.

: ---------------------

: . -

: -------------------------

, 2013

Koga se zboruva za maliot mozok toga{ se misli za eden od najva`nite delovi na ~ovekovoto telo. Toa e centralniot motoren organ koj{to slu`i za odr`uvawe na muskulaturata i gi koordinira dvi`ewata. Zatoa negovata uloga e mnogu va`na I mnogu golema.

Ottamu

pri

razgleduvawata

na

ovoj

organ

golemo

mesto

zavzemaat negovite rastrojstva, koi{to mo`at da dovedat do mnogu seriozni posledici. Otklonuvawata od normalata nekoga{ mo`at da bidat mozok. Maliot Maliot mozok mozok, e zaedno na so dve mozo~noto hemisferi steblo koi se se nao|a vo so zadnata ~erepna jama, oddelen so tentorium od golemiot mozok. podelen povrzani sredi{en del - wermis, koj so IV-tata komora e podelen na goren del ili lingula i na dolen del ili nodulus, a koj, pak, na dvete strani prodol`uva vo t. n. flocculi. Inaku, maliot mozok e podelen na tri delovi: - Archicerebellum - Palleocerebellum - Neocerebellum premnogu seriozni, ovaa pa zatoa potrebno na e da se na znaat maliot podrobnostite okolu situacija rastrojstvo

Spored del u~estvuva

longitudinalnata vo

podelba, na

sredi{niot

del na

gi

koordinira stoeweto i odeweto, kako i tonusot. Intermedijarniot koordinacijata ekstremitetite istata strana i posturalniot tonus. Lateralnite delovi na maliot mozok gi koordiniraat ekstremitetite na istata strana i pomagaat vo drugite funkcii na mozokot. Vrskite na oddelnite delovi na maliot mozok - korata na n. dentatus, n. globosus, n. emboliformis, n. fastigli so proksimalnite strukturi na korata na golemiot mozok, od edna strana i so periferijata, od drugata strana, gi obezbeduvaat sistemite na povratnite vrski so korteksot ("davatel na naredbi") i lokomotorniot aparat ("izvr{itel"). Maliot mozok igra uloga vo koordinacijata na dvi`ewata pri {to kontinuirano "kompjuterski" ja presmetuva gre{kata pome|u "namerata" I izvr{uvaweto na dvi`ewata, pri {to ispra}a korektivni signali po principot na servomehanizmi.

[to se odnesuva do funciite na maliot mozok tie mo`e da se razgleduvaat kako znaci na o{tetuvawe: - na sredi{nite strukturi - na lateralnite zoni Znaci na bolesti na sredi{nite strukturi O{tetuvawata na ovie strukturi predizvikuvaat naru{uvawe na stoeweto (astasia) i odeweto (abasia) kako i pozitiven znak na Romberg, koj pri otvoreni i zatvoreni o~i e ednakov, odnosno ne se korigira so otvorawe na o~ite, kako pri naru{uvaweto na dlabokiot senzibilitet. Ovde ataksijata e trunkalna i odeweto e na {iroka osnova so tendencija za pa|awe kon napred ili nazad, nozete obi~no se krevaat pove}e otkolku {to e potrebno (kako kaj alkoholizirani refleksi i lica). o{teten Pri o{tetuvaweto {to na ne od zadnite e snopovi, pri ataksijata se potencira so zatvoreni o~i, ima ugasnati tetivni senzibilitet, koja e slu~aj cerebelarnata ataksija, rezultat nekoordiniranoto

dejstvo na muskulnite grupi, nare~eno asunergia. nqstagmus, koj se predizvikuva nenadejno pri vertikalen na pogled mo`e da e bide ~esta rezultat pojava na pri lezija na maliot mozok i na mozo~noto steblo. Nistagmus, so dvi`ewe bulbusot nadolu ArnoldChiari- eva malformacija. Nistagmus pri pogled na strana vo krajni polo`bi se zabele`uva koga se o{teteni sredi{nite delovi na maliot mozok, pri hroni~na intoksikacija so alkohol ili so barbiturati, koga i se o{teteni ovie delovi. Znaci na bolesti na lateralnite zoni - hipotonija - dizartija - disgrafija - dismetrija

- disdijadohokinezis - disritmokinezis - ataksija - tremor - proba na pomestuvawe- o~ni naru{uvawa - asinergija Od site podatoci okolu rastrojstvata na maliot mozok se doa|a do zaklu~ok deka kako posledici na razli~no dejstvie se javuvaat pove}e vidovi na rastrojstvo, odnosno naru{uvawe na normalnite dvi`ewa kaj ~ovekot. Pritoa mo`e da dojde do: - o{tetuvawe na muskulite i namalena sposobnost - naru{ena koordinacija na dvi`ewa - nesposobnost za odr`uvawe na pravolinisko dvi`ewe - naru{uvawe na ritamot - problemi so muskulot za govor nema sorabotka ova me|u site da muskuli kako teloto zaostanuva na zad nozete itn. Seto mo`e bide posledica nekolku predizvikuva~i na rastrojstvo na maliot mozok. Pred s predizvikuva~i mo`at da bidat odredeni virusi, prirodni, no i ~ove~ki faktori.

KORISTENA LITERATURA

1. Ante M. Popovski - "Klini~ka nevrologija specijalen del", NIP "Studentski zbor", Skopje 1997 2. Ante M. Popovski "Praktikum po nevrologija", NIP "Studentski zbor", Skopje 1995 3. Vladimir E. Trajkovski - "Medicinski osnovi na invalidnost I" (skripta za vnatre{na upotreba), Skopje 2005 4. Borivoje M. Radoj~i} " Klini~ka neurologija" IX prestampano

izdanje, Medicinska knjiga, Beograd Zagreb 1985