You are on page 1of 4

BLOOMOVA TAKSONOMIJA (sistematizacija) ZNANJA

Eno najbolj sprejetih klasifikacij znanja je leta 1956 predlagal ameriški psiholog Benjamin
Samuel Bloom. Ta taksonomija je zasnovana kot vodilo za lažjo orientacijo pri oblikovanju
specifičnih ciljev , na podlagi katerih bodo učni izidi uspešno načrtovani in ovrednoteni
(Vizek-Vidović in sod., 2003). Ravni znanja so hierarhično urejene (spomin, razumevanje,
uporaba, analiza, sinteza in vrednotenje) glede na kompleksnost kognitivnih procesov, na
katerih temeljijo. Poleg vsake ravni (glej tabele 1, 2, 3) so navedeni izobraževalni cilji ( učni
izidi) in pričakovana uspešnost učencev. Ravni znanja so naslednje:

1. osnova znanja vključuje spomin na dejstva in informacije,


2. na naslednji stopnji je razumevanje teh dejstev,
3. na tretji ravni se uporabljajo sprejeta dejstva ,
4. četrta raven je analiza ali razlaga informacij,
5. na peti ravni se z uporabo pridobljenih informacij ustvari nekaj novega,
6. Na šesti ravni se sodbe izdajajo na podlagi prejšnjih stopenj.

Prve tri ravni so temeljne, višje ravni pa zajemajo kritično in ustvarjalno razmišljanje
ter reševanje problemov.
Leta 2001 sta avtorja Anderson in Krathwohl zamenjala hierarhijo dveh najvišjih ravni
znanja (v oklepajih so starejša imena za posamezno raven. Po Andersonu predstavlja
STVARJENJE najvišjo raven) in namesto samostalnikov se predlagajo KLJUČNI
GLAGOLI, da poudarijo procesni značaj učenja, to je kvalitativne in kvantitativne učne
rezultate.

NATANČNI GLAGOLI NENATANČNI GLAGOLI


Analizirati vedeti
opisati razumeti
Določite Cenim
delati spominjati
primerjati ustrezati
Razlikovati Izvedeti
Prepirati se buden

Z uporabo hierarhičnih ravni kognitivnih procesov za določanje učnih izidov (učnih


ciljev) je mogoče prepoznati in razlikovati med različnimi stopnjami učenja in njihovo
medsebojno povezanostjo, na podlagi tega pa se lahko razvije učinkovit kurikulum
(individualiziran program) in evalvacijske aktivnosti tako za vsa predmetna področja kot za
vse sošolce (individualizacija ciljev). Cilji se lahko operacionalizirajo na kognitivnem in
psihomotornem področju. Afektivni razvoj študentov pomeni pridobivanje določenih vrednot
in sprejemanje stališč in vrednot (Matijević, 2004).

Tri osnovna področja individualnega razvoja po Bloomu so:


1. kognitivni (znanje in razumevanje, intelektualne sposobnosti)
2. afektivno (čustva, stališča, mnenja, interesi in prepričanja)
3. psihomotorične (spretnosti – motorične sposobnosti j. veščine)
Preglednica 1 Ravni dosežkov na kognitivnem področju poučevanja – REVIDIRANA
VERZIJA (po Andersonu in Kratwohlu, 2001)

KOGNITIVNO POLJE
Cilji, specifični za določeno raven, opisani Glagoli, ki opisujejo pričakovano
kot učni cilji (izidi) uspešnost! Študent bo zmožen...
Stopnja I
RAZMIŠLJATI (ZNANJE) definirajte, naštevajte, opišite, poravnajte,
sposobnost reproduciranja, naučena v izvirni ponavljajte, imenujte, povejte, si zapomnite,
obliki, poročajte ...
Stopnja II
RAZUMEVANJE (RAZUMEVANJE) razvrščanje, prepoznavanje, ekstrakcija,
prepoznavanje in povezovanje glavnih idej, ki povzemanje, preoblikovanje, izražanje,
opisujejo potek dogodkov ali procesov pojasnjevanje, prepoznavanje, izražanje,
razpravljanje
Stopnja 3
APPLY (UPORABA) Uporabljajte, izberite, prikazujte,
reševanje problemov v novi situaciji z uporabljajte, izvajajte, rešujte, načrtujte,
uporabo pridobljenega znanja in pravil na nov prikazujte, interpretirajte, ponazorite, vadite,
način razstavljajte, prevajajte
STOPNJA IV
ANALIZA (ANALIZA) analizirati, oceniti, primerjati, razlikovati,
razčlenitev informacij za določitev vzrokov komentirati, sklepati, izračunati, preveriti,
in posledic, pridobitev dokazov in zaključkov pregledati, primerjati, razpravljati, reševati,
ter podpora posploševanju razlikovati
V. stopnja
SODBA (OCENA, OCENA)
možnost vrednotenja in kritičnega odnosa do oceniti, predstaviti mnenje, izbrati možnost,
dejstev, možnost ocenjevanja veljavnosti idej podpreti, oceniti, braniti položaj, soditi,
in / ali del razvrstiti, napovedati, določiti prednostne
naloge
STOPNJA VI
USTVARI (SINTEZA) preurediti, sestaviti, ustvariti, predlagati,
sposobnost ustvarjanja novih idej, rešitev, načrtovati, organizirati, razviti, oblikovati,
sinteze bistvenega, opazovanja novih vzorcev predlagati, ustvariti, sestaviti, razvrstiti,
povezati

Zaželena socialna raven – raven uporabe

(V oklepajih so starejša imena za vsako stopnjo glede na Bloom)


Preglednica 2 Ravni dosežkov na psihomotoričnem področju poučevanja – revidirana
verzija ( Kratwohl et al. 1964.)

Cilji, specifični za določeno raven, opisani Glagoli, ki opisujejo pričakovano


kot učni cilji (izidi) uspešnost! Študent bo zmožen...
Stopnja 1
ZAZNAVANJE / MOČ OPAZOVANJA Izberite, prepoznajte, izvlečite, povežite,
Študent uporablja čute kot vodenje pri slišite, poslušajte, uporabite, vidite, občutite,
motoričnih aktivnostih poglejte, sledite
Stopnja II
PRIPRAVLJENOST Zaženite, razložite, tecite, nadaljujte,
Študent je duševno, čustveno in fizično reagirajte, odzivajte se
pripravljen na aktivnost.
Stopnja 3
VODEN POGOVOR posnemati, kopirati, izvajati z nadzorom,
Študent posnema in razvija veščine (vadbo), vaditi, poskusiti, ponoviti, pripraviti,
pogosto z diskretnimi koraki razstaviti, sestaviti
STOPNJA IV
SAMODEJNI ODZIV izvajati, konstruirati, dvigovati, izvajati,
Študent z večjo učinkovitostjo, varnostjo in voditi, izvajati, pospeševati, proizvajati
agilnostjo izvaja dejanja
V. stopnja
KOMPLEKSNA AVTOMATIZACIJA popravite, zgradite. Upravljanje,
DELOVANJA prikazovanje, nadzor, upravljanje, vodenje,
Študent samodejno izvede dejanja obvladovanje

STOPNJA VI
PRILAGODITEV
študent prilagodi veščine problemski situaciji Prilagodite, poravnajte, obrnite, popravite,
spremenite
STOPNJA VII
ORGANIZACIJA/USTVARJANJE
Študent ustvarja nove vzorce za posebne graditi, konstruirati, urejati, sestavljati,
situacije ali primere izumljati, združevati, uvajati inovacije

Sprejemljiva družbena raven – raven natančnosti

Preglednica 2 Ravni dosežkov na afektivnem področju poučevanja

Cilji, specifični za določeno raven, opisani Glagoli, ki opisujejo pričakovano


kot učni cilji (izidi) uspešnost! Študent bo zmožen...
I.stopnja
SPREJEM vprašajte, izberite, opišite, sledite, dajte,
pozorno spremljanje poučevanja, zavedanje prepoznajte, poimenujte, pokažite,
pomena učenja, občutljivost za socialne uporabljajte, izberite, prepoznajte, pokažite,
probleme, sprejemanje različnosti in strpnosti izberite, odgovorite, uporabite
Stopnja II
REAKCIJA
izpolnjevanje obveznosti, spoštovanje šolskih odgovarjanje, pomoč, strinjanje, pozdrav,
pravil, sodelovanje v razrednih razpravah, razpravljanje, branje, poročanje, recimo,
prostovoljstvo za naloge, pomoč drugim, pisanje, izvajanje, označevanje, izvajanje,
zanimanje za predmete izvajanje, vadba, predstavitev, branje, samski
Stopnja 3
KRITIČNO VREDNOTENJE
podpiranje demokratičnih procesov, Dokončajte, opišite, razločite, razložite,
nagnjenost k dobri literaturi, sprejemanje oblikujte, začetite, spodbujajte, združite,
znanstvenih načel v vsakdanjem življenju, utemeljite, preberite, poročajte, študirajte,
spoštovanje potrebe po družbenem napredku delajte, se angažirajte, presojajte, predlagajte,
ustvarjajte
STOPNJA IV
ORGANIZIRANJE
spoštovanje ravnovesja med svobodo in utrjevati, zbirati, urejati, urejati, zagovarjati,
odgovornostjo, priznavanje potrebe po razlagati, predstavljati, prilagajati,
sistematičnem reševanju problemov, organizirati, sintetizirati, primerjati,
prevzemanje odgovornosti, sprejemanje integrirati, slediti, sprejeti, spreminjati,
lastnih prednosti in slabosti dopolnjevati, posploševati, integrirati,
spreminjati, spreminjati, povezovati

V. stopnja
VREDNOSTNA SODBA
izražanje samozavesti in spoštovanja drugih, Delujte, razlikujte, spoštujte, vplivajte,
pripravljenost za sodelovanje, možnost pokažite, izvajajte, predlagajte, ovrednotite,
vzpostavitve objektivnih kriterijev razrešite, uporabljajte, potrjujejte, preverjajte,
ocenjevanja, skrbnost in samodisciplina, prikazujte, vplivajte, poslušajte, spreminjajte,
pozitivna samopodoba preučujte, uporabljajte, ovrednotite

Sprejemljiva raven – stopnja sprejetja vrednosti

Književnost:
1. Matijević, M. (2004): Osnovnošolsko ocenjevanje, Tipex, Zagreb
2. Vizek-Vidović, V., Vlahović-Štetić, V., Rijavec, M., Miljković, D. (2003):
Načrtovanje in evalvacija izobraževalnega procesa. (U) Psihologija izobraževanja,
IEP, d.o.o. Zagreb (str. 405-468).

You might also like