarvanih celic,
histopatologija preučevanje obolelih tkiv, histotehnologija pa veda o pripravi
histoloških preparatov.1
Mikroskop (iz grških besed μικρός, mikrós - »majhno«  in σκοπεῖν,

skopeîn - »gledati«  ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za

opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Znanost, ki raziskuje male objekte s tako napravo, se imenuje mikroskopija.
Izraz mikroskopsko, pomeni, da je nekaj zelo majhno, vidno le pod
mikroskopom in nevidno za prosto oko.2
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj
povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Celice določenega tkiva posedujejo iste ali podobne funkcije. S

1 Histology, v https://www.britannica.com/science/histology, pridobljeno 13. 1. 2022

2 Microscope, v https://www.britannica.com/technology/microscope, pridobljeno 13. 1. 2022

f
 Histologija - mikroskopiranje Domen Meglen, 2.A
trajnih preparatov tkiv 13. 1. 2022
prof. Sonja Artač
preučevanjem zgradbe tkiv se ukvarja histologija, z bolezenskimi
spremembami tkiv pa patohistologija.
Načeloma lahko vsak del večceličnega organizma, torej vse organe,
strukture in druge gradnike rastlin in živali, uvrstimo v določeno tkivo.
Za utemeljitelja histologije velja Marie François Xavier Bichat, ki je odkril
številne tipe tkiv človeškega organizma. Klasična metoda histologije je
preučevanje iksiranih in obarvanih tkivnih rezin pod svetlobnim
mikroskopom. Novejše tehnike ( luorescenčni in elektronski mikroskop,
zamrzovalno lomljenje) in napredki molekularne biologije so odločilno vplivali
na spoznanja o zgradbi in funkciji tkiv.3

Mikroskopiranje
Nameni vaje
1. Opazovanje zgradbe različnih tkiv - trajni mikroskopski preparati
2. Primerjanje vidnih lastnosti opazovanih tkiv

Cilji vaje
1. Spoznanje z delom s trajnimi preparati in mikroskopom
2. Seznanjenje z različnimi podrobnimi zgradbami različnih živalskih tkiv.

Materiali
1. Elektronski mikroskop
2. Trajni preparati živalskih tkiv
3. List papirja in svinčnik

Postopek in potek dela

A. Postopek laboratorijske vaje je bil st andardni postopek
mikroskopiranja.
B. Nato smo naša opažanja s svinčnikom skicirali na list papirja in
oblikovali biološke skice (1/3 lista, oznaka in povečava).

3 Tissue, v https://www.britannica.com/science/tissue, pridobljeno 13. 1. 2022

 Histologija - mikroskopiranje Domen Meglen, 2.A

trajnih preparatov tkiv 13. 1. 2022
prof. Sonja Artač

Rezultati

 Histologija - mikroskopiranje Domen Meglen, 2.A

trajnih preparatov tkiv 13. 1. 2022
prof. Sonja Artač

Diskusija o rezultatih
Tekom vaje smo opazovali preparate živalskih tkiv. Skoznje smo se naučili
dela s trajnimi preparati in se seznanili s strukturo razičnih živalskih tkiv, kot
so kostno tkivo, različne vrste muskulatur (mišična muskulatura, gladke
mišice v tankem črevesju), pljuča (zdrava in ta kadilca), razmaz krvi in razmaz
sperme, hrustančno tkivo, , prerez mod itd.
Tanko črevesje podgane sestavlja krovno oziroma epitelno tkivo, v
notranjost mu sledi rahlo vezivno tkivo nato pa mišično tkivo. Epitelno tkivo
ima večje celice in zelo malo medceličnine. Loči se tudi po temnejši barvi.
Rahlo tkivo ima manjše število celic, ki pa se nahajajo v večji količini
medceličnine. Mišično tkivo je sestavljeno in gladkih mišic, v katerih so se
lepo videla jedra.
Poiskali smo tudi žile in ugotovili, da imajo arterije debelejše mišične
stene in sicer zato ker morajo biti sposobne zdržati večji pritisk krvi, saj ta
prihaja direktno od srca. Stene ven pa so tanjše, vendar imajo večji osrednji
prostor. V venah smo videli tudi eritrocite in levkocite.
Pri opazovanju preparata razmaza krvi lahko opazimo, da so rdeče krvne
krničke na sredini sploščene. Rdeče krvničke služijo skladiščenju barvila
hemoglobina, ki omogoča vezavo kisika in prenašanje le-tega v celice. Pri
živalih, ki se manj gibljejo, so molekule hemoglobina razpršene prosto v krvi,
saj potrebe po kisiku niso tako velike, pri aktivnejših živalih pa bi bila ob
hemoglobinu v taki obliki kri prežidka, zato bi jo srce težko poganjalo po
telesu.
Med opazovanjem preparata kože smo lahko opazili vse različne plasti v
koži: povrhnjica, usnjica, podkožje in lahko smo tudi opazili različne strukture
kot so bile žile znojnice, melanocite in maščobno tkivo itd.