RUSKI KLASICIZEM

(17301760)
1. PRVO RAZDOBJE
- zelo bogat in razlien
- najpom. avtor Radiev, ker presega normo klasicizma
- v ospredju zanimanja splono, abstraktno
- razsvetlj. miselnost se naslanja na Voltaira, Diderota, Rousseauja
- razreevanje konflikta svoboda - utesnjenost
- konflikt narava kultura -> narava dobiva lastnosti lovekega,
antropomorfizirana; prikazuje obutje pesnika, ustvarjalca -> romantizem
(zlati vek v ruski lit.)
- plemstvo oblast nad tlaani in vedno ve pravic
- Akademija znanosti l. 1755 zaela izdajati prvo rusko poljudnoznanstveno
in leposlovno revijo (isto tudi moskovska univerza)
- po zaslugi ruskega znanstvenika Lomonosova ruina uvedena kot uni
jezik
- duhovina e sredi 18. stol. izgubila vpliv na vzgojo posvetne inteligence
- l. 1741 zavladala Petrova hi Elizabeta; nemki vpliv zael umikati
francoskemu
- franc. In ruski klasicizem marsikaj skupnega (obudovanje franc.
klasicistine knji.)
- ruski klasicizem = prosvetljen, domoljuben, dravotvoren; za zmago omike
in razuma; boril zoper cerkveno ideologijo in mranjatvo
- slavljenje vrlin -> cveti oda, tragedija, epopeja; smeenje pregreh -> cveti
komedija, satira
- tudi umetnina mora biti razumna, ustrezna loginemu miljenju
- klasicistini pisatelj ne opisuje ivih ljudi, ampak znaaje, maske,
predstavnike vrlin ali pregreh; narava = abstraktna, urejena, predvidljiva
- vije zvrsti (epopeja, oda, tragedija) -> vzviene snovi, junaki iz vijih
slojev; nije zvrsti (komedija) -> vsakdanji pojavi, junaki iz nijih slojev
- poezija najpomembneja v kulturi klasicizma
- poezija grobov in noi -> udno, nenavadno, mistino, fantastino;
ustvarjanje posebnih obutij
- ANTIOH KANTEMIR -> prvi ruski posvetni pesnik, utemeljitelj ruske
drubene satire (naslanjal na antine in franc. vzore)
- VASILIJ TREDIAKOVSKI -> predvsem prevajalec; njegove pesmi (prva ruska
zbirka lirike) izle kot priloga prevodu romana Potovanje na otok ljubezni;
nenadarjen pesnik
- MIHAIL VASILJEVI LOMONOSOV
* prvi resnini ruski pesnik
* domoljub, pomemben znanstvenik, lit. teoretik in pesnik sveanih pindarskih
od; pesnik in mislec irokega obzorja, brezoseben
* poloil temelje dananji ruski metriki
* pom. dela: Retorika, Misli o koristnosti cerkvenih knjig (1757) in prva ruska
znanstvena slovnica (1755); pisal tudi filozofske ode slikovite podobe narave
* uvedel silabotonini verzni sistem (za kar si prizadeval e Trediakovski)
* loil tri stile:
visoki stil -> povelievanje, opevanje dogodkov, pomembnih za
kulturo in dravo; opevanje carja kot boga (car zdruil cerkveno in
posvetno oblast); vedno poezija; anri/vrste:
-> oda/hvalnica (bogu carju) -> zametki beletristike
(leposlovja)

-> ep/epopeja -> o nekem za dravo pomembnem, zgodov.

dogodku (nujno v umetnem, cerkvenem jeziku starocerkveni
slovanini)
-> tragedija -> najviji anr; visoka tema, pom. figura je zvalnik; prvi
ruski traged: Sumarokov
srednji stil -> enakomeren in ponavljajo ritem, poezija srednjega stila:
banalne teme; srednjega sloja v Rusiji ni; anri: elegije, satire, poslanice,
eklogi, deloma tragedije, znanstvena proza
nizki stil -> vsakdanje teme, vezane lahko tudi na emocije; umetna pesem,
ki se zgleduje po ljudski pesmi (folklori) staroruski jezik -> znail.
ljudskega slovstva; anri: komedije, basni, pesmi za petje, prozaini opisi
navadnih zadev
- vsa mesenost, poltenost (prikazi prehranjevanja, izloanja, seksualnosti)
nesprejemljiva v visoki lit. oz umetnosti -> vnos tega v lit. pomeni degradacijo
visokega stila; lahko pa v ljudski lit.
- ALEKSANDER PETROVI SUMAROKOV
* pisal za plemstvo kot vodilni sloj v dravi
* ravnatelj prvega ruskega poklicnega gledalia
* njegov namen: vzgajati gledalce (prosvetljeni razum vedno zmaga poveliane
vrline in biane pregrehe); upiral despotizmu; pisec tragedij po franc. vzorih (enotnost
kraja, asa in dejanja); pisal komedije z vzgojnim namenom, satire, basni, komorno
poezijo veliko ljub. pesmi
* predhodnik ruskega rokokoja in sentimentalizma
- tiskana lit. te dobe namenjena ozkemu krogu bralcev
2. ZADNJA TRETJINA 18. STOL. VISOKI (RAZSVETLJENSKI) KLASICIZEM
- razvoj junakih poem -> predvsem v verzni obliki; ima zgodbo (oda je nima, oda le
slavi); pomeni odstop od epa toliko, kolikor govori o vsakdanjih dogodkih (ep
govori o preteklih dogodkih); poema je tudi vmesni anr (med poezijo in prozo)
- raznoinci -> neplemiki intelektualci, zaetniki demokratine kulture v ruskem
imperiju
- RADIEV -> delo Popotovanje iz Peterburga v Moskvo (patetini stil)
- NOVIKOV -> prozno delo Popotovanje v xxx (katerikoli ruski kraj) -> potopis =
prehod od klasicistinih k sentimentalistinim formam; ugotavlja, da ljudje niso
enaki (eprav carica trdi drugae)
- kmeki upori upori Gubaova (brezpravni kmetje); 1861 -> odprava tlaanstva
- zasebno postaja javno:
potopis
dnevnik -> blizu potopisu, a namenjen lastni, zasebni rabi, ne za javnost
pismo -> kategorija zasebnega; roman v pismih/epistolarni roman
- familiarizacija = podomaevanje
- oda neha biti aktualna, zato doivi razvoj
- galomanija -> velika pomembnost francoine v ruski lit. (kdor znal franc. =
kultiviran)
2.1. Satirina lit.
- CARICA KATARINA VELIKA -> zaela izdajati prvo rusko satirino revijo Vsega po
malem; povezala nemko in rusko lit.; prepovedala publicistine spise ->
kontrolirano razsvetljenstvo (drava oblast narekuje, kako in kaj pisati -> to ni
pravo avtorstvo)
- NIKOLAJ IVANOVI NOVIKOV
* eden vodilnih ruskih razsvetljencev, eden najpom. polit. mislecev tiste dobe
* delo Popotovanje v xxx -> odgovor na cariine satire, v katerih podloni kmetje ivijo
idilino ivljenje
* zagovarjal drub. satiro (carica zabavno)
* prostozidar; ustanovil asopis Moskovske novice
* carica ga dala zapreti zaradi njegovih nevarnih drub. satir in dejavnosti

IVAN ANDREJEVI KRILOV -> nadaljeval drub. satiro Novikova; pozneje najveji
ruski basnopisec
2.2. Dramatika
- DENIS IVANOVI FONVIZIN -> satirik in komediograf (zaetnik nizkega anra, anra
komedije) visoka komedija (namen uiti ni vzgajati); komediji Brigadir in
Miljenek -> znotraj nizkega tema visokega; socialna/drub. komedija -> velik vpliv
na komedijo nasploh, v osnovi satira na napake tedanjega konkretnega sveta
- KNJANIN -> zgodov. tragedije
2.3. Poezija
- MIHAIL HERASKOV -> predhodnik sentimentalizma v liriki; epopeja/junaka poema
Rosiada (as Ivana Groznega 16. stol.) -> govori o neem vsakdanjem, zato ni ep
- lit. se zaela umikati iz drube v lovekov notranji svet
- predhodnica sentimentalizma = lahka, salonska lirika aristokratskih krogov, ruski
rokoko
- IPOLIT FJODOROVI BOGDANOVI -> zastopnik te dvorne lirike
- GAVRILO ROMANOVI DERAVIN
* v njegovi poeziji zdrueni tradicija Lomonosovih sveanih heroinih od in tradicija
intimne lirike Sumarokova
* opeval carsko/vladarsko oblast, pisal predvsem v visokem stilu ode; v svoji prvi odi
obravnaval vzvieno snov v ritmu lahkotne poezije
* oda Felica (=srenica) -> meanica ode in satire
* stvaren, natanen in slikovit, nikoli brezoseben pesnik
* spoznanje minljivosti sveta; vodilo uivaj ivljenje (utna anakreontska in ljub.
lirika)
* pogosto disharmonina, okorna poezija z verzom in jezikom ravnal skrajno
svobodno
* elementi karnevalizacije narobe sveta -> vnos nizkega v visoko lit.
* Belinski: Deravin = zaetnik realizma
2.4. Pripovedna proza 18. stol.
- brez prave veljave v dobi klasicizma, razen politino-moralistini romani
(Heraskov)
- veliko prizorov iz vsakdanjega ivljenja; drub. problemi se prieli umikati pred
problemi lov. osebnega ivljenja; prozna dela zaela pripovedovati o prigodah
obiajnih ljudi, predvsem nijih slojev; fabula postane atraktivna, namenjena
ugajanju; M. ulkov: Lepa kuharica -> prvi poizkus ruskega romana iz vsakdanjega
ivljenja
- FJODOR EMIN -> prvi ruski romanopisec; pojav ljub. fabule znotraj konkretizirane
proze -> ljubezensko pustolovski romani (pisemski/epistolarni roman)
- herojsko-komine poeme = t.i. vmesni anr, ki vodi v romantizem; klasicizmu, ki
poudarja racijo razum, sledi romantizem, ki poudarja emocijo ustva -> premik
iz racionalnega v emocionalno (ki se v zgodovini stalno izmenjujeta)
SENTIMENTALIZEM

estetski odziv, reakcija na klasicizem

v ospredju zanimanja posebno, individualno, neponovljivo
najprej se uveljavil v dramatiki in intimni liriki
prevladujoi anri: satira, parodija, komedija; novi anri: dnevniki, pisma, potopis
-> osebno videnje, videnje posameznika; nova tema = ljubezen, nov junak, nov
jezik = jezik srca
vpliv angl. osianizma (poezija grobov in noi) -> Lawrence Stern; J. J. Rousseau
(Nova Heloiza), Goethe (Trpljenje mladega Wertherja)
sentimentalizem = izraz krize fevdalizma, demokratizacija v kulturi, vrednost
individualnega, lepota due, notranjost, vsi ljudje so enaki, idealizacija moralnih
kvalitet in demokratinosti; ustva povprenega loveka, lit. srednjih in nizkih
slojev; ideja o enakosti ljudi se razvije v dveh smereh:
- umetnik predstavlja svet taken, kot je (Radiev);

- umetnik prikazuje, kaken bi lahko bil ta svet -> odmik od realnosti v

moralno-filozofsko sfero (Karamzin)
- smeri sentimentalizma: obutljivi s. (psihol. Predstavitev Karamzin);
didaktini/pouni s.; socialni s. (Radiev)
- v ospredju ne ve mesto, ampak narava, vako
- lepota, mo in vrednost lov. individuuma nastajajo v sferi obutij (religija srca)
- ALEKSANDER NIKOLAJEVI RADIEV
* zaetnik revolucionarnega gibanja ruskega plemstva
* oda Svoboda
* Popotovanje iz Peterburga v Moskvo -> dvojnost: povzdignjen, patetien visoki stil in
ustvenost
* pisal predvsem o svobodi in nasilju -> socialni sentimentalizem
- NIKOLAJ MIHAJLOVI KARAMZIN
* najpom. ruski sentimentalist
* izdajal Moskovsko revijo
* pisal tudi o naravi in svojem notranjem svetu, o vsakdanjem ivljenju ljudi, kulturi,
umetnosti, politinih temah, ne le o svobodi in nasilju
* predvsem posredovanje vtisov, ustev, razmiljanj; prvi avtor, ki prikazal svoj
notranji svet prva ruska subjektivna lit.;
* potopis Pisma ruskega popotnika -> o razvitosti Z Evrope, v kateri vidi svetel zgled,
navduenje nad zahodnimi pridobitvami; objavil v asopisu Vestnik Evrope; postal
eden najpopularnejih piscev na prehodu v 19. stol.
* povest Uboga Liza -> tipino delo ruskega sentimentalizma, kritika plemstva (odmik
od
plemike lit.); uporabljenih mnogo novih, sveih izrazov (danes klieji),
ponavljanja habitualnost -> v tistem asu pomenilo e veja, intenzivneja ustva
(danes smeno)
* programska pesem Poezija
* 18 knjig o zgodovini ruske drave -> subjektivni prikaz (sentimentalist); gre za lit.
zgodovino, opisani izbrani, doloeni liki in dogodki (a realni) -> s tem avtor predvsem
izraal svoj sentimentalistini vzgib; napisana v obliki pisem
* nova, sentimentalna forma: kultura/religija srca -> o obutjih treba imve govoriti
-> besede iz afektivno-emocionalnega podroja, ponavadi v superlativnih oblikah
* sentimental. stil se tvori s ponavljanjem istega, z akumulacijskimi metodami
(kopienje), izrazito kliejske oblike
* Karamzin velja za reformatorja ruskega jezika (veliko novih besed, besednih zvez,
sintagem, izbrusil verz in pesniki jezik), poruil Lomonosovo formo o treh stilih
* ukinitev leksike klasicizma, usmerjene k dravi in vladnemu sistemu, izpuanje
starocerkvenih slovanizmov; pogovorni jezik, ruina, zavzemal za enoten jezik
* njegova poezija bolj plitva
* nastal stil karamzinizem, ki se kmalu zael izrpavati zaradi nenehnih ponavljanj;
tudi sentimentalizem se kmalu izrpal zaradi svoje abstraktnosti
* Karamzin pripravil tla za razmah ruske poezije in proze 19. stol.; vplival na Pukina
ROMANTIZEM / ROMANTIKA; 1. TRETJINA 19. STOL.

1773-75 -> intenzivni kmeki upori, vsi krvavo zadueni; na osnovi tega nastali
dve pom. ideologiji predvsem literatov:
konservativna skupina slavjanofili -> vse zlo izvira iz neznanja, oivljanje
razsvetlj. idej, krivda za zaostalost Rusije = v evropeizaciji Rusije, zemlja bi
morala biti kolektivna; kritika centralistine oblasti (car = bog, vodja, ki
razmilja namesto ljudi)
liberalna skupina zahodnjaki -> vse zlo izvira iz neznanja tega pa ljudje ne
morejo dobiti, ker ni enakopravnosti poziv k osvoboditvi ljudi, k odpravi
tlaanstva; ta skupina obstajala med 1790 in 1840, nato se razdelila na
liberalno in demokratsko smer
napad Napoleona na Rusijo; l. 1805 -> prva pom. bitka rusi poraeni; l. 1812 ->
Rusi zmagali

ruska knji. 1. pol. 19. stol.:

1800-1825 -> sentimentalizem in romantika
1825 za. 40. let -> oblikov. realizma (Pukin, Gogolj, Lermontov)
za. 40. sred. 50. let -> zmaga naturalne ole in razmah kriti. realizma
- konservativni lani lit. drube Beseda in karamzinisti drutvo Arzamas ->
napredni, v imenu dobrega okusa napadali klasicizem
- stik med Rusi in Francozi -> neposreden prenos idej franc. revolucije, preprianje,
da Francozi ivijo bolje
- misticizem -> navduenje za vse skrivnostno, nadnaravno, nadutno; dekabrizem
-> zelo izobraeni lani, odpor zoper despotizem in nesvobodo, zahtevanje reform
- l. 1816 nastala zveza Blagodati -> iz nje nastali dve drutvi (ok. 1822):
Severno drutvo (sede v Peterburgu) -> za parlamentarno monarhijo
Juno drutvo (sede v Kijevu oz. Tulinu) -> bolj radikalno; poruiti
obstojei drub. red z dravnim udarom (dec. 1825); plemii se uprli carski
gardi, a popolnoma poraeni, ker niso pritegnili irih mnoic -> dekabristi
skupno obema: osvoboditev kmetov, enakost vseh pred zakonom,
uvedba politi. Svoboin (tudi svoboda tiska)
- Rousseau: vsak lovek v osnovi dober, civilizacija, kultura ga pokvarila
- romantik = upornik (nesvoboden v svetu, ta mu prepriuje udejanjiti svoja ustva)
- v podobah narave -> poutje/obutje pesnika/pisatelja
- znotraj emocionalnega se pojavlja racionalno
- osrednja tema svoboda; tudi enakopravnost, borbenost
- pesnitvo kot ustvarjanje posebno vlogo -> posveeno delo (od Boga); tudi nain
boja za doseganje enakopravnosti in svobode
- mone pomiritve due za pesnika:
zatekanje v naravo (antropomorfizirana narava)
zatekanje v sanje (nastaja paralelni svet, v katerem se razrei
konflikt)
onostranstvo (ele po smrti resninost in pravinost)
pomirjenje s stvarnostjo (konflikt obstaja, ne moremo ga presei,
zato moramo sprejeti resninost takno, kakrna je)
- pom. motiv, ki preraa v temo = ljubezen (ljub. irokih razsenosti; do loveka
nasploh, do naroda, do domovine; kot najbolj ista, neokrnjena oblika dobrote
loveka); najpogosteje se udejanja v obliki nagovorov konkretni osebi ali domovini;
je konfliktna -> pesnik vedno ostaja nerazumljen, zavrnjen s strani ljublj. osebe)
- rom. ustvarjalec ivi za odmaknjene ideale, ivi v realnosti konflikta, ki si ga
prizadeva presei je aktiven
- temelje predstavlja nemka lit. (vpliv Schlegla in drugih) splet nemko-ruskih
kulturnih odnosov
- najpom. rom. anr = balada -> lirska intonacija, lirska perspektiva
- svet v poeziji: pogosto fantastine, ljudske teme, folklora, eksotika, lahko tudi
izmiljen svet
- KONSTANTIN NIKOLAJEVI BATJUKOV -> najprej lahkotna, anakreontska lirika,
nato teje pesmi o vojni, nesreni ljubezni, razoaranju, smrti
- VASILIJ ANDREJEVI UKOVSKI
* med sentimentalizmom in romantiko (sentimentalni romantik)
* prvi ruski romantik
* posrednik nemke lit. (presajal jo na ruska tla, ustvarjal prepeve) -> prepesnil
Burgerjevo Lenoro: Ljudmila (veliko pesnike svobode) -> s tem zaoral ledino v smer
romantizma
* za. 20. let -> balada Svetlana (na motiv Lenore) -> dogajanje v Rusiji, povezana s
folkloro (ta zelo pom. v romantizmu), splet lirskega in epskega
* balado vpeljal v rusko knji. pod vplivom ang. in nem. pesnikov
* lirine tobe nad usojenim hrepenenjem, hrep. po lepem, pravlji. svetu; le
preteklost je realna; pasivnost
* rom. oda Pevec v taboru ruskih vojakov

* naravo povezal s lov. notr. ivljenjem -> Morje, Veer, Luna

* ne velik, izviren pesnik, a mojster verza, melodije in v rusko poezijo vnesel iskreno
izpoved intimnih ustev; lan Arzamasa
* pri ukovskem tri rom. teme:
ljubezen -> neuresniena, razen v sanjah
narava -> daje harmonino obutje, pomiritev
tema o boljem, lepem svetu -> ta je na oni strani, po smrti, v nekem
fantastinem, eksotinem svetu
tudi domovinska tema -> tedanja napoleonovska osvajanja (navduene pesmi
z veliko starocerkvenih slovanizmov)
- KRILOV BASNOPISEC -> lan Besede; ljudskost basni, zdrav humor, ostra ironija;
prvi pravi ruski realist
- K. F. RILEJEV in A. A. BESTUEV -> zbornik Zvezda severnica (1823-25) -> najpom.
tedanji pisatelji; l 1818 zaela izhajati Karamzinova Zgodov. ruske drave; Byron
kot pesnik upora vplival na Pukina in dekabriste
- lit. dekabristov -> ljubezen do svobode in domovine, kult heroizma, poz. junak =
borec za svobodo, ustvena lit.; osnovni potezi ruske poezije ok. L. 1825:
svobodoljubje in romantika
- pesniki sodobniki Pukina:
DENIS DAVIDOV
PETER VJAZEMSKI
ALEKSANDER BESTUEV
VLADIMIR ODOJEVSKI
DIMITRIJ VENEVITINOV
JEVGENIJ BARATYNSKI
- pisatelji dekabristi:
KONDRATIJ FJODOROVI RILEJEV -> najpom. pesnik dekabrist
VILGELM KJUHELBEKER
ALEKSANDER ODOJEVSKI
- ALEKSANDER SERGEJEVI GRIBOJEDOV
* diplomat na Vzhodu, v Gruziji in v Perziji; car ga imenoval za ruskega
veleposlanika v Perziji, kjer tudi umrl
* visoka komedija Gorje pametnemu -> v verzih, tri enotnosti; komedija nravi in
komedija intrige; nastopajo ivi ljudje, ne shem. karakterji; drub. spor enako
moan kot ljubez.; delo naenja vse bistvene probleme tistega asa; acki se bori
za dekabristine moralne vrednote (svobodna misel in lov. dostojanstvo);
komedija s toni tragedije; ljubez. in svetovnonazorska drama rom. upornika
* to delo je polit. dejanje, avtor vanj vloil ves svoj protest; z njim ruska knji.
dosegla zrelost; zaetnik moderne ruske dramatike
* Gogolj: Gribojedov = zaetnik prave ruske knji.
ALEKSANDER SERGEJEVI PUKIN
- rojen l. 1799 v razsvetljeni, a e obuboani plemiki druini
- l. 1811 vpisan na licej, ki nudil iroko, enciklopedino znanje
- somiljenik in glasnik dekabrizma
- LICEJSKO OBDOBJE (1811-17)
* prvi lit. poskusi, prva pesem: Prijatelju pesniku (1815) -> e opazna izvirnost
* kopiral klasicistine vzorce in karamzinizem pisal elegije, anakreontiko
(pesmi prigodnice), epigrame, posploene klasic. ode
* v ospredje prihaja emocionalno (pred racional.)
* nato prehaja h konkretnejim podobam in politinim temam, ideja svobode za
vse, enakopravnost
- POLICEJSKO OBDOBJE (1817-20)
* zael objavljati politino angairane pesmi
* ciklus politinih pesmi -> oda Svoboda, poslanica aadajevu, polit. epigrami,
pesem Vas -> primerja svoje, lov. obutje, z naravo; opevanje narave in njenega

sveta (vas) odiozno, v formi ode, antiteza: kritika plemstva in drub. reda;
izrazito rom. strukturirana, prebudna pesem (poziva k odpravi tlaanstva) zaradi
nje Pukin priel v nemilost pri carju -> l. 1820 ga pregnal na Kavkaz, v Besarabijo
(jug)
* pisal tudi intimistino liriko
* poema Ruslan in Ljudmila (1817/18) -> tipino hibriden anr (preplet
razlinih anrov), e nastopa pripovedovalec sam avtor, ki ironino vrednoti
dogajanje, tvori razline vidike, ki se kaejo v organiziranosti jezika; nek problem
predstavi z ve razlinih vidikov; poema zelo uspena
* zaetek pisanja velikih form; vraanje k folklori, legendi; viteki motivi,
hiperbole
JUNO OBDOBJE
* jug za Pukina nekaj fantastinega, eksotinega, pravljinega (Kavkaz gore;
Peterburg sama ravnina)
* zael se ukvarjati z veliko formo; seznanjanje z eksotiko, z drugo kulturo, ki
bolj povezana z naravo, ljudje svobodneji kot Rusi
* snov za pripoved iz tamkajnjih ljudskih, folklornih izroil
* vpliv Byrona
* pesnitev Kavkaki ujetnik -> nasprotje civilizacija po naravnih zakonih
ivea druba; stik med Rusom in erkezinjo, ki se zaljubita; liki niso poimenovani;
odnos dveh kultur; kultura (grdi realni svet) prepreuje sreo posamezniku
* zanimal se tudi za fenomen Napoleona in franc. kulturo
* poema Cigani (1824) -> Rus Aleko pride med cigane in se zaljubi v ciganko
Zelfiro, ki pa mu ni zvesta in gre z drugim, on pa absolutne svobode ne more
sprejeti in oba ubije; vpraanje determiniranosti s kulturo ta je zaviralni
mehanizem, civilizacija prepreuje loveku, da bi bil svoboden, torej je z njo
determiniran; eno umet. najbolj dovrenih Pukinovih del te dobe
* poema Bahisarajska fontana -> spopad dveh kultur in oiujo vpliv iste
ljubezni; izrazito romantina
* v junem obdobju prevladovala lirika (opozicijski toni proti realnemu svetu,
predvsem proti oblasti carja) -> bolj zrela, v smeri refleksivne lirike in politino
angairana; sprem. lirskega subjekta -> individualno = odvisno od drub.; brisanje
form -> hibridizacija forme
* poskus objektivne tipizacije v liriki; razmerje kultura - narava
pesem rni al -> kraja lirska pesem, elementi ljudske balade
Pesem o bojevitem Olegu -> preoblikovanje ljudskih, zgodov.
motivov v pesniko, rom. lirsko konstrukcijo
premeen v Odeso -> v liriki toni razoaranja, brezupa in divji protest
l. 1824 el na oetovo posestvo (Mihajlovsko) -> doba pesnike zrelosti, slovo od
rom. faze; nadaljeval Jevgenija Onjegina (zael e na jugu), mnogo lirskih pesmi ->
v liriki lepota narave (e na jugu) zanimanje za ljudsko -> poizkus ruske balade:
enin
zael se zanimati za pom. obdobja v ruskem razvoju, predvsem za as t.i. zmede
ali
smute po vladanju Ivana Groznega (interregnum/medvladje):
prva ruska moderna tragedija Boris Godunov (l. 1826, ko ga car poklical
v prestolnico) -> navezal na Shakespearja in poruil Aristotelovo
pojmovanje tragedije (enotnost kraja in asa); zgodov. kronika in
psiholoka drama; preeta z duhom dobe; odnos med sluajem in
zakonitostjo med usodo in neim, kar je racionalno razloljivo; s to
tragedijo premagan vpliv Byrona; izla ele l. 1830 s cenzurnimi
spremembami (car)
zanimanje za zgodovino preuevanje asa Petra Velikega:
Zamorec Petra Velikega (nedokonan zgodov. roman)
Poltava ->slavospev Petrovi zmagi nad vedi; spominja na june
pesnitve, vendar objektivna (v ospredju ni ve pripovedovalec); v
ospredju ljubezen Ukrajinca Hetmana Mazepe in Poljakinje Marije, ki ni
mogoa zaradi vojne; vpraanje, kaj je vodilo Ruse, da so premagali
vede; delo e na meji, ki vodi v realizem

druba prepreuje posamezniku, da bi razvil svoja ustva -> prihaja do negacije

sveta -> lovek se upira vsemu, negira vse, kar je realno (uporna lirika); pojavlja
se apologija svobode (pesmi Ptika, Bodalo, Vznik, Demon)
pesem Demon -> nastala l. 1823, izrazito refleksivna; e zrela
poezija; zane se pojavljati dvom o univerzalijah, o tem, da je
ljubezen/svoboda res pom. vrednota; svobode ni, ker smo vpeti v
drub. sistem; ker smo socialna bitja, smo v osnovi nesvobodni
(konflikt znotraj samega sebe)
l. 1829 dobil dovoljenje za potovanje na Kavkaz
Pukin v svojem izrazu vedno poudarjal vrednost pesnikega ustvarjanja, ki
namenjeno prebujanju mnoic, a te ga ne sliijo kako naj najde pravi izraz?
zael ga vznemirjati Napoleon -> kako je lahko kot posameznik vplival na drubo?
Pukin: to je mogoe le kot posledica nakljuja v asu zmede; napisal precej
pesmi, posveenih Napoleonu, kar ga vodilo tudi k liku Petra Velikega -> v 30. letih
nastala ena najpom. poem v zgodovini ruske kulture: Bronasti jezdec
l. 1830 konal roman v verzih Jevgenij Onjegin -> zaetek ruskega drubenopsiholokega romana; J.O. = izraz krize zavesti dobe, razkroja celovitih idealov, le
Tatjana docela pozitivna oseba; roman sprva nekaj povsem novega, zato sprva
nerazumljen in neuspeen
zaetnik ruske realistine proze; proza zanj pomeni monost objektiv. prikaza
razmerij narava kultura, lovek zgodovina, sluaj zakonitost; razmilj. O
zgodovini ruske drave; v prozi osrednji lovek mali lovek (ni ve plemi)
zbirka novel Belkinove povesti -> avtor bralcu sugerira, da povesti
napisal Belkin, on pa jih le zbral in izdal; pripovedi o vsakdanjih
temah; ideal je najti v narodu, ljudstvu, v posameznem, preprostem
loveku, ne v velikih idejah, temah rom. ustvarjalcev; prikazana tudi
duevnost teh preprostih ljudi
zgodov. povest Stotnikova hi -> vpraanje zgodov. vpetosti malega
loveka v zgodov. kontekst
Egiptovske noi -> vpraanje loveka in zgodovine
psihol. novela Pikova dama
nedokonan roman Dubrovski
Zgodovina upora Pugaova (prouev. kmekega upora 18. stol.)
male tragedije (jedro = psihol. analiza) -> Skopi vitez, Mozart in
Salieri, Kameniti gost, Gostija v asu kuge; napisane zgoeno ->
malo oseb, en konflikt, en odloilen dogodek; obravnavajo odnos
posameznik kultura - zgodovina
prouevanje ljudske tvornosti -> pravljice v verzih
poezija zadnjih let -> bistveno vpraanje lov. eksistence
leto pred smrtjo zael izdajati revijo Sodobnik
ogromen pomen za rusko knji.; ustvaril rusko prozo in ruski pesniki jezik

MIHAIL JURJEVI LERMONTOV

- velik ruski romantik; nadaljuje tradicijo Pukina
- navezoval se na zahodno-evropsko rom. lit.
- vpliv Byrona
- izpostavljena tema strasti; motivi: upornitvo, samota, svoboda, izguba interesa za
ivljenje, ljubezen, narava, domovina
- ustvarjanje pesnika razume kot posebno poslanstvo -> pesnik = prerok, ljudi ui
iveti, jim kae smisel ivljenja
- ljubezen = mono in neizbeno ustvo, ki pa nujno ustvarja boleino
- v poeziji pogost dvom, skepsa, zakaj bi lovek sploh ljubil, e pa se ljubezen vedno
sprevre v boleino, bolje ostati sam a v tem primeru smo pa obsojeni na
osamljenost -> stalna dvojnost
- nesreen pesnik -> vseskozi ga eja po ljubezni, v silnem hrepenenju po njej pa
namesto nje vedno dobi le neizmerno boleino
- dvojnost se kae tudi v izrazu -> po eni strani romantien, po drugi pa v dolo.
pesmih izrazito konkreten, neposreden, precizen, preprost

kot odgovor na nastalo dvojnost -> cikel pesmi Stance

podobe, vezane na njegovo ivljenje, preproste in neposredne -> v njih hotel le
izraziti svoja obutja; kjer pa hotel zadostiti rom. predpisom, so podobe abstraktne
bil na Kavkazu -> rom. kavkake pesnitve -> tematika osamljenega, nemirnega
upornika, venega popotnika in samotarja, tujca med ljudmi
Vas Bastundi
Hiica v Kolomni
Izmail bej -> razdvojen junak, pripadnik dveh kultur in dveh
narodnosti
Vadim -> roman o kmeki vstaji Pugaova
Makerada -> drama v verzih
pesem Pesnikova smrt -> ob smrti Pukina; zaetek pesnike zrelosti Lermontova;
zaradi te pesmi kazensko premeen na Kavkaz
l. 1838 anonimno objavil pesnitev Pesem o trgovcu Kalanikovu -> glavni junak ne
ve rom., ampak harmonine narave; L. zadel duha daljne preteklosti, pa tudi
duha ljudske poezije
pom. njegove poeme ->poleg lirskega naboja tudi karakteristike epike; naslednji
poemi pomenita prehod od lirskega k epskemu:
Mciri (1839) -> dogaj. na Kavkazu; o mladeniu, ki ivi v samostanu,
a ni pripadnik te vere in kulture, trpi in se odloi pobegniti; preprosta
zgradba le monolog umirajoega mladenia; edini nasprotnik in
hkrati zaveznik = nedotaknjena narava, s katero se junak bori in
hkrati zlije; pesnitev je tragina zgodovina poizkusa iztrgati se na
svobodo; izrazito obudovanje mogone narave; eno njegovih
najbolj dovrenih del po klenosti verza, drznosti prispodob in
slikovitosti
Demon -> vezana na Pukinovo pesem Demon; pojem demona kot
padlega angela ni svetopisemski duh zla, ampak trpe, osamljen
upornik, ki se navelial zla, brezmejnosti in venosti, hrepeni po
lov. svetu, kamor je most lov. ljubezen -> Tamara naj ga rei, mu
da ivo lov. ustvo, ki ga bo iztrgalo samoti; vendar je preibka, ne
more mu dati miru, zato mora umreti, demon pa ostane sam
obsojen na brezizhodno samoto, brezkoristno venost in mogonost
tudi dramatika -> nekaj rom. dram
pomembnjee prozno delo; v zreli prozi prevladuje realizem; L.= predhodnik
Tolstoja, zaetnik ruskega drubeno-psihol. romana
roman Junak naega asa -> tevilne vzporednice z Jevgenijem
Onjeginom, sestavljen iz petih novel, pom. vlogo ima avtorjev
predgovor; velik doseek ruske proze; psihol. poglobljena podoba
nejunakega junaka -> avtor nadaljuje tradicijo znievanja vrednosti
plemikega loveka, junak = antijunak, je zapleten, protisloven
znaaj, neprilagojen drubi, zato se iz nje izloil in ostal veno
osamljen; spleen (rusko handra) -> zdolgoasenost, navelianost,
razkroj idealov; Lermontov mono poglobil psihol. analizo; roman na
meji med romantiko in realizmom, zelo tezen, ima natanen namen
-> poskus drub. analize
Lermontov =pesnik misli in emocije; strastna in silovita poezija, redko vedra,
pogosto obupana, samota eden osnovnih problemov; toni razo. in brezizhodnosti,
upor; nepremostljiv prepad med ideali in stvarnostjo; rad bi se zlil z naravo v eno,
a njegov duh preve nemiren; poezija veinoma izrazito subjektivna, a znal se
viveti tudi v ustva drugih
ko dosegel pesniko zrelost, meje med pesnikimi oblikami e zabrisane -> veja
svoboda v izrazu; muzikalina poezija; pisal ruino svojega asa

Pukin, Lermontov, Tjutev -> najveji ruski pesniki 19. stol.

Drugi prozaiki:
- Vladimir Odojevski -> filozof metafizik; pisatelj, katerega filozofski interesi
prevladovali nad drub.; zbirka novel Ruske noi

Aleksander Bestuev -> romantik (psevdonim Marlinski)

Ruska knji. v 40-ih letih prehodila pot od zatona klasicizma prek sentimentalizma in
romantike do realizma v 19. stol.

10