Statistika za biznis

Strana 193 zada~a 5.8 Se pretpostavuva deka vremeto na ~ekawe,x, za lift vo edna zgrada ima uniformen raspored pome|u 0 i 6 minuti. a) Napi{ete ja formulata za verojatnostite za x b) Nacrtajte go grafikot na funkcijata c) Presmetaj P(2x4) d) Presmetaj P(3x6) e) Presmetaj P({0x2} ili {5x6}) Strana 193 zada~a 5.9 Vrz osnova na zada~ata 5.8: a) Presmetaj go prosekot , varijansata i standardnata devijacija b) Presmetaj ja verojatnosta deka vremeto na ~ekawe }e se nao|a od prosekot .

Strana 193 zada~a 5.11 Se pretpostavuva deka vremeto na letawe na eden avion pome|u dva grada iznesuva 2 ~asa i 10 minuti. Praksata poka`ala deka to~noto vreme na letawe pome|u dva grada, x, ima uniformen raspored pome|u 2~asa i 2~asa i 20minuti. Vremenskata edinica e 1 minuta. a) Napi{i ja formulata za verojatnostite za x b) Nacrtaj go grafikot na funkcijata c) Presmetaj P(125x135) d) Presmetaj ja verojatnosta deka slu~ajno izbraniot let pome|u dva grada }e zadocni najmalku 5 minuti.

Strana 209 zada~a 5.26 Se pretpostavuva deka slu~ajnata promenliva x ima normalen raspored so prosek i standardna devijacija . Presmetaj gi slednive verojatnosti: a) P(1000x1200) b) P(x c) P(x d) P(857x1183) e) P(x700) f) P(812x913) g) P(x h) P(1050x1250) Strana 209 zada~a 5.29 Nedelnata pobaruva~ka na edna prodavnica za hrana za doru~ek ima normalen raspored so prosek 800 par~iwa i standardna devijacija 75 par~iwa. a) Kolku e verojatnosta deka nedelnata pobaruva~ka e: 1. 959 par~iwa ili pomalku 2. Pove}e od 1004 par~iwa 3. Pomalku od 650 par~iwa ili pove}e od 950 par~iwa b) Prodavnicata vr{i nabavka od dobavuva~ot nedelno. Kolku par~iwa prodavnicata treba da nara~a nedelno za da ima samo 2.5% {ansi za kusok na neophodnite par~iwa vo tekot na nedelata?

Strana 210 zada~a 5.31

United motors izjavuva deka eden od nivnite avtomobili, Starbird 300, ima kilometra`a na gradsko vozewe koja ima normalen raspored so prosek 30 mpg i standardna devijacija 1mpg. So x se ozna~uva kilometra`ata na gradskoto vozewe od slu~ajno izbran Starbird 300. a) Pretpostavuvame deka United motors se vo pravo, presmetaj P(x27) b) Dokolku vie slu~ajno izberete Starbird 300 i va{ata kola potro{i 27 mpg za gradsko vozewe, {to vie mislite za izjavata na United motors. Objasni.

Strana 215 zada~a 5.45 Se pretpostavuva deka promenlivata x ima binomen raspored so n=200 i p=0.4. a) Poka`i deka binomniot raspored mo`e aproksimira so normalen raspored id a presmetaat vrednostite za x. b) Koristete aprokcimacija so normalen raspored binomniot raspored i presmetaj te verojatnostite: 1. P(x=80) 2. P(x95) 3. P(x 4. P(x 5. P(x da se za gi

Strana 215 zada~a 5.47 Edna marketing zdobivawe potro{uva~i eden nov proizvod. Na izjavuva (deklarira) agencija pravi kampawa za vo edna amerikanska dr`ava za krajot na kampawata agencijata deka 20%od potro{uva~ite vo

amerikanskata dr`ava se zapoznati so noviot proizvod. Distributerot na toj proizvod izvr{il anketa na 1000 potro{uva~i vo amerikanskata dr`ava i otkril deka 150 od niv bile zapoznati so proizvodot. a) Pretpostavuvaj}i deka deklaracijata na agencijata e to~na: 1. Doka`ete deka mo`e da se koristi aproksimacija so normalen raspored na binomniot raspored. 2. Presmetajte go prosekot i standardnata devijacija koristej}i aproksimacija so normalen raspored. 3. Da se presmeta verojatnosta deka 150 ili pomalku potro{uva~i od slu~aen primerok od 1000 potro{uva~i }e bidat zapoznati so proizvodot. b) Dali distributerot treba da veruva na marketing agencijata? Objasni.

Strana 215 zada~a 5.49 Izvr{ena e anketa na 250 potro{uva~i za da se otkrie kolku od niv ne bi kupuvale povtorno vo edna prodavnica dokolku se koristi alarm postaven na proizvodite, a pri kupuvaweto vrabotenite zaboravaat da go deaktiviraat alarmot so {to doa|a do nezgodna situacija za potro{uva~ite t.n la`na kra`ba. Od anketiranite 250 potro{uva~i, 40 ka`ale deka dokolku to aim se slu~i nim nikoga{ povtorno ne bi kupuvale vo taa prodavnica. Kompanijata izjavila deka ne pove}e od 5 % od site potro{uva~i }e ka`at deka nikoga{ povtorno nema da kupuvaat vo prodavnicata vo koja }e bidat fateni vo la`na kra`ba. a) Pretpostavuvaj}i deka izjavata na kompanijata e to~na, koristete normalna aproksimacija na binomniot raspored za da se presmeta

verojatnosta deka najmalku 40 od 250 slu~ajno izbrani potro{uva~i }e izjavat deka nema da kupuvaat povtorno vo taa prodavnica. b) Dali veruvate na izjavata na kompanijata baziraj}i se na odgovorot vo delot pod a) ? Objasnete.

Strana 217 zada~a 5.54 Se pretpostavuva deka x eslu~ajna promenliva koja ima eksponencijalen raspored so =2. a) Napi{ete ja formulata za eksponencijalen raspored na verojatnosta za slu~ajnata promenliva x. Koi se mo`nite vrednosti za promenlivata x? b) Nacrtajte ja krivata na verojatnosta. c) Presmetaj P(x1) d) Presmetaj P(0.25x1) e) Presmetaj P(x f) Presmetaj go prosekot, varijansata i standardnata devijacija za eksponencijalniot raspored na promenlivata x. g) Presmetaj ja verojatnosta deka x }e se nao|a vo intervalot .

Strana 218 zada~a 5.57 Dol`inata na telefonskiot povik za telemarketing, x, ima eksponencijalen raspored so prosek od 1,5 minuti. a) Napi{i ja formulata za eksponencijalnata verojatnost na x b) Nacrtaj ja krivata na verojatnosta

c) Presmetaj ja verojatnosta deka slu~ajno izbran povik }e bide: 1. Ne pove}e od 3 minuti 2. Pome|u 1 i 2 minuti 3. Pove}e od 4 minuti 4. Pomalku od 30 sekundi

dol`inata

na

Strana 218 zada~a 5.59 Se pretpostavuva deka brojot na nesre}i koi se slu~uvaat vo eden industriski pogon ima Puasonov raspored so prosek od 1 nesre}a za 1 mesec. So x go ozna~uvame vremeto ( vo meseci) pome|u nesre}ite koi se slu~uvaat edna po druga. a) Presmetaj ja verojatnosta deka vremeto pome|u edna po druga nesre}a e: 1. Pove}e od 2 meseci 2. Pome|u 1 i 2 meseci 3. Pomalku od 1 nedela (1/4 od mesecot) b) Se pretpostavuva deka nesre}ata se slu~uva posle pomalku od edna nedela po poslednata nesre}a vo pogonot. Dali vie ovoj nastan }e go smetate dovolno nevoobi~aen za da ovlastite specijalna istraga? Objasni.

Strana 263 zada~a 7.9 Vo edna statija vo eden magazine za menaxment, Moris, Avila i Alen gi analizirale inovaciite na firmite za da go otkrijat brojot na novi proizvodi vovedeni od strana na firmite. Pretpostaven e slu~aen primerok od 100 Kaliforniski firm ii sekoja firma ima dadeno izve{taj za brojot na novi proizvodi {to gi ima vovedno vo tekot na minatata godina. Sredinata na primerokot e 5.68 i standardnata devijacija na primerokot e 8.70.

a) Presmetaj interval na doverba od 98% za prosekot na celata populacija b) Baziraj}i se na intervalot na doverba pronajdi ja najmalata vrednost na prosekot na novi proizvodi. Objasni.

Strana 263 zada~a 7.11 Vo edna statija vo Accounting and Business Reasearch, Karslav i Kaplan gi istra`uvaat faktorite koi imaat vlijanie vrz audit delay za firmi vo Nov Zeland. Audit delay se definira kako vremetraewe (vo denovi) od krajot na finansiskata godina na kompanijata do denot koga izve{taite ( Finansiskite) se dostapni za populacijata (javnosta). Otkrieno e deka ova pojava ima vlijanie vrz marketing reakcijata na finansiskite izve{tai. Toa e taka bidej}i izve{taite koi se dostapni podocna naj~esto se povrzani so pomali zarabotki, dodeka pak onie koi se dostapni porano naj~esto se vrzuvani za poviski zarabotki. Karslav i Kaplan ja istra`uvale ova pojava za dva vida na kompanii: 1. Kontrolirani od sopstvenikot 2. Kontrolirani od menaxmentot. Karslav i Kaplan otkrile deka vidot na kontrola ima vlijanie vrz audit delay. a) Pretpostaven e slu~aen primerok od 100 javni kompanii kontrolirani od sopstvenikot vo Nov Zeland, so prosek 82.6 dena i standardna devijacija 32.83 dena. Presmetaj interval na doverba od 95 % za prosekot na populacijata za site javni kompanii kontrolirani od sopstvenikot vo Nov Zeland. b) Pretpostaven e slu~aen primerok od 100 javni kompanii kontrolirani od menaxmentot vo Nov

Zeland, so prosek 93 dena i standardna devijacija 37.18 dena. Presmetaj interval na doverba od 95 % za prosekot na populacijata za site javni kompanii kontrolirani od menaxmentot vo Nov Zeland. c) Upotrebi gi intervalite na doverba presmetani vo delovite a i b za da se sporedi prosekot na javnite kompanii kontrolirani od sopstvenikot nasproti javnite kompanii kontrolirani od menaxmentot. Kako }e gi sporedi{ prosecite? Objasni.