берзНИК - GODINA II - BROJ 26 - 09 JUNI 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK)

SVETOT
MAKEDONIJA, ^ETVRTA ME\U
10 NAJREFORMSKI ZEMJI VO
Data 09.06.2008 broj 26
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Makedonija, ~etvrta me|u 10
najreformski zemji vo svetot
Golemo priznanie za Makedonija od Svetska banka -
nagrada za uspe{no sprovedenite reformi. Makedonija e
na ~etvrto mesto na listata na 10 najreformski zemji vo
svetot spored Izve{tajot na Doing business 2008 na IFC,
~lenka na Svetska banka. Nagradata im be{e vra~ena na
premierot Nikola Gruevski i vicepremierot Zoran Stav-
reski, koi prakti~no, sakame nie da priznaeme ili ne, se-
pak napravija pokrupni reformski zafati, nametnaa pona-
predni zakonski re{enija i transparentno-finansiski
obvrski vo pove}e segmenti na ekonomski plan. A, trudot
sekoga{ se isplatuva...
- Da se znae {to da se napravi i da se napravi toa, ne
e isto. Za toa se potrebni {ampioni vo reformite, priz-
nava i Grem Viler, up-
raven direktor vo
Pobeda na predvremenite parlamen- Svetska banka, koj go
tarni izbori... doverba po vtor pat.... na- otvori Forumot, koj se
grada od svetskite monetarci za prethodno odr`a vo Wujor{kata
srabotenoto... no i kritiki od nabquduva- berza. Toj, pozdravuvaj-
~ite za tekot na izborite... oceni, misle- }i gi politi~arite od
wa, komentari... Vo najgolem del pozitivni Makedonija, Egipet, Hr-
i site vo edna sedmica i site na adresa na vatska, Gruzija, Kolum-
eden tim, vladiniot... bija, Saudiska Arabija i
Celosen triumf, se razbira ako se iz- Bugarija, i posakuvaj}i
zemat kritikite okolu nasilnite obidi za im dobredojde vo Foru-
dobivawe glasovi, iako mora da se priznae mot na novata grupa re-
deka tie gi serviraat postojano istite na- formski {ampioni, na-
cionalni strukturi... Reperkusii koi be- glasil deka site mo`e-
zuslovno }e izrodat i kratkoro~ni i dol- me da u~ime od nivnite
goro~ni posledici, koi veruvam, }e gi ima, postignuvawa i inova-
i pozitivni i negativni, i na doma{no i na tivnite na~ini na koi
me|unarodno nivo, no najverojatno }e se re- tie gi sprovedoa re-
{avaat vo od, preku 100-te ~ekori, para- formite.
lelno so prerodbata ...
Va`no e samo na{ite politi~ki izbra- Pred diplomatite
nici da ~ekorat po svetski unificirani od sedumte najreforms-
standardi, spored svetski definirani ki zemji vo svetot i po-
kriteriumi i pravila, kodirani da gi ot- ve}e pretstavnici na
vorat vratite na NATO i na EU... kuloari vo Svetska banka, IFC i
koi Makedonija se smeta za interesna biz- golemi me|unarodni in-
nis destinacija... vesticiski korporacii,
prisutnii na Reform-
skiot klub, Gruevski i
Stavreski u{te edna{ gi istaknaa reformite {to gi spro-
vede Vladata, a koi nadvor od Makedonija se vrednuvaat
mnogu pozitivno. Namaluvaweto na danocite, podobruva-
weto na rabotata na katastarot, zabrzuvawe na procedura-
ta za otpo~nuvawe biznis i formirawe kompanija i drugi-
te ne{ta koi minatata godina bea del od reformite so koi
e podobrena biznis-klimata i koi se smetaat za prednos-
ti na Makedonija.
Vo odnos na visoko kotiranata pozicija na na{ata zem-
ja vo grupata na najreformski zemji Gruevski uveruva deka,
zemjata prodol`uva so reformite, so podobruvaweto na
biznis-klimata koja treba da rezultira so povisok eko-
nomski rast, so pove}e investicii, pogolem izvoz, pogole-
берзНИК
3
mo proizvodstvo i so otvorawe na pove}e rabotni mesta.
Po vpe~atocite od forumot premierot se pofali deka
tokmu poradi reformite {to gi sprovede Vladata, na Ma-
kedonija se gleda so mnogu po~it i kako na zemja koja e mno-
gu pogodna i interesna za investicii. - Ne sme optovareni
so toa na koe mesto sme, najva`no e rabotite da se zavr{u-
vaat i da se odi napred. Sekako deka priznanijata se pri-
jatni zatoa {to svetskite investitori zboruvaat za niv i
postojano slu{aat za razni nagradi, taka {to dobro e da
bideme prisutni vo eden takov ambient.
Forumot, na{ite politi~ki lideri go ocenija kako
dobra prilika za sredbi so pretstavnici na pove}e ameri-
kanski i evropski kompanii koi bile prisutni na nastanot
vo Wujor{kata berza. - Ima interes za Makedonija zatoa
{to koga edna renomirana institucija kako {to e Svetska
banka zboruva vo najpozitivno svetlo za Makedonija, in-
vestitorite veruvaat vo toa i vrz taa osnova dosta od niv
ne kontaktiraa i se interesiraa za pove}e detali, a nekoi
od niv vo sledniot period i }e ja posetat na{ata zemja i }e
po~nat pregovori za kontkretni investicii, istakna Sta-
vreski potsetuvaj}i deka toa sepak e dolgoro~en proces.
- Ovoj forum na koj prisustvuvaa pove}e od 100 najpoz-
nati investitori vo svetot, kade {to za Makedonija se
zboruva vo pozitivno svetlo, e najdobrata reklama i pre-
poraka {to mo`e da se napravi za Makedonija so cel in-
vestitorite da vidat deka vo Makedonija se slu~uvaat
dobri i pozitivni raboti, deka biznis-klimata i refor-
mite i se najzna~jani na Vladata, {to sekako }e rezultira
so pove}e investicii koi zna~at pogolem ekonomski rast,
pove}e rabotni mesta i podobar `ivoten standard, izjavi
vicepremierot Stavreski.
Gruevski i Stavreski povtorija deka reformite se
kontinuiran proces i oti Vladata }e prodol`i da raboti
na site merki predvideni vo Programata, Prerodba vo 100
~ekori za slednite ~etiri godini vo koja tokmu vrz osnova
na preporakite od Doing business i iskustvata od drugi
zemji se predviduvaat novi 50-ina reformski merki koi
}e ja podobrat biznis-klimata.
Inaku, spored izve{tajot, Kako se pravi biznis 2008 na
IFC najreformska zemja e Egipet, koja zaradi golemite re-
formi minatata godina ima i najgolem skok na listata, a
potoa lider vo regionot e Hrvatska. Pokraj ~etvrtoto mes-
to, me|u najreformskite zemji Makedonija na generalnata
lista godinava e rangirana na 75 mesto, {to e skok za 21
mesto. Na prvo mesto i godinava e rangiran Singapur kako
zemja vo koja e najlesno da se pravi biznis. Vo Izve{tajot
se vklu~eni 178 zemji od celiot svet.
Sega ostanuva samo faktot da se nadevame deka Vla-
data }e prodol`i so vetenata reformska politika so sto-
ticite ~ekori so cel da vospostavi dinami~na ekonomija,
vo najmala raka po primerot na Hrvatska ili kako Singa-
pur. A zo{to ne?
Do sledniot ponedelnik
Makedonka Baldazarska
Glaven i odgovoren urednik na берзНИК
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk
 4 берзНИК broj 26
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 09.06.2008

VESTI BERZA.. VESTI BERZA...

KHV NA 33-TATA GODI[NA KONFERENCIJA NA IOSCO ZK PELAGONIJA A.D. BITOLA
Предизвиците на пазарите на капитал под лупа на Реинвестирана добивка
регулаторите од 120 милиони денари
Pretsedatelot na Komisijata za hartii od vrednost na Republika Makedonija Mari- ZK Pelagonija a.d. Bitola preku ce-
na Na}eva-Kavrakova u~estvuva{e na trieset i tretata Godi{na konferencija na Me- novno ~uvstvitelna informacija dosta-
|unarodnata organizacija na Komisiite za hartii od vrednost (IOSCO) {to se odr`a od vena do Makedonska berza ja informira
26 do 29 maj vo Pariz, Republika Francija. Ovaa konferencija na edno mesto gi sobra javnosta deka vo soglasnost so Odluka-
site regulatorni tela od svetot, kako i ~lenovite na me|unarodnata finansiska zaed- ta za raspredelba na dobivkata za 2007
nica. Na godi{nata konferencija na IOSCO u~estvuvaa pove}e od 750 delegati {irum godina donesena na nivnoto Sobranieto
svetot, vklu~itelno i pretstavnici od nad 100 zemji. Celokupnata finansiska indus- na akcioneri, koe se odr`a na 21.04.2008
trija diskutira{e za slu~uvawata na pazarite na kapital vo svetot i za predizvicite godina, informiraat:
{to prestojat. Narednata, 34-ta konferencija na IOSCO }e se odr`i vo Tel Aviv, - Reinvestiranata dobivka vo
Izrael vo juni idnata godina. vkupen iznos od 120.375.957,00 denari e
celosno realizirana so nabavka na ned-
vi`ni proizvodni objekti i oprema za
Гранит ја гради Fabrika za dobito~na hrana vo vkupna
KIB KUMANOVO
инфраструктурата за ЕРА vrednost od 121.253.000, denari.
Добивката од 80 проценти СИТИ - Dopolnitelno e investirano
vo zemjodelska mehanizacija vo iznos od
- останува GD Granit a.d. Skopje prevzema nova 88.105.000,00 denari.
нераспределена rabota kade investitor e Saem invest - Isto taka vo tek e postapka za
doo Skopje za Izgradba na infrastruktu- sklu~uvawe na dogovor za kupuvawe
ra i prva faza na komercijalno deloven 44.56.80 hektari zemjodelsko zemji{te
Vo vrska so objavenoto izvestuvawe objekt - iskop i za{tita na grade`na od fizi~ki lica za vkupen iznos od
na 29.05.2008 za upotreba i rasporedu- jama za potrebite na Kompleksot ERA 15.153.000,00denari.
vawe na ostvarenata dobivka vo 2007 SITI. Vrednosta na dogovorot e Navedenite investicii se izvr{eni
godina na Komercijalno Investiciona 3.978.116 evra, rokot za izvedba e 10 od sopstveni sredstva na ZK Pelagonija
Banka a.d. Kumanovo, objavuva deka e meseci odnosno do 28,02,2009 god. a.d. - Bitola.
napravena tehni~ka gre{ka, poradi {to Обичните акции на Пелагонија во
ja objavuva koregiranata sodr`ina na Стопанска банка Битола без право на
odlukata: @ITO LUKS A.D. SKOPJE глас
Vo soglasnost so Re{enieto na gu-
Nadzorniot Odbor odlu~i dobivkata
po odano~uvawe vo iznos od 9.091.598,00
Нови производи на vernerot na NBRM (Br. 3495 od
26.05.2008 g.), doneseno vrz osnova na
denari da se rasporedi kako {to sledu- пазарот prethodno re{enie od 20.11.2007 godina,
va: utvrdeno e deka od denot na donesu-
-20 % od iznosot na dobivkata po @ito luks a.d. Skopje na makedon- vaweto na ova re{enie 63.381 obi~ni
odano~uvawe ili vo apsoluten iznos od skiot pazar plasira dva novi vida na in- akcii na ZK Pelagonija a.d. - Bitola ne
1.818.320,00 denari da se upotrebi za tegralen leb na par~iwa - graham i ba- mu nosat pravo na glas i isplata na di-
formirawe na rezerven fond na banka- varski. Novite proizvodi, koi se podgot- videnda vo Stopanska banka a.d. - Bito-
ta; veni od najkvalitetni `itarki, bez la, a NBRM vo soglasnost so Zakonot za
-80 % od iznosot na dobivkata po upotreba na konzervansi, se odlikuvaat bankite }e sprovede proda`ba na nave-
odano~uvawe ili vo apsoluten iznos od so podolg rok na traewe. Na potro{uva- denite akcii po pat na javna berzanska
7.273.278,00 denari vo neraspredelena ~ite im se nudat i novite, podbreni pe- aukcija soglasno pravilata na Makedon-
dobivka koi nema da se koristat za ~iva, koi se prepoznatlivi po kvalite- skata berza za dolgoro~ni hartii od
isplata na dividenda na akcionerite. tot i po prakti~nite pakuvawa. vrednost AD - Skopje.
So navedenite re{enija na guverne-
rot na NBRM ne se opfateni 19.400
OBEM NA STOKOVA RAZMENA NA RM SO STRANSTVO obi~ni akcii so koi ZK Pelagonija a.d -
Bitola raspolaga bez nikakvi ograni~u-
Во првиот квартал од годинава – дефицит од 902 милиони vawa.
долари Soglasno Zakonot za upravnite spo-
rovi i Zakonot za bankite, ZK Pelagoni-
Obemot na stokovnata razmena na Republika Makedonija vo periodot januari - ja na 03.12.2007 godina podnese tu`ba za
april 2008 godina e za 41.0% povisok od obemot vo istiot period od 2007 godina. poveduvawe upraven spor pred Upravni-
Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, vkupnata vrednost na izvozot na ot sud zavedena pod U.br.5392/2007, so
stoki od RM vo periodot januari-april 2008 godina iznesuva 1. 278. 794 iljadi SAD koja bara poni{tuvawe na Re{enieto na
dolari, a na uvozot 2. 181. 575 iljadi SAD dolari. Pokrienosta na uvozot so izvoz e guvernerot na NBRM broj 6661/2 od
58.6%. Trgovskiot deficit vo periodot januari - april 2008 godina iznesuva 902. 781 20.11.2007 godina.
iljadi SAD dolari. Upravniot spor pred Upravniot sud
Trgovskata razmena po proizvodi poka`uva deka vo izvozot najgolemo e u~estvoto seu{te ne e zavr{en i postapkata e vo
na feronikelot, prerabotkite od nafta, proizvodite od `elezo i ~elik (valani tek.
proizvodi) i oblekata. Vo uvozot najmnogu e zastapena surovata nafta, elektri~nata Soglasno pogore navedenite re{e-
energija i motornite vozila za prevoz na lica. Vo istiot period, najgolemo u~estvo vo nija na guvernerot dividendata za 2007
izvozot na stoki imaat zemjite-~lenki na EU 27 (62.2%) i zemjite od Zapaden Balkan godina vo iznos od 42.269.310,00 denari
(33.2%), a vo uvozot na stoki najgolemo u~estvo imaat zemjite od EU 27 (46.2%) i zemjite {to se isplati na 82.931 obi~ni akcii
vo razvoj (31.9%). Spored vkupniot obem na nadvore{no-trgovskata razmena, RM sopstvenost na ZK Pelagonija, mu pri-
najmnogu trguva so Srbija, Germanija, Rusija, Grcija i Bugarija (52.3% od vkupnata nad- padna na ZK Pelagonija i istata e is-
vore{no-trgovska razmena). So nekoi od ovie trgovski partneri RM ostvaruva suficit platena na 21.04.2008 godina.
vo trgovskata razmena.
 Data 09.06.2008 broj 26
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
S O D R @ I N A 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Od 1 juni poskapea del od kreditite vo Ko-
VOVEDNIK ............................................3 mercijalna banka, informiraat dene{nite ves-
nici. Glavna pri~ina se povisokite stapki na
VESTI BERZA... VESTI BERZA... .........4 blagajni~kite zapisi, koi NBRM gi zgolemi so
cel da ja zauzda inflacijata. Vo Komercijalna
BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, SREDA....5 - 6 banka velat deka po tretoto zgolemuvawe i po
porastot na inflacijata, koja vo april iznesu-
SVETSKI VESTI... ............................8-9 va{e 10,1 otsto, bankata se odlu~ila za selek-
tivno zgolemuvawe na kamatnite stapki, vodej}i
KINE+NAGEL DOOEL SKOPJE SO OPTI-
MISTI^KI PLANOVI ZA IDNINATA ..... 10-11 pritoa smetka za svojata konkurentska pozicija.
Kako {to mo`e da se pro~ita vo Utrinski ves-
POTTIKNUVAWE NA REGIONALNATA nik, i del od klientite na Stopanska banka rea-
SORABOTKA ME\U MAKEDONIJA I BUGARIJA girale zaradi zgolemuvaweto na kamatite na
...................................................... 10-11 nekoi od karti~kite, a tie ne bile informirani
za poskapuvaweto. Zasega, na staroto nivo osta-
nuvaat kamatite vo NLB Tutunska banka, od kade
VESTI BERZA... VESTI BERZA... ..............12 {to informiraat deka o~ekuvaat da vidat kolku
BERZNIK - ^ETVRTOK, PETOK, SABOTA ............13-15
}e iznesuva stapkata na inflacija za maj i dali
centralnata banka }e odi so novo zgolemuvawe
BERZNIK - NEDELNICI .......................... 16 na stapkite na blagajni~kite zapisi.
Na istava tema Biznis go prenesuva misle-
NEDELATA JA ODBELE@AA.......................17 weto na profesor Tome Nenovski, koj smeta de-
ka bankite trebalo da gi po~ekaat efektite od
NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA monetarnata politika, koi davaat rezultati
ZA HARTII OD VREDNOST.................... 18-19 pribli`no pet meseci po donesuvaweto. - Dob-
rata strana e vo toa {to poskapuvaat kamatite
na potro{uva~kite krediti i na negativnite
I M P R E S S U M salda na kreditnite karti~ki, bidej}i narodot
nema pove}e tolku lesno da vleguva vo minus.
Lo{o }e be{e ako skoknea kamatite na krediti-
te na stopanstvoto i stanbenite krediti bidej}i
toa bi zna~elo zabavuvawe na ekonomskiot rast.
Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje Vo redovnata analiza na Alta Vista Broker
Mediumska biblioteka i digitalna arhiva
vo Biznis, analiti~arite na ovaa brokerska ku-
Redakcija na берзНИК
Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,
}a konstatiraat deka vo izminatata nedela pro-
1000, R.Makedonija metot bil vo ramkite na prose~niot od po~eto-
Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839 kot na godinata. Pritoa, prometot vo najgolem
Internet: www.interNIK.com.mk; del povtorno bil koncentriran na Oficijalniot
e-mail: info@interNIK.com.mk pazar, kade najtrguvana bila akcijata na Komer-
cijalna banka Skopje. Vo top pet trguvani akcii
Izvr{en direktor: Zdravko Josifovski minatata nedela se najde i akcijata na Make-
Odnosi so javnost: Nata{a Dimovska
donski Telekomunikacii, koja ima{e nedelen
Marketing: Ivona Josifovska
Asistent na PR i marketing: Stojne Danilova promet od 9,2 milioni denari, koja be{e najtrgu-
IKT Menaxer: Kiro Velkovski vana na Redovniot pazar. - Poradi slabiot pro-
Menaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i} met na Berzata koj e prisuten vo kontinuitet ve-
Logistika: Ana Petrova }e nekolku meseci, i onie malkute investitori
Finansii: Gordana Stojanovska nastojuvaat da investiraat vo {to e mo`no po-
likvindi i pomalku rizi~ni akcii. Mo`ebi za-
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI
MEDIUMI берзНИК 2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
берзНИК e osnovan 2007 godina.
1. OD DENES KREDITI SO POVISOKI KAMATI (**)
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI 2. AKO NAFTATA SE [TEDI VO SAD, MO@E I VO MAKEDONIJA (**)
MEDIUMI берзНИК
Broj: 26 ДНЕВНИК
Data: 09.05.2008
s.7 VO KOSMOFON ]E SE DELAT OTKAZI
s.7 ZGOLEMENO PROIZVODSTVOTO NA MLE-
SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA
KO
FOTO NASLOVNA: s.7 ]E RASTAT PROIZVODSTVOTO I VRABO-
GRUEVSKI NA WUJOR[KA BERZA TUVAWATA
s.7 AVIOBILETITE NA HARTIJA OTIDOA VO
Foto: ISTORIJATA
Robert Spasovski БИЗНИС
Redakcija na берзНИК s.1 TIKVE[ SO POAGRESIVEN NASTAP I SO
Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk NOVI VINA
Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska s.2 LO[O ]E BE]E AKO SKOKNEA KAMATITE
Novinari: Vaska Mickoska, Kiro Simonovski NA KREDITITE ZA STOPNASTVOTO
Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska s.5 MBI-10 PORASNA ZA 34,01 INDEKSNI
Redakcija: POENI
Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovska s.15 AKCIITE NA ALKALOID - NAJTRGUVANI
operatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, Zoran s.16 MBI-10 POVTORNO RASTE
Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski S.16 PORADI SLABIOT PROMET SE INVESTI-
i Darko Tripunovski RA VO NERIZI;NI AKCII
Fotoreporter: Robert Spasovski s.16 RASTOT NA EKONOMIJATA GO OHRABRI
Marketing, distribucija i proda`ba: PAZAROT
INTERNACIONAL NIK AD - Skopje УТРИНСКИ ВЕСНИК
s.7 OD DENES KREDITI SO POVISOKI KA-
берзНИК
5
02.06.2008 g. PONEDELNIK
vr{uvaweto na predvremenite izbori }e donese
za nijansa porelaksirana situacija na na{iot
pazar na kapital, iako pred nas se u{te nekolku
meseci na donesuvawe na komplikuvani politi-
~ki odluki, koi i toa kako }e imaat vlijanie vrz
sostojbite ne samo na berzata, tuku i vo celata
ekonomija, se istaknuva vo berzanskata analiza.
Vo dene{nite pe~ateni mediumi se prenesu-
vaat i podatocite od Dr`avniot zavod za sta-
tistika, spored koj mo`e da se konstatira deka
nedovolnata pobaruva~ka i neizvesnoto eko-
nomsko opkru`uvawe se klu~nite faktori {to
vo minatiot mesec vlijaele ograni~uva~ki vrz
obemot na doma{noto proizvodstvo. Proizvod-
stvoto vo pretprijatijata vo zemjava vo izmina-
tite meseci varira, no vo naredniot period se
o~ekuva negovo zgolemuvawe, kako i porast na
brojot na vrabotuvawata.
Od statistikata e i vesta deka vkupnoto
proizvodstvo na mleko vo minatata godina, vo
odnos na 2006, e zgolemeno za 41,5 otsto.
Dnevnik doznava deka mobilniot operator
Kosmofon }e otpu{ti 40 do 50 vraboteni, kako
podgotovka za proda`ba ili prestruktuirawe na
kompanijata po vlezot na Doj~e telekom vo OTE.
Vo kompanijata ve}e se podgotvuvaat spisocite
so prekubrojnite vraboteni, ~ii rabotni mesta
bilo planirano da oe ukinat za da se namalat
tro{ocite na raboteweto. Od Kosmofon zasega
nitu potvrduvaat nitu demantiraat vakvo ne{to,
no me|u 400 vraboteni vladee neizvesnost, bi-
dej}i ne se znaat uslovite pod koi del od niv }e
bidat otpu{teni od rabota i dali }e dobijat
nekakov finansiski nadomest. Racionalizacija
na rabotni mesta }e ima i vo fiksniot operator,
Makedonski telekom, no ovde se raboti za dob-
rovolno napu{tawe na rabotnite mesta na okolu
400 vraboteni. Pritoa, onie so nad 25 godini
sta` kako otpremnina }e dobijat po 22.500 evra,
a tie pod ovaa granica po 900 evra za sekoja go-
dina sta`.
Ako naftata se {tedi vo SAD, mo`e i vo Ma-
kedonija, e naslovot na tekstot vo Nova Makedo-
nija, vo koj se veli deka katedrata za motori pri
Ma{inskiot fakultet podgotvuva prira~nik vo
koj }e se uka`e na site merki so koi mo`e efi-
kasno da se minimizira potro{uva~kata na go-
rivo.
MATI
s.8 CENITE NA ZELENITE PAZARI SE LADAT
s.8 MENAXERSKA SMENA VO PRILEPSKI EU-
ROKOMPOZIT
ВЕЧЕР
s.7 POLITIKATA I PONATAMU VLIJAE NA
BERZATA
ВРЕМЕ
s.6 AGRILEND PO^NUVA SO OTKUP
s.6 NA BERZATA SE ZAVRTEA 2,3 MILIONI
EVRA
s.7 POMALA NEVRABOTENOST I PONISKA
INFLACIJA
s.7 EVROPEJCITE OGOR^ENI PORADI SKA-
POTO GORIVO
ВЕСТ
s.3 400 DOBROVOLCI GO NAPU[TAAT TELE-
KOM
НОВА МАКЕДОНИЈА
s.1 AKO NAFTATA SE [TEDI VO SAD, MO@E
I VO MAKEDONIJA
s.8 AGROKOR ZA EDEN MILION EVRA KUPI
220 KIOSCI VO CRNA GORA
 6 берзНИК broj 26
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 09.06.2008

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Evropskata centralna banka (EBC), ve-
rojatno, do krajot na godinata nema da donese
odluka za menuvawe na visinata na osnovna-
ta kamatna stapka za da se spre~i natamo{-
niot rast na inflacijata, koja vo dr`avite
od evrozonata dostigna najvisok procent vo
poslednite deset godini. Kako {to prenesu-
vaat site dene{ni vesnici, na pretstojnata
sredba na rakovodstvoto na EBC na 5 juni,
sega{nata osnovna kamatna stapka koja izne-
suva ~etiri procenta nema da se namali, ia-
ko takov poteg be{e najaven minatiot mesec.
Spored ekonomskite analiti~ari, do nama-
luvawe bi mo`elo da dojde najrano kon kra-
jot na letoto ili na po~etokot na esenta, so
cel do krajot na godinata da se pottikne za-
baveniot ekonomski rast vo 15 dr`avi na EU
{to go koristat evroto kako nacionalna va-
luta.
Doma{nite banki stanaa stranski, e nas-
lovot na tekstot vo Ve~er, vo koj se objasnu-
va deka za samo nekolku godini sopstveni~-
kata struktura vo doma{nite banki komplet-
no se smeni, odnosno vo golemite banki u~e-
stvoto na stranskiot vo vkupniot kapital
dostigna duri 83 otsto, a kaj srednite i mali
banki okolu 60 procenti. I pokraj toa, kako
{to ocenuvaat ekspertite, na~inot na rabota
ostana ist. Konkurencijata ne dade rezultat,
stranskite akcioneri naplatuvaat visoki
kamati, a klientite ne se oslobodeni od
dolgite bankarski proceduri.
Po dva meseca dvocifrena inflacija, vo
maj taa bele`i samo blago namaluvawe i se
pozicionira{e na 9,5 otsto vo odnos na isti-
ot mesec minatata godina, - mo`e da se pro-
~ita vo Utrinski vesnik, koj vo svojot tekst
se povikuva na rabotnata verzija na statis-
ti~kite podatoci za minatiot mesec. Spored
vesnikot, so ova prakti~no se realizira na-
javata deka inflacijata vo mart i vo april
godinava go dostigna plafonot i deka vo
preostanatite meseci od godinava mo`e da
se o~ekuva nejzino namaluvawe. Ekspertite
smetaat deka stapkata na inflacija, sepak
treba da gi alarmira nadle`nite institucii
da primenat politika za nejzino zauzduvawe,
osobeno poradi toa {to stanuva zbor za glo-
balen fenomen protiv koj mnogu zemji ve}e se
borat.
Operatorite {to ja koristat mre`ata na
Makedonski Telekom od ovoj mesec }e mu
pla}aat na fiksniot operator za 20 procen-
ti pomalku od minuta razgovor, no toa nema
da zna~i poniski ceni na razgovorite za gra-
|anite bidej}i namaluvaweto e nezna~itel-
no, informira dene{en Ve~er. Od Ontel,
vtoriot fiksen operator od kade o~ekuvaa
deka Makedonski telekom }e ponudi pogole-
mo namaluvawe na golemoproda`nite ceni,
velat deka i novite ne mu ovozmo`uvaat da
ponudi konkurentni ceni na lokalni, me|u-
gradski i me|unarodni razgovori.
Pe~atenite mediumi ja prosleduvaat i
aukciite na no}nite vi{oci na struja, koi
MEPSO zapo~na kontinuirano da gi prodava
od krajot na april. Kako najzainteresiran
kupuva~ na no}nata struja se javi Cementar-
nicata Usje, koja na trite posledni aukcii
kupi 2.170 megavat-~asa struja, za {to na
03.06.2008 g. VTORNIK
operatorot mu uplati nad 50 iljadi evra.
Inaku, dosega MEPSO nude{e okolu 10.000
mgv~. struja, no se prodadoa samo malku pove-
}e od 2.000 mgv~.
Vkupniot promet na Makedonskata berza
vo prviot den od ovaa nedela i voedno prvi-
ot postizboren den iznesuva{e 8,35 milioni
denari ili 136.000 evra, se veli vo berzan-
skite izve{tai na vesnicite. Poradi tolku
maliot promet, vrednosta na kompaniite koi
go so~inuvaat berzanskiot indeks MBI-10
opadna za 0,67% na 5712,99 poeni. Najgolem
promet be{e ostvaren so akciite na Komer-
cijalna banka, vtora po obem be{e akcijata
na Granit, a treta be{e akcijata na Alkalo-
id, koja ostvari promet od samo 6371 evra.
Berzanskite analiti~ari zaklu~uvaat deka
izbornite rezulati ne dadoa pottik na in-
vestitorite nitu da prodavaat nitu da kupu-
vaat poaktivno.
Vo site pe~ateni mediumi e prosleden
slu~ajot so trite cisterni so otrovni hemi-
kalii, koi seu{te se nao|aat na grani~niot
premin Blace od kosovska strana i ~ekaat
dozvola za tranzit od nadle`nite dr`avni
institucii za da se vratat vo Iran. Vo cis-
ternite, spored oficijalnata carinskata
deklaracija, se prenesuva nerafinirano
iransko motorno maslo, {to e opasna hemiska
materija od koja se {iri nepodnosliva pea.
Direktorot na Carinata, Van~o Kargov ja
smiruva situacijata i veli deka nema da se
dozvoli cisternite da ja pominat granicata
se dodeka Inspektoratot za `ivotna sredina
ne dade viza za toa.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. ECB NEMA DA JA NAMALI OSNOVNATA KAMATA PORADI INFLACIJATA (****)
2. AD MEPSO PRODAVA NO]NI VI[OCI NA STRUJA NA DNEVNA OSNOVA (***)

ДНЕВНИК s.6 NO]NITE VI[OCI ]E SE PRODAVAAT DNEVNO

s.7 KAMATNATA STAPKA VO EU NE SE NAMALUVA s.7 GRA\ANITE ]E POЧEKAAT ZA POEVTNI IMPULS
s.7 MAKSTIL SO DOBIVKA OD 2,7 MILIONA EVRA s.7 VLADATA RASPRAVA ZA CISTERNITE SO HEMIKALII
s.7 MBI 02.06.2008 ВРЕМЕ
s.7 CISTERNITE NA BLACE POLNI SO OTROV s.6 EVROPA SO VISOKI KAMATNI STAPKI
БИЗНИС s.7 INVEST BANKA NE DELI DIVIDENDA
s.1 PROMETOT OD TRGUVAWETO PREPOLOVEN s.7 NOV DIREKTOR
s.2 VO JUNI BANKATA NEMA DA GI ZGOLEMI KAMATITE s.7 INFLACIJA NADVOR OD PREDVIDUVAWATA
s.8 NOVI PADOVI NA BERZATA s.7 GASOT ]E JA STIGNE NAFTATA
s.8 KAZNATA STIGNA! ВЕСТ
s.9 MBI 02.06.2008 s.2 AD MEPSO PRODAVA NO]NI VI[OCI NA STRUJA NA
s.9 PAD NA MBI-10 I MBID DNEVNA OSNOVA
s.9 PROMETOT OD TRGUVAWETO PREPOLOVEN s.7 OPASNATA HEMIKALIJA SE VRA]A NA KOCOVO
УТРИНСКИ ВЕСНИК НОВА МАКЕДОНИЈА
s.1 MAJSKATA INFLACIJA 9,5 OTSTO? s.8 INVESTITORITE REZERVIRANI, ЧEKAAT ISHOD OD
s.7 CISTERNI SO SOMNITELNA HEMIKALIJA STOJAT NA IZBORITE
BLACE s.8 POEVTINA REGISTRACIJA ZA 30 OTSTO
s.8 INFLACIJATA VO MAJ 9,5 OTSTO? s.8 STARO-NOVATA VLADA STARTUVA SO PAKET MERKI ZA
s.8 NO]NATA STRUJA INTERESNA SAMO ZA USJE VRABOTUVAWE
s.8 ECB NEMA DA JA NAMALI OSNOVNATA KAMATA PORADI s.8 MNR BARA OTROVNITE HEMIKALII OD BLACE DA SE
INFLACIJATA VRATAT NA KOSOVO
s.8 MBI 02.06.2008 ШПИЦ
ВЕЧЕР s.1 MLADITE I STEЧAJCITE ATRAKTIVNI ZA VRABOTU-
s.1 DOMA[NITE BANKI STANAA STRANSKI VAWE
s.6 DOMA[NITE BANKI STANAA STRANSKI s.8 OTROVNIOT TOVAR OD KOSOVO ЧEKA NOVA AMBALA@A
s.6 NEMA DA SE MENUVA KAMATNATA STAPKA
 Data 09.06.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Vo site dene{ni vesnici, bez isklu~ok, e
prenesena optimisti~kata vest deka infla-
cijata trgna vo rikverc. Otkako dva meseci
po red go preminuva{e psiholo{kiot prag od
10 procenti, spored podatocite od Dr`avni-
ot zavod za statistika, inflacijata vo maj e
na nivo od 9,5 procenti. Namaluvawe na in-
deksot na tro{ocite na `ivotot vo maj godi-
nava, vo sporedba so prethodniot mesec, e
zabele`ano najmnogu kaj zelen~ukot i toa za
9,6 procenti. Ekspertite ocenuvaat deka in-
flacijata zasega stagnira, no ne mo`e so si-
gurnost da se ka`e kako taa }e se dvi`i vo
idnina, bidej}i toa }e zavisi od dvi`ewata
na cenite na hranata i na naftata.
Deka visokite ceni na hranata ne se samo
vo Makedonija, potvrda e i tekstot vo Ve~er,
vo koj mo`e da se pro~ita deka vo poslednive
dva meseci cenite na prehranbenite proiz-
vodi vo Evropskata unija se zgolemile za 7,1
otsto, {to e najgolemo zgolemuvawe od 1997
godina pa dosega. Izve{tajot na Eurostat, koj
e prenesen vo vesnikot, poka`uva deka te{-
kata finansiska kriza na svetskiot pazar i
visokite ceni na naftata se pri~ina za ne-
podnosliva inflacija vo nekoi zemji od Is-
to~na Evropa, kade oddelni produkti poska-
pele i za 86 procenti. Za pomalku od edna go-
dina, cenata na hranata vo Bugarija se zgole-
mi za 25 nasto, vo Litvanija za 22 procenti,
vo Ungarija 14, vo Romanija i Slovenija 12 i
10 otsto vo ^e{ka.
Ottamu, za da se ubla`i ovoj svetski
problem, koj predizvika glad i bezredija vo
svetot, generalniot sekretar na ON, Ban Ki
Mun, na sredbata na lideri na vrvot na Or-
ganizacijata za hrana i zemjodelstvo (FAO)
na ON vo Rim, pora~uva deka svetskoto pro-
broj 26
izvodstvo na hrana treba da se zgolemi za 50
procenti do 2030 godina za da se odgovori na
zgolemenata pobaruva~ka na hrana, prenesu-
va Utrinski vesnik. Vo Makedonija proble-
mot so skapata hrana mnogu silno se reflek-
tira, bidej}i za kupuvawe hrana i pijalaci
edno semejstvo izdvojuva okolu 80 otsto od
prose~nata plata, {to e daleku nad prosekot
vo EU, kade {to ovie izdatoci se od 10 do 20
otsto od prosekot na primawata.
Dene{en Dnevnik objasnuva zo{to cenite
na gorivata vo Evropa se mnogu poskapi od
onie vo SAD - pri~inata e {to dava~kite kon
dr`avata vo evropskite zemji zafa}aat po-
ve}e od polovina od maloproda`nata cena.
Pritoa, rekorder e Germanija, kade {to da-
nokot u~estvuva so 63 otsto vo krajnata cena
na naftenite derivati. Dava~kite vo SAD
zafa}aat samo 12 procenite od cenata na
benzinite, dodeka vo Makedonija udelot na
danokot, akcizata i na mar`ata za Okta iz-
nesuva 53 otsto. Zatoa eden galon gorivo (3,8
litri) ~ini samo 3,37 dolari, dodeka vo EU
cenite se dvi`at nad osum dolari za galon.
Kaj nas cenata na eden galon evrosuper od 98
oktani iznesuva 7,07 dolari.
Vo top vestite vo dene{nite vesnici e i
vesta deka Svedmilk Makedonija potpi{a
dogovor za izvoz na makedonsko mleko na ko-
sovskiot pazar. Distributer }e bide firma-
ta Nekst, a mese~no }e se plasira po 500 toni
mleko. Po ovoj povod, generalniot direktor
na Svedmilk, izjavi deka so ova prakti~no
po~nuva nivnata delovna strategija najdo-
broto makedonsko mleko da stane lider iz-
voznik vo regionot.
Makedonija treba da go zgolemi izvozot
vo Kina za da se namali trgovskiot deficit,
берзНИК
7
04.06.2008 g. SREDA
pora~uvaat ~lenovite na Me{ovitata make-
donsko-kineska komisija za ekonomska sora-
botka vo dene{nite izdanija na vesnicite.
Trgovskata razmena me|u dvete zemji lani
iznesuva{e 243 milioni dolari, {to e za 73
otsto pove}e vo odnos na 2006, no celokupna-
ta trgovija otpa|a na uvozot od Kina, dodeka
vo periodot 1997 - 2006 godina prilivot na
direktni investicii od Kina iznesuval 1,4
milioni evra. Za Makedonija inaku, Kina e
vtora zemja spored goleminata na trgovskiot
deficit, vedna{ po Ruskata Federacija.
Vesnikot Vreme najavuva deka klirin{-
kiot dolg so Rusija e pred re{enie. Imeno,
toj se planira da bide kompenziran so gasi-
fikacija na re~isi cela Makedonija. Vkup-
nata investicija }e iznesuva 80 milioni ev-
ra, pri {to Makedonija }e treba da vlo`i 20
milioni evra, a ostanatite 60 milioni }e gi
dade Rusija, gradej}i ja gasovodnata mre`a
niz zemjava.
Na pazarot na kapital vo maj se svrteni
edvaj 8,9 milioni evra, {to e najslab promet
vo sporedba so izminatite meseci, - mo`e da
se pro~ita vo berzanskite izve{tai vo ves-
nicite. I vo ovoj mesec izostanaa stranskite
investitori koi ve}e se prefrleni na regi-
onalnite berzi. Pove}e od 60 procenti od
prometot go napravija doma{nite investito-
ri koi kupuvaa i prodavaa akcii na sitno.
Kiril Mitrevski, direktor na Invest bro-
ker, prognozira deka maliot promet na paza-
rot na kapital propraten so sitni transak-
cii }e se zadr`i i vo juni, bidej}i stranski-
te investitori i ponatamu }e taktiziraat, a
kaj doma{nite igra~i i ponatamu vlijae psi-
holo{kiot moment.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. SVEDMILK ]E IZVEZUVA VO KOSOVO (****)
2. INFLACIJATA VO MAJ POD DESET OTSTO (***)

ДНЕВНИК s.8 MBI 03.06.2008

s.1 DR@AVNITE KASI SE PUMPAAT NA BENZINSKA s.9 MAKEDONCITE JA TRO[AT CELA PLATA ZA JADEWE
s.7 INFLACIJATA VO MAJ 9,5 OTSTO ВЕЧЕР
s.7 SVEDMILK ]E IZVEZUVA NA KOSOVSKIOT PAZAR s.1 REKORDEN SKOK NA CENITE NA HRANATA
s.7 KINA SE OTVORA NA MAKEDONSKI PROIZVODI s.6 IZVOZ NA MLEKO NA KOSOVO
s.7 SAMO NA DR@AVATA I ODGOVARA SKAP BENZIN s.6 BERZATA SENZITIVNA NA IZBORNITE INCIDENTI
s.9 UNI BANKA SO NAJGOLEM FINANSISKI PORAST s.6 REKORDEN SKOK NA CENITE NA HRANATA
БИЗНИС ВРЕМЕ
s.1 SKAPATA NAFTA BARA GLOBALNA AKCIJA s.6 INFLACIJATA VO RIKVERC
s.1 U[TE EDEN ANEMI^EN DEN NA BERZATA s.6 VODNA INJEKCIJA GI OSVE@I HIDROCENTRALITE
s.1 MAKEDONSKO MLEKO I NA KOSOVSKIOT PAZAR s.6 DOMA]INSTVATA ]E DOBIJAT GAS ZA TRI GODINI
s.3 ENERGETSKITE PROEKTI INTERESNI ZA INVESTICII ВЕСТ
s.3 MAKEDONSKO MLEKO I NA KOSOVSKIOT PAZAR s.2 INFLACIJATA VO MAJ POD DESET OTSTO
s.3 @IVOTOT POSKAP ZA 0,2 NASTO НОВА МАКЕДОНИЈА
s.6 SKAPATA NAFTA BARA GLOBALNA AKCIJA s.6 KAMIONITE SO OTROVNI HEMIKALII TRET DEN ZA-
s.8 U[TE EDEN ANEMI^EN DEN NA BERZATA GLAVENI NA BLACE
s.8 AKCIITE NE ODAT SEKOGA[ NAGORE s.8 NEKOREKTNA KOREKCIJA
s.9 MBI 03.06.2008 s.8 UVOZOT OD KINA GO PUMPA TRGOVSKIOT DEFICIT NA
s.9 NOV PAD NA MBI-10 MAKEDONIJA
s.9 PROMETOT SE VRA]A NA PROSEKOT s.8 SVETSKOTO PROIZVODSTVO NA NAFTA ]E GO DOSTIG-
s.12 ECB NEMA DA JA NAMALI OSNOVNATA KAMATNA STAP- NE MAKSIMUMOT DO 2020 GODINA
KA s.8 SVEDMILK MAKEDONIJA ]E IZVEZUVA MLEKO NA
УТРИНСКИ ВЕСНИК KOSOVO
s.8 MAKEDONIJA SE POVE]E UVEZUVA KINESKI PROIZVO- s.9 REGISTRACIJATA NA VOZILA VO MAKEDONIJA
DI NAJSKAPA VO REGIONOT
s.8 SVEDMILK ]E IZVEZUVA VO KOSOVO s.9 SE POVE]E ZAINTERESIRANI ZA USLUGITE NA ONTEL
 8 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
SVETSKI VESTI...
SPORED IZBOROT NA FORBS
NYVS PRVA NA LISTATA NA 2000 NAJGOLEMI
SVETSKI KOMPANII
На овогодишната листа на најголеми
светски стопански гиганти на Форбс се
најдоа компании од 60 земј,меѓу кои до-
минираат американските компании и
најголем број се од банкарскиот сек-
тор...
V
kuniot prihod {to go ostvaruvaat
vode~kite 2.000 svetski kompanii
iznesuva okolu 30 milijardi dolari,
vkupnata dobivka 2,4 milijardi dolari,
dodeka pazarnata vrednost na ovie kompa-
nii dostignuva 39 milijardi dolari. Vkup-
niot broj na vraboteni vo ovie kompanii
iznesuva 72 milioni lu|e. Ova se podato-
cite koi spored metodologijata na Forbs
gi ostvarija najgolemite svetski kompanii.
Imeno, na ovogodi{nata lista na 2.000 naj-
golemi svetski stopanski giganti na Forbs
ITALIJANSKATA BANKA SAKA DA GI ISTISNE MALITE AKCIONERI NA BANK AUSTRIA
UNIKREDIT - PLA]A MILIJARDA EVRA
ZA RASCEPKANITE AKCII
Италијанската банка Уникредит објави дека ќе
плати околу 1.045 милијарди евра за да ја до-
врши постапката со која ќе ги истисне малите
акционери од деловната единица ...
I
talijanskata banka Unikredit objavi
deka }e plati okolu 1.045 milijardi
evra za da ja dovr{i postapkata so
koja }e gi istisne malite akcioneri od
nejzinata delovna edinica Bank Austria.
Vo svoeto oficijalno soop{tenie tie iz-
javija deka taa postapka e prijavena vo Tr-
AMERIKANSKIOT FOND VO POTRAGA PO NOVI KOMPANII
SEAF ]E INVESTIRA I VO MAKEDONIJA
Глобалниот инвестициски фонд СЕАФ е
заинтересиран за вложувања во мали и
средни претпријатија во Србија, Црна
Гора и Македонија и е подготвен во нив
да инвестира суми од максимум 1,6
милиони евра по компанија.
S
EAF Saut Balkan Fondot e del od
globalnata investiciska kompanija
SEAF so sedi{te vo Va{ington. Ak-
cioneri na fondot se vode~ki svetski i
evropski finansiski institucii, me|u koi
Evropskata banka za obnova i razvoj (EB-
RD), USAID i Me|unarodnata finansiska
korporacija (IFC). Vo sopstveni~kata
struktura na SEAF u~estvuvaat i vladite
na nekoi zemji, me|u koi Hollandija i
broj 26
se najdoa kompanii od 60 zemji. Vo 2004 go-
dina, koga za prv pat be{e objavena vakva
lista, na nea se najdoa kompanii od 51 zem-
ja. Spored metodologijata na Forbs, pri
rangiraweto se zemaat predvid pove}e
kriteriumi, kako {to se proda`bata, do-
bivkata, vrednosta na imotot i pazarnata
kapitalizacija.
Na listata i natamu dominiraat ame-
rikanskite kompanii, no ovaa godina niv-
niot broj e namalen za 61 vo sporedba so
minatata godina, i za 153 vo sporedba so
2004 godina. Pri~ina za toa e neuspehot na
del od najsilnite amerikanski kompanii
da go odr`at ~ekorot so globalnata konku-
rencija.
Najgolem broj od kompaniite na lista-
ta na Forbs se od bankarskiot sektor, komu
govskiot sud vo Viena, po pozitivnoto
re{avawe na site sudski sporovi koi vo
Avstrija bile vodeni za nejzino osporu-
vawe.
Inaku, vo mart 2007 godina Unikredit
i Upravata na Bank Austrija zaedni~ki ja
odredija cenata za vakvata transakcija na
visina od 129,4 evra za edna akcija, za
vkupna gotovinska kompenzacija vo vred-
nost od 950 milioni evra. Vienskiot tr-
govski sud imenuva{e nezavisen revizor,
koj ja potvrdi adekvatnosta na kompenza-
[vajcarija, {to dopolnitelno pridonesuva
za sigurnosta na investiciskoto portfo-
lio.
Na prezantacijata na Fondot, odr`ana
vo srpskata Stopanska komora, be{e objas-
net osnovniot princip na raboteweto, koj
se temeli na prezemawe na sopstveni~ki
udeli vo pretprijatijata, unapreduvawe na
raboteweto i izlez od niv po period od
~etiri do {est godini. Spored direktor-
kata za investicii na Fondot, Lorena Ra-
dowi}, tie targetiraat kompanii so ed-
nostavna sopstveni~ka struktura (eden do
tri sopstvenici) i so mnozinska doma{na
sopstvenost.
Direktorkata za investicii na Fon-
dot, Radowi} objasni deka kompanijata ko-
Data 09.06.2008
mu pripa|aat 315 kompanii. Ovie kompanii
voedno se i so najgolem imot od 58,3 mili-
jardi dolari i najgolema dobivka od 398
milijardi dolari. Na listata se nao|aat i
123 kompanii od sektorot za nafta i gas,
koi imaat najgolem vkupen prihod od 3,76
bilioni dolari i se na vtoro mesto spored
vkupnata dobivka od 386 milijardi dolari.
Listata ja predvodi britanskata banka
HSBC, ~ija aktiva Forbs ja procenuva na
okolu 2,5 milijardi dolari.
Pozicii na listata obezbedija pove}e
poznati korporacii kako Mek Donalds,
Nestle, Tojota i Volt Dizni, no i brojni
kompanii vo razvoj, na primer turskata te-
lekomunikaciska kompanija Turkel i indi-
skata kompanija za tehnolo{ki uslugi In-
fosis tehnoloxis.
cijata, no toa ne ja spre~i grupata mali
akcioneri na Bank Austrija sudski da ja
osporat istata, so obrazlo`enie deka
cenata e preniska.
Unikredit soop{ti deka vo iznosot
{to }e bide platen }e bidat vklu~eni i
zakonskite kamati i tro{ocite za spogod-
ba so tu`itelite.
Istiot den koga be{e objaveno soop{-
tenieto, akciite na Bank Austria bea is-
klu~eni od kotacijata na Vienskata berza.
ja }e se javi za vlez na Fondot, mora da po-
seduva razvoen potencijal, motiviran i
iskusen menaxment i da se bavi so distri-
bucija, telekomunikacii, IT tehnologija,
medicina ili zemjodelstvo. SEAF ne e za-
interesiran za kompanii koi kotiraat na
berza, koi se vo dr`avna sopstvenost ili
koi vo svojata struktura imaat dominantno
u~estvo na stranski kapital.
Od svoeto osnovawe vo 1989 godina,
SEAF investiral pove}e od 47 milioni
dolari vo nad 73 kompanii vo regionot,
me|u koi i vo Makedonija, a raboti vo dva-
esettina zemji i upravuva so kapital pogo-
lem od polovina milijarda dolari. (Banka
magazin)
 Data 09.06.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
OBEDINETITE NACII
TVRDAT:
FINANSISKITE
[PEKULACII GI
PUMPAAT CENITE
NA HRANATA
Според проценките на Обединетите на-
ции, просечниот стопански раст во све-
тот во 2008 година ќе изнесува само
1,8%, што споредено со минатогодиш-
ните 3,8% упатува на тоа дека светот се
наоѓа на работ на сериозна криза
K
ako glavni pri~ini za negativnite
svetski trendovi, od Obedinetite
nacii gi naveduvaat sostojbite na
amerikanskiot pazar na nedvi`nosti i
me|unarodniot finansiski sektor vo 2007
godina, koi prodol`ija da se vlo{uvaat vo
tekot na ovaa godina. Nitu prognozite za
idnata godina ne se mnogu porazli~ni, ta-
ka {to procenkite za globalniot ekonoms-
ki rast se dimenzionirani na 2,1%.
Posledicite od vakvite dvi`ewa }e
gi po~uvstvuvaat i zemjite vo razvoj, vo
koi, nasproti minatogodi{niot ekonomski
rast od 7,3%, ovaa godina se o~ekuva pro-
se~na stapka na porast od 5%, a idnata go-
dina od samo 4,8%.
Komentiraj}i go izve{tajot, pomo{ni-
kot na dr`avniot sekretar na ON za eko-
nomski razvoj, Jomo Kvarme Sundaram,
istakna deka pri~ina za sega{niot, kako i
za idniot porast na cenite na hranata vo
svetot se finansiskite {pekulacii pri
trguvaweto so hrana. Cenite na hranata se
odreduvaat odnapred i spored toa, vlija-
nie vrz nivnoto formirawe, pokraj ponu-
data i pobaruva~kata na pazarot, imaat i
krupnite {pekulacii na finansiskite in-
vestitori.
Kako najgolemite rizici za svetskiot
rast, vo izve{tajot se potencirani vlo{u-
vaweto na svetskata kreditna kriza, sla-
biot dolar i zgolemuvaweto na cenata na
naftata. Ovogodi{niot rast na amerikan-
skoto stopanstvo e procenet na 0,2%, na
japonskoto na 0,9%, a na zapadnoevropsko-
to na 1,1%. (MBMonitor)
VO EVROPSKA UNIJA
INFLACIJATA OD 3,6% NAJVISOKA
VO POSLEDNITE 16 GODINI
Според податоците на Заводот за ста-
тистика на ЕУ, стапката на инфлација во
Унијата во мај достигнала висина од
3,6%...
S
pored podatocite na Zavodot za sta-
tistika na EU, stapkata na infla-
cija vo Unijata vo maj dostignala vi-
sina od 3,6%, najgolema vrednost vo pos-
lednite 16 godini i za 0,1% povisoka od
predviduvawata na ekonomistite na
Blumberg.
broj 26
берзНИК
9
NA SVETSKITE PAZARI NA KAPITAL
DOJ^E BERZATA - NAJGOLEMA MO] ZA
GENERIRAWE PRIHODI VO SVETOT
Најголемата европска берза според приходите и пазарната вредност 65% од
добивката пред оданочување ја обезбедува од бизнисот
со деривативи и порамнувања
S
e do minatata godina operatorot na odr`i nivoto na prihodi vo uslovi na
Frankfurtskata berza, Doj~e ber- raste~ka konkurencija. Nacionalnite
za, minuva{e niz dolg period na ne- berzi vo Evropa tradicionalno u`ivale
uspe{ni evropski dilovi. Najgolemata kvazi-monopolski status, me|utoa novata
evropska berza spored prihodite i pazar- regulativa gi otvora vratite za novi ti-
nata vrednost vo dva obidi ne uspea da ja povi na elektronski berzi, koi nudat po-
kupi Londonskata berza, a tri pati po red eftino i pobrzo trguvawe.
ne uspea da ja otkupi nitu Euronekst, Do sega edinstveno Chi-X, del od No-
evropskata berza formirana od berzite mura holdinzite, uspea da prezeme zna~a-
od Amsterdam, Pariz, Brisel i Lisabon. en del od trguvaweto od tradicionalnite
Minatata godina Doj~e berzata objavi evropski berzi. Me|utoa, na povidok se i
deka uspeala da sklu~i dogovor za spoju- drugi sli~ni planovi. Edna nova elek-
vawe so International Securities Exchange tronska platforma za trguvawe, nare~ena
Holding, vtorata po golemina berza za op- Turquoise, {to ja postavuvaat devet inves-
cii vo SAD, neposredno otkako Wujor{ka- ticiski banki koi zaedno kontroliraat
ta berza i pojde od raka za 14,6 milijardi okolu polovina od trguvaweto so hartii
dolari da se spoi so Euronekst. Ovaa od vrednost vo Evropa, treba da po~ne da
zdelka ja ~ine{e Doj~e berzata 2,8 mi- funkcionira vo septemvri ovaa godina.
lijardi dolari, a taa i obezbedi pozicija Vo me|uvreme, Nasdaq i negoviot od
na najgolem transatlantski operator vo neodamna steknat partner, OMX, svoite
biznisot na trguvawe so derivativi vo planovi gi fokusiraat, glavno, na SAD i
svetot. Delumno blagodarenie na ovaa nordiskite zemji. Analiti~arite smeta-
zdelka, koja be{e zaklu~ena vo dekemvri at deka i site pogolemi evropski berzi }e
2007 godina, Doj~e berzata denovive ja go sledat trendot i }e pravat promeni vo
ocenuvaat kako prili~no pametna. Preku sopstvenite elektronski platformi.
operaciite na Frankfurtskata berza, taa Konkurencijata koja e vo podem mo`e
dr`i najgolem del od trguvaweto so ger- da go podzapre rastot na prihodite na
manski hartii od vrednost, a go poseduva Doj~e berza. Nekoi eksperti procenuvaat
i Eureks (Eurex), najgolemata evropska deka vo godinite {to sledat rastot na
berza na derivativi. Upravuva i so prihodite na kompanijata ve}e nema da
Clearstream, eden od dvata najgolemi glo- bide dvocifren tuku ednocifren. Od
balni provajderi na uslugi za kliring i druga strana, tie velat deka Doj~e berza
poramnuvawe na trguvaweto so hartii od tolku intenzivno }e prodol`i da go zgo-
vrednost. lemuva biznisot so derivativi i
Prihodite na Doj~e berzata minatata poramnuvawa, {to prihodite {to toj i gi
godina porasnaa za 18% vo odnos na 2006 nosi }e gi nadomestat nastanatite razli-
godina i dostignaa 3,4 milijardi dolari. ki.
Dobivkata vo 2007 be{e za 37% pogolema Vo ovoj moment 65% od dobivkata pred
vo odnos na 2006 godina i iznesuva{e 1,4 odano~uvawe na Doj~e berza doa|a od
milijardi dolari. Glavniot izvr{en di- biznisot so derivativi i poramnuvawa, a
rektor, Reto Frankioni, izjavi deka Doj- tie ne se pod udar na novata re-gulativa.
~e berzata e berza so najgolema mo} za ge- Toa, verojatno, }e i ovozmo`i na kompani-
nerirawe prihodi vo svetot. jata kralskata kruna da ja nosi u{te
Sega predizvik za Doj~e berzata e ka- izvesno vreme.
ko da ja so~uva vakvata pozicija i da go
Pri~inite za vakvata sostojba glavno Evropskata centralna banka (ECB)
se lociraat vo rekordnite ceni na nafta- nastojuva da ja ograni~i stapkata na in-
ta na svetskiot pazar. Cenata na eden ba- flacija na nivo pod 2%, no vo poslednite
rel surova nafta vo poslednite 12 meseci osum godini toa ne i’ poa|a od raka. So
e zgolemena dvojno i na 22 maj vo Wujork ja cel da se izbori so visokata inflacija,
postigna rekordnata vrednost od 135,09 ECB ja targetira{e kamatnata stapka na
dolari. nivo od 4%, {to pretstavuva najvisoka
Visok rast bele`i i cenata na hrana- vrednost vo poslednite {est godini.
ta, osobeno na p~enicata, koja vo posled- (Blumberg; MBMonitor)
nite 12 meseci porasna za 45%, dodeka
cenata na p~enkata se zgolemi za 51%.
10 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
KINE+NAGEL DOOEL SKOPJE SO OPTIMISTI^KI PLANOVI ZA IDNINATA
STRANSKITE INVESTICII - POZITIVEN
SIGNAL ZA TRANSPORTERITE
S
o pove}e od 52 iljadi vraboteni na
830 lokacii so pove}e od 100 zemji
vo svetot, Kine+Nagel e edna od vo-
de~kite logisti~ki kompanii vo svetot. So
rekordnite dostignuvawa postignati mi-
natata godina vo site segmenti na svoeto
rabotewe, Kine+Nagel ja zacvrsti pozici-
jata kako edna od trite vode~ki kompanii
vo transportot i logistikata na globalni-
ot pazar. Najgolem porast kompanijata za-
bele`a vo godi{niot promet - 15,3% ili
20.975 milioni {vajcarski franci, a neto
profitot e zgolemen za 15,9% ili 531 mi-
lion {vajcarski franci.
Kine+Nagel vo Makedonija postoi od
1996 godina i vo periodot na svoeto rabo-
tewe poka`uva permanenten porast na
prevezuvanite pratki. Imeno, ostvareniot
obrt od 210 milioni denari minatata go-
dina, kako {to istaknuva direktorkata
Blagica Trpezanovska, za mala firma od
17 vraboteni e respektibilna brojka. Kol-
kavo e podobruvaweto vsu{nost, najdobro
govori podatokot deka vo 2006 godina obr-
tot bil 78,8 milioni denari. Iska`ano
preku koli~ina na prevezena stoka, poras-
tot e od 3.200 toni vo 2006 godina na 23 il-
jadi toni vo minatata godina. - Ovie re-
zultati poka`uvaat deka i makedonskoto
stopanstvo odelo po nagorna linija, zatoa
{to, logi~no, transportot e tesno povrzan
so sostojbite vo dr`avata - veli Trpeza-
novska.
Osnovnata aktivnost na Kine+Nagel vo
Makedonija e logisti~ka poddr{ka na svo-
ite klienti pokrivaj}i {irok spektar na
uslugi po~nuvaj}i od tradicionalnite
tipovi na transport - kamionski, avions-
ki, brodski preku skladirawe vo soodveni
POTTIKNUVAWE NA REGIONALNATA SORABOTKA ME\U MAKEDONIJA I BUGARIJA
DOBRI OSNOVI ZA
INTENZIVIRAWE
NA BIZNISOT
Економските заедници на двете земји конста-
тираа дека во повеќето стопански гранки пос-
тојат идентични производни програми, што
овозможуваат воспоставување повисоки фор-
ми на стопанска соработка. Како особено при-
влечни сектори за бизнис посочени се туриз-
мот, шумарството и дрвната индустрија, агро-
комплексот, текстилот
Makedonija i Bugarija kone~no }e vos-
postavat biznis odnosi, kakvi {to zaslu-
`uvaat dve sosedni evropski zemji. Na mi-
natonedelnata sredba odr`ana vo Skopje,
pretstavnici na dvete biznis zaednici
konstatiraa deka dosega{nata trgovska
razmena od skromni 250 milioni evra mora
pod itno da se zgolemi, vedna{ otfrlaj}i
broj 26
Приливот на странски инвестиции и
заживувањето на македонското сто-
панство овозможија оваа фирма, која
е алка во синџирот на една од во-
дечките компании во транспортот и
логистиката на глобалниот пазар, да
бележи исклучителни резултати во
своето работење. Во фирмата сме-
таат дека влезот на странските ин-
вестиции не ќе значи само поголем
ангажман за нив, туку и пошироко
прифаќање на европските и свет-
ските стандарди во работењето
gi predrasudite i politi~kiot faktor, koi
dosega bile edinstvenata pre~ka za dobra
delovna sorabotka. Turizmot, {umarstvoto
i drvnata industrija se granki koi se oso-
beno privle~ni za sorabotka, izjavija dve-
te strani i najavija intenzivirawe na biz-
nis relaciite.
- Ovaa sredba }e ne pottikne da se an-
ga`irame pove}e na direktni kontakti i
Data 09.06.2008
magacini, carinski aktivnosti i nacio-
nalna distribucija. Poseben akcent vo
nivnoto rabotewe se stava na koristeweto
na naprednite tehnologii vo transportno-
to upravuvawe, internet baziranite prog-
rami za sledewe na pratkite, kako i kom-
pletni monitoring uslugi na procesite na
logistikata. - Od na{eto dosega{no is-
kustvo, avionskiot transport, na nivo na
celata kompanija, zabele`a zgolemuvawe
od 31,6%, a vo Makedonija e vo minimalen
podem ovaa godina. So ogled na visokite
cenite za avionskiot transport, na na{ite
klienti im nudime re{enija so ostanatite
vidovi na transport - objasnuva Trpeza-
novska. - Dokolku stanuva zbor za evrop-
skite destinacii, klientite gi opslu`u-
vame so na{iot redoven zbiren kamionski
transport, koj na klientite im ovozmo`uva
niski transportni tro{oci i brza ispora-
ka na pratkite. Stanuva zbor za eden per-
fekten sistem na rabotewe, koj pokraj fi-
zi~kiot transport na stokite nudi kom-
pletno pratewe na stokite i navremeno
informirawe na klientite za nivniot
status.
Mre`ata za zbiren kamionski trans-
port na Kine+Nagel se bazira na eden cen-
tralen i sedum regionalni magacini koi
slu`at kako podr{ka na nacionalnite
kancelarii i povrzuvawe na 38 evropski
dr`avi. Vakvata dostava na pratki ovoz-
mo`uva brzo tranzitno vreme.
- Vo Makedonija, dokolku stanuva zbor
za evropskite destinacii,se zabele`uva
zgolemuvawe na kamionskiot prevoz vo od-
nos na drugite vidovi transport, zatoa {to
e mnogu poeftin i pobrz - veli Trpezanov-
ska. - Imaj}i predvid deka na{iot pazar e
sorabotka pome|u regionite. Vpro~em, eden
od koncepciskite stolbovi na razvoj na
Evropskata unija e razvoj i sorabotka na
regionite, osobeno prekugrani~nite. Na{a
prednost e {to nemame kulturolo{ki i ja-
zi~ni barieri, no nemame dovolno inicija-
tivnost potencijalite od dvete strani da
gi stavime vo funkcija na zaedni~ki pro-
izvod, osobeno namenet za treti pazari.
^inam deka nedostig na inicijativnost,
pred se, se dol`i na nedovr{en proces na
decentralizacija vo na{ata zemja i na iz-
graduvawe na kapacitetot na lokalni -
regionalni institucii i vlasta - ocenuva
Goran Rafajlovski, pretsedatel na regi-
onalna komora - Skopje.
Kako {to be{e zaedni~ki konstatira-
no, osobeno ima prostor za unapreduvawe
na sorabotkata me|u regionite vo ramkite
na bilateralniot dogovor za realizacija
na Programata za sosedstvo kako del od
programite za me|ugrani~na sorabotka na
EU. Dosega{nite iskustva od sproveduva-
 Data 09.06.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
mal, imame mnogu po~esta potreba za zbi-
ren transport, otkolku drugite vidovi
transport.
Evidentnoto razdvi`uvawe vo stopan-
skite tekovi vo dr`avava, pottiknato i so
prilivot na stranski investicii, vo Kine-
+Nagel go do~ekuvaat so optimizam, bidej-
}i toa }e zna~i i zgolemen anga`man na
nivnata firma vo idnina. Vo odnos na
obezbeduvaweto kamionski prevoz, vo
firmata postoi celosna podgotvenost da
se odgovori na barawata na klientite, bi-
dej}i vo dr`avava ima dovolno prevozni-
~ki firmi, koi gi zadr`uvaat evropski-
te standardi na rabotewe i kvalitetot
na uslugite. No, postoi realen problem
so `elezni~kiot transport, i toa od
pove}e pri~ini. Ednata e {to `elez-
nicata na porane{na Jugos-
lavija, najmnogu zaradi
vojnite {to se vodea na
ovie prostori, osta-
na na nivoto koe{to
be{e pred raspadot
na dr`avata, odnosno
retko koj investira{e
vo osovremenuvawe na
`elezni~kiot soobra}aj.
- Problem so dostava na kon-
tejneri, nedostig na lokomotivi i dotraja-
nosta na vagonite koi baraat postojano
servisirawe pretstavuva mnogu golem
problem. So modernizacija na `eleznica-
ta, so investirawe na novi lokomotivi i
`elezni~ko povrzuvawe na na{ata zemja so
sosedstvoto e ne{to {to treba da go na-
pravi `elezni~kiot transport eden od vo-
de~kite - objasnuva Trpezanovska.
Kako problem ve}e podolgo vreme se
blokadite i {trajkovite kaj na{iot ju`en
sosed, odnosno vo pristani{teto Solun,
koe ne samo za Makedonija, tuku i za Koso-
vo, e najbliskoto i najiskoristenoto pris-
tani{te. - Problemi so Solunskoto pris-
tani{te postoele i vo minatoto, no godi-
nava {trajkovite i blokadite traat ve}e
{est meseci, {to e realen problem za na-
{ite uvoznici i izvoznici. Ottuka, na{a
weto na ovaa programa poka`aa deka na
makedonskite institucii i organizacii im
e neophodno pogolemo iskustvo i trening
vo podgotovkata na proektite za aplicira-
we na Programata za sosedstvo, kade {to
bugarskite institucii i organizacii mo-
`at da pomognat so svoite iskustva i eks-
pertizi.
Inaku, Republika Bugarija e tradicio-
nalno eden od desette trgovski partneri
na Republika Makedonija i naj~esto me|u
prvite pet. Trgovskata razmena, vo pos-
lednive 20 godini bila vo postojan podem,
pri {to izvozot se dvi`el od 12,7 do 256
milioni dolari, a uvozot od 23,3 do 255,8
milioni dolari. Komperativnata analiza
za trite meseci od 2008 godina vo odnos na
istiot period lani zabele`en e rast vo
vkupnoto nadvore{no-trgovsko rabotewe
od nad 71 milioni dolari ili 83,8%. Na
stranata na izvozot evidentirano e zna-
~ajno zgolemuvawe od re~isi 48 milioni
dolari, kako rezultat na zgolemeniot iz-
voz na rudite na bakar, olovo i cink i na
toplo i ladno valanite proizvodi. Porast
broj 26
берзНИК
11
zada~a i obvrska be{e da obezedime sood- tretman kako za malite taka i za golemite
vetno re{enie za transportot na kontejne- firmi.
ri. Vo zavisnost od potrebite na na{ite Zaradi spektarot na uslugite {to mo`e
klienti nudime transport od pristani{- da gi ponudi, ovaa firma sorabotuva so
tata vo Dra~, Bar, Varna i Rieka - poten- kompanii od site stopanski sektori vo dr-
cira direktorkata Trpezanovska. `avava. No, zaradi tipot na pazarot, make-
donskata filijala na svetskiot logis-
ti~ki gigant, ne mo`e da gi ponudi i
plasira vo dr`avava site uslugi. Edna od
niv e dogovornata logistika, koja na
klientot mu nudi kompletna usluga
pri uvoz ili izvoz na pratkite,
kompletno magacinsko rabotewe,
selektirawe i kapilarna dosta-
va, so {to logisti~arot stanuva
sostaven del na raboteweto i
funkcioniraweto na klientot.
Kako {to objasnuva Trpezanov-
ska, iskustvoto im poka`alo
deka kaj nas rabotite pobavno
se menuvaat. Od druga strana
pozitiven primer e dr`avniot
zavod za statistika, koja za raz-
lika od porano, koga so podatocite
za stopanskite dvi`ewa docne{e po
dve tri godini, godinava ve}e vo mart
bea prezentirani lanskite rezultati.
Nam, a i na drugite kompanii, tie finan-
siski podatoci ni se potrebni ne samo kako
baza vrz koja gi pravime na{ite planovi na
I pokraj ovie problemi, vo Kine+Nagel raboteweto vo idnina, tuku i da si go
dooel Skopje maksimalno se trudat da gi locirame vistinskoto mesto na transport-
za{titat interesite na nivnite klienti, niot pazar vo Makedonija.
sproveduvaj}i ja politikata za podednakov V.M.
Бродски превоз
Kine + Nagel prestavuva lider vo brodskiot transpot na svetsko nivo vrz osnova na
brojot na godi{no preveze kontejneri. Kine + Nagel Skopje dava svoj doprinos za glob-
alnata pozicija na kompanijata so postojano zgolemuvawe na svoite klienti — veli
Trpezanovska - Pokraj golemiot broj na firmi uvoznici koi koristat brodski transport
na relacija Azija — Evropa, zavidna e i brojkata na firmi izvoznici, posebno od oblas-
ta na metalurgijata, kako {to se Feni industri, Silmak, Maksil, koi imaat navistina
interesni koli~ini za na{i uslovi. Nie kako firma, po pat na javen tender dobivme
del od transportite na Feni i rabotevme za niv minatata godina, a i godinava.
Vsu{nost, Feni e u{te eden primer {to zna~i vleguvaweto na stranski investitor vo
zemjava. Ve u~i na nov na~in na funkcionirawe i ne samo {to }e ima pove}e anga`man,
tuku samata rabota na tie firmi }e nametne nov tip na odnesuvawe.
od okolu 24 milioni dolari ima i vo uvoz- Поважни индикатори за Република Бугарија
noto saldo, koe se dol`i na zgolemeniot
Bugarija, kako biv{a komunisti~ka zemja,
uvoz na odpadoci i ostatoci od legiran
a sega ~lenka na EU, do`ivea makroekonoms-
~elik. No, za `al, makedonskata strana
ka stabilnost i pozitivna stapka na porast
bele`i trgovski deficit vo sive ovie 20
po golemiot ekonomski pad vo 1996 godina.
godini i toj se dvi`i od 5,8 do 158, 2 mil-
Stend-baj spogodbata od 300 milioni dola-
ioni dolari.
ri, dogovorena so IMF kon krajot na 2001 go-
Biznismenite se soglasija deka ima
dina, koja ima{e za cel da gi nadmine viso-
znaci na zgolemen interes kaj ekonomskite
kite stapki na siroma{tija i nevrabotenost,
zaednici na dvete zemji za sozdavawe na
i pomogna na dr`avata da ja oddr`i ekonom-
me{oviti firmi, no zagri`uva toa {to
skata stabilnost, a vo isto vreme da se na-
glavno takvite firmi rabotat vo oblasta
mali deficitot vo buxetot i da se oddr`i
na trgovijata i uslugite. Nedostatokot na
inflacijata.
kapital gi ograni~uva mo`nostite za for-
Vo 2007 godina Bugarija zabele`a realna
mirawe na me{oviti pretprijatija vo pro-
stapka na porast na BDP od 6,1%, a BDP po
izvodstvoto, pred se vo energetikata, cr-
`itel (paritet na kupovna mo}) lani iznesu-
nata i oboenata industrija, hemijata, pro-
va{e 11.800 dolari. Stapkata na inflacija
izvodstvoto i prerabotkata na drvo, elek-
dostigna 7,6%. Izvozot ima{e vrednost od
troindustrijata. Sepak, vo pove}eto granki
19.77 milijardi dolari, a spored struktura-
na stopanstvoto, osobeno vo agrokomplek-
ta, nego go so~inuvaaobleka, obuvki, ~elik,
sot, metaloprarabotuva~kata, tekstilnata
`elezo, ma{ini, oprema, gorivo. Pritoa, naj-
industrija vidlivi se identi~ni proiz-
golemi trgovski partneri na Bugarija, spored
vodni programi, ottamu proizleguva i pot-
podatocite od 2006 godina, se Italija, Tur-
rebata od vospostavuvawe povisoki formi
cija, Germanija, Grcija i Belgija.
na stopanska sorabotka.
12 берзНИК broj 26
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 09.06.2008

VESTI BERZA... VESTI BERZA...

VO PRVOTO TRIMESE^IE OD 2008 GODINA

KOTIRANITE KOMPANII
SO NAMALENA DOBIVKA
Nerevidirani Bilansi na uspeh, za periodot od 01.01.-31.03.2008 godina objavija site kotirani dru{tva. Vo peri-
odot na izvestuvawe od dostavenite finansiski izve{tai, 25 dru{tva iska`ale dobivka a 13 zaguba.
Vkupnata objavena dobivka na kotiranite dru{tva za prvite tri meseci od 2008 godina e za 58,4% pomala vo odnos
na istiot period od prethodnata 2007 godina. Vkupnata objavena dobivka na kotiranite dru{tva za prvite tri meseci
od 2008 godina pretstavuva 12,19% od vkupno ostvarenata dobivka za 2007.
 Data 09.06.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Trendot na poskapuvawe na kreditite vo
zemjava, e edna od nose~kite temi vo pove}e-
to dnevni vesnici. Po minatonedelniot po-
rast na kamatite vo Komercijalna banka, od
v~era i Stopanska banka najavi porast na ka-
matnite stapki do eden procent. Spored eks-
pertite zgolemuvaweto na kamatite e o~eku-
vano poradi zgolemenite kamati na blagaj-
ni~kite zapisi i kontinuiranata inflacija.
Imeno, Stopanska banka gi zgolemi kamatni-
te stapki na denarskite krediti i na denar-
skite depoziti. Vo soop{tenieto na bankata
se veli deka promenite se napraveni vo sog-
lasnost so signalite dadeni od monetarnata
vlast za korekcii na kamatnite stapki na
bankarskite krediti. - So odlukata da gi
zgolemime kamatite veruvame deka }e se za-
dr`i makroekonomskata stabilnost, {to na
dolg rok }e ovozmo`i kamatnite stapki da se
odr`uvaat na nivoto na vode~kite razvieni
zemji. Prisposobenite kamatni stapki se od-
nesuvaat na oro~enite denarski depoziti,
{tednite smetki, kreditnite karti~ki, doz-
volenite pre~ekoruvawa i kratkoro~nite
denarski krediti. Promenite se odnesuvaat
vo prosek od 0,5 do eden procenten poen na-
gore. Kaj kreditite so obezbeduvawe imot
ili depozit ostanuvaat nepromeneti dose-
ga{nite kamatni stapki - soop{tuvaat od
Stopanska banka.
Inaku, spored izjavata na guvernerot,
Narodna banka gi zgolemila kamatnite stap-
ki na blagajni~kite zapisi za da im isprati
signal na bankite i tie da gi zgolemat kama-
tite. Prakti~no preku ovaa merka, poskapite
krediti treba da dovedat do namaluvawe na
op{tata pobaruva~ka i vo krajna linija da
vlijaat na namaluvawe na inflacijata. Za-
sega Ohridska banka i Tutunska se u{te }e
rabotat spored dosega{nite propi{ani ka-
broj 26
matni stapki, barem do krajot na mesecot, se
razbira, dokolku monetarnata politika ne
prezeme novi zatezni merki vo ovoj segment.
Koga sme kaj bankite, u{te edna novina,
no pozitivna. Ohridska banka voveduva nova
kreditna linija nameneta isklu~ivo za pro-
fesionalci {to se zanimavaat so razli~ni
profesii. Ohridska banka, kako del od gru-
pacijata Sosiete `eneral, kreditite od
programata nare~ena, Ekspert gi nameni za
lica so pravni, medicinski i tehni~ki pro-
fesii, no mo`e da ja koristat i novinari,
umetnici i drugi lica. Ponudata opfa}a na-
menski i nenamenski krediti za investicii,
kako i krediti za zapo~nuvawe biznis. Kre-
ditite se odobruvaat so minimalni formal-
nosti, bez investiciski plan, po konkurent-
ni kamatni stapki, na iznos do 100.000 evra,
so grejs-period od {est meseci i so rok na
otplata do 15 godini.
Vo dene{nite vesnici }e pro~itate deka
na Makedonska berza v~era{niot trgovski
den trite indeksi go zavr{ija so pad. Make-
donskiot berzanski indeks -MBI-10 bele`i
opa|awe za 1,50 indeksni poeni, odnosno
0,03%. Indeksot na Javno poseduvani dru{t-
va - MBID opadna za 78,53 indeksni poeni,
odnosno 1,23%, a Indeksot na obvrznici na
Makedonskata berza - OMB za 0,44 indeksni
poeni, odnosno 0,40%. Inaku, v~era samo To-
plifikacija, Alkaloid i ZK Pelagonija ost-
varija promet od 35,8 milioni denari, {to
pretstavuva{e 73% od prometot so akcii vo
klasi~no trguvawe. Site drugi akcii {to bea
predmet na trgovska razmena na pazarot za-
edno ostvarija promet pomal od 14 milioni
denari. Na redovniot pazar v~era be{e ost-
varen promet od 1,7 milioni denari. Najgo-
lemo u~estvo vo prometot imaa akciite na
rudnikot za nemetali Strmo{ od Probi{-
берзНИК
13
05.06.2008 g. ^ETVRTOK
tip so promet od 0,4 milioni denari reali-
zirani vo samo edna transakcija
Vo fokusot na dene{nite vesnici e i
vesta za {tipskata kompanija Brilijant koja
startuva{e so proizvodstvoto vo novata fa-
brika opremena so najsovremena tehnologija
za proizvodstvo na maslo za jadewe. - Vo no-
vata fabrika se vlo`eni 9,7 milioni evra.
Dosega{noto dnevno proizvodstvo od 70 toni
sega e zgolemeno na 150 toni maslo za jadewe.
So surovina se snabduvame od Rusija, Bugari-
ja i od Srbija, a vo posledno vreme konkuren-
tno stanuva i surovoto maslo od Romanija i
Moldavija, veli komercijalniot direktor na
Brilijant, Zlatko Mihajlov. Novata oprema
e od svetskiot proizvoditel na prehranbena
tehnologija GEA Vestfalija. Opremata e
prisposobena da prerabotuva, pokraj maslo
od son~ogled, i maslo od {e}erna repka, soja,
pamuk, pa duri i od palma. Inaku, poradi na-
malenite tro{oci na proizvodstvo, masloto
za jadewe se prodava so namaleni ceni, od-
nosno poevtino za tri denari.
Namaluvawe ima i kaj mlekoto, no ne na
proda`nata tuku kaj otkupnata cena. Dene{-
nite vesnici objavija deka Svedmilk ja na-
mali otkupnata cena na mlekoto za eden de-
nar. - Cenata e namalena poradi dvojno pogo-
lemite koli~ini na mleko poradi periodot
na laktacija, No, od mlekarata tvrdat deka
nitu eden sto~ar {to do{ol da go predade
mlekoto ne e odbien.
Sto~arite tvrdat deka otkupnata cena e
namalena za dva denara, {to }e se odrazi vrz
rentabilnosta na proizvodstvoto i }e go re-
ducira brojot na dobitokot. - Do 31 maj Sved-
milk, mlekoto go otkupuva{e po 29 denari, a
od po~etokot na ovoj mesec za litar pla}a po
27 denari - velat od Federacijata na far-
meri.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. MASLOTO ZA JADEWE BRILIJANT POEVTINO ZA TRI DENARI (*****)
2. STOPANSKA BANKA GI ZGOLEMI KAMATITE (****)

ДНЕВНИК s.5 SE O^EKUVAAT REKORDNI PRINOSI

s.5 MASLOTO ZA JADEWE BRILIJANT POEVTINO ZA TRI DENA- s.6 KREDITI ZA PROFESIONALCI
RI s.7 KAMATITE ZGOLEMENI ZA 1 OTSTO
s.5 PONISKA OTKUPNA CENA NA MLEKOTO ВРЕМЕ
s.11 KREDITI OD OHRIDSKA ZA PROFESIONALCI s.1 KAMATITE ODLEPIJA
s.11 STOPANSKA BANKA GI ZGOLEMI KAMATITE s.6 VO MAKEDONIJA IMA RESTRIKCII NA STRUJA?
БИЗНИС s.6 TRI KOMPANII SO PROMET 600.000 EVRA
s.1 OD AVGUST ZEJTINOT POEVTIN s.6 NA NIVITE SE PE^E NOVATA CENA NA LEBOT
s.1 UVOZOT NA HRANA I GORIVO MESE^NO JADE 180 MILIO- ВЕСТ
NI DOLARI s.7 BRILIJANT OTVORI NOVA FABRIKA
s.1 ZGOLEMEN PROMETOT- MINIMALEN PAD NA INDEKSOT НОВА МАКЕДОНИЈА
s.9 MBI 04.06.2008 s.1 NA BLACE SMRDEA VO VOZDUHOT, STRAV VO KOSKITE
s.9 PAD NA TRITE BERZANSKI INDEKSI s.8 TRI TRANSAKCII GO KRENAA PROMETOT NAJAVA ILI SLU-
s.9 AKCIITE NA TOPLIFIKACIJA - NAJTRGUVANI ^AJNOST?
УТРИНСКИ ВЕСНИК s.8 ZGOLEMENATA PONUDA JA NAMALI OTKUPNATA CENA NA
s.8 STRUJATA VO REGIONOT POSKAPUVA, MAKEDONIJA MLEKOTO
ZASEGA SO ISTA CENA s.8 NAMALENI DANOCI ZA BENZINOT ZNA^I POPULIZAM
s.8 OHRIDSKA BANKA VOVEDE EKSPERT-KREDITI ZA PROFE- s.8 GLOBALIZACIJATA VO RIKVERC OD VISOKITE CENI NA
SIONALCI NAFTA
s.8 MBI 04.06.2008 s.9 BRILIJANT OTVORI NOVA FABRIKA ZA MASLO
s.9 ]E GI VRATI LI SKAPATA HRANA NA[ITE LU\E NA SELO? s.9 GRUEVSKI VO WUJOK JA PRIMI NAGRADATA ZA REFORMA-
s.9 MASLOTO BRILIJANT SO PONISKI CENI TORSKA MAKEDONIJA
s.9 BANKITE EDNA PO EDNA GI POSKAPUVAAT KREDITITE s.9 STOPANSKA BANKA GI ZGOLEMI KAMATITE
ВЕЧЕР ШПИЦ
s.1 KOSOVARITE GO BLOKIRAA BLACE s.1 POLICAJCI ZATRUENI OD KAMIONITE NA BLACE?
s.1 MAKEDONIJA DOBI NAGRADA ZA TOP REFORMATOR s.6 STOPANSKA BANKA GI ZGOLEMI KAMATITE
s.1 BRILIJANT OTVORI FABRIKA VREDNA 10.000.000EUR s.8 VO MAKEDONIJA NEMA OTROVEN ZEJTIN?
14 берзНИК broj 26
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 09.06.2008

06.06.2008 g. PETOK
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

Top vest vo site mediumi e nagradata
{to premierot Nikola Gruevski ja dobi za
reformite {to gi sprovede Makedonija, spo-
red koi, vo izve{tajot Duing biznis 2008,
zemjava e rangirana na visokoto ~etvrto
mesto na listata so 10 najreformski zemji vo
svetot. - Tokmu poradi reformite {to gi
sprovedovme, na Makedonija se gleda so mno-
gu po~it i kako na zemja koja e mnogu pogodna
i interesna za investicii - izjavi Gruevski
po Forumot na investitori od Reformskiot
klub, koj go organizira{e Me|unarodnata fi-
nansiska korporacija(IFC).
- Ne sme optovareni so toa na koe mesto
sme. Najva`no e rabotite da se zavr{uvaat i
da se odi napred. Sekako deka priznanijata
se prijatni, zatoa {to svetskite investitori
zboruvaat za niv i postojano slu{aat za raz-
ni nagradi, taka {to dobro e da bideme pri-
sutni vo eden takov ambient - istakna Gru-
evski.
Vicepremierot Zoran Stavreski izjavi
deka ostvarile kontakti so pove}e ameri-
kanski i evropski kompanii {to u~estvuvaa
na nastanot.
- Ima interes zatoa {to koga edna reno-
mirana institucija kako Svetskata banka
zboruva vo najpozitivno svetlo za Makedo-
nija, investitorite veruvaat vo toa. - istak-
na toj.
Vest koja isto taka e prisutna vo site
ekonomski rubriki e i deka vo prvite ~etiri
meseci od godinava, trgovskiot deficit
dramati~no raste vo razmena so stranstvo.
Vesnikot Biznis na ovaa tema pi{uva deka vo
nadvore{no-trgovskata razmena, realizira-
na vo prvite ~etiri meseci od godinava, dr-
`avata ostvarila deficit od 902,7 milioni
dolari. Ova pretstavuva re~isi dvojno zgo-
lemuvawe vo sporedba so istiot period mi-
natata godina, koga deficitot iznesuval
456,8 miliona dolari. Vkupnata vrednost na
izvozot na stoki od Makedonija, vo periodot
januari-april iznesuva okolu 1,28 milijardi
dolari, a na uvozot 2,18 milijardi dolari.
Najgolemo u~estvo vo izvozot ima feronike-
lot, proizvodite od `elezo i ~elik (valani
proizvodi) i oblekata, dodeka vo uvozot naj-
mnogu e zastapena surovata nafta, elektri~-
nata energija i motornite vozila. Vo toj pe-
riod, Makedonija najmnogu izvoz ostvarila
vo zemjite ~lenki na EU - 62,2 nasto i vo
zemjite od Zapaden Balkan - 33,2 procenti, a
vo uvozot na stoki najgolemo u~estvo imaat
zemjite od EU i zemjite vo razvoj. Spored
vkupniot obem na nadvore{no-trgovskata
razmena, Makedonija najmnogu trguva so Sr-
bija, Germanija, Rusija, Grcija i Bugarija.
Naftata na svetskite berzi padna pod
122 dolari za barel, e naslov vo Utrinski
Vesnik, a e vest koja ja objavuvaat site medi-
umi. Cenata na naftata na svetskite berzi
v~era prodol`i da se namaluva pod 122 do-
lari za barel. Po 22 maj, koga amerikanskata
i evropskata nafta gi dostignaa svoite re-
kordi od 135,14, odnosno 135,09 dolari za
barel, nivnata cena se namali za okolu 10
otsto. Na padot vlijae namalenata pobaru-
va~ka, koja minatata sedmica vo SAD zabele-
`a namaluvawe za 1,4 otsto, dodeka zalihite
na nafta se zgolemija za 2,9 milioni bareli.
O~ekuvawata na Berzata ne se ostvaru-
vaat e naslov na analizata vo vesnikot Biz-
nis, vo koja se objasnuva deka i ~etvrtiot den
po izborite se povtoruva padot na makedon-
skiot berzanski indeks MBI-10. Duri i na-
maluvaweto na tarifite na trguvawe i na-
domestocite za depozitarite, {to go napra-
vija Makedonskata berza (od 0,6% na 0,4% po
transakcija) i Centralniot depozitar (od
0,135% na 0,125”), koi na drugite berzi imaat
golemo vlijanie vrz obemot na trguvaweto, a
neretko i na cenite na akciite, kaj nas toa ne
predizvika nikakvi promeni.
So uvoz na rafinirano maslo od Argen-
tina od avgust zejtinot poeftin e naslov na
tekst vo Vesnikot Biznis. Vo po{irokata
analiza na ovaa tema, stoi deka gotovite
proizvodi se poisplatlivi od dorabotkite.
Strategijata za industriska politika na dr-
`avata, za periodot do 2020 godina, treba da
gi definira industriskite granki koi }e
pridonesat za zgolemuvawe na vrabotenosta
i povisok standard na `iveewe. Izminative
godini, izvozot na visokodohodovni uslugi
be{e vo dlabokata zadnina. Vo 2000 godina
lonot u~estvuva{e so 48 procenti, a vo 2002
go nadmina 50-procentnoto u~estvo vo vkup-
niot izvoz, pi{uva Biznis.
Vo Ve~er, kako i vo drugite vesnici mo`e
da se pro~ita deka Makedonski Telekom
dvojno gi zgolemi brzinite na Maks ADSL pa-
ketite za gra|anite i za biznis korisnicite.
Novite pretplatnici koi }e sklu~at dogovor
na edna godina dobivaat bes-platen Maks
ADSL vo prviot mesec, a korisnicite na pos-
tojnite paketi, za da gi koristat novite br-
zini treba da migriraat kon novite paketi,
pri {to migriraweto e besplatno.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. DEFICITOT BROI 902,7 MILIONI DOLARI (***)
2. NAFTATA POEVTINI POD 122 DOLARA (***)

ДНЕВНИК s.8 NAFTATA POEVTINI POD 122 DOLARA

s.12 VRA^ENA NAGRADATA ZA TOP-REFORMSKA ZEMJA ВЕЧЕР
s.12 TRGOVSKIOT DEFICIT STANA REKORDEN s.6 HRVATI SAKAAT DA VLO@AT VO VETERNICI
s.12 AVSTRIJA SAKA POVE]E SORABOTKA s.6 CENATA NA NAFTATA PO^NA DA PA\A
s.12 MBI 05.06.2008 s.6 EVN SAKADAJA KUPI ALBANSKATA DISTRIBUCIJA
БИЗНИС s.7 ADSL SO DVOJNO POGOLEMA BRZINA
s.1 DEFICITOT BROI 902,7 MILIONI DOLARI ВРЕМЕ
s.1 IZBORITE POMINAA, PROVIZIITE SE NAMALIJA A s.1 @ETVATA I SUBVENCIITE RAKA POD RAKA
MBI-10 SE U[TE PA\A s.6 ZA PEKARITE NEMA LEB BEZ 25 DENARI
s.3 GOTOVITE PROIZVODI - POISPLATLIVI OD DORA- s.6 AMBO POSIGUREN OD BURGAS - ALEKSANDROPOLUS
BOTKITE s.6 @ETVATA I SUBVENCIITE ODAT RAKA POD RAKA
s.3 MAXADSL PAKETI SO DVOJNO ZGOLEMENI BRZINI ВЕСТ
s.5 OFICIJALNI DOZVOLITE ZA NOVI BROKERI I IN- s.9 NAFTATA PADNA POD 122 DOLARA
VESTICIONI SOVETNICI НОВА МАКЕДОНИЈА
s.8 IZBORITE POMINAA, PROVIZIITE SE NAMALIJA, A s.8 BERZATA POD RA^NA KO^NICA
MBI-10 SE U[TE PA\A s.8 MAKEDONIJA NUDI [EST PATNI PRAVCI NA KON-CE-
s.9 MBI 05.06.2008 SIJA
s.9 PAD NA MBI-10 ZA 0,38 PROCENTI s.8 SAEM NA TURIZAM PRED RAMSTOR
s.9 PROMETOT OD TRGUVAWETO 16,2 MILIONI DENARI s.8 POEVTINUVA NAFTATA NA SVETSKITE BERZI
УТРИНСКИ ВЕСНИК s.8 DVOJNO ZGOLEMENI BRZINITE NA INTERNET PAKE-
s.1 ZA 4 MESECI TRGOVSKI DEFICIT OD 902 MLN. DOLARI TITE OD TELEKOMOT
s.7 TRGOVSKIOT DEFICIT DRAMATI^NO RASTE - ZA 4 ШПИЦ
MESECI STASA 902 MILIONA DOLARI s.7 DVOJNO POBRZ INTERNET
s.8 NOVI INTERNET-PAKETI SO DVOJNO ZGOLEMENI BR- s.7 KOSMOFON IM POMAGA NA DECATA SO POSEBNI POT-
ZINI OD TELEKOM REBI
 Data 09.06.2008 broj 26
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
15
31.05.2008 g. SABOTA
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

Odbele`uvaweto na jubilejot - 30 godi-
ni od postoeweto na proizvodite Bekutan,
eden od najpoznatite brendovi na farmacev-
tskata industrija Alkaloid, nesomneno e top
vest vo site dene{ni vesnici. Vo izminatite
tri decenii, kako {to informira pe~atot,
prodadeni se pove}e od 40 milioni par~iwa
detski krem bekutan, inaku lider vo bebe{-
kata kolekcija, ~ii proizvodi se klini~ki i
dermatolo{ki testirani i razvieni vo sora-
botka so dermatolozite i so pedijatrite. Na
proslavata, na koja be{e promoviran i novi-
ot proizvod od kolekcijata Bekutan, anatom-
ski oblikuvani peleni, @ivko Mukaetov,
pretsedatelot na Upravniot odbor na Alka-
loid, najavi za idnata godina kontinuirano
investirawe vo novi proizvodi, investira-
we vo novi znaewa kaj vrabotenite i {irewe
na kompanijata.
Mobilniot operator Kosmofon, kako {to
informiraat del od vesnicite koi se povi-
kuvaat na neoficijalni izvori, najavuva
vlez vo fiksnata telefonija. Iako operato-
rot e nostrificiran kako fiksen u{te pred
dve godini vo Agencijata za elektronski ko-
munikacii, dosega ne po~na so davawe uslugi
od ovoj rang. Izvesno e deka Kosmofon }e
vleze vo fiksnata telefonija za dve nedeli,
so {to Makedonski telekom, po Ontel, }e do-
bie seriozna konkurencija na pazarot na
fiksnata telefonija.
Makedonskiot elektroprenosen sistem
operator (MEPSO) na poslednata aukcija na
no}ni vi{oci na elektri~na energija, za pe-
riodot 9 - 15 juni godinava prodade 2.450 me-
gavat-~asovi struja i zaraboti 80.000 evra,
se veli vo soop{tenieto od kompanijata, koe
go prenesuvaat vesnicite. Na aukcijata,
skopskata Cementarnica Usje kupi 490 mega-
vat-~asovi elektri~na energija, a kompani-
jata Rudnap od Belgrad, Srbija - 1.960 mega-
vat-~asovi. Kako {to stoi vo soop{tenieto,
otkako se odr`uvaat aukciite za proda`ba
na no}nite vi{oci na struja, sega za prvpat e
prodadena celata ponudena elektri~na
energija.
Visokiot trgovski deficit od 902 mili-
oni dolari za prvite ~etiri meseci od godi-
nava, i vo sabotnite izdanija na pe~atenite
mediumi e tema za koja pi{uva. Taka, Utrin-
ski vesnik vo podolgiot osvrt, go postavuva
pra{aweto dali vo Makedonija se znae kakva
e opasnosta od dramati~no visokoto minusno
saldo i kakvi posledici mo`e da predizvi-
ka toa vrz makedonskata ekonomija, osobeno
dokolku so vakvo tempo prodol`i da se
dvi`i do krajot na godinava. Ova od pri~ina
{to matematikite zboruvaat deka, ako mnogu
skoro ne se smeni ne{to vo pozitivna nasoka,
postoi rizik trgovskiot deficit do krajot na
godinava da nadmine dve, pa duri i 2,5 mili-
jardi dolari.
Visokite kamati ne gi pokolebaa gra|a-
nite, e naslovot na tekstot vo Vreme, vo koj
mo`e da se pro~ita deka zgolemuvaweto na
kamatnite stapki na denarskite krediti kaj
nekoi od bankite ne dovede do namaluvawe
na pobaruva~kata za zaemi kaj gra|anite.
Dnevnata dinamika ostanala ista, a najmnogu,
spored izjavite na bankarite, se baraat ne-
namenski krediti.
Vikend izdanijata na vesnicite infor-
miraat i deka @itoluks a.d. Skopje ne ja ga-
rantira cenata na lebot i ne znae dali }e
otkupi doma{na p~enica. Od rakovodstvoto
na kompanijata istaknuvaat deka eventual-
noto zgolemuvawe bi zaviselo od cenata na
p~enicata i od tro{ocite za gorivata, {to vo
posledniot period se mnogu visoki.
Dene{en Dnevnik informira deka hr-
vatskiot pazar }e bide zatvoren za makedon-
skoto sirewe. Ova se dol`i na zabranata na
uvoz na site proizvodi od `ivotinsko potek-
lo od zemji {to nemaat izvozni broevi za Ev-
ropskata Unija, {to ja sproveduva Hrvatska.
So nea }e bidat pogodeni del od makedon-
skite firmi, koi so godini izvezuvaat jajca,
mleko i mle~ni proizvodi i mesni prerabot-
ki na hrvatskiot pazar. Od Ministerstvoto
za zemjodelstvo se obiduvaat da ja ubedat hr-
vatskata vlada da ja izzeme Makedonija od
ovaa odluka, barem dodeka Hrvatska ne stane
~lenka na Unijata. Vo istiot vesnik mo`e da
se pro~ita deka Makedonija ne planira da
zabrani uvoz na ovo{je i zelen~uk od Turcija,
kako {to v~era napravi Rusija so obrazlo-
`enie deka turskite proizvodi se polni so
pesticidi i se otrovni. Vo Direkcijata za
hrana velat deka gi sledat odlukite na Bri-
sel i deka ottamu nema takva informacija.
Vo berzanskiot izve{taj na Nova Make-
donija se bele`i u{te eden siroma{en tr-
govski den. Sepak, kako iznenaduvawe na de-
not se istaknuva Tehnometal-Vardar, ~ija,
inaku niskolikvidna akcija, v~era be{e in-
teresna za investitorite. Imeno, bea istrgu-
vani 0,4 otsto od glavnicata na kompanijata
ili 310 akcii. Toa {to od po~etokot na godi-
nava dosega bile istrguvani pomalku od 130
akcii od ovaa kompanija, gi pottikna anali-
ti~arite da se zapra{aat na {to se dol`i
interesot za ovie akcii.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. BRENDOT BEKUTAN - LIDER VO REGIONOT (****)
2. KOSMOFON VLEGUVA VO FIKSNATA TELEFONIJA? (**)

ДНЕВНИК ВРЕМЕ
s.9 NE SE GARANTIRA CENATA NA LEBOT s.5 BEKUTAN GO PROSLAVI 30 RODENDEN
s.9 NEMA ZABRANA ZA UVOZ NA HRANA OD TURCIJA s.5 VISOKITE KAMATI NE GI POKOLEBAA GRA\ANITE
s.9 HRVATSKIOT PAZAR ZATVOREN ZA MAKEDONSKOTO SI- НОВА МАКЕДОНИЈА
REWE s.8 DENOT REZERVIRAN ZA REZERVATA TEHNOMETAL-VAR-
s.9 MBI 06.06.2008 DAR
УТРИНСКИ ВЕСНИК s.8 CENATA NA STRUJATA NA BALKANOT ]E RASTE VO
s.7 VISOKIOT TRGOVSKI DEFICIT ZAKANA ZA DEVI-ZNI- NAREDNITE PET GODINI
TE REZERVI s.8 MAKEDONECOT IMA 200 EVRA ZA HRANA I 50 EVRA ZA SE
s.7 KOSMOFON VLEGUVA VO FIKSNATA TELEFONIJA? DRUGO
ВЕЧЕР s.9 KRIVI^NI PRIJAVI ZA DANO^NO ZATAJUVAWE VO
s.1 BRENDOT BEKUTAN - LIDER VO REGIONOT TUTUNSKI KOMBINAT - PRILEP
s.1 KOSMOFON I FIKSEN OPERATOR s.9 ALKALOID I SO ANATOMSKI OBLIKUVANI PELENI BE-
s.4 BRENDOT BEKUTAN - LIDER VO REGIONOV KUTAN
s.6 KOSMOFON I FIKSEN OPERATOR? s.9 SLABA EKONOMSKATA SORABOTKA ME\U MAKEDONIJA
s.6 MEPSO ZARABOTI 80.000 EVRA I BUGARIJA
s.6 TRGOVSKI DEFICIT OD 902 MILIONI DOLARI ШПИЦ
s.7 MA\AR TELEKOM ]E GI POVLE^E AKCIITE OD WU-JOR- s.6 EKONOMSKATA SORABOTKA SO BUGARIJA E MNOGU
[KATA BERZA SLABA
s.7 GRAHAM I BAVARSKI INTEGRALNI LEBOVI s.6 MEPSO ]ARI 80.000 EVRA
16 берзНИК broj 26
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
ГЛОБУС
s.30 DOBIVKI IMA, DIVIDENDA NEMA
Malku se kompaniite {to kotiraat na Makedonskata berza koi na
svoite akcioneri godinava re{ija da im podelat del od lanskata do-
bivka. Ekspertite go odobruvaat ova nerasfrlawe so sredstvata, no
ne i nemaweto planovi {to so akumuliranata dobivka, a u{te pomalku
netransparentnosta kon akcionerite koi imaat pravo da znaat za {to
}e bidat upotrebeni nivnite pari.
KAПИТАЛ
s.10 MAKEDONIJA POZADOL@ENA I OD AFRIKA
Spored podatocite dobieni od Svetska banka, Makedonija e poza-
dol`ena i od Afrika. Sepak, na listata na dol`nici spored Svetska
banka, vo odnos na zemjite od regionot, situacijata i ne e tolku lo{a.
s.10 ]E POEVTINI REGISTRACIJATA NA VOZILA ZA 30%
Namaluvawe od 30% za registracijata na avtomobilite e prvata
odluka {to ja najavi premierot Nikola Gruevski, eden den po pobeda-
ta na izborite.
s.10 GRANIT ]E GO GRADI ERA SITI VO SKOPJE
Konzorciumot na makedonski izveduva~i predvodeni od Granit e
izbran za najdobar ponuduva~ na tenderot za izgradba na kompleksot
Era Siti na slovene~kata grupacija ERA, {to vo narednite pet godini
treba da se izgradi na prostorot kaj Skopski saem.
s.10 VO DEKEMVRI ]E TRGNE TRAMVAJOT VO SKOPJE
Po dve decenii prazni zboruvawa, tramvajot vo Skopje stanuva re-
alnost. Gradskata vlast minatata nedela go pretstavi proektot za iz-
gradba na lesna `eleznica-tramvaj vo glavniot grad.
s.24 ZO[TO AGROKOR GI POVIKUVA GRA\ANIGE DA GLASAAT
ZA VMRO-DPMNE?
Makedonskite parlamentarni izbori, na koi hrvatskite marke-
tin{ki eksperti gi isprobuvaat, ve}e isprobanite taktiki na poli-
ti~ka kampawa vo Hrvatska, predizvikaa u{te eden nenadeen poli-
ti~ki anga`man na najgolemata hrvatska privatna kompanija Agrokor.
Izvr{niot potpretsedatel Qerka Puli}, stana “manekenka” na kam-
pawata na vladeja~kata politi~ka partija vo Makedonija, pi{uva hr-
vatski Business.hr
s.27 FRANCUSKATA MONTIPE ]E GRADI FABRIKA ZA AVTO-
DELOVI VO BUNARXIK
Francuskata kompanija Montipe do krajot na godinata }e zapo~ne
so izgradba na fabrika za proizvodstvo na avtomobilski delovi za
motori vo Slobodnata ekonomska zona Bunarxik. Ova e prva francus-
ka grinfild investicija vo Makedonija.
s.28 ZO[TO E “ZAMRZNAT” IMOTOT NA SVISLION VO AGRO-
PLOD DR@AVATA ]E BARA KRIMINAL VO AGROPLOD
Izjavata na srpskiot biznismen Rodoqub Dra{kovi}, sopstveni-
kot na Svislion, po odlukata za zamrznuvawe na del od nivniot imot
vo Agroplod, gi vklu~i alarmite vo javnosta deka se slu~uva ne{to
simptomati~no.
s.40 SE O^EKUVA NOV KVALITET VO PROIZVODITE I USLU-
GITE
So poslednite akvizicii na skopskite Izvozna i kreditna i In-
vestbanka od strana na stranski bankarski grupacii, brojot na make-
donski banki poseduvani od stranci se zgolemi na 13, od vkupno 17 ko-
mercijalni banki na pazarot.
s.42 KROACIJA OSIGURUVAWE JA PREZEMA AUTOMAKEDONI-
JA?
Vesnikot Biznis novine od Srbija objavi deka hrvatskata Kroacija
Osiguruvawe e vo seriozni pregovori za prezemawe na nekolku kompa-
nii niz regionot. Vo Makedonija, spored Biznis novine e ve}e dogovo-
rena akvizicijata na kompanijata Automakedonija, vo BiH se pregovara
za dve prezemawa, a za prezemawe na slovene~kata Adriatik Slove-
nik ve}e e dadena konkretna ponuda.
s.43 MAKSTIL ]E GI POKRIE ZAGUBITE OD MINATITE GODI-
NI
Sobranieto na akcioneri na Makstil na svojata redovna sednica
donese odluka za raspredelba na dobivkata, so koja celiot iznos od
ostvareniot profit vo 2007 godina se rasporeduva za pokrivawe na
zagubite od prethodnite godini.
s.44 SO BLOK TRANSAKCIJA PRODADENI 3,7% OD PRILEP-
SKA PIVARNICA (26.05-30.05)
Data 09.06.2008
02.06.-07.06.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA
Minatata nedela ja odbele`a trgovijata so paket od 1.477 akcii
na Prilepska pivarnica, vo blok transakcija, po cena od 20.000 dena-
ri, ili vkupno 29,54 milioni denari. Istrguvanata koli~ina pretsta-
vuva 3,7% od vkupno izdadenite akcii na dru{tvoto.
s.70 NA SEKOI [EST MINUTI PO EDEN NOV ADSL KORISNIK!
Gospodine Firfov, kakva e spored Va{ite soznanija sostojbata so
upotrebata na Internetot vo Makedonija. Kakva e razvojnata linija na
Internet - penetracija vo izminative godini? Sostojbata vo Makedo-
nija poka`uva seriozen nagoren trend na na{e zadovolstvo, a veruvam
i na zadovolstvo na mnogubrojnite na{i korisnici.
ФОРУМ
s.20 ZA FAKTITE I EKONOMSKITE RABOTI
Niski i poednostaveni danoci se samo eden mal del koj, pokraj
Makedonija, e prezemen i od drugi zemji od sosedstvoto. Toa sekako e
bespolezno, dokolku ne e vo kombinacija so u{te najmalku: otvorena i
me|unarodno povrzana ekonomija, stabilnost i predvidlivost na sis-
temot koj bi privlekol stranski (no i bi gi zadr`al doma{nite) in-
vestitori, ohrabruvawe na pretpriemni~kiot duh, kreativno opkru-
`uvawe, soodvetno kvalifikuvana rabotna sila, kako i postepeno
sozdavawe klima za vra}awe na uspe{nite emigranti (~esto od SAD),
eliminirawe na administrativnite i jazi~nite barieri za Globalen
biznis
s.26 PRVI DESET ^EKORI
Rekordna inflacija, golema nevrabotenost, ceni koi sekojdnevno
rastat, nisko nivo na stranski investicii, skapi energensi, najava za
zgolemuvawe na cenata na strujata... se samo del od ekonomskite pre-
dizvici so koi }e se sudri staronovata Vlada u{te vo prvata godina
od vladeeweto.
s.31 NA SCENA KOMERCIJALNA I ALKALOID
Poslednata trgovska nedela od maj, koja voedno be{e i posledna-
ta od predizbornata parlamentarna kampawa, pomina voobi~aeno, bez
golemi berzanski turbulencii. Ottuka razbirlivo {to i ovaa berzan-
ska nedela pomina so nezabele`itelni promeni kaj dvata indeksa, na
akciite i na obvrznicite.
ФОКУС
s.30 NA BUGARITE VE]E NI GRBOT NEMO@E DA IM GO VIDIME
Ocenka na ekonomskata javnost vo Makedonija e deka inflacijata
pretstavuva edna od klu~nite opasnosti za Vladata na Nikola Gruev-
ski vo naredniot period ako poslednite vesti bi trebalo da deluvaat
smiruva~ki, so ogled na toa {to inflacijata blago opadnala i sega
iznesuva 9,6 otsto, stravuvawata se deka taa e na granica koga ne tre-
ba mnogu za da se ottrgne od kontrola.
s.35 BRZI MERKI ILI U[TE POBRZ BANKROT
Izborite pominaa onaka kako {to pominaa. Ostanuva da vidime
koi }e bidat kratkoro~nite i dolgoro~nite politi~ki posledici na
doma{no i me|unarodno pole.
МАКЕДОНСКО СОНЦЕ
s.34 ZGOLEMENI SREDSTVATA OD IPARDFONDOVITE ZA
MAKEDONIJA - Sredstvata vo IPARD-fondovite nameneti za Repub-
lika Makedonija se zgolemeni do 12,5 milioni evra i toa samo za 2010
godina.
s.34 GLAVNA PRI^INA ZA NAMALUVAWETO НA CENITE НA
MLEKOTO SE ZGOLEMENATA PRODUKCIJA I PONUDA
Cenite na mlekoto vo Makedonija po~naa da se namaluvaat. Prvo
Svedmilk gi namali cenite na mlekoto so 3,5 otsto maslenost, a naja-
vuva i namaluvawe na cenite i na drugite proizvodi. Na ovaa najava se
priklu~i i Industrijata za mleko -Bitola (IMB).
s.35 OD 1 JUNI POSKAPEA DEL OD KREDITITE VO KOMERCI-
JALNA - Od 1 juni poskapea del od kreditite vo Komercijalna banka.
Glavna pri~ina se povisokite stapki na blagajni~kite zapisi, koi
Narodna banka na Makedonija gi zgolemi so cel da ja zauzda inflaci-
jata.
s.35 GRANIT ]E GO GRADI ERA SITI VO SKOPJE
Konzorciumot na makedonski izveduva~i, predvodeni od Granit, e
izbran za najdobar ponuduva~ na tenderot za izgradba na kompleksot
Era Siti na slovene~kata grupacija ERA, {to vonarednite pet godini
treba da se izgradi na prostorot kaj Skopski saem.
 Data 09.06.2008 broj 26
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
17
NEDELAVA JA ODBELE@AA...

OHRIDSKA BANKA SO KREDITI ZA PROFESIONALCI

PROGRAMA EKSPERT -
VERUVAME VO VA[ATA PROFESIJA
За првпат на пазарот Охридска банка дел од Societe Generale Групацијата, воведе кредитна програма наменета
исклучително за професионалците што се занимаваат со некоја од регулираните професии.

Зошто регулираните професии?

Zatoa {to vie ste zaslu`ni za uspehot na drugite, vie ste tie {to sekojdnevno go doka`uvate svojot pro-
fesionalizam, gri`ej}i se za zdravjeto na drugite, za{tituvaj}i gi nivnite interesi, upravuvaj}i so
nivnite finansii, sozdavaj}i proekti za niv... No, koj se gri`i za va{iot sopstven profesionalen uspeh?

Зошто ја именувавме Програма експерт?

Zatoa {to vie ste vistinski eksperti vo svojata oblast, koi so celosna li~na i moralna odgovornost i
so isklu~itelni profesionalni kvalifikacii ja izvr{uvate svojata dejnost vo interes na klientite i
javnosta.
Iskoristete gi povolnostite {to vi gi nudi va{ata profesija!

ПРОГРАМА ЕКСПЕРТ
... Создадена според вашите потреби!

За кого е наменета Програмата експерт?

Za kredit od Programata ekspert mo`e da aplicira se-
koe fizi~ko ili pravno lice koe:

Se zanimava so nekoja od slednite regulirani profe-

sii:
Pravni profesii (advokat, notar, izvr{itel)
Medicinski profesii (lekar, stomatolog, farmacevt,
veterinar)
Tehni~ki profesii (arhitekt, grade`en in`ener, pro-
cenitel, revizor, finansiski konsultant, smetkovoditel)
Drugo (novinar, umetnik itn.)
 Rabotno iskustvo od minimum {est meseci; za kreditot za zapo~nuvawe biznis maksimum tri godi-
ni od diplomiraweto i rabotno iskustvo od minimum tri do {est meseci;
 Da ostvaruva godi{en prihod od izvr{eni uslugi i/ili proda`bi ne pogolem od 61 milioni denari.

Предности на Програмата експерт:

 Minimalni formalnosti
 Bez investiciski plan
 Iznos i rok na otplata na kreditot spored va{ite potrebi
 Konkurentni kamatni stapki
 Grejs-period do {est meseci
 Odgovor i isplata na kreditot za samo dva do pet dena.
Potrebno e samo da otvorite `iro-smetka vo Ohridska banka, so cel da vi gi prefrlime sredstvata od
odobreniot kredit

Видови кредити од Програмата експерт

Кредит за инвестиции
Idealen za modernizirawe na va{iot biznis i
za pro{iruvawe na rabotnite aktivnosti:
 Nabavete ja opremata za koja dosega samo
me~taevte;
 Opremete ja kancelarijata so mebel kako
od spisanijata;
 Investirajte vo svoj sopstven prostor -
ordinacija, kancelarija, kabinet i sl.

Кредит за започнување бизнис

Idealen za zapo~nuvawe na va{ata profesion-
alna kariera:
 Obezbedete gi finansiskite sredstva
{to vi nedostigaat i zapo~nete go svojot profesi-
onalen son.

Услови на Програмата експерт 

18 берзНИК broj 26
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 09.06.2008

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA

za period od 02.06. - 06.06.2008 godina
Data 09.06.2008 broj 26
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
19