Professional Documents
Culture Documents
Priprakve
Priprakve
OBLA
KI
Lois Lowry
NAD
Anastazija Krupnik
K
O
R AKI
CILJI
Učenci
ß literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim svetom,
ß se identificirajo s književno osebo (Anastazijo),
ß zaznajo značajske poteze književnih junakov (Anastazija, očka, mama),
ß povezujejo dogajalni čas in prostor,
ß literarni svet povezujejo s svojim čustvenim in izkušenjskim svetom,
ß izdelajo osebno izkaznico junakov,
ß odgovarjajo na vprašanja ob berilu,
ß sestavijo seznam Rad imam ... Ne maram …
UVODNA MOTIVACIJA
Učenci ponovijo, na kaj moramo biti pozorni pri opisovanju oseb. Preberejo opise (sebe, prijateljev,
mame, očeta, znane osebe), ki so jih pisali v šoli ali za domačo nalogo.
NAJAVA BESEDILA
Kdo je Anastazija Krupnik? Jo kdo že pozna? Zelo uspešna ameriška pisateljica Lois Lowry nam bo v
odlomku predstavila Anastazijo in njeno družino.
INTERPRETATIVNO BRANJE
Poslušajo učiteljevo doživeto branje.
ČUSTVENI PREMOR
Učenci uredijo vtise.
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ
Pripovedujejo o vtisih. Izrazijo svoje mnenje o Anastaziji, očku in mami.
TIHO BRANJE
Odlomek preberejo še učenci in izpišejo manj znane besede. Besede uporabijo v novih povedih.
Primer šolske interpretacije je pripravila
RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Simona Pelko
Naštevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen besed razložijo učenci ali pa si pomagajo s SSKJ. OŠ ZALOG
Besedam iščejo protipomenke ali sopomenke, uporabijo jih v novih povedih.
GLASNO BRANJE
Odlomek učenci glasno doživeto preberejo.
VREDNOTENJE
Učenci obnovijo odlomek. Opišejo glavno junakinjo in stranska junaka. V čem sta si Anastazija in
očka podobna, v čem se razlikujeta? V čem sta si Anastazija in mama podobni, v čem se razli-
kujeta? Kakšne značajske lastnosti imajo naši junaki? Učenci si med seboj izmenjajo mnenja o
književnih junakih.
NOVE NALOGE
ß Sestavijo osebne izkaznice vseh treh junakov, kot je predlog v berilu.
ß Preberejo Anastazijin seznam Rada imam! ....Ne maram! .... Pogovorijo se o njem in pojasnijo, kaj
pomeni.
ß Sestavijo svoj seznam Rad imam … Ne maram …
ß Čim bolj doživeto in natančno naslikajo Anastazijo Krupnik.
ß Napišejo podobno besedilo, kot je prvo poglavje Anastazije Krupnik. To besedilo je uvod v spis, ki
ga bodo pisali o sebi.
KI
Franjo Frančič
NAD
Angelo
K
O
R AKI
CILJI
Učenci
ß preberejo besedilo,
ß odgovorijo na vprašanja za razumevanje prebranega,
ß zgodbo doživljajo ob lastnih doživljajskih izkušnjah,
ß najdejo podobnost s književno osebo,
ß besedilno stvarnost opazujejo s svojega zornega kota,
ß pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu,
ß zaznajo motiv za ravnanje književnih oseb,
ß govorno povzemajo vsebino besedila in jo povezujejo z lastnim doživljajskim svetom,
ß ovrednotijo dejanja književne osebe,
ß se seznanijo z deli Franja Frančiča,
ß pisno sporočajo: S knjižnim junakom na skupno pustolovščino.
UVODNA MOTIVACIJA
Učitelj razdeli učencem prazne lističe z ustnim navodilom, naj napišejo, kaj je za njih v življenju
najpomembnejše. Zapišejo z velikimi tiskanimi črkami in oddajo listič v škatlico z režo, učitelj
nato škatlico pretrese in nalepi lističe na tablo, prebere zbirko trenutno najpomembnejših stvari, ki
jih imajo učenci na tej stopnji v mislih.
Učitelj razdeli učne liste in spodbudi učence, da razmišljajo o želji po uspehih in priznanjih in zapiše-
jo vse to na list. Liste, če želijo, razstavijo na pano. (PRILOGA 1)
Učitelj sestavi skupine, skupinam razdeli kuverte z besedami na lističih. Skupine sestavljajo svoje
zgodbe z uporabo vseh besed, nato predstavijo vsaka svojo zgodbo. (PRILOGA 2)
NAJAVA BESEDILA
Učitelj povabi učence k ogledu razstave knjig pisatelja Franja Frančiča in vodi razgovor o že znanih
knjigah. Učitelj napove, da bodo danes spoznali zgodbo z naslovom Angelo.
ČUSTVENI PREMOR
Učenci tiho razmišljajo o prebranem besedilu, urejajo in poglabljajo doživetja.
TIHO BRANJE
Besedilo preberejo še učenci in podčrtajo manj znane besede.
GLASNO BRANJE
Klicani učenci glasno preberejo besedilo.
VREDNOTENJE
Učitelj vodi učence v vrednotenje dejanj glavnega junaka Angela ter v opisovanje razmišljanj o tem,
kako bi ravnali sami, če bi bili v podobni življenjski situaciji.
NOVE NALOGE
ß Napišejo svojo zgodbo: S knjižnim junakom na skupno pustolovščino.
ß Odgovorijo na vprašanja na učnem listu. (PRILOGA 3)
ß Obiščejo knjižnico in izberejo knjige, v katerih nastopajo junaki, ki bi jim bili radi podobni,
utemeljijo, zakaj.
ß Izberejo dela pisatelja Franja Frančiča, berejo odlomke ali dela v celoti in se o njih pogovorijo.
PRILOGA 1
1. Na katerem področju želiš, da bi ti uspelo?
TRENER MEDALJA
TEK BABICA
SOŠOLEC POČITNICE
Kaj je Urška?
KI
Branka Jurca
NAD
R AKI
O
K Uhač in njegova druščina
Tematska analiza besedila
Četudi deluje besedilo »starinsko«, morda celo zastarelo (to kažejo že besede kot razrednica, jagned,
tovarišica ipd.), se zdi tema besedila vsekakor zelo aktualna: gre za temo otroškega prekrška
in solidarnosti, pa tudi prikazovanje drugačnosti, izločenosti. V tem smislu didaktični instrumentarij
osvetljuje predvsem podobe oseb, predzgodbo ter dogajalni čas – tudi starejšo pripoved je torej mogo-
če razumeti v sodobnem času. Uvodna motivacija je lahko izkušenjska (pripoved o kakem »neljubem«
dogodui, prekršku) ali pa zgodbena – npr. pripoved o prekršku in posledici (Kaj bi se zgodilo, če ...).
CILJI
Učenci
ß poslušajo, nato še sami preberejo prozno besedilo, vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim
besedilom in se identificirajo z junaki,
ß literarni svet povezujejo s svojimi izkušnjami in čustvenim svetom,
ß si oblikujejo domišljijskočutno predstavo dogajalnega prostora in časa,
ß povezujejo dogajalni čas in prostor,
ß določijo književne osebe,
ß upovedujejo svojo predstavo književnih oseb,
ß odkrivajo motive za ravnanje književnih oseb,
ß odkrivajo značajske lastnosti književnih oseb,
ß razumejo temo besedila,
ß s svojimi besedami pripovedujejo, kako se književno dogajanje nadaljuje,
ß zaigrajo odlomek pred sošolci,
ß napišejo obnovo odlomka,
ß obiščejo knjižnico in se seznanijo z deli pisateljice Branke Jurca.
Dodatne dejavnosti
Učenci pišejo dnevnik ali dvogovor o razrednem dogajanju.
Obiščejo knjižnico in se seznanijo s knjigo, berejo odlomke iz knjige ali jo preberejo v celoti.
Literarno besedilo pripovedujejo, kot bi ga pripovedovala književna oseba.
UVODNA MOTIVACIJA
Učitelj vodi razgovor o medsebojnih odnosih v razredu.
Kaj učenci storijo, če kdo naredi kaj narobe?
Svojega sošolca zatožijo ali dejanje zamolčijo?
Izvedejo anketo Kakšne sošolce si želim.
NAJAVA BESEDILA
Pisateljica Branka Jurca je bila učiteljica in je otroke dobro poznala.
V svojih pripovedih je opisovala vsakodnevno življenje najstnikov. Uhač in njegova druščina je med
njenimi deli ena od najbolj priljubljenih pripovedi. Delo je nastalo leta 1963. Tisti čas je bil zelo
drugačen od današnjega. Prisluhnimo, te drugačnosti boste kmalu odkrili.
INTERPRETATIVNO BRANJE
Učenci poslušajo učiteljevo interpretativno branje.
Primer šolske interpretacije je pripravila
Zvonka Falkner ČUSTVENI PREMOR
OŠ TREBNJE Učenci podoživijo zgodbo in uredijo vtise o njej. Trenutek tišine, učenci uzaveščajo prve neposredne
vtise o umetnostnem besedilu.
TIHO BRANJE
Učenci preberejo odlomek, vstopajo v neposredni dialog z besedilom in v posredni dialog z avtorico.
Opredeljujejo se do literarnega besedila, ga vrednotijo in vrednotijo ravnanje književnih oseb. Ugota-
vljajo, ali jim je besedilo všeč ali ne.
GLASNO BRANJE
Učenci glasno preberejo odlomek.
VREDNOTENJE
Seznanijo se z življenjem in delom pisateljice Branke Jurca.
Obiščejo knjižnico in si ogledajo še druge njene knjige.
NOVE NALOGE
ß Učenci napišejo nadaljevanje zgodbe.
ß V knjižnici poiščejo knjigo Uhač in njegova druščina ali kako drugo knjigo te pisateljice in jo
preberejo v celoti.
ß Dramatizirajo odlomek in ga zaigrajo pred sošolci.
KI
Marjan Tomšič
NAD
R AKI
O
K Katka in Bunkec
Tematska analiza besedila
Prvoosebna pripoved Katka in Bunkec je zgodba o otrokovem doživljanju ločitve staršev; v
odlomku, ki je sporočilno zelo kompleksen, se izraža predvsem dekličin občutek krivde in
njena čustvena stiska. Za razumevanje sporočilnosti odlomka je bistven tudi domišljijski
lik (Bunkec), ki deklico tolaži in ki je, tako se deklici zdi, pravzaprav njen edini prijatelj.
Pomembna značilnost pripovedi, ki se kaže tudi v odlomku, je tudi slog pripovedovanja:
pisatelj oponaša govor tretješolke, njeno čustveno stanje se kaže v kratkih stavkih in šte-
vilnih preskokih ter v umiku k poetičnosti in umirjenosti narave. V didaktičnem instrumen-
tariju so nakazane lastnosti književnih oseb ter pomen dekličinega domišljijskega prijate-
lja, uvodna motivacija pa bi lahko potekala kot pogovor o prijateljstvu ali kot oblikovanje
domišljijskih predstav (Kdo je palček Bunkec?)
CILJI
Učenci
ß pripovedujejo o žalosti,
ß poslušajo, nato še sami preberejo umetnostno besedilo,
ß estetsko uživajo v besedilu,
ß si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega prostora,
ß identificirajo se s književno osebo in pripovedujejo o svojih občutkih,
ß odgovarjajo na vprašanja ob besedilu,
ß spoznajo pojma prvoosebna pripoved in prvoosebni pripovedovalec,
ß napišejo pogovor med Katko in Bunkcem.
UVODNA MOTIVACIJA
Jezikovna motivacija (PRILOGA 1).
Izkušenjska motivacija
Učitelj vodi pogovor o žalosti.
Kdaj ste žalostni? Zakaj? Kako se počutite, ko ste žalostni? Kaj naredite, ko ste žalostni?
Učenci rešijo učni list (PRILOGA 2).
NAJAVA BESEDILA
Pisatelj Marjan Tomšič je napisal zgodbo o deklici Katki, ki je žalostna. Poslušajte, zakaj je žalostna
in kdo jo razveseli. Naslov zgodbe je Katka in Bunkec.
INTERPRETATIVNO BRANJE
Učenci poslušajo učiteljevo interpretativno branje.
ČUSTVENI PREMOR
Učenci podoživijo besedilo ter uredijo vtise o njem.
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ
Primer šolske interpretacije je pripravila
Pripovedujejo o vtisih. Izrazijo svoje mnenje o žalosti, ki jo je doživljala Katka, in o njenem prijatelju
Branka Škufca Bunkcu.
OŠ ZALOG
TIHO BRANJE
Učenci tiho preberejo besedilo in podčrtajo manj znane in neznane besede.
GLASNO BRANJE
Klicani učenci glasno preberejo besedilo.
VREDNOTENJE
Pripovedujejo, kdaj so se oni obnašali podobno. Ali imajo tudi oni kakšno izmišljeno osebo, ki jim
pomaga prebroditi težke trenutke?
Zakaj mislite, da je pisatelj napisal zgodbo tako, da jo pripoveduje Katka?
NOVE NALOGE
ß Opišejo, kje in kako sta se Katka in Bunkec spoznala. Kakšno je njuno prijateljstvo?
ß Napišejo pogovor med Katko in Bunkcem, ko se srečata po končanem pouku.
Ko sem žalosten(na),
Najbolj me je razžalostilo
KI
Marjan Tomšič
NAD
Katka in mama
K
O
R AKI
CILJI
Učenci
ß samostojno berejo odlomek po vlogah,
ß razlikujejo navedbo junaka in njegov govor,
ß odgovarjajo na vprašanja ob besedilu,
ß razlikujejo prozni odlomek od dramskega,
ß spoznavajo gledališko predstavo in razredno gledališče,
ß si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega prostora,
ß razumejo dogajanje v odlomku,
ß za dramatizacijo poiščejo primeren glas in ga spreminjajo glede na besedilo.
UVODNA MOTIVACIJA
Spoznali ste zgodbo o Katki in Bunkcu. Kako se Katka razume s starši?
Zakaj se njeni starši prepirajo?
Učitelj razdeli učence v skupine po štiri. Učenci pripravijo kratek dramski prizor,
pogovor med Katko, Bunkcem, mamo in očetom.
NAJAVA BESEDILA
Dramatizacijo zgodbe o Katki in mami je pripravil Miha Trefalt.
INTERPRETATIVNO BRANJE
Učitelj razdeli vlogi mame in Katke dobrima bralcema, ki odlomek prebereta.
ČUSTVENI PREMOR
Učenci podoživijo besedilo in uredijo vtise.
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ
Učenci pripovedujejo o vtisih. Kako si je Katka pomagala v težkih trenutkih? Ali si tudi vi v domišljiji
prikličete podobo dobrega junaka, ki vam pomaga, kadar ste v težavah? Kakšen je vaš junak?
Kakšen je Bunkec?
TIHO BRANJE
Učenci tiho preberejo besedilo in podčrtajo manj znane in neznane besede.
NOVE NALOGE
ß Napišejo predzgodbo (pogovor Katke z Bunkcem).
ß Učenci napišejo prizorček, v katerem nastopajo Katka, mama in zdravnik. Do naslednje šolske ure
pripravijo kostume in prizorček zaigrajo.
KI
Christine Nöstlinger
NAD
Debela Nela in
K
O
R AKI
zavaljeni Jani
Tematska analiza besedila
Odlomek prikazuje otrokovo drugačnost – na problemske teme v pisateljičinem opusu
se navezuje že uvodna napoved. Nela je v besedilu prikazana kot zaščitnica dečka, ki
ga sošolci zasmehujejo zaradi pretirane debelosti, kar pomeni, da gre v odlomku ne le
za drugačnost, ampak predvsem za njeno sprejemanje. Tudi didaktični instrumentarij
osvetljuje odnose med književnimi osebami ter s poustvarjalnostjo spodbuja razmislek
o dečkovi drugačnosti. Uvodna motivacija lahko vzpostavi primerno izhodišče za pogo-
vor o temi drugačnosti po branju odlomka, npr. s pogovorom o osebah, ki so drugačne,
ali z zgodbo, ki jo skupaj tvorijo učenci po skupinah (Preselil si se ...).
CILJI
Učenci
ß narišejo »najljubšega« prijatelja,
ß napišejo, kakšne lastnosti (osebnostne in zunanje) naj bi imel prijatelj,
ß se pogovarjajo o medsebojnih odnosih,
ß si oblikujejo domišljijsko predstavo o dogajanju v odlomku,
ß se identificirajo s književnimi osebami,
ß napišejo zgodbo s predlaganim začetkom,
ß napišejo pogovor med Francem in mamo.
UVODNA MOTIVACIJA
Učenci opišejo, kakšnega prijatelja ali prijateljico bi si izbrali, če bi bilo vse mogoče (PROLOGA 1). Primer šolske interpretacije je pripravila
Učenci imajo pred sabo list papirja in barvice. Po navodilih učitelja zaprejo oči in se umirijo. Učitelj
pove, da bodo narisali prijatelja ali prijateljico, točno takšnega, kakršnega bi radi imeli. Pozorni naj Mateja Škufca
bodo na vse podrobnosti. OŠ TREBNJE
Učenci risbe obesijo na tablo. Učitelj pusti nekaj časa za ogled. Po določenem času učenci opišejo
svojega »najljubšega« prijatelja ali prijateljico, povejo tudi, zakaj so se tako odločili.
Učitelj usmeri učence v razmišljanje o notranjih (osebnostnih) lastnostih, ki naj bi jih imel »najljubši«
prijatelj. Učenci jih napišejo pod svojo risbo.
Učitelj postavi vprašanje: Ali bi za prijatelja rajši izbrali prijaznega in debelega sošolca ali suhega in
neprijaznega?
Učenci utemeljijo svoj odgovor in pripovedujejo o lastnih izkušnjah.
NAJAVA BESEDILA
Pesniki in pisatelji pišejo o prijateljih in prijateljicah, sošolcih in sošolkah. Nekateri so prijazni, duho-
viti, drugi neprijazni in brez smisla za humor, tretji pa so debeli ali celo zavaljeni.
Pisateljico Christine Nöstlinger že poznate. V lanskem šolskem letu ste brali zgodbo o kumaričnem
kralju. Danes bomo spoznali odlomek Velika sreča iz knjige Debela Nela in zavaljeni Jani.
INTERPRETATIVNO BRANJE
Učitelj prebere odlomek.
ČUSTVENI PREMOR
Učenci uredijo svoja doživetja.
POLTIHO BRANJE
Delo v paru. Prvi učenec prebere prvo polovico odlomka, drugi pa drugo polovico. Bereta poltiho,
drug drugemu.
VREDNOTENJE
Ali bi vi to knjigo v celoti prebrali? Zakaj?
Pisateljica nam s tem odlomkom veliko pove o medsebojnih odnosih. Bi še kaj dodali?
Kaj menite o debelih prijateljih? Ali so lahko prijatelji?
NOVE NALOGE
Učenci izbirajo med naslednjimi nalogami:
ß Učenci narišejo debelo Neli ali debelega Franca. Podpišejo vse dobre notranje lastnosti.
ß Učenci napišejo zgodbo z začetkom: Franc je stal sredi razreda. Vsi so se mu smejali. Nihče ni
želel, da bi sedel poleg njega. Nela je glasno rekla: »S takšnim bajskom pa že ne bom sedela!«
ß Učenci napišejo dvogovor med Francem in njegovo mamo, po prvem dnevu v šoli.
Napiši, kakšne notranje lastnosti naj bi imel tvoj prijatelj ali prijateljica (npr. je pošten).
Napiši, kakšne zunanje lastnosti naj bi imel tvoj prijatelj ali prijateljica (npr. črne oči).
KI
Aksinja Kermauner
NAD
R AKI
O
K Tema ni en črn plašč
Tematska analiza besedila
Pretresljiva pripoved Aksinje Kermauner govori o dečku, ki se mu zgodi nesreča in oslepi; v
odlomku je prikazano dramatično sprejetje dejstva, da je nesreča s petardo povzročila slepo-
to, zanimivi so odzivi osrednjega junaka in drugih oseb (zdravnika, mame, sestre) na poškod-
bo. Odlomek in pripoved v celoti sta prepričljiva in sporočilno vznemirljiva, saj kažeta na to,
da je žrtev nesreče lahko vsakdo, hkrati pa v spremnem gradivu (slikovni slovar) odpirata vra-
ta v svet slepote in življenja z njo. V didaktičnem instrumentariju se bralec sreča s Klemno-
vimi občutki ob spoznanju slepote ter z dogajalnim časom, pogovor o problemu drugačnosti
(slepote, invalidnosti) pa je lahko tudi ustrezna uvodna motivacija – ta seveda lahko izhaja
tudi iz vprašanj, o čem nam sporoča književnost, kaj v njej iščemo, zakaj jo beremo ipd.
CILJI
Učenci
ß berejo besedilo,
ß razlikujejo pomensko podobne besede na podlagi različne čustvene obarvanosti,
ß se identificirajo s književno osebo,
ß razumejo motive za ravnanje književnih oseb, ki jih poznajo iz izkušenjskega sveta,
ß upovedujejo podobe, čustva in razpoloženje književnih oseb,
ß utemeljujejo podatke iz besedila in odgovarjajo na vprašanja ob besedilu,
ß so pozorni na zgradbo odlomka,
ß upovedujejo domišljijske svetove tako, da postavijo sami sebe za osrednjo književno osebo,
ß govorijo o podobnih dogodkih,
ß obnovijo odlomek in ga zapišejo,
ß berejo knjigo Tema ni en črn plašč v celoti in se pogovarjajo o prebranem,
ß se seznanijo s pisavo za slepe,
ß izdelajo plakat Zakaj beremo.
UVODNA MOTIVACIJA
V časopisih so učenci poiskali članke, ki govorijo o nesrečah s petardami. Te članke preberejo, pove-
do svoje mnenje in ga utemeljijo.
NAJAVA BESEDILA
Prebrali bomo zgodbo o dečku, ki je doživel zelo hudo življenjsko preizkušnjo.
Knjigo Tema ni en črn plašč je napisala pisateljica Aksinja Kermauner.
INTERPRETATIVNO BRANJE
Primer šolske interpretacije je pripravila Učenci poslušajo učiteljevo interpretativno branje.
Zvonka Falkner ČUSTVENI PREMOR
OŠ TREBNJE Učenci podoživijo besedilo in uredijo vtise.
IZRAŽANJE DOŽIVETIJ
Učenci pripovedujejo o vtisih.
Zaprejo oči in razmišljajo o občutjih in pripovedujejo o njih. Kaj menijo o Klemnu?
TIHO BRANJE
Učenci besedilo tiho preberejo in poiščejo manj znane in neznane besede.
GLASNO BRANJE
Učenci preberejo odlomek.
VREDNOTENJE
Učenci ustno obnovijo odlomek.
Učitelj razdeli učence na skupine.
Izdelajo plakat na temo Zakaj beremo.
NOVE NALOGE
ß Učenci se seznanijo s pripomočki za slepe. Preberejo, kaj je slikovni slovar.
ß Napišejo spis z naslovom Nesreča ali napišejo nadaljevanje Klemnove zgodbe.
ß Preberejo knjigo Tema ni en črn plašč v celoti.
KI
Aksinja Kermauner
NAD
R AKI
O
K Polna luna in
shujševalna kura
Tematska analiza besedila
Sklepno besedilo razdelka s tabujskimi temami oz. problematiko drugačnosti je humorno
dramsko besedilo o luni, ki si želi spremembe svoje zunanjosti. Humor, ki je temeljna
vsebinska poteza odlomka, se kaže tako iz nenavadnih besednih zvez (npr. oznake hrane)
kot iz pretiravanja (telovadba) in nenavadnega končnega preobrata (luna se vrne na
nebo). Besedilo je zanimivo tudi zaradi vnašanja neslovenskih besed oz. besednih zvez,
kar omogoča razpravo o njihovi rabi (Zakaj uporabljata osebi tuje besede?). Pogovor o la-
stnostih osrednje dramske osebe lahko poteka tudi kot dramatizacija – s tem je povezan
tudi didaktični instrumentarij –, zanimiva uvodna motivacija pa bi lahko bila povezana s
tematsko besedo shujševalna kura (izvedemo jo npr. kot rebus).
CILJI
Učenci
ß besedilo preberejo po vlogah,
ß si oblikujejo domišljijskočutno predstavo dogajalnega prostora,
ß pojasnjujejo vzroke za ravnanje književnih oseb,
ß spoznajo glavne in stranske književne osebe,
ß privzemajo zorni kot ene književne osebe,
ß razvijajo razumevanje vzročno-posledičnega zaporedja literarnih motivov,
ß razvijajo zmožnost identifikacije s književno osebo, o književni osebi govorijo kot o sebi,
ß pripravijo uprizoritev,
ß se seznanijo s senčnim gledališčem,
ß obnovijo pojem dramsko besedilo,
ß spoznajo pojma scena, režiser,
ß pripravijo senčno gledališče in predstavo s senčnimi lutkami,
ß spremembo razpoloženja izrazijo s spremembo glasu in giba,
ß seznanijo se z deli Aksinje Kermauner.
UVODNA MOTIVACIJA
Učitelj spodbudi učence, da povedo vse pomene besede kura, nato pa asociacije ob pojmu shujše-
valna kura. S pogovorom razvija razmišljanje o pomenu shujševalnih kur.
Učence razdeli v skupine z nalogo, da izdelajo načrt za zdravo življenje (PRILOGA).
Skupine predstavijo načrt za zdravo in zadovoljno življenje.
NAJAVA BESEDILA
Učitelj povabi učence k ogledu razstave knjig pisateljice Aksinje Kermauner in vodi razgovor o že
znanih knjigah. Nato napove, da bodo danes spoznali zgodbo z naslovom Polna luna in shujševalna
kura.
INTERPRETATIVNO BRANJE
Primer šolske interpretacije je pripravil
Učitelj besedilo interpretativno prebere.
Franc Rakar
OŠ TREBNJE ČUSTVENI PREMOR
Učenci tiho razmišljajo o prebranem besedilu, urejajo in poglabljajo doživetja.
TIHO BRANJE
Besedilo preberejo še učenci in podčrtajo manj znane besede.
GLASNO BRANJE
Izbrani učenci glasno preberejo odlomek po vlogah. Z glasom skušajo ponazoriti značaj in razpolože-
nje nastopajočih.
VREDNOTENJE
Učitelj vodi obnavljanje zgodbe. Poklicani učenci na kratko obnovijo odlomek. Podajo svoje mnenje
o zgodbi in pomenu oziroma potrebah hujšanja. Preberejo igrico v celoti v knjigi Aksinje Kermauner
Polna luna in shujševalna kura (ilustriral Matjaž Schmidt, Založba Didakta, Radovljica 1999).
S pomočjo razdelka Mali vseved se seznanijo s pojmi režiser, scena, senčno gledališče.
NOVE NALOGE
ß Ob razdelku Nič lažjega učitelj usmeri učence v pripravo lutkovne senčne igre. Pripravijo
senčno gledališče, izdelajo lutke, se vživijo v igrane vloge, z glasom ponazorijo igrane like,
spremembo razpoloženja izrazijo s spremembo glasu in giba.
ß Oblikujejo vabilo (v obliki plakata ali letaka) ter gledališki list za lutkovno predstavo. (V pomoč so
jim druga vabila in gledališki listi, ki jih priskrbi učitelj.)
ß Preberejo celotno knjigo in zaigrajo celo igro (besedilo lahko razdelijo na odlomke in se razdelijo
po skupinah).
Prehrana/jedilnik:
Gibanje/šport:
Kaj? Kje?
Koliko časa?