берзНИК - GODINA II - BROJ 20 - 28 APRIL 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK)

SPAS ZA SKAPATA HRANA

- ZGOLEMENO DOMA[NO PROIZVODSTVO
Data 28.04.2008 broj 20
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Holandskiot grant - znak na doverba
vo Makedonija
* Vladata dobi u{te edno priznanie za uspe{no
vodenata reformsko-ekonomska politika, u{te edna
poddr{ka pred veligdenskite praznici - Dogovor za
grant za podobruvawe na investiciskata klima i up-
ravuvawe so javniot sektor. Zna~i makroekonomskata
stabilnost na Makedonija }e se potkrepi so grant od
sedum milioni evra, obezbedeni od holandskata vlada
za poddr`uvawe na proektot, finansiran od Svetska
banka. Spored ambasadorkata na Kralstvoto Holandi-
ja, Simon Filipini, nejzinata zemja go pomaga razvojot
na mnogu zemji vo svetot, no samo vo mal broj od niv
poddr`uva i makroekonomski proekti. - Toa {to zem-
jata dobiva makro poddr{ka e znak na doverba kon nea,
istakna ambasadorkata Filipini. Patem, taa im pora-
~a na Svetska banka i na ministerot Slaveski umno
da gi potro{at dodelenite sredstva.
Ministerot Slave-
I vo predizborieto - pofalbi, poddr{ka, ski, vo zank na uka`anata
ohrabruvawa da se istrae na patot kon Evropa, doverba, informira{e
iako ne sopnaa na patot za NATO. Site ne pod- deka sredstvata se ve}e
dr`uvaat, samo nikoj ne mo`e da mu zastane na proektirani vo tekovniot
patot na na{iot ju`en sosed. Zemjata poradi buxet na prihodnata
koja Makedoncite se najmnogu o{teteni, nas- strana. - Ovie proekti se
tradani, rascepkani, i ne samo vo balaknskite naso~eni kon podobruva-
granici, tuku po{iroko. Toa mnogu dobro go we na investiciskata
znaat tokmu tie, koi, (ne ohrabruvaat i i dava- klima i zajaknuvawe na
at volja na Vladata da istrae) pred nas edna upravuvaweto i efikas-
pesna peat, zad nas drugi politiki krojat... Se- nosta na javniot sektor.
kako, ova e moja teza. Mene mi li~i celata ovaa Slaveski pojasni deka
rabota kako na laskawe, se e OK, arno ama eden del od parite od
ni{to ne mo`e da se stori bez dobrososedski- grantot }e se koristat za
te odnosi. Samo ne znam od koga vo dobroso- podobruvawe na investi-
sedski odnosi spa|a i promena na sopstvenoto ciskata klima preku re-
ime... Ako ne se vika{?, ni{to od sosedstvo- formi vo sudstvoto, pa-
to... Isto kako na reklamniot spot, ili - plas- zarot na rabotnata sila,
ti~ni pari - ili ni{to od biznisot.... E toa ti zajaknuvawe na finansi-
e demokratija vo civiliziraniot svet na gole- skoto posreduvawe i su-
mite... Ili }e bide tie kako {to sakaat-demo- pervizija i zajaknuvawe
kratski, ili }e bide pak, tie kao {to planira- na konkurentnosta na de-
at, samo so demokratska ekonomska vozdr`a- lovniot sektor. Vtoriot
nost, da ne re~am, tivka ekonomska blokada... del se odnesuva na
No, kako i da e sega sme na mamec, vo ime na do- zajaknuvawe so upravuva-
brososedstvoto, a za ater na golemite demo- weto so javniot sektor,
krati se trudime da gi realizirame `elbite kade se finansiraat re-
koi bi trebalo da donesat ekonomski napredok formi na javnata admi-
na Makedonija... E, pa, izdr`avme dolgo, pre- nistracija, reformi vo
trpevme mnogu, sega ni fali malku diplomati- zdravstvoto i procesot
ja i da staneme del od umnata demokratija!... na decentralizacija.
Zar blagodetot na ~ove{tvoto ne e vo blago- Pretstavnikot na
sostojbata na site narodi?... Svetska banka vo Make-
donija, Markus Repnik,
istakna deka pridonesot od ovoj dogovor e zna~itelen
i toj gi podr`uva klu~nite elementi na edna reform-
ska agenda. Spored nego, reformskata agenda koja se
sproveduva vo ramkite na ovie proekti ve}e dala
rezultati. - Vo septemvri minatata godina vo Izve{-
tajot na Svetskata banka, Duing Biznis, Makedonija se
vbrojuva vo najdobrite zemji vo odnos na brzinata na
podobruvawe na delovnata klima. Repnik istakna de-
ka Svetskata banka, zaedno so holandskata Vlada i
drugi me|unarodni partneri }e ja poddr`uva Makedo-
nija na reformskiot pat i patot na evropskite inte-
gracii.
* I Italijanskite investori, konstatiraa deka
Makedonija e interesna za investicii. Biznismen od
ovaa zemja e zainteresiran da izgradi hotel [eraton
ili Hilton vo Skopje. Ova go najavija italijanskite
biznismeni pri posetata na zemjava. Tie nojgolem in-
teres projavile za energetikata, no i za investirawe
vo nedvi`nosti i vo `ivotnata sredina vo Makedoni-
ja.
* Germanskata grade`na kompanija Hotkiv e isto
taka zainteresirana da investira vo na{ava zemja,
aerodromot vo Skopje, objavi Fajnen{l tajms doj~land,
берзНИК
3
neposredno pred praznikot. Vesnikot, citiraj}i vla-
dini izvori od Makedonija, poso~uva deka Hotkiv, koj
ve}e ima udeli vo aerodromite vo Tirana i vo Atina
(kako i na aerodromite vo Sidnej, Budimpe{ta, Ham-
burg i vo Dizeldorf), ima dobri {ansi da ja dobie
zdelkata za makedonskite aerodromi. Spored planot
na Vladata, koj neodamna be{e objaven i vo mediumite,
najdobriot ponuduva~ treba da vlo`i 300 milioni ev-
ra vo razvojot na trite aerodromi vo zemjava.
* I gr~kite biznismeni, koi mora da priznaeme se
edni od najgolemite investitori vo Makedonija se za-
interesirani da prodol`i biznis sorabotkata me|u
dvete zemji. Da potsetime deka Grcija investira{e
okolu 300 milioni evra i ostvaruva okolu milijarda
profit vo Makedonija. Ne veruvam deka gr~kite poli-
ti~ari go izumija ovoj podatok koga mu zabranija na
MAT da preletuva nad nivnata teritorija. Potoa, na-
merno ili slu~ajno barierite se pojavija i pri tradi-
cionalniot uvoz na makedonskoto jagne vo Grcija pred
veligdenskite praznici. [to mo`e da se o~ekuva pos-
le seto ova... Se razbira kontraofanziva... E, sega i
makedonskite gra|ani masovno gi otka`uvaat turis-
ti~kite aran`mani za Grcija. Prvo drasti~no se otka-
`aa patuvawata za veligdenskite praznici, a se boj-
kotiraat i letnite aran`mani. Spored procenkite,
duri 80 otsto od na{ite gra|ani {to imaa namera da
letuvaat vo Grcija, sega se otka`uvaat od takvata
ideja. Situacijata gi ohrabruva pobornicite na bojko-
tot na gr~kite proizvodi i kompanii vo Makedonija.
Samo vo supermarketite na VERO, prometot e namalen
za 15%. Tie go ignoriraat faktot deka 5,56 otsto od
vrabotenite lica vo dr`avata se anga`irani vo kom-
panii so gr~ki kapital.
Ne deka so vakvata trgovska vojna nema da izgubi-
me nie, no vo sekoj slu~aj Ju`niot sosed mu zgazna na
dostoinstvoto ne samo na najobi~niot gra|anin, tuku i
na onie poparajliite koi smetaj}i se za klasa tr~aa da
pazart tokmu kaj na{ite sosedi.... Da ne zaboravime
deka na sekoj praznik , gr~kiot pazar be{e preplaven
od makedonskite pazarxii... Site tamu gi praznea
portnomiwata. No, kako sega stojat rabotite, gubitni-
ci }e ima i na dvete strani. Turisti~kite agencii vo
Makedonija, poradi otka`uvaweto na site aran`mani
za Grcija, se vo zaguba od okolu polovina milion evra.
Ne mo`at da si gi vratat parite, oti im gi uplatile na
gr~kite partneri u{te pred nekolku meseci, kako ka-
par za zakup na hotelski sobi i apartmani za letnata
turisti~ka sezona,
Od Asocijacijata na turisti~ki agencii velat ako
gi smetaat i zakupenite ~arteri za gr~kite ostrovi,
{tetata od otka`uvaweto na aran`manite za Grcija bi
bila me|u tri i pet milioni evra.
* Vojnata so ekonomski merki {to ja zapo~na Grcija
gi involvira vo problemot i biznismenite. Poradi toa
so ostri reakcii i protesna nota ispadnaa ne samo po-
liti~kite vlasti, tuku situacijata se obide da ja
amortizira i prviot ~ovek na biznis zaednicata vo
Makedonija. Pretsedatelot na SKM Branko Azeski,
mu pi{a na svojot gr~ki kolega Georg Kasimatis od
kogo pobara da se zazeme pred gr~kite vlasti da zap-
rat blokadite na makedonski proizvodi koi se izve-
zuvaat vo Grcija. Spored Azeski, poslednite slu~uva-
wa so evroatlantskite integracii, gi izneverile o~e-
kuvawata na biznis zaednicata, no ne gi obeshrabrile
vo opredelbata ekonomijata da prodol`i da funkcio-
nira spored matricata na postignatite reformi kako
vo odnos na NATO, taka i vo odnos na EU.
Do sledniot ponedelnik
Makedonka Baldazarska
Glaven i odgovoren urednik na берзНИК
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk
 4 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
SLOVENEЧKO ISKUSTVO ZA KORISTEWE NA PRETPRISTAPNITE FONDOVI
NA PATOT ZA EU- RURALNIOT RAZVOJ
VO PREDEN PLAN
- Земјоделската политика во ЕУ всуш-
ност се изразува како заедничка поли-
тика и поради тоа е многу значајно бла-
говремено да се подготвиме за нејзина
имплементација, така што и на тој про-
ект треба да се дадат многу ресурси, ка-
ко човечки, така и финансиски. Во таа
смисла, Македонија добро напредува
O
tkupot na makedonski proizvodi,
sproveduvawe na pravilnikot za
mleko, proekti za ruralen razvoj i
za pravilno iskoristuvawe na parite od
evropskite fondovi se temite za koi raz-
govaraa makedonskiot i slovene~kiot min-
ister za zemjodelstvo na minatonedelnata
sredba vo Skopje. Na ovaa vtora poseta na
Makedonija, slovene~kiot minister za
zemjodelstvo Iztok Jarc i doma}inot, mi-
nisterot za zemjodelstvo na Makedonija,
Aco Spasenoski izlegoa so zaedni~ka
konstatacija deka dr`avava odi vo vis-
tinska nasoka vo sektorot na zemjodelst-
voto. Za dobli`uvawe do evropskite stan-
dardi, }e se koristi slovene~koto iskust-
vo. Slovene~ki eksperti }e vr{at obuki za
zgolemuvawe na kvalitetot na sve`oto
mleko i }e pomognat za {to pogolema i po-
racionalna iskoristenost na evropskite
fondovi za razvoj na ruralnite sredini.
- Razgovaravme za konkretni raboti
koi mo`eme zaedni~ki da gi rabotime i za
prodlabo~uvawe na ona {to go rabotevme
vo izminatite godini. Zboruvavme okolu
implementacija na pravilnikot za kvali-
tet na mleko na nivo na farma, razmena na
iskustva, kade {to slovene~ki eksperti bi
obu~uvale na{i farmeri i mlekari. Vsu{-
nost vo ovoj period na usoglasuvawe i pri-
lagoduvawe }e go koristime slovene~koto
iskustvo, izjavi Spasenoski.
Slovene~kiot minister istakna deka
Makedonija vo izminatiov period napra-
vila golem uspeh vo prilagoduvawe na
makedonskoto zakonodavstvo kon ona na
EU. -Zemjodelskata politika vo EU vsu{-
nost se izrazuva kako zaedni~ka politika
i poradi toa e mnogu zna~ajno blagovremeno
da se podgotvime za nejzina implementaci-
ja, taka {to i na toj proekt treba da se da-
dat mnogu resursi, kako ~ove~ki, taka i
finansiski. Vo taa smisla, mislam deka
Makedonija dobro napreduva, re~e Jarc.
- Toj ja potvrdi podgotvenosta na Slo-
venija i natamu da i pomaga na dr`avava vo
razvojot na makedonskoto selo i najavi
tehni~ka pomo{ vo vospostavuvawe na
softver za sledewe na otkupot od plasma-
not na ovo{je, zelen~uk i meso, prilagoden
na makedonskite potrebi, so poseben ak-
cent na bezbednosta na hranata, se so cel
povrzuvawe na biznisite i plasman na ma-
kedonskite proizvodi vo Slovenija, po-
sebno vo delot na ranogradinarskite kul-
turi, ovo{jeto, zelen~ukot i makedonskoto
jagne.
Kako mnogu bitni, slovene~kiot minis-
ter gi izdvoi tipskite proekti za mali
broj 20
Data 28.04.2008
prerabotuva~ki kapaciteti za nivno sto- delstvo mora vo naredniov period, pokraj
panisuvawe. - Toa e modelot na ruralniot subvencioniraweto i evropskite fondovi,
razvoj, kade {to Slovenija ima ogromno is- da se naso~i i kon ruralniot razvoj, pora-
kustvo. So vakvite mali proekti }e im se ~a gostinot od Slovenija.
pomogne na makedonskite sela i makedon- Slovenija uspe{no gi iskoristi parite
skiot ruralen razvoj da mo`at da se razvi- od evropskite pretpristapni fondovi, a
vaat. Tuka e od ogromno zna~ewe slovene~- za stimulacii vo zemjodelstvoto godi{no
koto iskustvo, kako vo iskoristuvawe na izdvojuva 300 milioni evra za stote iljadi
evropskite fondovi, taka i za konkretnite prijaveni zemjodelci.
tipski proekti. Ministerstvoto za zemjo- К.С.
OTVORENA KANCELARIJA NA SLOVENE^KO-MAKEDONSKIOT DELOVEN KLUB
Нoви импулси за одличната бизнис
соработка
Vo prostoriite na Stopanskata komora na Makedonija, minatata nedela be{e otvo-
rena Kancеlarija na Slovene~ko-makedonskiot deloven klub i bea primeni u{te 19 no-
vi ~lenki. Na sobirot na kompanii koi se nositeli na biznis relaciite me|u dvete zem-
ji prisуstvuvaa i Ambasadorot i Konzulot na Republika Slovenija vo Makedonija,
Alain Brian Bergant i Toma` Trobentar.
Slovene~ko Makedonskiot Biznis Klub e osnovan vo 2004 godina po inicijativa na
Marijan [iftar, porane{en Ambasador, zaedno so nekolku kompanii so me{ovit kapi-
tal od Republika Makedonija. Biznis klubot e formiran za unapreduvawe na stopan-
skite aktivnosti, poddr{ka na prometot, investiciite, ekonomskata sorabotka i raz-
vojot pome|u stopanskite subjekti od dvete zemji, kako i zaradi poddr{kata {to Re-
publika Slovenija i ja dava na Republika Makedonija na nejziniot pat za vlez vo Ev-
ropskata Unija.
Pretsedatel na Sobranieto na Klubot e Momo Rafajloski, a pretsedatel na Up-
ravniot odbor Damir Kuder. Od noemvri minatata godina Klubot po~na profesional-
no da deluva, a za izvr{en direktor e nazna~ena Iskra Jovanovi}. Od prvite 10 fir-
mi, osnova~i denes klubot broi 73 ~lenki. Pokraj so me{ovit kapital, ~lenki se i fir-
mi i kompanii koi se celosno vo makedonska sopstvenost, no sorabotuvaat so Republika
Slovenija. Ova samo poka`uva deka postoi klima na sorabotka, kako i toa deka
Makedonija e povolno mesto za investicii.
Ambasadorot na Republika Slovenija, Alain Brian Bergant, istakna deka ova e eden
od najaktivnite biznis klubovi od vakov vid na Balkanot i porane{nite JU prostori, a
vo idnina e najavena i finansiska poddr{ka od strana na slovene~kata dr`ava.
- Sporedeno so ostanatite zemjite od EU, slovene~kiot konzulat vo Republika
Makedonija e so najliberalen re`im i broj~ano so najgolem broj izdadeni vizi. - istak-
na Toma` Trobentar. - Olesnuvawata {to se predvideni, se odnesuvaat na delot za
biznis patuvawata za Republika Slovenija. Pri podnesuvawe na dokumentite za viza,
pove}e nema da se bara dokument izdaden od Stopanskata komora na Makedonija za
firmata kade raboti aplikantot.
Kon krajot na juni se planira organizirawe Denovi na Slovene~ko - makedonskiot
Biznis Klub, koga ~lenkite }e imaat mo`nost da se prezentiraat pred po{irokata jav-
nost.
 Data 28.04.2008 broj 20
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
S O D R @ I N A
VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
SLOVENE^KO ISKUSTVO ZA KORISTEWE NA - Makedonija i Grcija se na rabot na trgovska voj-
PRETPRISTAPNITE FONDOVI.........................4 na; Jagneto i MAT ostanuvaat blokirani, Vladata se
u{te nema dobieno oficijalen odgovor na protestnata
BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, SREDA....5-7 nota {to ja isprati do gr~kite vlasti, koi zabranija
avio-kompanijata, Makedonski aviotransport da leta
NBRM - RABOTILNICA ZA CENITE NA HRANA- kon i nad nivnata teritorija, e glavnata vest kon koja
TA I INFLACIJATA...............8-9 e svrteno vnimanieto na site dene{ni vesnici. Za
Vladata, spored upatenite vo ovaa problematika,
vakvata sostojba i blokadata na uvozot na makedon-
INTERVJU: XON JONOVSKI, SOPSTVENIK NA skoto jagne zna~at tivka trgovska vojna na Grcija kon
PHALANX CAPITAL................................... 10-11 Makedonija. Vo prilog na vakvata teza odat i protes-
tite na gr~kite farmeri na grani~nite premini koi
OPTIMIZAM ZA MAKEDONSKIOT simboli~no najavija blokada na uvozot na makedonsko
TEKSTIL...................................................10-11 jagne. Gr~kite sto~ari se protivat na uvozot na jag-
ne{koto i na drugo meso od Makedonija bidej}i toa go
BERZA... VESTI... BERZA... VESTI... ................................12 zagrozuvalo plasmanot i cenite na nivnite prozvodi.
Ova e vtor udar za makedonskite sto~ari otkako pred
BERZNIK - ^ETVRTOK, PETOK, SABOTA .....13-14 re~isi desetina dena, vo ekot na uvoz pred pretstoj-
nite Veligdenski praznici, Grcija gi stopira{e na-
BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . 15 {ite pratki, a vo makedonskite trla ostana okolu 60
iljadi neprodadeni jagniwa.
RABOTNA SREDBA NA SSK SO PRETSEDATELOT NA - Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) na-
VLADATA I NA VMRO-DPMNE, NIKOLA GRUEVSKI .....16 javi kreditna linija od 250 milioni evra za poddr{-
ka na razvojot na mikro, mali i na sredni pretprijati-
MINATATA NEDELA - DVE JAVNI BERZANSKI ja na Zapaden Balkan. Odborot na direktori na EBRD
AUKCII................................................16 na sostanokot zaka`an za 12 maj }e go razgleduva
odobruvaweto na ovaa kreditna linija nameneta za
NEDELATA JA ODBELE@AA.......................17 finansiski institucii vo Srbija, Crna Gora, Bosna i
Hercegovina, Makedonija, Hrvatska, Albanija i vo Ko-
sovo. Cel na proektot e da se zajakne kreditirawe na
NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA malite i na srednite pretprijatija i da se ovozmo`i
ZA HARTII OD VREDNOST.................... 18-19 razvoj na hipotekarnite krediti, lizing, uslugi vo de-
lot na otkupuvawe kratkoro~ni dolgovi, kako i razvoj
I M P R E S S U M na uslugite na osiguruvawe.
Vreme objavuva deka uvoznicite se vrzaa za ban-
karskite garancii i ne se osmeluvaat da gi koristat
carinskite olesnuvawa. Dosega stoprocentno namalu-
vawe na bankarskite garancii za uvoz na stoki nema
Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje pobarano nitu edna kompanija. Pri~inata za toa se
Mediumska biblioteka i digitalna arhiva previsokite kriteriumi {to gi postavuva Carinata za
Redakcija na берзНИК dobivawe na ovaa prednost, se `alat uvoznicite. Za
Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje, Carinata, pak, se raboti za inercija na kompaniite i
1000, R.Makedonija za nedovolna informiranost za celosnoto oslobodu-
Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839 vawe od bankarskite garancii.
Internet: www.interNIK.com.mk; - Politikata barometar na berzata - e naslovot
e-mail: info@interNIK.com.mk na nedelnata berzanska analiza koja ja objavuva Ve-
~er. Spored nea i izminatata nedela na Makedonskata
Izvr{en direktor: Zdravko Josifovski
berza za hartii od vrednost be{e ostvaren mal promet
od samo 4,2 milioni evra. Toa e pomalku za eden mili-
Odnosi so javnost: Nata{a Dimovska
Marketing: Ivona Josifovska 2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
Asistent na PR i marketing: Stojne Danilova
IKT Menaxer: Kiro Velkovski 1. JAGNETO I MAT OSTANUVAAT BLOKIRANI (****)
Menaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i} 2. EVROPSKATA BANKA NAJAVI 250 MILIONI EVRA ZA ZAPADEN BALKAN (****)
Logistika: Ana Petrova ДНЕВНИК
Finansii: Gordana Stojanovska s.11 IZVOZ VO UKRAINA OD ESEN
s.11 EUFORIJATA GI DVI@I BERZITE VO REGI-
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI ONOT
MEDIUMI берзНИК s.11 IDEJA ZA NOVI KREDITNI KARTI^KI VO
берзНИК e osnovan 2007 godina. EVROPA
s.11 STO^ARITE NE GI PRODAVAAT JAGNIWATA
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI БИЗНИС
MEDIUMI берзНИК s.1 OKTA PLATILA 154, MAKEDONSKI [UMI
Broj: 20 BOR^I 18 MILIONI EVRA
Data: 28.04.2008 s.2 POZITIVNI POMESTUVAWA NE SE O^EKUVA-
AT VO BLISKA IDNINA
SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA s.3 APSURDNI GR^KI OPRAVDUVAWA ZA BES-
MISLENIOT POTEG!?
FOTO NASLOVNA: s.3 GR^KITE FARMERI JA BLOKIRAA GRANICATA
ПЕТАР ГОШЕВ - ГУВЕРНЕР НА НБРМ s.3 SPEAK UP WEEKEND NOVA PONUDA ZA MLADI
s.7 KREDITNA LINIJA OD 250 MILIONI EVRA ZA
Foto: ZAPADEN BALKAN
Robert Spasovski s.12 EKONOMISTITE ZBORUVAAT SO IST JAZIK
s.12 ZAJAKNUVAWE NA KONKURENTNOSTA VO FA-
Redakcija na берзНИК ZI
Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk s.13 VO KORIST NA SOPSTVENATA [TETA
Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska s.15 MBI-10 OPADNA ZA 1,17 PROCENTI
Novinari: Vaska Mickoska, Kiro Simonovski s.15 BLOK-TRANSAKCIJA SO AKCII NA EVROPA -
Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska SKOPJE
Redakcija: s.16 PROEKTIRANATA STAPKA NA GODI[EN RAST
Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovska NA PARI^NATA MASA M4 - 28,6 PROCENTI
operatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, Zoran s.16 NEDELAVA SE O^EKUVA OPA\AWE NA CENATA
Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski УТРИНСКИ ВЕСНИК
i Darko Tripunovski s.7 NAFTATA DIVEE NA SVETSKITE BERZI, VLA-
Fotoreporter: Robert Spasovski DATA SE U[TE SAMO SLEDI
s.8 EVROPSKATA BANKA NAJAVI 250 MILIONI
Marketing, distribucija i proda`ba: EVRA ZA ZAPADEN BALKAN
INTERNACIONAL NIK AD - Skopje s.8 OLEG DERIPASKA E NAJBOGATIOT RUSIN
берзНИК
5
21.04.2008 g. PONEDELNIK
on evra vo odnos na prethodnata nedela. Do sredina na
nedelata, berzanskiot indeks MBI-10 pa|a{e, pa po-
toa raste{e, za na krajot od nedelata da zatvori na
5.692,42 indeksni poeni, {to e namapuvawe za 1,17 %.
Ovie pokazateli samo potvrduvaat deka pazarot na
kapital i ovaa nedela ne ostana imun na aktuelnite
politi~ki slu~uvawa vo zemjava.
Dnevnik, pak, ja prenesuva berzanskata analiza na
hrvatskiot vesnik, Poslovni dnevnik. - Psiholo{kite
momenti vo odnesuvaweto na investitorite, a ne fun-
damentite na pazarot, se presudni za dvi`eweto na
berzanskite indeksi vo regionot. Slu~uvawata vo
poslednite nekolku meseci gi potvrduvaat teoriite
od u~ebnicite. Inaku, interesot za istra`uvawe na
odnesuvaweto na investitorite se rodi po krahot na
Wujor{kata berza vo 1929 godina, koj rezultira so
bankrotirawe na stotici banki i so gubewe na rabot-
noto mesto na sekoj ~etvrti Amerikanec. Toga{ psiho-
lozite zaklu~ile deka mnozinstvoto na pazarot se
odnesuva spored obrascite na psihologijata na masa-
ta, na koja i e svojstveno iracionalnoto odnesuvawe.
Spored anketite, 73% od investitorite vo Japonija i
64% vo SAD i davaat prednost na psihologijata na
vlo`uva~ite pred fundamentite na pazarot. Portpa-
rolot na Zagrepskata berza, @eqko Kardum, smeta
deka nagliot pad, pa rast na cenite na akciite na ber-
zite vo regionot poka`uva oti investitorite dejstvu-
vaat eufori~no.
Za berzanskite dvi`ewa pi{uva i Utrinski ves-
nik. Vo tekstot pod naslov, Naftata divee na svet-
skite berzi, Vladata samo sledi, e obrazlo`ena sos-
tojbata vo koja se najde Makedonija. Na svetskite pa-
zari cenata na crnoto zlato vo petokot nadmina duri
i 115 dolari za barel, {to zna~i deka opasno se do-
bli`uva do crnite scenarija za vrednost od nad 120
dolari. Na aziskite berzi minatata nedela prodol`i
trendot na rast na cenata na naftata, kako posledica
na namaluvaweto na vrednosta na dolarot, koj dostig-
na rekordno nisko nivo vo odnos na konkurentskite
valuti. Pa taka, amerikanskata lesna nafta za ispo-
raka vo maj poskape za 18 centi i dostigna 115,04 do-
lari za barel. No, zasega vo Makedonija-merki za ub-
la`uvawe na nafteniot {ok ne doa|aat predvid, oso-
beno sega koga na Vladata i se celosno vrzani racete,
bidej}i parlamentot e raspu{ten i ne mo`e da vizira
kakva bilo vladina odluka za eventualno namaluvawe
na DDV ili akcizata na naftenite derivati, za even-
tualen interventen uvoz na nafta ili, pak, za soci-
jalni merki.
ВЕЧЕР
s.6 GR^KITE STO^ARI STAVIJA RAMPA ZA MAKE-
DONSKOTO JAGNE
s.6 GRCIJA NEMA DA JA OTPOVIKA ODLUKATA ZA
MAT
s.6 POLITIKATA-BAROMETAR NA BERZATA
ВРЕМЕ
s.1 MLADITE IM SE VRA]AAT NA JABOLKATA VO
RESEN
s.2 JAGNETO I MAT OSTANUVAAT BLOKIRANI
s.6 SO PLASTIKATA SAMO NA PRIVILEGIRANI
MESTA
s.6 NIKOJ NE GI KORISTI CARINSKITE OLES-
NUVAWA
s.7 ALKALOID SO NAJGOLEM PROMET
s.11 @ELEZNICI O[TETENI ZA 940.000 DENARI
ВЕСТ
s.6 ESM-EVN TREBA DA ISKLU^I POLOVINA MA-
KEDONIJA
s.7 GRCITE SO BARIKADI PROTIV MAKEDON-
SKOTO JAGNE
НОВА МАКЕДОНИЈА
s.1 PATNICI NAPRED, JAGNIWATA STOJ!
s.5 JANAKIESKI SO PROTESTNA NOTA DO
GR^KOTO MINISTERSTVO ZA TRANSPORT
s.5 EBRD VLO@UVA 250 MILIONI EVRA VO ZAPA-
DEN BAL¬KAN
s.5 NA BERZATA SE ISTRGUVA KAPITAL OD 4,2
MILIONA EVRA
ШПИЦ
s.5 STRUMI^KITE KLANICI VO ZAGUBA PRED
VELIGDEN
s.5 ^ETVRT MILIJARDA EVRA ZA ZAPADEN BAL-
KAN
 6 берзНИК broj 20
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 28.04.2008

22.04.2008 g. VTORNIK
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
- Makedonija vo tekot na ovaa godina Premierot Nikola Gruevski zaedno so be{e raskinat.
treba da ostvari ekonomski rast od 4,5%, vicepremierot Zoran Stavreski, ministerot Vo dene{nite vesnici }e pro~itate deka
dodeka za narednata 2009 godina porastot na za finansii Trajko Slaveski i so direktorot celiot makedonski izvoz e bez me|unaroden
BDP }e iznesuva 5%, ova e ocenkata na MMF na ELEM Vlatko ^ingoski se sretnaa so `ig. Nitu eden zemjodelski prehranben pro-
koja ja prenesuvaat site dene{ni pe~ateni biznismenite od Sojuzot na stopanski komori. izvod od Makedonija nema me|unaroden za{-
mediumi. Ovaa prognoza e del od najnoviot Tie sakaa da gi ~ujat nivnite barawa i pred- titen `ig. Za{titnite `igovi zna~at deka
izve{taj na ekspertite na Me|unarodniot lozi, a koi, spored Gruevski, mo`no e da se proizvodite se standardizirani i kvalitet-
monetaren fond napraven za evropskite najdat i vo izbornata programa na partijata. ni, a bez niv, proizvodite ostanuvaat bez
zemji. Vakvite predviduvawa se daleku po- Pokanata za sredbata stigna od vladinite svoeto geografsko poteklo. Postoi realna
niski od onie {to za pretstojniot period si slu`bi, no Gruevski potencira{e deka se opasnost proizvodite {to gi izvezuvame bez
gi zadadoa makedonskite vlasti koi se vo sretnale na barawe na VMRO-DPMNE. ovie obele`ja, iako prepoznatlivi za nas i
zaminuvawe, a koi predviduvaat deka vo pe- Otkupot na makedonski proizvodi, spro- za na{eto podnebje, mesto kako ma-kedonski,
riodot od 2008 do 2010 godina rastot na BDP veduvawe na pravilnikot za mleko, proekti na pazarite vo drugite zemji da zavr{uvaat
}e se dvi`i me|u 6 i 6,5%. Ekspertite se za ruralen razvoj i za pravilno iskoristuva- kako nekoj stranski proizvod, bez geografsko
somnevaat deka vo vreme na izbori mo`e da we na parite od evropskite fondovi se poteklo.
se ostvarat tolku uspe{ni ekonomski rezul- klu~nite temi za koi v~era razgovaraa make- Vestite okolu izvozot na jagniwata vo
tati. Lanskata godina Makedonija ja zavr{i donskiot i slovene~kiot minister za zemjo- Grcija ne stivnuvaat. Makedonskoto jagne,
so porast na nacionalnata ekonomija od delstvo, informiraat dene{nite pi{anite sepak, }e zavr{i na gr~kiot pazar, no kako
5,1%. Inaku, vo analizata na dvi`eweto na mediumi. srpsko meso, {pekuliraat skopskite mesari,
evropskata ekonomija objavena v~era na In- So liberalizacija do poeftin Internet, dodeka Grcija se `ali deka e preplavena so
ternet-stranicata na MMF se procenuva de- objavija pove}eto vesnici. Makedonski `e- {vercuvano jagne{ko od na{ata zemja. - Srp-
ka Hrvatska vo istiot period }e ostvari rast leznici del od opti~kiot kabel {to e vo skite firmi go kupuvaat na{eto meso i go iz-
od 4% vo 2008 i 6% vo 2009, dodeka Srbija nivna sopstvenost im go iznajmija na opera- vezuvaat vo Grcija kako nivno. Zatoa ima zgo-
4,3% vo 2008 i pomalku od 4% vo 2009. torot VIP i na TELESMART. Cenata e 3.000 lemen izvoz i {verc na jagne{ko meso vo Sr-
Top vest vo dene{nite vesnici spored denari za eden kilometar, a na kolku vreme bija, koja dosega be{e nepoznata za doma{ni-
brojot na objavi e i vesta deka Makedonija }e bidat iznajmeni kablite }e bide dogovo- te izvoznici - velat mesarite. Od Federa-
dobi grant od holandskata Vlada od sedum reno pri potpi{uvaweto na dogovorot (a mo- cijata na farmeri na Makedonija ne znaat
milioni evra za podobruvawe na investici- `e da bide od dve do deset godini). Se rabo- dali jagne{koto se {vercuva vo Grcija i tvr-
onata klima i zajaknuvawe na upravuvaweto ti za opti~ki kabel od Tabanovce do Veles, dat deka otkupot godinava e drasti~no pomal
i efikasnosta na javniot sektor. Ambasador- vo koj vleguva i Skolje, so dol`ina od 120 od lani.
kata Simone Filipini izjavi deka Holan- kilometri, a vo narednata faza }e se ponu- - V~era so ostra reakcija i apeli do gr~-
dija go poddr`uva razvojot na mnogu zemji, no dat i drugi opti~ki kabli, informira Niko- kite vlasti izlegoa i vladiniot portparol
samo vo mal del od niv finansira makroeko- la Dimitrovski, direktor na M@ Trans- Ivica Bocevski i ministerot za zemjodel-
nomski proekti. Od 1999 godina do sega Ho- port. Ova e vtorpat da se iznajmuva opti~ki- stvo Aco Spasenovski, a do gr~kite biznis-
landija obezbedila 102 miliona evra kako ot kabel. Prviot pat be{e vo 2006 godina, no meni se obrati prviot ~ovek na Stopanskata
makroekonomska poddr{ka za Makedonija. bidej}i be{e napraven dogovor so neposred- komora na Makedonija Branko Azeski.
Parite se ve}e isplanirani vo Buxetot. na spogodba so edna doma{na kompanija, toj
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. MAKEDONIJA [VERCUVALA JAGNE[KO VO GRCIJA?! (*****)
2. HOLANDSKA DONACIJA OD SEDUM MILIONI EVRA (****)
ДНЕВНИК ВЕЧЕР
s.7 GRCIJA OBVINUVA ZA [VERC NA JAGNIWA s.6 VIP I TELESMART ZAKUPIJA DEL OD OPTI^KIOT KABEL
s.7 HOLANDSKA DONACIJA OD SEDUM MILIONI EVRA s.6 GRUEVSKI: IZBORITE NEMA DA VLIJAAT NA EKONO-
s.7 @ELEZNICATA GO IZNAJMI OPTI^KIOT KABEL MIJATA
s.7 MBI 21.04.2008 s.6 PO TETOVSKOTO MLEKO, POEVTINI I LEBOT
s.17 DEFEKTNATA PE^KA NA USJE NEMA DA BIDE ISKLU^ENA s.7 GR^KITE BLOKADI DA ZAPRAT!
БИЗНИС s.7 MAKEDONIJA [VERCUVALA JAGNE[KO VO GRCIJA?!
s.1 MAKEDONIJA SO STOPANSKI RAST DO PET PROCENTI ВРЕМЕ
s.3 DOBRATA STOKA NAO\A PLASMAN s.2 BIZNISMENITE LOBIRAAT PROTIV TRGOVSKATA VOJNA
s.3 PRO[VERCUVANI ILJADNICI JAGNIWA s.6 ZEMJODELCITE ]E U^AT OD SLOVENIJA
s.3 ZA DR@AVATA GRANT OD SEDUM MILIONI EVRA s.7 KUPUVA^OT NA ALUMINA STANA DR@AVNA TAJNA
s.13 MBI 21.04.2008 s.7 GRADE@NICITE BARAAT POGOLEMA ZA[TITA
s.13 PRODOL@UVA PADOT NA MBI-10 s.7 SO LIBERALIZACIJA DO POEVTIN INTERNET
s.13 NA OFICIJALNIOT PAZAR REALIZIRANI 15 MILIONI s.7 NEMA JUNAK DA JA ZA[TITI NA[ATA HRANA VO STRANS-
DENARI TVO
s.14 ZA OTKUP NA SOPSTVENI AKCII 69,2 MILIONI DENARI s.9 CEMENTARNICA POMINA SO PARI^NA KAZNA
s.14 NETRGOVSKI TRANSFERI ВЕСТ
s.14 DESET NAJLIKVIDNI KOTIRANI DRU[TVA s.2 HOLANDSKI GRANT OD SEDUM MILIONI EVRA
s.14 ALKALOID ]E OTU\UVA SOPSTVENI AKCII s.4 DA SE ODANO^UVA I BAK[I[OT NA KELNERITE
УТРИНСКИ ВЕСНИК s.7 JAGNE[KO PE^ENO ZA SLOVENE^KIOT MINISTER
s.1 MMF ZA GODINAVA PREDVIDUVA EKONOMSKI RAST OD НОВА МАКЕДОНИЈА
SAMO 4,5 OTSTO s.3 MAKEDONIJA SO STOPANSKI RAST OD 4,5 OTSTO
s.1 APEL OD MAKEDONIJA DO GRCIJA DA JA PREKINE TRGOV- s.5 CENATA NA HRANATA JA ZAGROZUVA STABILNOSTA
SKATA VOJNA s.5 DENAR ZA MINUTA RAZGOVOR
s.9 MBI 21.04.2008 s.5 SPEAK UP WEEKEND SO NAMALENA TARIFA
s.9 VIP I TELESMART ]E GO KORISTAT OPTI^KIOT KABEL NA s.5 DELIKATES DIAZ IZVEZE PE^IVA VREDNI 400 ILJADI
M@ EVRA
s.10 EDEN DENAR MINUTA ZA RAZGOVOR NA VIP s.5 PRVIOT SLOVENE^KI SUPERMARKET ]E BIDE VO [TIP
s.10 SGIP OBU^I RABOTNICI ZA ZA[TITA OD NEZGODI ШПИЦ
s.10 TEKSTILCITE BARAAT VLASTA DA POBRZA SO PROTOKO- s.1 JAGNETO VLEGUVA VO GRCIJA SO SRPSKI PASO[
LOT SO TURCIJA s.6 HOLANDSKI 7 MILIONI EVRA ZA MAKEDONIJA
s.10 SEDUM MILIONI EVRA HOLANDSKI GRANT ZA JAVNIOT s.6 PORAST OD 4,5 OTOTO
SEKTOR
 Data 28.04.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Trgovskata vojna me|u Grcija i Makedo-
nija se prodlabo~uva. Problemite so izvo-
zot na jagne{koto meso i denes se najpri-
sutni vo dnevnite vesnici. Po obvinuva-
wata vo gr~kite vesnici za {verc na jag-
ne{ko od Makedonija, Vladata razmisluva
i oficijalno da go zabrani izvozot na jag-
ne{ko meso vo Grcija... Ministerot za zem-
jodelstvo Aco Spasenoski, gi te{i sto~a-
rite, deka jagniwata nema da im ostanat vo
trlata, bidej}i po veligdenskite praznici
}e se organiziral izvoz za Bliskiot Istok.
No, izvoznicite ve}e bele`at minus i tvr-
dat deka sega e premnogu docna da se nado-
mesti zagubeniot plasman na jagne{ko meso
vo Grcija, so prenaso~uvawe na izvozot vo
drugi dr`avi. Gr~kite sanitarni inspek-
tori barat na mesoto {to se nudi vo pro-
davnicite zadol`itelno da stoi pe~at de-
ka poteknuva od FIROM. Inaku, gr~kite
farmeri v~era gi prekinaa protestite or-
ganizirani protiv uvozot na jagne{ko od
Makedonija, Bugarija i od Turcija. Za da ne
go izgubat gr~kiot pazar, makedonski fir-
mi planiraat da otvorat svoi pretstav-
ni{tva vo Srbija i vo Bugarija. Tie tvrdat
broj 20
deka zasega nemaat problemi so gr~kite
partneri, no se `alat na opstrukcii od dr-
`avnite organi vo Grcija.
Kako {to informiraat pe~atenite me-
diumi, prvi na udar se najdoa prevoznici-
te, koi denovive bile prinudeni od gr~ki-
te carinici da gi menuvaat podatocite vo
dokumentite. Carinskite slu`bi potvrdu-
vaat deka protokot na patnici na makedon-
sko-gr~kata granica e prepoloven, a bez
problem pominuvale samo kontejnerite so
kineska stoka, koi pristignuvaat na solun-
skoto pristani{te, a krajna destinacija im
e Makedonija.
Germanskata kompanija Doj~e Telekom
saka da ima celosna kontrola vrz donesu-
vaweto odluki vo Upravniot sovet na gr~-
kata telekomunikaciska kompanija OTE,
prenesuva dene{en Dnevnik. Vo momentot
gr~kata dr`ava i Doj~e telekom poseduva-
at po 25 otsto plus eden od akcionerskiot
kapital na OTE. Inaku, i dvete kompanii
se prisutni i na makedonskiot pazar. Doj~e
telekom preku ungarski Matav gi poseduva
Makedonskiot telekom i T-Mobile, a OTE
e sopstvenik na vtoriot mobilen operator
берзНИК
7
23.04.2008 g. SREDA
Kosmofon.
Samo mal procent od makedonskoto
mleko gi ispolnuva evropskite standardi
i poradi toa ima preoden period do 2012
godina, pi{uva dene{na Nova Makedonija.
Vo ovie nekolku godini treba da se obu~at
zemjodelcite i da se raboti na teren za da
se postigne okolu 70 do 80% od makedon-
skoto mleko da gi ispolnuvaat standardi-
te na EU, izjavi ministerot Spasenoski pri
posetata na Centralnata nezavisna labo-
ratorija za mleko na Fakultetot za vete-
rinarna medicina.
Site stopanstvenici se protiv prime-
nata na patriotski fiskalni smetki, no
Vladata e uporna vo namerata za nivno za-
dol`itelno implementarawe do po~etokot
na juli godinava, informira Utrinski ves-
nik. Duri i dvete stopanski komori koi
obi~no ne se poklopuvaat vo svoite stavo-
vi i barawa adresirani do Vladata, se
obedinija vo odnos na ova pra{awe.
Vo Biznis mo`e podetalno da se vidat
i finansiskite izve{tai od raboteweto
na pove}e kompanii, kako {to se Alkaloid,
Toplifikacija, ZK Pelagonija...

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

Дојче телеком сака целосна
1. IZVOZ VO GRCIJA PREKU SRBIJA I BUGARIJA (*****)
2. DOJ^E TELEKOM SAKA CELOSNA KONTROLA VRZ OTE (**)
контрола врз ОТЕ
Germanskata kompanija Doj~e telekom
Извоз во Грција преку Србија и Бугарија saka da ima celosna kontrola vrz donesu-
Za da ne go izgubat gr~kiot pazar make- dokumenti. Ve}e imam bugarski paso{ i }e vaweto odluki vo Upravniot sovet na gr~-
donski firmi planiraat da otvorat svoi bide lesno da go preselam biznisot preku kata telekomunikaciska kompanija OTE,
pretstavni{tva vo Srbija i vo Bugarija. ovaa zemja - veli sopstvenik na trgovska objavi v~era vesnikot Imerisija. Vo ovaa
Biznismenite se pla{at deka naru{enite firma od Strumica. nasoka prodol`uvaat i pregovorite me|u
politi~ki odnosi pome|u dvete zemji u{te Vo Stopanskata komora na Makedonija vladata vo Atina i Doj~e telekom, javi
pove}e }e go zagrozat nivniot biznis. Tie potvrduvaat deka administrativnite pro- MIA.
tvrdat deka nemaat problemi so nivnite ceduri kaj ju`niot sosed se zgolemeni, no Vo momentot gr~kata dr`ava i Doj~e
gr~ki partneri, no se `alat na opstrukcii dokumentacijata se priznavala. - Proble- telekom poseduvaat po 25 otsto plus eden
od dr`avnite organi vo Grcija. - Ve}e se mite se incidentni. Prvi na udar se najdoa od akcionerskiot kapital na OTE. Spored
raspra{av za procedurite i sfativ deka prevoznicite, koi denovive bile prinude- Imerisija, germanskata kompanija ne saka
najlesno e da se otvori firma vo Bugarija, ni od gr~kite carinici da gi menuvaat po- dr`avata da ima pravo na veto pri done-
no i vo Srbija, za {to ne se potrebni mnogu datocite vo dokumentite . suvaweto odluki vo Upravniot sovet.
ДНЕВНИК s.9 BIZNISMENITE SE OBEDINIJA KONTRA PATRIOTSKITE
s.8 DOJ^E TELEKOM SAKA CELOSNA KONTROLA VRZ OTE KASI, VLASTA NE POPU[TA
s.9 MBI 22.04.2008 s.9 POLESNO DANO^EWE VO UJP
s.9 ]E SE ZABRANI PLASMAN NA JAGNE[KO NA GR^KIOT ВЕЧЕР
PAZAR s.6 RAZGOVORI ZA EDEN DENAR MINUTA
s.9 IZVOZ VO GRCIJA PREKU SRBIJA I BUGARIJA s.6 SERTIFIKATI ZA ZA[TITA PRI RABOTA
s.9 MAKEDONSKOTO MLEKO VO EU ZA ^ETIRI GODINI s.6 SPEAK UP WEEKEND - 3,9 DENARI ZA MINUTA
БИЗНИС s.6 EDEN TON JAGNE[KO OD MAKEDONIJA I OD BUGARIJA
s.1 DOCNA E ZA PRENASO^UVAWE NA IZVOZOT NA JAGNE[KO ZAPLENETO VO GRCIJA?!
s.4 DOCNA E ZA PRENASO^UVAWE NA IZVOZOT ВРЕМЕ
s.11 TRITE BERZANSKI INDEKSI VO PORAST s.7 STE^AJNIOT UPRAVNIK DA JA KA@E VISTINATA ZA ALU-
s.11 SKLU^ENI PET TRANSAKCII TE[KI 36,7 MILIONI DENA- MINA
RI НОВА МАКЕДОНИЈА
s.11 PREKU 154 TRANSAKCII ISTRGUVANI 14,3 MILIONI DE- s.5 IZVOZNI DOZVOLI IMAAT SAMO SVEDMILK I BITOL-
NARI SKATA MLEKARNICA
s.11 IZVE[TAJ NA MBI ZA 22.04.2008 s.5 ALKALOID OSTVARI 6,8 MILIONI EVRA DOBIVKA VO 2007
s.15 MAJLSTOUN DOMINANTEN SOPSTVENIK SO 90,98 PRO- GODINA
CENTI s.5 PILKO ]E OTVORA NOV POGON ZA SUVOMESNATI PROIZ-
s.15 NETO-DOBIVKATA ZA 2007 GODINA 146.978.567 DENARI VODI
s.15 ZA DIVIDENDA NA OBI^NI AKCII 25.000.000 DENARI s.5 VO GRCIJA ZAPLENET TON JAGNE[KO OD MAKEDONIJA I
s.15 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCII OD KOTIRANI OD BUGARIJA
DRU[TVA ШПИЦ
УТРИНСКИ ВЕСНИК s.1 PATRIOSKITE FISKALNI VO PROMET
s.8 ALKALOID LANI OSTVARI DOBIVKA OD 6,8 MILIONI EV- s.5 DOLGOMETRA@NITE FISKALNI PO^NAA DA SE PRIKA-
RA @UVAAT
s.8 TOPLIFIKACIJA SO PROFIT OD 1,9 MILIONI EVRA
 8 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
NBRM - RABOTILNICA ZA CENITE NA HRANATA I INFLACIJATA
SPAS ZA SKAPATA HRANA - ZGOLEMENO
DOMA[NO PROIZVODSTVO
Кои се причините за зголемување на цените на храната? Дали станува збор за еднократни фактори или пак станува збор за струк-
турни поместувања кои што ќе имаат влијание на подолг рок? Кој губи, а кој добива во овие релативни поместувања на цените? Што
може да се стори за одржување на макроекономската стабилност и за ублажување на последиците врз сиромашните луѓе на кра-
ток и подолг рок? –се само дел од прашањата на кои се дебатираше на работилницата што ја организираше НБРМ
- Zgolemuvaweto na cenite na hranata
vo Makedonija e me|u najvisokite, istakna
guvernerot Petar Go{ev na rabotilnicata
na tema: Cenite na hranata i inflacijata,
{to ja organizira{e NBRM neposredno
pred veligdenskite praznici. Inflacijata
vo mart godinava iznesuva 10,2 otsto a po-
rastot na tro{ocite za ishrana se 20,6 ot-
sto. Spored Go{ev najdobriot odgovor za
vakvite cenovni {okovi e konkretniot
plan za zgolemuvawe na ponudata na zemjo-
delskite i industriski prehrambeni pro-
izvodi od doma{noto proizvodstvo. Zgole-
menite investicii vo ovoj sektor i merki
za spre~uvawe na natamo{na degradacija
na obrabotlivoto zemji{te se edinstveni-
ot odgovor na vakvite slu~uvawa. - Pove-
}eto od centralnite banki niz svetot rea-
giraat so zategawe na monetarnata politi-
ka”, istakna guvernerot i dodade deka na
ist na~in }e reagira i NBRM, nezavisno od
mislewata deka navodno tuka nema {to da
se pravi.
Воведно излагање на Гувернерот
 Cenite na hranata i inflacijata,
kako problem, gi zasega obi~nite lu|e,
proizvoditelite, ekspertite i kreatorite
na ekonomskite politiki. Zagri`enosta e
pove}e od razbirliva, bidej}i retko koj ne
po~uvstvuval posledici od fenomenot in-
flacija... Nasproti visokite blagodeti
{to gi obezbedi modernata civilizacija,
najmalku edna polovina od vkupnoto svet-
sko naselenie od 6,6 milijardi lu|e imaat
problemi so obezbeduvawe na osnovnite
egzistencijalni potrebi. Od niv, spored
Svetskata banka, 3/4 se me|u nasiroma{ni-
te lu|e vo svetov. ...Indeksot na MMF, spo-
red koj se merat cenite na berzanskite
stoki za ishrana, od 1997 do 2007 godina e
zgolemen za 85%, presmetano vo dolari...
Cenite na hranata vo svetot, vo januari
ovaa godina, sporedeno so istiot mesec
lani, se zgolemile za 33%, a na energijata,
koja e va`en faktor i vo proizvodstvoto
na hrana, za 65%.
Kako isklu~itelno otvorena ekonomija
i so visok stepen na uvoz, posebno vo nekoi
sektori (ekstremno zavisna od uvoz na
energija i zna~itelno zavisna i vo sekto-
rot na ishrana), Makedonija, so ovaa eko-
nomska struktura, i so maliot gabarit, vo
osnova e apsorber na svetskite {okovi.
Zatoa svetskiot porast na hranata i na
energijata neizbe`no se vgraduva vo na{i-
te indeksi na ceni i tro{ocite na `ivot.
Vo Makedonija tro{ocite za `ivot vo mart
broj 20
Data 28.04.2008
godinava, sporedeno so mart 2007 godina, progoltuva edna polovina od svetskoto
se pogolemi za 10,2%, pri porast na tro- proizvodstvo na sviwi. Tuka ne treba da se
{ocite za ishrana od 20,6%. Dominacijata zaboravi na Indija i drugite raste~ki
na vlijanieto na cenite na hranata vrz ekonomii. Poslednive godini zabrzano se
vkupniot indeks na tro{ocite za `ivot, zgolemuva pobaruva~kata na biogoriva, za-
zaradi niskite prihodi na doma}instvata, radi raste~kite ceni na fosilnata ener-
iznesuva duri 38,2 otsto. Za sporedba, ovoj gija.
indeks vo zemjite vo razvoj se dvi`i okolu  Ponudata be{e pogodena i od is-
30%, dodeka vo razvienite zemji od 10 do klu~itelnite klimatski uslovi. ^etiri
15%. od pette najgolemi izvoznici na p~enica
Bidej}i na{ite analizi govorat deka imaat namaluvawe na proizvodstvoto po-
vo poslednive godini inflacijata vo Ma- radi lo{ite uslovi za odgleduvawe vo
kedonija e pod silno vlijanie na cenite na 2007 godina.
hranata, jasno se nametnuva zna~eweto na Slednoto klu~no pra{awe e - ]e pro-
dvi`ewata i sostojbite vo agrarniot i dol`i li trendot na porast na cenite na
prehranbeno-prerabotuva~kiot sektor i za hranata? Odgovorot ne e ednostaven. Vez
Centralnata banka, odnosno i za monetar- osnova na starite iskustva, po opredeleno
nata politika... vreme, mo`e da se veruva deka pazarniot
ekvilibrium }e bide otstranet. Ponudata
 Pri~inite za porastot na cenite na }e odgovori, cenite }e se smirat. No ana-
hranata le`at i na stranata na ponudata liti~arite uka`uvaat na zna~ajni rizici.
i na stranata na pobaruva~kata. Imeno, Imeno, raste~kiot dohod po `itel i
zemjite so nizok dohod pove}e godini be- jakneweto na pobaruva~kata za alternati-
le`at silen rast. Pokraj rastot na dohodot vin izvori na gorivo }e go prodol`at na-
po glava na `itel, ima silen proces na ur- gorniot pritisok vrz cenite na hranata.
banizacija, {to predizvika zgolemuvawe Tekovnite prognozi sugeriraat deka rastot
na pobaruva~kata na povisokokalorai~na vo pogolemite raste~ki ekonomiii }e pro-
hrana, osobeno na mesoto, mlekoto, i jajca- dol`i. Vtoro, klimatskite promeni koi-
ta. Pome|u 1962 i 2003 godina, potro{uva~- {to ja degradiraat okolinata, urbanizaci-
kata na meso po `itel vo zemjite vo razvoj jata koja{to gi namaluva povr{inite za
se zgolemila za tripati, dodeka pak pot- odgleduvawe na zemjodelski kulturi i na-
ro{uva~kata na `itarki se zgolemila samo maluvaweto na brojot na farmerite, se ~i-
za 20% po `itel. Analizite govorat deka ni, isto taka, se zakana vrz ponudata kako
potro{uva~kata na meso se zgolemuva so- odgovor na idninata.
odvetno na rastot na BDP, no i deka za  Има ли нешто добро во најновото зголе-
proizvodstvo na eden kilogram govedsko мување на цените на храната и прехранбените
meso potrebni se osum kilogrami `ito. Ki- производи и значителното подобрување на по-
na, kako edna od raste~kite ekonomii, koja зицијата на земјоделието во интерсекторската
broi edna petina od svetskata populacija, размена?
Ценовниот шок увозен
Pero Dim{oski, zamenik minister za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo:
Cenite na hranata na svetskite pazari zabele`a porast nad 50% vo sporedba so
prethodnata godina. Vo poslednive meseci visokite ceni na hranata i na energensite
ja pottiknaa inflacijata vo svetski razmeri i doprinesoa kon namaluvawe na
potro{uva~kata mo} na doma}instvata pri {to vo EU ve}e se diskutira za zgolemu-
vawe na socijalnite transferi i za nivniot mo`en negativen efekt na ve}e nagorno
dvi`e~kata inflacija. Istiot trend se preslika i na makedonskata ekonomija. Indek-
sot na cenite na zemjodelskite proizvodi vo Makedonija bele`at postojan porast vo
sporedba so minatata godina. Vo uslovi na intenzivna trgovska razmena i nadvore{no
uvezen cenoven {ok, zgolemenite doma{ni ceni se opredeleni od visinata na cenite
na svetskiot pazar so odredeno vlijanie vo ista nasoka kako rezultat na namalenata
doma{na ponuda predizvikana od nepovolnite vremenski uslovi. Negativniot input
od nadvor e stra{en, osobeno vo energijata i vo `itaricite. @itaricite se poskapea
70 do 90 %. Strategijata }e ni bide jasna so novata `etva. Taa }e definira edni novi
uslovi, taka {to }e znaeme kako }e se dvi`at cenite vo novata ekonomska godina.
 Data 28.04.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Mo`e li toa da dovede i do namaluva-
we na siroma{tijata i do vramnote`uvawe
na ponudata i pobaruva~kata na podolg rok,
so pozitivni efekti vrz makroekonomska-
ta stabilnost? Mojot odgovor e - mo`e.
Imeno, visokiot porast na cenite na
hranata e ne{to kako me~ so dve ostrici.
Od edna strana, trite milijardi lu|e koi
`iveat na selo, trite ~etvrtini se lavov-
skiot del od vkupniot broj na lu|e od kate-
gorijata siroma{ni lu|e
vo svetot, i nim logi~no e
da im se popravi polo`-
bata, preku relativniot
rast na cenite na zemjo-
delskite proizvodi...
Ovoj rast na cenite na
hranata e pottik za pozi-
tiven odgovor od strana
na politikata. Kone~no,
}e mu se obrne pogolemo
vlijanie na ovoj sektor, i
vo razgaleniot Zapad i vo
siroma{niot potcenet
svet na zemjite vo razvoj.
Vrz osnova na starite
lekcii, razumno e da se
o~ekuva: namesto bloki-
rawe, da se deblokiraat
pregovorite na DOHA za
pra{awata od zemjodel-
skata agenda; Namesto
odr`uvawe i zgolemuva-
we na subvenciite vo
zemjodelstvoto, da se do-
bie mo`nost za nivno na-
maluvawe i istovremeno
zgolemuvawe na investi-
ciite vo zemjodelieto;
Namesto zabrana za izvoz
na opredeleni proizvodi,
so {to za `al odgovorija
nekoi dr`avi, treba da se
odgovori so prekin na
zabranata i na drugite
trgovski pre~ki.
Vo ova nasoka zaslu`uva poddr{ka
pottiknuvaweto na nov dogovor za global-
nata politika na hrana, {to e napraveno na
neodamne{niot proleten sostanok na MMF
i Svetskata banka, ~ija osnovna cel e dol-
goro~no zgolemuvawe na zemjodelskoto
proizvodstvo so posebna poddr{ka na zem-
jodelskite politiki vo posiroma{nite
zemji.
Цените на македонската храна -
највисоки
Vo Makedonija zgolemuvaweto na ceni-
te na hranata e me|u najvisokite. Vo mart
ovaa godina, na godi{no nivo, cenite se
povisoki za 20,6%. Vo ramkite na ovoj ag-
regaten indeks za hranata, cenite na pro-
izvodite od `ito se zgolemeni za 26%, na
sve`iot i preraboteniot zelen~uk za
37,7%, na sve`oto i prerabotenoto ovo{je
za 29,8%, na mlekoto za 20,6%, na masnoti-
ite za 49,9%. [to poka`uvaat ovie indek-
si na porast?
 Vo inflacijata od 10,2% vo mesec
mart, hranata u~estvuva so 7,88 procentni
poeni, ili so 77%. Zna~i, i za Makedonija
broj 20
vo ovoj period mo`e da go upotrebime ter-
minot agflacija. Zabele`uvame deka visok
rast bele`at i proizvodi koi se od do-
ma{no poteklo i na koi Makedonija e neto-
uvoznik, kako i proizvodi koi celosno gi
uvezuvame, ili pak, vo pomal ili pogolem
obem e neto-uvoznik.
Analizata na stranata na ponudata i
pobaruva~kata niz prizmata na nadvore{-
notrgovskata razmena, kako i preku nekoi
fizi~ki indikatori, ni nudi mo{ne nega-
tivni soznanija za zemjodelskoto proiz-
vodstvo i vkupniot sektor na ishrana na
Статистички аспекти во
мерењето на инфлацијата
Снежана Шиповиќ - Zavodot za statis-
tika: Indeksot na tro{ocite na `ivotot
bele`i inflacija. Vo 2007 godina ima{e
relativno niska prose~na godi{na in-
flacija - 2,3% vo Makedonija, 2,4% vo
zemjite od EU. Indikativnata inflacija
na krajot od godinata be{e 6,1% kaj nas
nasproti 3,2% vo EU. Vo 2008 godina, na-
gorniot trend na inflacija prodol`uva,
od 7,4% vo januari do 10,2% vo mart.
Pokazatelite koi ja determiniraa
inflacijata vo 2007 godina se najizra-
zeni vo odnos na hranata i na bezalko-
holnite pijalaci so 39,6 procenti. Do-
muvaweto, voda, elektrika i drugite go-
riva opfa}aat 12,2%, soobra}ajot 9%,
oblekata i obuvkite7,7%.
берзНИК
9
Makedonija za poslednive dve tri dece-
nii. Podatocite velat deka od 1998 do
2007 godina, Makedonija ima neprekinat
deficit na prehranbeni proizvodi vo raz-
menata so svetot, prose~no godi{no, po
174,6 milioni evra (bez tutunot i pijalo-
cite). Vo 2007 godina deficitot iznesuva
221,5 milioni evra, ili vkupno za izmi-
natite deset godini, deficitot iznesuva
1.745,7 milioni evra. Bidej}i vkupniot
trgovski deficit vo izmi-
natata dekada e 8.680,4
milioni evra, na deficitot
na zemjodelskite proizvodi
otpa|aat 20,1%.
U~estvoto na uvozot vo
vkupnata potro{uva~ka na
prehranbeni proizvodi od
1998-2006 godina postojano
se zgolemuva, odnosno od
19,5% vo 1998 godina na
29,2% vo 2006 godina. Zgo-
lemuvawe na uvoznata kom-
ponenta vo vkupnata potro-
{uva~ka se zabele`uva i kaj
oddelni zemjodelski proiz-
vodi, kako mesoto, mlekoto
i tn.
Od pokazatelite za poe-
dini zemjodelski proizvodi
- za meso, mleko, gradinar-
ski proizvodi, {e}er, kako
i od goleminata na zemjo-
delskite povr{ini, mo`e da
se izvedat zaklu~oci deka:
zemjodelskoto proizvodstvo
stagnira, nasproti doma{-
nite raste~ki potrebi; De-
ficitot na agrarni i zemjo-
delsko-prehranbeni proiz-
vodi vo razmenata so svetot
se zgolemuva; Povr{inite
za sadewe na zemjodelski
kuluturi postojano se nama-
luvaat; Zavisnosta od hrana
od ostatokot od svetot se zgolemuva, so toa
svetskiot pazar se pove}e }e gi diktira
na{ite doma{ni ceni i bez vontrgovskite
povrzanosti so svetot i posebno so od-
delni negovi regioni.
Rezimiraj}i, guvernerot Go{ev istakna
deka poverojatno i poumno e da se o~ekuva
deka cenite na hranata vo svetot, spored
toa i kaj nas, nema da se namaluvaat i deka
treba da sme podgotveni za takvata sosto-
jba. Najdobar odgovor na vakvite {okovi od
stranata na ponudata e konkreten plan za
zgolemuvawe na ponudata na zemjodelski i
industriski prehranbeni proizvodi od do-
ma{no proizvodstvo. Zgolemenite inves-
ticii vo ovoj sektor i rigoroznite merki za
spre~uvawe na natamo{nata degradacija na
obrabotlivoto zemji{te se edinstveniot
odgovor. Klimata za investicii vo ovoj
sektor, po deceniskite zapostavuvawa, e
odli~na. Profitnata stapka se zgolemuva,
so zna~itelnoto zgolemuvawe na cenite na
hranata, koe{to najverojatno ne e od
kusoro~na priroda, a zgolemuvaweto na
pobaruva~kata vo svetot, site prognozi ve-
lat, }e prodol`i.
В.М.
10 берзНИК broj 20
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 28.04.2008

XON JONOVSKI, SOPSTVENIK NA PHALANX CAPITAL

NEDOVERBATA I BIROKRATIJATA
- PRE^KA ZA POBRZ EKONOMSKI RAZVOJ
Џон Јоновски е економски експерт со петнаесет години меѓународно искуство во
инвестиционото банкарство, ревизија, советништво на транзициските земји од
регионот, вклучувајќи ја и Македонија. Искуството од областа на економијата го
стекнува работејќи како директор во секторите за инвестиционо банкарство во
светски реномираните банки и инвестициони фондови UBS Bank of Switzerland,
ABN-AMRO, Rothschild Funds Management, Coopers & Lybrand, a за прв пат официјал-
но го пренесе во Македонија во својство на финансиски советник на бившиот пре-
миер Владо Бучковски.
Во 2005 година формира сопствена фирма за финансиски услуги на клиенти во
брзо растечките земји во Југоисточна Европа, Phalanx Capital со седиште во
Лондон, а од пред една година фирмата отвори свое претставништво во Скопје.

Со што се занимава Phalanx Capital и од strate{ko finansisko sovetuvawe; spoju-

кога сте присутни во Македонија?
- Vo Makedonija po~navme aktivno da
rabotime pred godina ipol. Prakti~no, ce-
lo vreme patuvam na relacija London-
Skopje, no bidej}i imame mnogu rabota se
odlu~ivme da otvorime kancelarija vo
Skopje. Vo momentov mnogu aktivno raboti-
me vo Srbija, i me|u drugoto razmisluvame
da go napravime Belgrad na{ regionalen
delokrug. Se zanimavame, pred se so fi-
nansiski uslugi. Imame ~etiri razli~ni
oddelenija:
- Korporativno finansirawe, vo ~ii
ramki se fokusirame na slednite uslugi:
vawe (integracija) i akvizicii; reorgani-
zacija; procenuvawe; investicii, i akciski
kapital i nekonstruktiven (mrtov) kapi-
tal.
Vo ovoj del, zna~i koga stanuva zbor za
integracija (spojuvawe, prodavawe na kom-
panii i akvizicii) obi~no ne prifa}ame
zdelki pomali od 15 do 20 milioni evra,
iako mora da priznaam deka dogovorite
koi gi sklu~uva na{ata kompanija se dvi- ako pak stanuva zbor za akciski kapital,
`at od 30 milioni evra pa nagore. Ednos- toga{ po~nuvame od pet milioni evra, pa
tavno imame postaveno svoi kvoti za sekoj nagore.
indikator oddelno. Taka na primer koga Potoa, imame drugo oddelenie: Trguva-
stanuva zbor za mrtov kapital, ne prifa- we i Hartii od vrednost - pri {to ne sta-
}ame ni{to pomalku od 20 milioni evra, nuva zbor za proda`ba na malo, tuku na-

OPTIMIZAM ZA MAKEDONSKIOT TEKSTIL

IZVOZOT VO EU- BEZ CARINSKI DAVA^KI

Со Протоколот за дијагонална кумулација помеѓу Македонија и Турција, македон-
ските текстилци готовите производи ќе може да ги пласираат во земјите на Унијата }e zna~i propu{tawe na u{te edna proiz-
без да плаќаат царински давачки, со што ќе се стекнат со поголема конкурентска vodna sezona, zatoa apelirame Protokolot
da se potpi{e kolku {to mo`e pobrzo. Teh-
моќ, иако ќе користат увозни ткаенини
ni~kata Vlada treba da najde forma kako

M
akedonskite proizvoditeli na go-
tovi tekstilni proizvodi kone~no
}e imaat uslovi za ramnopraven
natprevar na silniot konkurentski pazar
vo Evropskata unija. Toa }e im go ovozmo`i
Protokolot za dijagonalna kumulacija po-
me|u Makedonija i Turcija, so koj{to se ut-
vrduva mo`nosta za vgraduvawe na mate-
rijali so poteklo od Turcija vo makedon-
skite izvozni proizvodi nameneti za izvoz
vo EU. Na toj na~in proizvoditelite i tr-
govcite na tekstil }e bidat pokonkurentni
za 12 do 15 otsto, procent koj dosega ode{e
za pla}awe na carinskite dava~ki za ma-
kedonskite proizvodi. Ova pretstavuva
mnogu zna~aen pozitiven impuls za ovaa
stopanska granka, bidej}i, spored seu{te
necelosnite statisti~ki podatoci, vo mi-
natata godina tekstilot realiziral izvoz
od 686 milioni dolari vo zemjite od EU i
SAD, pri {to okolu 50% se izvoz vo Germa-
nija. Osven tamu, gotovite tekstilni pro-
izvodi, raboteni re~isi celosno po lon
sistemot, se plasirani na pazarite vo Gr-
cija, Italija i Velika Britanija, a edna
tretina od vkupniot izvoz e vo zemjite od
regionot.
Imaj}i predvid deka Turcija e me|u
najgolemite proizvoditeli na surovini za
tekstilni proizvodi, stanuva jasno zo{to
makedonskite tekstilci apeliraat na {to
pobrzo potpi{uvawe na Protokolot i so
toa {to poskoro koristewe na prednostite
{to toj gi sodr`i. Nedostigot od ovoj doku-
ment e edna od pri~inite zo{to makedon-
skata tekstilna industrija zaostanuva zad
tekstilnite industrii vo zemjite vo regi-
onot, posebno vo Romanija i Bugarija, na
koi ovaa poodamna potpi{anata dijagonal-
na kumulacija im ovozmo`ila zabrzan raz-
voj. Mnogu na{i kompanii izgubija partneri
od evropskite zemji, koi se preselija kaj
partneri vo zemjite od regionot. - Ponata-
mo{noto prolongirawe na potpi{uvaweto
toa da se realizira, istaknuva Vlado
Netkov, ~len na Grupacijata za tekstilna
industrija pri SKM, dodavaj}i deka make-
Дијагонална кумулација
Eden gotov tekstilen proizvod, za da
se stekne so preferencijalno poteklo, toj
treba da bide izraboten od predivo. Ovaa
kumulacija dozvoluva toj proizvod vo
Makedonija da se izgotvuva od uvezena
tkaenina, vo slu~ajov od Turcija. Taka,
proizvodite, iako ne go ispolnuvaat pra-
viloto za predivo, }e go ispolnat uslovot
za preferencijalno poteklo, odnosno nema
da se pla}aat carinski da-va~kidokolku
se izvezuvaat vo zemjite od EU, veli
Irina Nedelkovska, samostoen sovetnik
od Slu`bata za poteklo od Carinskata
uprava na RM.
 Data 28.04.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
protiv, im pomagame na na{ite klienti od
regionot koi raspolagaat so bogato port-
folio da ja zgolemat likvidnosta na niv-
nite portfolija.
Isto taka, se zanimavame so trening za
investicii, glavninsko finansirawe -
{to zna~i deka koga }e naideme na nekoja
interesna mo`nost, na primer ako nekoja
kompanija ima potreba od finansiski
sredstva, ili ima `elba da napravi ne{to,
toga{ razmisluvame da investirame na{i
pari, i vo isto vreme nao|ame drugi inves-
titori, koi bi vlo`uvale vo najrazli~ni
biznisi. O~ekuvame da ja povratime inves-
ticijata vo rok od tri godini, pri {to ba-
rame i 30% od dobivkata.
I poslednoto oddelenie e sovetuvawe
za upravuvawe so fondovi, toa e granka
koja ja razvivame vo momentot. Tuka spa|a i
kategorijata upravuvawe so bogatstvo, {to
zna~i deka im pomagame na lu|eto koi ras-
polagaat so mnogu pari, gi sovetuvame kako
najdobro da upravuvaat so svoeto bogatst-
vo, pri {to obi~no rabotime so lu|e koi
imaat minimum milion evra na raspolaga-
we.
Со кои човечки ресурси располага Pha-
lanx Capital и колкаво е искуството на вашиот
тим?
- Na{iot izvr{en tim se sostoi od
trojca lu|e - jas, Majkl Jonovski i Hju
Kreal. Mislam deka zaedno imame okolu
45 godini internacionalno iskustvo vo
bankarskoto finansirawe. Napravivme
pove}e od 80 transakcii so vkupna vred-
nost od nad 20 milijardi evra, i toa nase-
kade niz svetot, vklu~uvaj}i gi Amerika,
Avstralija, Evropa, Azija...
broj 20
Vo profesionalnata biografija na na-
{iot tim mo`am da gi vbrojam raboteweto
kako investiciski sovetnici vo Union Bank
of Switzerland, ABN AMRO Capital, British Te-
lecom, World Bank, L’Oreal, M6 Investments,
OTE i u{te mnogu drugi. Vladata na Re-
publika Makedonija, Pivara - Skopje, In-
vestbanka se del od na{iot anga`man vo
Makedonija.
Во Владата на СДСМ, бевте финансиски
советник на тогашниот премиер Владо Бучков-
ски. Каква е состојбата во македонската еконо-
мија во моментов и каде се движиме во
иднина?
- Za Makedonija bi ka`al deka se dvi-
`i napred, no poleka. Sistemot vo Make-
donija se u{te ne funkcionira kako {to
treba, bidej}i pravnite reformi, a vo tie
ramki i edno{alterskiot sistem se u{te
se vo tek.
Ako zboruvame za ekonomijata, i zo{to
Makedonija ne odi napred pobrzo, jas mis-
lam deka toa e pred se poradi edna kultura
na lu|e so nedoverba, ili poto~no lu|e koi
konstantno mu pre~at na biznisot. Toa e
edna op{ta kultura vo birokratijata, koja
te{ko se menuva.
Biznis-klimata vo Makedonija se po-
dobruva, vo taa nasoka se i kampawite za
privlekuvawe na stranski investicii. Tu-
ka spa|aat i infrastrukturata, lu|eto, ko-
munikacijata so pazari, otvorenosta kon
novi pazari, biznis-nakloneto upravuva-
we, i isto takva birokratija.
Smetam deka Vladata mo`e da gi nama-
li li~nite danoci pove}e, so {to zna~i-
telno bi se zgolemil stranskiot kapital.
Moe mislewe e deka vo Makedonija ni-
берзНИК
11
koga{ ne se postigna eden ekonomski kon-
senzus okolu toa kade navistina sakame da
odime i toa e edna golema pre~ka za ekono-
mijata sive ovie godini.
Со оглед на тоа што го работите, секако
ја следите и работата на Македонската берза.
Како ги коментирате последните активности и
случувањата на берзата?
- Vo vrska so Makedonskata berza, bi
rekol pred se deka lu|eto mrazat da gubat.
Polesno }e se pomirat so gubewe na bilo
kakvi dokumenti, no gubitokot na ke{ site
mnogu te{ko go prifa}aat. Psiholo{ki
gledano, mnogu lu|e se nadevaat deka ceni-
te }e se poka~at, zna~i psihata na ~ovekot
tuka igra golema uloga. Nevleguvaweto na
Makedonija vo NATO ne napravi ni{to po-
sebno osven edna mala turbulencija na
Berzata, definitivno predizvikana samo
od psiholo{kiot faktor. Iskreno, po moe
mislewe kaj nas i docna po~na padot vo od-
nos na pazarite od regionot. Koga nekoja
akcija po~nuva da pa|a, lu|eto se pla{at da
prodavaat, oti mislat deka taa pak }e se
ka~i. Makedonskiot gra|anin nema dovolno
finansisko iskustvo okolu ovie raboti.
Koga kupuva{ akcija, vlo`uva{ vo biznis.
Koga vlo`uva{ vo biznis, treba da napra-
vi{ nekoja procenka, a ovde se vlo`uva vrz
nekakvi {pekulacii. Zna~i lu|eto treba
da se educiraat. Ako ve}e ne sakaat da se
educiraat, toga{ neka vlo`uvaat vo nekoj
{to e educiran, ili ednostavno neka vlo-
`uvaat tamu kade {to toj investira. In-
vesticiskite fondovi se dobri za niv,
zo{to niv de fakto gi vodat lu|e so ogrom-
no iskustvo.
K.S.

donskata tekstilna industrija trpi ogrom-
ni zagubi zaradi toa {to ne mo`e da ja ko-
risti ovaa beneficija. Toj potseti deka
u{te vo oktomvri minatata godina, Carin-
skata uprava na Makedonija signalizirala
deka ovaa spogodba e ve}e vo sila i deka
mo`e da se koristi, poradi {to mnogu tek-
stilni firmi od RM po~nale da koristat
repromaterijali od Turcija za proizvodite
nameneti za izvoz vo EU. No, se ispostavi-
lo deka dobienite potvrdi od na{ata Ca-
rina voop{to ne se validni. - Sega se pos-
tavuva pra{aweto koi }e bidat reperkusi-
ite od seto ova, bidej}i nekoj od partneri-
te na na{ite kompanii }e baraat ot{teta,
od pri~ina {to tie vo nivnite dr`avi }e
moraat da platat carina na proizvodite
uvezeni od Makedonija, veli Netkov.
- Procesot e ve}e otpo~nat, istakna
Hasan Kizarti~i, trgovskiot pretstavnik
na Turcija vo Makedonija, Protokolot za
li Kizarti~i.
Optimizam izrazi i Krum Efremov,
dr`aven sekretar vo Ministerstvoto za
ekonomija, koj istakna deka, i pokraj aktu-
elnata politi~ka situacija vo zemjava, se
o~ekuva Protokolot nabrzo da bide opera-
tiven. Inaku, Protokolot }e treba da se
objavi vo Slu`benite vesnici na dvete
zemji, no i vo Slu`beniot vesnik na EU.
So dijagonalnata kumulacija na potek-
poteklo na stokata me|u dvete zemji, vo loto na stokite, site proizvodi {to }e se
ramkite na Dogovorot za slobodna trgovija izvezuvaat od regionot }e imaat regiona-
e ve}e zavr{en, izgotven i po diplomatski len predznak. Dosega Makedonija mo`e{e
pat, za da se za{tedi vreme, e dostaven do da izvezuva vo EU samo proizvodi {to se
makedonskite vlasti. - Vo ovoj moment deklariraa kako makedonski, pri {to se
potrebno e da se potpi{e od makedonska pla}a{e carina, odnosno proizvodite {to
strana, povtorno da se vrati do Turcija i, imaa komponenti so poteklo od drugite
so toa birokratskiot del }e bide zavr{en. zemji, ne se priznavaa kako makedonski.
Posle ostanuva samo ratifikacijata - ve- V.M.
Статистика
Makedonskata tekstilna industrija, spored zasega neoficijalnite statisti~ki po-
datoci za 2007 godina, ostvarila vkupen izvoz od 686 milioni dolari, dodeka uvezeni
se tekstilni proizvodi i repromaterijali vo vrednost od 517.416.142 dolari. Nad 86%
od proizvodnite potencijali se izvezuvaat vo zemjite-~lenki na EU, kako i vo SAD i vo
sosednite zemji. Vo strukturata na izvozot na tekstilni proizvodi, najgolemo u~estvo
zazemaat `enskite bluzi, koi se tret najizvezuvan proizvoz vo 2006 godina. Ponatamu,
visoko u~estvo imaat i ma{kite bluzi, `enskite pantaloni i jakni, ma{kite pantaloni
i jakni i blejzeri. Vo ovaa granka se vraboteni 14.453 rabotnici.
12 берзНИК broj 20
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 28.04.2008

BERZA... VESTI... BERZA... VESTI

ZK PELAGONIJA A D BITOLA
Нето добивка од
146.978.567 денари
ZK Pelagonija - Bitola vo 2007 godi-
na ostvari neto dobivka vo vrednost od
146.978.567 denari. Vo bilansot na uspeh,
prijavuvaat vkupni prihodi od
1.091.859.424 denari, dodeka vkupnite
rashodi iznesuvaat 931.942.533 denari.
Vo bilansot na sostojbata, vkupnata
aktiva iznesuva 2.847.095.083 denari, a
vkupnata pasiva 2.847.095.083 denari.
Od neraspredelenata dobivka po
odano~uvawe vo iznos od 146.978.567 de-
nari, Kombinatot odvojuva 23.987.533 de-
nari, {to pretstavuva 15% od dobivkata
vo zadol`itelen rezerven fond,
2.615.077 denari, odnosno 2% vo divi-
denda od prioritetnite akcii {to se vo
sopstvenost na Fondot na PIOM i
120.375.957 denari za reinvestirawe vo
investicii na Dru{tvoto.
Isto taka, so Odluka na Sobranieto
na akcioneri za nezavisen ~len na UO e
nazna~en Dine Mitrov od Skopje, doktor
po veterinarna medicina.
FERШPED A.D. SKOPJE
Шпедитерите во мај ќе
поделат над 33 милиони
денари
Fer{ped A.D. Skopje vo svojata Odluka
za raspredelba na dobivkata po godi{na
smetka i finansiskite izve{tai za de-
lovnata 2007 godina izleze so slednite
informacii.
Najgolemata {pediterska kompanija ja
zavr{i 2007 godina so dobivka (po odano-
~uvawe) od 189.568.541 denari. Vrz osnova
na Odlukata za upotreba i raspredelba na
dobivkata po godi{nata smetka, 33.020.650
denari }e se podelat za dividenda za ak-
cioneriтe, a 156.547.891 denari ostanuva-
at kako neraspredelena dobivka.
Prv den na trguvawe bez pravo na di-
videnda za 2007 god e 06.05.2008, dodeka
posleden den na trguvawe so pravo na di-
videnda e 5. maj 2008 godina.
- Datumot na evidencija spored koj se
opredeluva listata na akcioneri koi
imaat pravo da dobijat dividenda za 2007
god. e 08.05.2008 godina.
ALKALOID AD SKOPJE
Дивиденда - по 100 денари за акција
Alkaloid a.d. spored rezultatite od revidiraniot finansiski izve{taj vo 2007 go-
dina ostvarila vkupna proda`ba od 4,26 milijardi denari, {to pretstavuva zgolemuva-
we za 20,48 otsto vo sporedba so 2006 godina. Pritoa, 41 otsto od proda`bata e ostvare-
na na doma{niot pazar, dodeka 59 otsto otpa|aat na proda`bata na stranskite pazari.
Konsolidiranata neto dobivka vo 2007 godina iznesuva 376,5 milioni denari i spore-
dena so prethodnata godina e pogolema za 10%. Edine~nata, pak, neto dobivka za 2007
godina iznesuva 418,56 milioni denari odnosno okolu 6,8 milioni evra. Spored odluka-
ta donesena od Sobranieto na akcioneri, dobivkata }e bide raspredelena za dividen-
da i personalen danok, dopolnitelni izdatoci vrz osnova na odluka i personalen danok
i za investicii. Delot za dividenda i personalen danok iznesuva okolu 159 milioni
denari ili 38 otsto od vkupnata dobivka, 26 otsto od dobivkata ili 108,5 milioni se
nameneti za dopolnitelni izdatoci, dodeka 36 otsto od dobivkata odnosno 150,9 mili-
oni denari }e se reinvestiraat. Sopstvenicite na akciite na Alkaloid }e dobijat neto
dividenda vo visina od 100 denari neto za edna akcija.
Spored dividendniot kalendar, posleden den na trguvawe so pravo na dividenda za
2007 godina e 7. maj, prv den na trguvawe bez pravo na dividenda e 8. maj, a data na stek-
nuvawe na pravoto na dividenda e 12. maj godinava. Dividendata }e se isplati na
16.05.2008 godina.
Откуп на сопствени акции
Akcionerite na Alkaloid a.d. na godi{noto Sobranieto na akcioneri donele odlu-
ka za steknuvawe sopstveni akcii so otkup na najmnogu edna desetina od osnovnata glav-
nina na Dru{tvoto, po najniska cena od 7.000,00 denari odnosno najvisoka cena od
18.000,00 denari za edna akcija.
Otkupot na akciite }e se izvr{i vo vreme koe{to ne mo`e da bide podolgo od 12 me-
seci od denot na donesuvaweto na ovaa Odluka, a isplatata na sredstvata za otkup na
sopstvenite akcii }e se vr{i od smetkata na dru{tvoto. Kupuvaweto na akciite }e se
izvr{i od posebnite rezervi izdvoeni vo prethodnite godini.
Istovremeno e donesena odluka i za ottu|uvawe na sopstveni akcii, so cel da se
odr`i stabilnost na kompanijata i da se usoglasi so zakonskite odredbi. Nominalnata
vrednost na edna obi~na akcija na Alkaloid iznesuva 25,56 evra. Sopstvenite akcii
koi se predmet na otu|uvawe se so pravo na glas, po principot edna akcija dava pravo na
eden glas vo Sobranieto na dru{tvoto. Postapkata za proda`ba na sopstveni akcii }e
se sprovede soglasno odredbite od Zakonot za hartii od vrednost. Alkaloid po zavr{u-
vaweto na otu|uvaweto na sopstvenite akcii, vo rok utvrden so Zakonot za hartii od
vrednost, }e ja izvesti KХВ i javnosta za koli~inata na zapi{anite i uplatenite ХВ.
TOPLIFIKACIJA AD SKOPJE
За дивиденда на обични акции 25.000.000 денари
Sobranieto na akcioneri na skopska Toplifikacija donese odluka za rasporeduvawe
na ostvarenata dobivka za 2007 godina. Spored informaciite dostaveni do Berzata,
kompanijata od neto dobivkata vo visina od 117.703.398 denari }e odvoi 15 procenti ili
17.655.510 denari za zakonski rezervi. Za dividenda na obi~ni akcii na akcionerite }e
bidat odvoeni 25.000 000 denari vo bruto iznos za 450.000 akcii po 55,55 denari. Osta-
natiot del od dobivkata ostanuva kako neraspredelena i }e se koristi za investirawe.
Spored dividendniot kalendar, posleden den na trguvawe so pravo na dividenda e
30.04.2008 godina. Prv den na trguvawe bez pravo na dividenda e 2.maj, a data na presek
na kniga na akcioneri e 6 maj 2008 godina. Dividendata }e se ispla}a do 30 septemvri go-
dinava, a isplatata }e bide preku transakciski smetki na akcionerite.

SKOPSKI PAZAR AD SKOPJE
Акционерите ќе поделат 15
милиони денари
Vo 2007 godina, Skopski pazar a.d.
ostvarilo vkupen prihod od 1.944.902.310
denari, dodeka vkupniot rashod iznesuva
1.838.533.466 denari. Na sednicata na So-
branieto na akcioneri, odr`ano na 20 ap-
ril 2008 godina, po usvojuvaweto na go-
di{nata smetka za 2007 godina, donesena e
odluka neto dobivkata na dru{tvoto, vo
iznos od 94.272.717,00 denari da se ras-
predeli na rezervi za otkup na sopstveni
akcii, za {to se izdvojuvaat 69.272.717
denari, za u~estvo vo dobivkata na
vrabotenite i menaxmentot se nameneti 10
milioni denari, dodeka iznosot za divi-
dendata e 15 milioni denari.
Dividenda za obi~na akcija iznesuva
155 denari ili 5% od nivnata nominalna
vrednost, dodeka za prioritetna akcija }e
se pla}a dividenda od 210 denari, {to e
7% od nivnata nominalna vrednost. Spo-
red dividendniot kalendar, posleden den
na trguvawe so pravo na dividenda za 2007
godina e 29 april 2008 godina, prv den na
trguvawe bez pravo na dividenda e 30 ap-
ril, a data na steknuvawe na pravo za di-
videnda za 2007 godina e 5.05.2008 godina.
Dividendata }e se isplati vo zakonskiot
rok, do 30 septemvri 2008 godina.
Na Sobranieto na akcioneri, isto taka
be{e donesena odluka so koja se odobruva
sredstvata predvideni za otkup na sopst-
veni akcii vo iznos od 69.272.717,00 dena-
ri, kako i neiskoristenite izdvoeni sred-
stva vo izminatite godini vo iznos od
319.588.974,50 denari, da se realiziraat
za otkup na najmnogu 10% od vkupniot broj
na akcii. Otkupot da se izvr{i vo postap-
ka predvidena so Statutot i Zakonot za
trgovski dru{tva po cena {to }e se pos-
tigne na Makedonskata berza, no ne poma-
la od utvrdenata nominalna vrednost na
akciite i ne pogolema od trista iljadi
denari po akcija. Akciite treba da bidat
otkupeni vo rok od edna godina, od denost
na donesuvawe na odlukata.
 Data 28.04.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Bazi~nata inflacija namalena za 2,7% e
vesta koja veruvam najmnogu im odgovara na
gra|anite, a koja denes ne propu{tija da ja
prenesat vesnicite. Narodnata banka na Ma-
kedonija vo mart registrira zabavuvawe na
bazi~nata inflacija (bez hrana i energija) od
3,2 otsto vo fevruari na 2,7 otsto vo mart
presmetano na godi{no nivo. Od Centralnata
banka informiraat deka i ponatamu budno gi
sledat dvi`ewata vo ekonomijata i efekti-
te od poslednite prezemeni merki naso~eni
kon stabilizirawe na inflaciskite o~eku-
vawa. Spored podatocite na NBRM, vo mart
prodol`i raste~kiot trend na kreditite i
depozitite vo bankarskiot sektor. Depozi-
tite, na godi{na osnova se zgolemeni za 25,6
otsto, a na kreditite za 42,2 procenti.
- Makedonsko veto za gr~kiot turizam, e
top vest vo dene{nite prazni~ni izdanija na
vesnicite. Okolu polovina milion evra e
zagubata na makedonskite turisti~ki agen-
cii, koi so kapar rezervirale aran`mani za
veligdenskite i za prvomajskite praznici vo
Grcija, a gra|anite gi otka`ale. Nema da se
realizirat nitu tri milioni dogovori za
pretstojnata letnata sezona a zagubata na
edna agencija }e dostigne od 400 iljadi do
eden milion evra vo zavisnost od brojot na
otka`anite ara`mani. Problemite na turis-
ti~kite rabotnici, po najnovite slu~uvawa
okolu problemot so Grcija za imeto, bea sta-
veni na masa od strana na pretstavnicite na
broj 20
24.-25.04.2008 g. ^ETVRTOK-PETOK
Asocijacijata na turisti~kite agencii na
Makedonija - ATAM v~era vo Stopanskata
komora na Makedonija. Za Angel Ivanov,
potpretsedatel na ATAM i sopstvenik na
agencijata Adrijatik Mavrovo ova e veto za
makedonskiot turizam. - Grcija ni objavi voj-
na, no ne klasi~na tuku vojna vo turizmot i vo
ekonomijata. Kaparot koj go dadovme za
aran`manite, nema da ni se vrati, a toa e go-
lema zaguba za nas - veli Ivanov.
Pro{irena Internet-uslugata vo Katas-
terot, e dneven nastan koj go odbele`aa re-
~isi site dnevni izdanija. Dr`avniot zavod
za geodetski raboti go promovira pro{iru-
vaweto na ve}e postojnata Internet-usluga,
so koja se ovozmo`uva prebaruvawe i uvid vo
bazata na podatoci za nepodvi`en imot na
celata teritorija na Makedonija, za onie ka-
tastarski op{tini kade {to e ustanoven ka-
tastar na nepodvi`en imot. Prebaruvawata
za nepodvi`en imot }e se vr{i po brojot na
imotniot list ili po brojot na katastarska-
ta parcela vo ramkite na katastarskata
op{tina kade {to se prebaruvaat podatoci-
te, a za toa uslugata e besplatna.
Denes }e pro~itate i deka Makedonija
po~na da prodava no}ni vi{oci struja. Top-
loto vreme, gasneweto na pe~kite za greewe
na domovite, kako i se u{te nevklu~enite
klimatizeri vo izminatite dva meseca pre-
dizvikaa zna~itelno pomala potro{uva~ka
na struja od planiranata. Spored MEPSO, na
берзНИК
13
22 april potro{uva~kata na struja bila za
15,6 otsto poniska od planiranata, a tehni~-
kata zaguba na prenosna mre`a bila za 20,8
otsto poniska od planot. Den prethodno, pot-
ro{uva~kata bila za 14,9 otsto pomala, a
tehni~kata zaguba za 25,7 otsto, dodeka na 20
april konzumot na struja bil pomal za 14,3
otsto, a tehni~kite zagubi bile za 22,5 poni-
ski od planiranite.
Zemjodelcite baraat od Gruevski pra-
vedna podelba na subvenciite, prenesuvaat
informativnite glasila. Imeno, premierot
v~era se sretna so pretstavnici na zemjo-
delcite, od koi pobaral sugestii {to treba
da se podobri vo ovaa sfera. “Sakame na{ata
programa da gi ima informaciite od terenot,
a ne samo od ekspertite”, re~e Gruevski. Toj
istakna deka }e bide zadr`an generalniot
kurs za poddr{ka na zemjodelstvoto. “Za na-
rednata godina se planirani 70 milioni ev-
ra, a za 2010 godina 100 milioni evra”, na-
glasi Gruevski. Zemjodelcite se zadovolni
od zgolemenite sredstva za subvencii, no re-
agirale na nivnata raspredelba, kako i na
raspredelbata na zemji{teto. “Imavme zabe-
le{ki na raspredelbata na subvenciite i
preporakite za namaluvawe na administra-
tivnite proceduri za nivno dobivawe”, is-
takna Marija \o{eva-Kova~evi}, analiti-
~ar od Federacijata na farmeri.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. PROPA\A KAPAR OD POLOVINA MILION EVRA (*****)
2. ZEMJODELCITE POBARAA OD GRUEVSKI PRAVEDNA PODELBA NA
SUBVENCIITE (***)

ДНЕВНИК ALBANCITE
s.5 FENI DOBI INTEGRIRANA EKOLO[KA DOZVOLA s.7 PRO[IRENA INTERNET-USLUGATA NA KATASTAROT
s.8 PLA]AME NAJVISOKI DAVA^KI ZA PENZISKO I s.7 PRV PAT SE PRODAVAAT NO]NITE VI[OCI STRUJA
ZDRAVSTVENO s.10 ZEMJODELCITE POBARAA OD GRUEVSKI PRAVEDNA
s.8 MAKEDONSKITE CENI NAJNISKI, NO I KUPOVNATA PODELBA NA SUBVENCIITE
MO] s.10 NBM BUDNO JA SLEDI INFLACIJATA
БИЗНИС s.10 NACIONALNA STRATEGIJA ZA LOZARSTVOTO
s.6 PROPA\A KAPAR OD POLOVINA MILION EVRA ВЕЧЕР
s.10 ITALIJANSKATA VLADA JA SPASUVA AL ITALIJA s.1 VLADINATA PODDR[KA ZA AGRAROT ]E BIDE U[TE PO-
s.11 MBI-10 POVTORNO SO RAST GOLEMA
s.11 VREDNOSTA OD TRGUVAWETO 13.250.857,27 DENARI s.5 BAZI^NATA INFLACIJA NAMALENA NA 2,7%
s.14 DESET NAJLIKVIDNI KOMPANII NA MAKEDONSKATA s.6 OHIS CELOSNO ISKLU^EN
BERZA s.6 AUKCISKA PRODA@BA NA NO]NA STRUJA
s.14 OTKUP NA SOPSTVENI AKCII OD KOTIRANI DRU[TVA s.6 MAKEDONSKO VETO ZA GR^KIOT TURIZAM
s.14 BERZANSKI POIMI s.7 NOVI INTERNET USLUGI ZA NEDVI@NOSTI
s.15 PLIVA KE GO ZGOLEMI KAPITALOT ZA 194,57 MILIONI ВРЕМЕ
KUNI s.5 SE BARA RE[ENIE ZA NO]NITE VI[OCI STRUJA
s.15 ZA ISPLATA NA DIVIDENDA 33.020.650 DENARI s.5 SO STIMULACII DO PRISTOEN @IVOT
s.15 OD EDNA TRANSAKCIJA - 21,1 MILION DENARI ВЕСТ
s.15 UNI BANKA SO DOBIVKA OD 100 MILIONI DENARI s.6 POLOVINA MILION EVRA ZAGUBA OD OTKA@ANITE
s.16 KREDITI DO 150.000 EVRA BEZ HIPOTEKA NA IMOT ARAN@MANI ZA GRCIJA
s.16 EVROTO PRESKOKNA 1,60 PA SE VRATI NA 1,59 DOLARI s.6 PREMIEROT NA PARTISKA KONSULTACIJA SO ZEMJO-
s.16 CENATA NA NAFTATA 119,90 DOLARI DELCITE
УТРИНСКИ ВЕСНИК s.14 ITALIJANSKATA VLADA JA SPASUVA ALITALIJA
s.1 MAKEDONCITE JA IZBEGNUVAAT GRCIJA s.14 JAHU SO TRIPATI POVISOK PROFIT
s.5 MAKEDONCITE NE SAKAAT VO GRCIJA, AGENCIITE ]E s.14 NAFTATA DUPLO POSKAPA OD LANI
IZGUBAT 500 ILJADI EVRA? НОВА МАКЕДОНИЈА
s.6 VO BITOLSKI BETON PLA]ALE ^LENARINA, A NE BILE s.3 DIREKTEN UVID NA NEDVI@NOSTITE
VO SINDIKAT ШПИЦ
s.7 MBI 23.04.2008 s.6 OHIS OSTANA BEZ STRUJA
s.7 IMAME PONISKA KUPOVNA MO] OD SRBITE I OD
14 берзНИК broj 20
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 28.04.2008

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Za poniski ceni potrebno e pogolemo
zemjodelsko proizvodstvo e zaklu~okot od
rabotilnicata: Cenite na hranata i inflci-
jata {to ja organizira{e NBRM na 24 april
godinava. Ova poraka na guvernerot ja prene-
suvaat sabotnite izdanija na pe~atenite me-
diumi. Inflacijata vo Makedonija e uvezena.
Taa e rezultat na svetskite trendovi, smeta-
at makedonskite ekonomski eksperti. Hrana-
ta vo Makedonija }e poskapuva i vo naredni-
ot period kako sekade vo svetot. Pobaruva~-
kata za proizvodi }e raste i ne mo`e da se
o~ekuva deka cenite }e se namaluvaat. Naj-
dobro }e se odgovori na pretstojnite cenovni
{okovi dokolku se izgotvi konkreten plan za
zgolemuvawe na ponudata na zemjo-delskite
i na prehranbenite proizvodi, a vo taa naso-
ka posebno se zna~ajni zgolemenite inves-
ticii vo zemjodelskiot sektor i namaluva-
weto na subvenciite. Bidej}i e o~igledno
deka niskite ceni odr`uvani so decenii i
maliot broj farmeri ne se neophodnite
uslovi za zgolemuvawe na ponudata. Ova e
ocena na Narodna banka, od kade {to velat
deka mnogu centralni banki vo svetot na sos-
tojbata so cenovniot {ok koj doa|a od ponu-
data reagirale so zategnuvawe na monetar-
nata politika, {to ne e isklu~eno da se slu-
~i i vo Makedonija. Inaku, cenite najverojat-
no i natamu ke rastat zaradi se poskapite
energensi na svetskite berzi, zaradi kli-
matskite promeni, slabite `etvi, a najmnogu
zaradi se pogolemoto proizvodstvo na biogo-
rivata.
Biznismenite se zadovolni od sorabot-
kata so Vladata , prenesuva Ve~er. Sugesti-
ite i preporakite na makedonskite biznis-
meni od oblasta na infrastrukturata i fis-
kalnata politika }e bidat del od пrograma-
ta na VMRO-DPMNE, so koja partijata }e iz-
leze na pretstojnite parlametarni izbori
{to treba da se odr`at na 1 juni godinava.
Vakviot stav Gruevski go iska`a vedna{ po
sredbata so biznismenite, ~lenki na Sto-
panskata komora na RM. Premierot potvrdi
deka stopanstvenicite se zadovolni od do-
sega{nata vladina ekonomska politika. Toj
najavi deka nivnata otvorenst }e pomogne vo
re{avaweto na problemite na privatniot
sektor, a }e ja podobri i biznis klimata vo
zemjava.
- ]e ja doneseme najgolemata investicija
vo zemjava, tvrdi Kristijan Kern, ~len na
UO na avstriski Ferbund vo intervjuto vo
Dnevnik. Avstriskata kompanija Ferbund
konkurira na raspi{aniot oglas za izgradba
na hidrocentralite: ^ebren i Gali{te vo
Makedonija. Kristijan Kern, ~len na Uprav-
niot odbor na Ferbund, veli deka so ovoj
proekt }e se ostvari najgolemata investici-
ja vo zemjava dosega. Kompanijata predvide
da investira 6,7 milijardi evra do 2015 go-
dina vo zemjata i vo stranstvo, od koi del se
planirani i za Makedonija. Ovaa kompanija e
vode~ki proizvoditel na struja vo nivnata
zemja i vode~ka kompanija za hidroenergija
vo kontinentalna Evrola.
- Hidroenergetskiot proekt ^ebren i Ga-
li{te za nas ne e eden od mnogute, tuku vo
ovaa zada~a vleguvame so poln anga`man.
Sakame Makedonija da ni bide pojdovna to~-
ka za na{ata ekspanzija vo Jugoisto~na Evro-
pa, da razvieme uspe{no partnerstvo so
Elektrani na Makedonija i so toa zna-~i-
telno da pridoneseme za snabduvawe so
struja na regionot.
26.04.2008 g. SABOTA
Balkanska kavga za jagne{ko e naslovot
na naslovnata strana na Vest. - Da be{e Bib-
lijata napi{ana specijalno za Balkanot, 10-
tata zapoved mo`ebi }e be{e: Нe posakuvaj go
jagneto na sosedot, vaka Rojters ja po~na sto-
rijata za predveligdenskite karanici okolu
jagne{koto na Balkanot. Pra{aweto ~ie jag-
ne{ko e najdobro, gi zafa}a carinite, pazar-
nata ekonomija, no i nacionalnata gordost. -
Apeliram do mu{teriite da jadat gr~ko meso
za Veligden, apelira{e gr~kiot minister za
zemjodelstvo Aleksandros Kontos. So ob-
razlo`enie deka toa e pokvalitetno, poz-
dravo i so negovo kupuvawe gi poddr`uvate
gr~kite zemjodelci. No makedonskiot minis-
ter za zemjodelstvo Aco Spasenoski tvrdi
deka gr~kite tvrdewa oti nivnoto jagne{ko e
podobro se besmisleni.
- Na{eto jagne{ko e barano po cel svet,
re~e toj, a ako Grcite ne go sakaat, ima zemji
koi }e platat visoka cena da go imaat na tr-
peza za Veligden.
Siroma{en kraj na najskromnata trgovska
nedela godinava, e naslovot na berzanskata
analiza na Nova Makedonija. U{te eden si-
roma{en i zdodeven trgovski den za kraj na
nedelnata berzanska potprose~na pretstava.
Prometot vo klasi~no trguvawe so akcii iz-
nesuva 7,5 milioni denari {to pretstavuva
potprose~no i mnogu bledo berzansko izda-
nie. O~igledno e deka berzata zako~i. Nema
ponuda, nema pobaruva~ka. I da ima kupuva~i,
ako voop{to ima, tie se pritaeni i ~ekaat
razvoj na nastanite. Sega site kupuvaat
vreme i ~ekaat predvremeni parlamentarni
izbori.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. MAKEDONIJA JA O^EKUVAAT NOVI CENOVNI [OKOVI (***)
2. ]E JA DONESEME NAJGOLEMATA INVESTICIJA VO ZEMJAVA (**)

ДНЕВНИК s.7 AKO PRODOL@I INFLACIJATA, ]E SE ZGOLEMAT

s.13 SINDIKALCITE PO KOLEKTIVNI DOGOVORI KAMATNITE STAPKI
s.13 PROKREDIT NE BARA HIPOTEKA NA IMOT ВЕСТ
s.13 ]E JA DONESEME NAJGOLEMATA INVESTICIJA VO ZEM- s.4 BALKANSKA KAVGA ZA JAGNE[KOTO
JAVA s.5 SAMO 300 MAKEDONCI ZAMINAA ZA GRCIJA
УТРИНСКИ ВЕСНИК НОВА МАКЕДОНИЈА
s.1 MAKEDONIJA JA O^EKUVAAT NOVI CENOVNI [OKOVI s.5 POGOLEMA PONUDA NA DOMA[NA HRANA - ODGOVOR ZA
s.11 ВO MAKEDONIJA ]E RASTE CENATA NA HRANATA CENOVNIOT [OK
s.11 NAMALENI CENITE NA LEBOT ZA DENAR s.5 TRGOVCITE NE PLANIRAAT NOVO POSKAPUVAWE
s.11 MEMORANDUM ZA RAZVOJ NA ZEMJODELSTVOTO s.5 SIROMA[EN KRAJ NA NAJSKROMNATA TRGOVSKA
s.11 GRUEVSKI GI SLU[NA PREPORAKITE NA STOPANSKATA NEDELA, GODINAVA
KOMORA s.5 HRVATSKA E NAJSKAPA ZEMJA VO REGIONOT
s.12 НA SVETOT MU SE ZAKANUVA OPASNOST OD NAJ- s.5 CENITE NA NAFTATA POPU[TAAT
GOLEMATA RECESIJA? s.5 FER[PED I TOPLIKACIJA ]E DELAT DIVI¬DEN¬DA
s.12 PAD NA PROSE^NATA NETO-PLATA ZA 350 DENARI s.6 OHIS DOBI STRUJA NA PREDLOG NA MINISTERSTVOTO
ВЕЧЕР ZA FINANSII
s.6 BIZNISMENITE ZADOVOLNI OD SORABOTKATA SO s.6 MEPSO PRODAVA 3.080 MEGAVAT ^ASOVI ELEKTRI^NA
VLADATA ENERGIJA
s.6 ZA PONISKI CENI TREBA POGOLEMO ZEMJODELSKO s.6 POEVTINI LEBOT OD @ITO LUKS
PROIZVODSTVO s.6 SAMO CEMENTARNICA USJE KUPI NO]NI VI[OCI NA
s.7 POVE]E INVESTICII ZA PODOBAR EKONOMSKI STRUJA
RAZVOJ ШПИЦ
ВРЕМЕ s.5 GO[EV: POVEROJATNO E HRANATA DA NE POEVTINI
s.6 UVOZOT NA STRUJA E REGULAREN s.5 OHIS I MRD ]E JA PLATAT STRUJATA
s.6 SE BARAAT KUPUVA^I ZA NO]NITE VI[OCI NA STRUJA s.5 MRSNI CENI PO POSNI PRAZNICI
s.6 OHIS DOBI STRUJA s.7 KVALITETNOTO STO^ARSTVO, VIZA ZA EVROPA
s.7 STO^ARITE BARAAT POGOLEMA GRI@A
 Data 28.04.2008 broj 20
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
КАПИТАЛ
s.10 SRBIJA ]E JA SPASUVA MAKEDONIJA OD MRAK
Makedonija pove}e nema da zavisi energetski od dal-
novodot koj strujata za na{ata dr`ava tranzitno od Srbija ja nosi
preku Kocovo. Srpskata Elktromre`o naskoro }e po~ne so izgradba na
dalnovodot do Makedonija so koj }e se obezbedi siguren prenos na
energija kon dr`avata.
s.11 BIZNIS ZAEDNICATA VOZVRA]A
Ha makedonskiot pijanist i najgolem kulturen ambasador
maestro Simon Trp~eski mu e podareno novo koncertno pijano „sten-
vej-model D”, proizvedeno vo Hamburg, koe ~ini okolu 120.00 evra.
s.11 ITALIJANCI SAKAAT DA GRADAT HOTELI [ERATON I
HILTON VO MAKEDONIJA
Italijanski investitor e zainteresiron da izgradi hotel
[eraton ili Hilton vo Skopje. Ova na vicepremierot Zoran
Stavreski mu go najavija italijanski biznismeni za vreme na posetota
na zemjava.
s.11 GERMANSKATA HOTKIF SE “MESTI” DA GI ZEME MAKE-
DONSKITE AERODROMI?!
Germanskota grade`na kompanija Hotkiv e zainteresirana da
investira vo aerodro-mot vo Skopje, objavi Fajnen{l tajms doj~lond.
Vesnikot, citiraj}i vladini izvori od Makedonija, poso~uva deka
Hotkiv, koj ve}e ima udeli vo aerodromite vo Tirana i vo Atina, ima
dobri {ansi da ja dobie zdelkata.
s.12 NI MALKU EVROPSKI
Esnofskiot moral ne dozvoluva politikata da se me{a vo
biznisot. Nitu evropskite principi i pravila dozvoluvaat pre~ki i
blokadi za dvi`eweto na stokite i uslugite. Ova e po~etnata bukva od
koja po~nuvaat pregovorite na sekoja zemja koja saka da vleze vo EU.
No, ne i za Grcija.
s.18 A SEGA ZBOGUM... DO SLEDNIOT EKONOMSKI “BUM”
Da se pi{uva zo ekonomijata vo Makedonija e navistina frustri-
ra~ko. Te{ko mo`e do se izdr`i objektivno da se analizira neodgov-
ornoto odnesuvawe na politi~ari i efektite od toa odnesuvawe vrz
biznisot i ekonomijata.
s.34 NAJZNA^AJNA NI E DOVERBATA NA KLIENTITE
Pominaa pove}e od ~etiri godini otkako UNI Banka dobi
nova sopstveni~ka struktura. Ona {to o~igledno uspeavte da go
postignete e da se nametnete vo javnosta kako profesionolna banka
koja se gri`i za odnosot so klientkte i za nivnite potrebi. Mo`e li
da ni ka`ete kolku ste zadovolni od ona {to uspeavte da go
postignete zo ovie ~etiri godini vo sporedba co celite koi gi imavte?
Na po~etokot od izminatiot ~etirigodi{en period, period
posle promenite vo sopstveni~kota i rokovodnato struktura na
Bankata, bea postaveni nekolku osnovni celi i nasoki na deluvawe za
ostvaruvawe na istite.
s.42 MO@E DA SE ZARABOTI I KOGA BERZITE PA\AAT
* Edna nedela po NATO-samitot vo Bukure{t indeksot MBI
10 po~na nekontrolirano da pa|a, za na krajot od minatata nedela sos-
tojbata da se stabilizira. Razni analiti~ari davaa razli~ni inter-
pretacii okolu momentalnite slu~uvawa na Makedonskata berza.
s.46 PILKO ]E OTVORA NOV POGON ZA SUVOMESNATI
PROIZVODI
Klanicata za sve`o pile{ko meso Pilko planira slednata godi-
na da zapo~ne proizvodstvo na suvomesnati proizvodi i za taa cel
planiraat da otvorat nov pogon za proizvodstvo.
s.46 DELIKATES DIAZ ZA PET MESECI IZVEZE PE^IVA VRED-
NI 400 ILJADI EVRA VO GRCIJA
Ko~anskota fabrika za leb, zamrznati pe~iva, kola~i i
slatki Delikates Diaz vo poslednite pet meseci izvezla 300 toni
pe~iva vo Grcija, ~ija vrednost e 400.000 evra, velat od menaxmentot
na kompanijata.
s.66 TINEKS ZA PET GODINI DVOJNO ]E GO ZGOLEMI PROME-
TOT VO MAKEDONIJA
берзНИК
15
21.04.-26.04.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA
Kapital: Vie ste prviot makedonski trgovski sinxir na
maloprodo`6a vo Makedonija. Ka`ete ni ja momentalnata sostojba na
Tineks marketite na pazarot deneska?
Todorovi}: Vo momentot imome 32 marketa koi naskoro }e bidat
33, co pove}e od 800 vroboteni. Na{iot najnov market }e bide golem
hipermarket, slobodno mo`am da ka`am najgolemiot market vo
dr`avata, koj }e bide lociron na prostorot na biv{ata klanica na
Godel.
s.70 NA[A STRATE[KA CEL E [IREWE NA MALOPRO-
DA@NATA MRE@A
Kapital: Skopski pazar e kompanija so dolgogodi{no pris-
ustvo na makedonskiot pazar. Vo koi se dejnosti raboti kompanijata?
Skopski Pazar e akcionersko dru{tvo vo privatna sopstvenost za
uslugi vo promet i trgovija izvoz - uvoz. Vo svoeto 56 godi{no pos-
toewe, kompanijata uspe{no raboti vo pove}e dejnosti od nacionalna-
ta ekonomija.
ФОРУМ
s.32 SO INOVATIVNOST DO SVETSKI USPEH
Makedonskata informati~ka industrija prodol`uva da bide gen-
erator na poleto na inovativnosta i kreativnosta. Svet-skite tren-
dovi vo koristeweto na vrvnata informati~ka tehnologija denovive
bea prezentirani na Denovite na inovativnosta, manifestacija koja
godinava se oganizira{e za prv pat od strana na lokalnata kance-
larija na Majkrosoft.
s.35 ALKALOID NAJTRGUVAN
Politi~kata neizvesnost od pretstojnite vonredni parlamen-
tarni izbori i lo{ite vesti okolu razre{nicata so imeto ne ostavaat
prostor za optimizam kaj investitorite. Raspolo`enieto i kaj do-
ma{nite i kaj stranskite investitori, prisutni na na{iot pazar, se
u{te e promenlivo, tu gore tu dolu, kako i dijagramot na indeksot. Ko-
rekcijata na pazarot i natamu e so isto tempo.
s.44 KAPITALOT I STRANSKITE BRENDOVI OBEZBEDUVAAT
STABILNOST
Forum: Vo poslednive nekolku godini postojano ni be{e poten-
cirano deka vlezot vo NATO }e ni donese pove}e investicii. [to }e
se slu~uva sega, otkako vo Bukure{t ne dobivme pokana za vlez vo
Alijansata?
Samak: Od site moi diskusii so stranski biznismeni denovive i
od porano, kako i od analizite za dvi`eweto na stranskite investi-
cii vo zemjite od regionot i od Isto~na Evropa pred i po vlezot vo
NATO i Evropskata Unija, mo`e da se zaklu~i deka ovaa odluka nema
drasti~no da gi promeni rabotite.
МАКЕДОНСКО СОНЦЕ
s.36 PLAMENOT NA INFLACIJATA ]E GI “IZGORI” GRA\ANITE
Makedonija po~nuva popoleka da “stenka” pod tovarot na
dvocifrenata stapka na inflacija, koja ja `ivee ve}e vtor mesec.
Inflacijata prodol`uva da raste i vo prethodniot mesec dostigna
fantasti~ni 10,2 otsto. I {to e osobeno zagri`uva~ki, za mnogu
kratko vreme inflacijata gi probi site predviduvawa na doma{nite
finansiski eksperti.
ГЛОБУС
s.23 GR^KITE INVESTICII PRESU[IJA PO VETOTO
Politi~koto zaladuvawe me|u Makedonija i Grcija ja povle-
~e nadolu i ekonomskata sorabotka. MAT, izvozot na makedonskoto jag-
ne, turizmot... Nizata kolateralni `rtvi dnevno se zgolemuva. Nekoi
od problemite se stari so godini - pa, sepak, politi~kite eliti sega
gi podgrevaat. Gr~kite vlasti tokmu denovive otvoreno formaliziraa
zo{to so godini go blokiraat preletot i sletuvawata na MAT niz niv-
nata teritorija.
16 берзНИК broj 20
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 28.04.2008

RABOTNA SREDBA NA SSK SO PRETSEDATELOT NA VLADATA I NA VMRO DPMNE, NIKOLA GRUEVSKI

PREDLOZITE NA STOPANSTVENICITE DEL

OD PARTISKATA PROGRAMA
Стопанствениците предлагаат и бараат
од идната Влада одданочување само на
распределената добивка, а не на реин-
вестираната добивка, модел што се
применува во Р. Естонија

N
a 22. april, ~lenovite na Upraven
odbor na Sojuzot na stopanski komori
na Makedonija (SSK) ostvarija ra-
botna sredba so pretsedatelot na Vladata
i pretsedatel na VMRO DPMNE, Nikola
Gruevski. Na sredbata {to se odr`a v~era
vo prostoriite na Sojuz na stopanski ko-
mori, biznis zaednicata diskutira{e za
aktuelnite ekonomski temi. SSK najavuva
deka }e inicira vakvi sredbi i so ostana-
tite politi~ki partii.
Na sredbata stopanstvenicite gi izlo- na dosega{nite prevzemeni aktivnosti od „Se raboti za problemi koi im pre~at
`ija zabele{kite i sugestiite, koi smeta- Vladata, spored dokumentot dostaven od na biznismenite, kako i problemi koi mo-
at deka treba da gi opfa}a programata na SSK na rabotnata sredba odr`ana na `at da bidat iskoristeni kako prednost.
ovaa politi~ka partija,a so cel za podob- 21.06.2006 godina. Stopanstvenicite pred- So vnimanie gi islu{avme i na u{te poso-
ruvawe i razvoj na biznisot na kompaniite. lagaat i baraat od idnata Vlada oddano- odveten na~in }e gi implementirame vo
- Vrz osnova na analizite na dosega{nite ~uvawe samo na raspredelenata dobivka, na{ata programa, za koja o~ekuvame po iz-
prezemeni aktivnosti na Vladata vo sog- bez odano~uvawe na reinvestiranata do- borite da stane vladina programa za na-
lasnost so barawata na stopanstvenicite bivka, model {to se primenuva vo R. Esto- rednite ~etiri godini“, izjavi Gruevski.
koi bea dostaveni pred dve godini, kon- nija. Okolu namaluvaweto na vrabotenosta Na sredbata so biznis zaednicata pri-
statiravme deka pove}e od 50% od niv se predlagaat da se namalat pridonesite za sustvuvaa i zamenik pretsedatelot na
zavr{eni ili se vo tek. Predlozite i sta- plati, kako i da se otvorat ekonomski zo- Vladata, odgovoren za ekonomski pra{awa
vot na SSK okolu pra{aweto so imeto i ni za doma{nite investitori. Isto taka, Zoran Stavreski, ministerot za finan-
vlez na Makedonija vo NATO }e gi dostavi- stopanstvenicite diskutiraa za voveduva- sii, Trajko Slavevski, ministerot za
me vo pismena forma do Vladata“, izjavi we na edna zakonska regulativa za reguli- transport i vrski Mile Janakieski i di-
Venko Gligorov, pretsedatel na SSK. rawe na komorskoto rabotewe i javnite rektorot na AD Elektrani na Makedonija,
Na sostanokot be{e napraven pregled ovlastuvawa. Vlatko ^ingoski.

MINATATA NEDELA - DVE JAVNI BERZANSKI AUKCII

Пет трансакции во вредност од 36,7 милиони денари
Na Makedonskata berza na hartii od
vrednost AD Skopje, na 22.04.2008 godina
se odr`a 115 javna berzanska aukcija na
akcii i udeli.
Na javnata berzanska aukcija bea
ponudeni za proda`ba akciite na 40 akci-
onerski dru{tva i udelite vo 15 dru{t-
va so ograni~ena odgovornost, sopstve-
nost na Fondot na penzisko i invalidsko
osiguruvawe na Makedonija.
Na aukcijata bea sklu~eni pet transak-
cii so pla}awe vo gotovo pri {to:
 Se prodade udel od 8,39% vo
vrednosta na Rudproekt DOO Skopje po
cena od 100,00% od po~etnata proda`na
cena na udelot. Vkupnata vrednost na
transakcijata iznesuva 668.500,00 denari.
 Se prodade udel od 8,59% vo
vrednosta na Skopski Saem DOO Skopje
po cena od 100,00% od po~etnata proda`na
cena na udelot. Vkupnata vrednost na
transakcijata iznesuva 31.843.200 denari.
 Se prodade udel od 10,68% vo
vrednosta na Veterinarna stanica
ZDRAVJE Ko~ani po cena od 100,00% od
transakcijata iznesuva 3.800.200 denari.
 Se prodade udel od 6,72% vo
po~etnata proda`na cena na udelot. Vkup- vrednosta na DOO Bitolamak Bitola po
nata vrednost na transakcijata iznesuva cena od 100,00% od po~etnata proda`na
299.815 denari. cena na udelot. Vkupnata vrednost na
 Se prodade udel od 26,20% vo transakcijata iznesuva 103.864,60 denari.
vrednosta na MKC KOZJAK DOO Kumanovo Vkupnata vrednost na prometot ost-
po cena od 100,00% od po~etnata proda`na varen na odr`anite javni berzanski aukcii
cena na udelot. Vkupnata vrednost na iznesuva 36.715.579,60 denari.
ПИОМ ги продаде акциите во друштвото Македонија од
Струмница
Na Makedonskata berza na hartii od vrednost, minatata nedela, odnosno na 23.
april se odr`a 116 javna berzanska aukcija na akcii i udeli.
Na javnata berzanska aukcija bea ponudeni za proda`ba akciite na 40 akcionerski
dru{tva i udelite vo 10 dru{tva so ograni~ena odgovornost, sopstvenost na Fondot na
penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija.
Na aukcijata se sklu~i edna transakcija so pla}awe vo gotovo pri {to se prodadoa
6.750 akcii izdadeni od AD Makedonija-fabrika za proizvodstvo na sanitarna
keramika Strumica, po cena od 3.140,00 denari za edna akcija, {to pretstavuva 12,62%
od osnovnata glavnina na dru{tvoto. Vkupnata vrednost na transkacijata iznesuva
21.195.000,00 denari.
Vkupnata vrednost na prometot ostvaren na odr`anite javni berzanski aukcii
iznesuva 21.195.000,00 denari.
 Data 28.04.2008 broj 20
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
17
NEDELATA JA ODBELE@AA...
VO SKM -GENERALNO SOBRANIE NA GS1 MAKEDONIJA
barkodiraweto na svoite proizvodi i us-
lugi se vklu~eni vo sovremenite svetski
Сертифицираната акредитација tekovi na nacionalno i na me|unarodno ni-
vo. No, u{te pove}e raduva faktot {to GS1
– модел за успешноста и деловната етика на фирмите Makedonija stanuva ~initel za zgolemuva-

S
istemot na sertificirana akredita-
cija pretstavuva nov model za utvr-
duvawe i za promocija na uspe{nosta
i na delovnata etika na firmite-~lenki
na GS1 Makedonija i promocija na uspe{-
nite firmi zaslu`ni za razvojot i za im-
plementacijata na GS1 sistemot vo Repub-
lika Makedonija - re~e pretsedatelot na
GS1 Makedonija, Branko Azeski na ~etvr-
tata sednica na UO i tretata sednica na
Generalnoto sobranie na Makedonskata
asocijacija za numerirawe na artiklite -
GS1 Makedonija. Na ovaa sredba Azeski,
kako del od programskite aktivnosti, gi
promovira{e sistemot na akreditacija,
koj{to e vo svetski ramki unikatna, ori-
ginalna, sopstvena kreacija na GS1 Make-
donija. So sistemot na akreditacija, kako
svoeviden bonitet na ~lenkata, se obez-
beduva popularizirawe i promovirawe na
firmite koi{to redovno gi namiruvaat
obvrskite po osnova na koristewe na GS1
standardite vo svoeto delovno rabotewe.
Azeski oceni deka tempoto na razvoj na
GS1 Makedonija, zgolemeniot asortiman i
kvalitetot na uslugite koi{to se nudat na
makedonskata biznis-zaednica,e zadovo-
litelen. we na konkurentnosta na makedonskata
Preku Proektot GEPIR, site aktivni biznis-zaednica, a naedno se zgolemuva
~lenki na GS1 Makedonija se vklu~eni vo svesta za neophodnosta od primenata na
me|unarodniot elektronski katalog i GS1 standardite vo delovnoto rabotewe -
ovozmo`eno e ostvaruvawe na biznis-kon- podvle~e Branko Azeski.
takti so preku 1.000,000 kompanii od celi- ^lenkite na GS1 Makedonija primenu-
ot svet koi{to gi barkodiraat svoite pro- vaj}i gi GS1 standardite vo svoeto rabo-
izvodi, so istovremena mo`nost i stran- tewe, se steknuvaaat so golem broj bene-
skite kompanii da sklu~at biznis-zdelki ficii podobruvaj}i go svoeto rabotewe,
so makedonskite ~lenki na GS1 Makedoni- zgolemuvaj}i ja svojata profitabilnost,
ja. Zgolemuvaweto na ~lenstvoto vo GS1 konkurentnost i prepoznatlivost na do-
Makedonija e kontinuirano, dostignuvaj}i ma{niot, evropskiot i na svetskiot pazar.
ja brojkata od blizu 1.300 firmi, koi{to so
Средба на стопанствениците со челниците на ВМРО-ДПМНЕ
- Od minatite denovi zapo~navme so intenzivni konsultacii, pregovori i sobirawe
na idei, predlozi za programata i toa od stopanskite komori, od sindikatite,
zdru`enijata na zemjodelcite i od drugi zdru`enija i site dobri idei koi }e nosat pro-
gres i podobruvawe na sostojbata VMRO-DPMNE }e gi primeni vo svojata programa -
potencira Gruevski, na rabotna sredba so UO na Stopanskata komora. Toa spored pre-
mierot bila korisna sredba, so seriozen pristap i deka stopanstvenicite izrazile
zadovolstvo od dosega{nata programa.
Pretsedatelot na Stopanskata komora Branko Azeski izjavi deka vo razgovor so
premierot Gruevski i negoviot ekonomski tim dobile uveruvawe deka ekonomijata }e
bide prioritet vo agendata na vladata dokolku VMRO-DPMNE pobedat na izborite i
deka dobile uveruvawe za zakonsko regulirawe na konsultiraweto na biznis zaedni-
cata pri noseweto na ekonomski akti.

GD GRANIT AD SKOPJE
Награда за раководниот
тим - сопствени акции
GD Granit od Skopje vo minatata godi-
na ostvarilo dobivka od 348.137.827,00
denari. Soglasno odlukata na Sobranieto
na akcioneri, {to se odr`a na 24.04 2008
godina, od vkupnata dobivka, za dividenda
se izdvoeni 67.998.994,00 denari, za na-
graduvawe na menaxerskiot tim i
rakovodniot kadar - 12.166.574, 50
denari, za otkup na sopstveni akcii se
predvideni 50 milioni denari, dodeka
217. 972.303 denari }e se reinvestiraat
vo novi sredstva. Nagradata na menaxer-
skiot i rakovodniot kadar }e se isplati
vo sopstveni akcii {to gi poseduva dru{-
tvoto, po postignatata cena na Makedon-
skata berza za hartii od vrednost, na de-
not na donesuvaweto na odlukata za ras-
predelba na dobivkata. Pritoa, se ovlas-
tuva UО da utvrdi koi lica od menaxer-
skiot i rakovodniot kadar }e bidat nagra-
deni i so kolku akcii, i spisokot da go
dostavi do Centralniot depozitar za ХВ.
Dividendata po edna akcija iznesuva 23
denari. Isplatata na dividendata }e se
izvr{i najdocna do 30.09.2008 godina.
Na Sobranieto na akcioneri be{e do-
nesena odluka za steknuvawe sopstveni
akcii so otkup, spored koja brojotot na ak-
cii {to mo`e da se otkupat od strana na
dru{tvoto, iznesuva 10% od vkupniot broj
akcii izdadeni od dru{tvoto, ili vkupno
307.137 akcii. Otkupot na akciite treba
da se izvr{i po berzanska cena ne poniska
od 600 i ne povisoka od 2.500 denari.
Otkupot }e se izvr{i so sredstvata za taa
namena, soglasno odlukata za raspredelba
na dobivkata. Sobranieto na akcioneri gi
izbra i novite ~lenovi na NО, a gi usvoi i
izmenite vo Statutot na GD Granit AD
Skopje.

VTORNIK, 22 APRIL 2008 KOMERCIJALNO

INVESTICIONA BANKA A.D.
Котација на Континуираната државна обврзница бр.1 во 2008 KUMANOVO

Na sednicata odr`ana na 21.04.2008 godina Odborot na direktori na Makedonskata

Мајлстоун сопственик на
Berza donese odluka za kotacija na Kontinuiranata dr`avna obvrznica br.1 vo 2008. 90,98%
Kontinuiranata dr`avna obvrznica br.1 vo 2008 e so slednite karakteristiki: Komercijalno Investiciona Banka AD
Kumanovo izvestuva deka na 18.04.2008
- Vid na hartijata od vrednost: Kontinuirana dr`avna obvrznica br.1 vo 2008 godi- godina zavr{i sedmata emisija na hartii
na, izdadena vo dematerijalizirana forma, glasi na ime i e neograni~eno prenosliva; od vrednost, proda`ba na sopstveni akcii.
- Izdava~: Republika Makedonija; Privatnata ponuda na, Komisijata za
- Vkupen iznos na emisijata: 300.000 MKD; hartii od vrednost ja odobri na 13.03.2008
- Nominalna vrednost na edna obvrznica: 10.000 MKD; godina na KHV, i objavena vo dnevniot ves-
- Broj na izdadeni obvrznici vo emisijata: 30; nik Dnevnik na den 10.04.2008 godina.
- Datum na izdavawe: 31.03.2008 godina; Od ponudenite 215.000 hartii od
- Kamatna stapka: 6,75% godi{no. Kamatata se presmetuva od 31.03.2008 godina; vrednost, prodadeni se 215.000 obi~ni ak-
- Rok na dostasuvawe na obvrznicite: 31.03.2011 godina; cii (hartii od vrednost), vo vkupen iznos
- Na~in na otplata: Kamatata se isplatuva edna{ godi{no, na 31.03., vo period od tri od 369.800.000 denari, so {to proda`bata
godini. Glavninata pristignuva za isplata po istekot na tri godini od izdavaweto, e 100 procentno realizirana. Nominalna-
odnosno na 31.03.2011 godina; ta vrednost na edna akcija e 1.720,00 de-
- Po~etok na trguvawe so obvrznicite: 23.04.2008 godina, na Oficijalniot pazar na nari.
Makedonskata berza; So novata emisija se zgolemi u~estvo-
- ISIN: MKMINF20G143; to na Milestone Ehf. Iceland i sega iznesuva
- [ifra za trguvawe na Berzata: DO160311. 90,98%.
18 берзНИК broj 20
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 28.04.2008

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA

za period od 21.04. - 24.04.2008 godina

* petok 25.04.2008 - neraboten i netrgovski den

Data 28.04.2008 broj 20
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
19