Amerika osamosvojitvena vojna (tudi amerika revolucijska vojna) je oznaka za vojaki del amerike revolucije.

Primarno je bil to oboroeni konflikt med Zdruenim kraljestvom in ZDA zaradi nezadovoljstva s kolonialno politiko, ki je vplivala na gospodarstvo ZDA. Pozneje so v vojno stopile tudi Francija, panija in Nizozemska, ki so podpirale ZDA. Medtem ko je imelo Zdrueno kraljestvo premo na morju, ni imelo dosti vpliva na podeelju. Toda s prihodom Francoske vojne mornarice je Kraljeva vojna mornarica izgubila tudi ta poloaj. Vojna se je konala leta 1783 s podpisom parikega sporazuma.
Amerika Revolucija
Tukaj se zane neodvisna pot anglekih kolonij do svetle prihodnosti debelih cepcev na Prozacu in vojne proti terorju. Nekega dne se je 13 kolonij odloilo, da ne bodo ve sluile mami Britaniji, zato so se uprle. Revolucionarjem so se pridruili tudi tuji narodi in upor se je sprevrgel v mednarodni spopad. ZDA, Francija, panija, Nizozemska, Poljska in Prusija so zdruili moi proti Britancem in ene par Indijancem. Tukaj je svojo slavo zael George Washington, prvi ameriki prezident. Umrlo je priblino 25.000 Amerianov, 171.000 Britancev in 1200 Prusov. O tevilu rtev med ostalimi narodi pak ni informacij. Trajala je od leta 1775 do 1783. Leto po zaetku vojne so ZDA razglasile svojo neodvisnost.

Vsem, ki ste DL ta fajl! Tale obnova hlapcev je narejena po strogih kriterijih Beguke na Gim. Nekaj vpraanj, ki so e bolj nora kot Beguka sama sem izpustil tako, da je zdaj pred vami na kratko razlenjen roman Hlapci. Upam da vas bo the nekaj odstavkov teksta reilo branja sicer e kar zanimive knjige (grem pa e raje v kino). e vam je obnova ve vam dovolim, da me povabite na en drink ali dva. Lahko me celo pregovorite, da UL e nakaj dommaih branj. Pa lep pozdrav,

Denis Gaber

Ivan Cankar

Hlapci
1.Literarno- zgodovinski tloris nastajanje dela izid, uprizoritve, kritini odmevi Hlapci so bili zasnovani na Dunaju, napisani pa so bili v zatiju nadkofijskega dvorca v Sarajevu. Na tako delo je mislil Cankar e od sprejema volilne reforme, ki je zagotovila klerikalni stranki neomejeno oblast v deeli. e maja 1908 je bral v uvodnem lanku katolikega dnevnika besede: "...kdor je prista liberalnosocialnodemokratske stranke v uiteljstvu, po naih mislih splah ne more biti uitelj." To je bila vojna napoved sleherni svobodni misli. Odloil se je, da napravi v svoji drami veren portret "nadvse umazanih politinih razmer". Krstna predstava drame je bila 31.5.1919. S takimi neprikritimi revolucionarnimi gesli je zbudila odpor vladajoih in za vsako ceno so ji hoteli zaustaviti pot na oder. Zelo odklonilno oceno je dobila v liberalnem Slovenskem narodu, bolj naklonjen ji je bil Ljubljanski zvon. 2. Drama ali tragedija?

Glede na traginega junaka bi to lahko bila tragedija. Jerman je obremenjen s krivdo zaradi matere in zato v politinem boju ne vzdri. Vendar izid drame ni tragie, ker se Jerman moralno odrei in notranje zmaga. 3. Jermanov intimni problem -RAZVOJ JERMANOVEGA ZNAAJA IN NJEGOVEGA REVOLUCIONARSTVA Jermanov znaaj se v drami vzpenja. Od zaetka je bil umirjen in ni zelo naglas razkazoval svoje miselnosti. Vendar pa se sve to stopnjuje skupaj z njegovim revolucionarizmom vse do nastopa v gostilni. Po porazu njegov revolucionarizem zamre, pouti se starega, brez energije. -NJEGOV ODNOS DO MATERE, LOJZKE, UPNIKA Jerman mater spotuje. Zelo jo ima rad in skrbi zanjo. Lojzka je v Jermanu zbudila ustva, ki so zamrla ob Anki. Jerman Lojzko ljubi. upnik je pri Jeramu najslabe zapisan. Ima ga za najbolj negativno osebo in ga ne spotuje. Ne uklanja se njegovi volji in ga ne upoteva. -ODLOITEV ZA SAMOMOR Jerman se odloi za samomor po svojem politinem porazu, vendar to ni glavna pobuda za to dejanje. Glavna pobuda je bilo spoznaje, da bi lahko materi prihranil nekaj trenutkov ivljenja, e ne bi ravnal tako kot je. -SIMBOLIKA GOLIAVE Goliava je predstavljena kot kraj, kamor se poilja uitelje z naprednimi misli. Tam naj bi vse te misli zamrle in bile zatrte. 3. Idejno geslo " Hlapci!. Za hlapce rojeni, za hlapce vzojeni, rojeni za hlapevanje! " 4. Pomen Jermanovih besed: "Povejmo si kar na tihem in na samem, do so klavrni asi, ki jih ivimo in e bolj klavrni kraji, kamor smo obsojeni. Nazadnje pa si e povejmo, da ne bomo izpremenili ne krajev ne asov!" V Jrrmanu se zbuja pesimizem. Ve, da sam ne more spremeniti politinega miljenja tradicionalnih kmetov. Ve, da ni mogoe spremeniti odnosa ljudskih mnoic dp vodilne stranke. 4. upnikov, Jermanov govor upnik: Govori vzvieno, njegov govor je poln metafor, primer, biblijskih besed. Njegove misli niso jasno izraene, vendar se kljub temu da razbrati pomen. Jerman: Govor je preprosteji kot upnikov. e vedno uporablja polno prispodob, fraznih stavkov... Njegove misli so jasno izraene in imajo ostro doloen pomen. 5. Satirino in tragino v drami? Satirino: Predvsem odnos Jermana do "hlapcev". Smei njihovo slepoto in njihovo vztrajanje v tradicionalnem nazadnjatvu. Tragino: Jerman sam. Njegov poraz, vztrajanje v zanikanju. 6.Kaj pomeni stavek, ki ga izree Jerman:"Oskubite jastreba, v goloba se ne bo izpremenil!" ?

Jerman je s tem hotel povdariti, da lovek lahko trdi, dela drugaekot je prej, a bo vendar mislil zmeraj enako. Po njegovem mnenju se je nomogoe spreobrniti kar ez no.

Ivan Cankar: HLAPCI

IZID: Cankarjeva drama Hlapci velja za eno najpomembnejih slovenskih dram, saj obravnava problem slovenskega naroda v zaetko 20. Stoletja. Njeno dogajanje poteka na vasi, preteno med uitelji (vakimi izobraenci). Ob izidu leta 1910 je vzbudila mnogo hrupa in protestov in bila zaradi cenzure uprizorjena ele 1919 v Trstu, Zagrebu in Ljubljani. DRAMSKA ZVRST: Gre za meanje anrov: v prvem in drugem dejanju prevladuje satira, v tretjem se zane tragika, zakljuek pa simbolistien. Vendar o simbolizmu v zakljuku naletimo na nasprotna mnenja, saj nekateri trdijo, da je leta tragien. Menim, da je zakljuek simbolistien, saj je pisatelj navedel veliko stvari, ki niso razreene in imajo le simbolen pomen. Zvrst dela je TRAGINA DRAMA, saj ne bi mogli trdii, da je znailna tragedija. Elementi traginega vsekakor so prisotni (Jermanova tragina razpetost med drubeno- politino akcijo in vestjo). OBDOBJE IN STIL: Drama spada v obdobje moderne, stil drame pa je realistina drama z novoromantinimi prvinami, ker je to tudi Jermanova intimna drama. On je notranje bogata osebnost, sposobna ljubezni in hrepenenja. UVODNI MOTO je citat iz Hamleta, kar kae na to, da lahko najdemo veliko podobnosti med Jermanom in Hamletom. Moto govori o namenu umetnikov. Pojavlja se beseda pravo, kar pokae na bistvo bivanja - umetnost ne lae. NAIN UBESEDITVE: proza SNOVNO IZHODIE-OKOLIINE NASTANKA: Gre za realno politino ozadje: poraz liberalne in zmaga klerikalne stranke na volitvah leta 1907. Na volitvah je kandidiral tudi Ivan Cankar kot socialni demokrat. Sledili so napadi na liberalno uiteljstvo v asopisu Slovenec. Idejno vodstvo je predstavljala duhovina, iz

tega izhodia pa se kasneje v drami razvije glavni konflikt med upnikom in Jermanom. OSEBE: V drami nastopa devet vodilnih likov (upnik, naduitelj, Jerman, Komar, Hvastja, Lojzka, Geni, Minka, kova Kalander in Jermanova mati), tri skupine delavcev, kmetov in kmetic. DRAMSKA TEHNIKA: sintetina (sicer zaprta forma- zlasti gre za sklenjenost dejanja oz. za enotnost dramskega dogajanja). DRAMSKI PROSTOR se od dejanja do dejanja spreminja. Tri dejanja (prvo, drugo in etrto) se odvijajo v javnem prostoru- vrt pred upnikovo hio, olska zbornica, krma; dve dejanji pa v zasebnem prostoru (Jermanova izba), kjer se odvijajo intimni problemi. AS DOGAJANJA: V drami je zanimiv notranji dogajalni as, saj zaradi enotnosti dramskega dogajanja prevlada obutek enotnosti asa, ko se zdi, da je dogajanje asovno zbito na kraje obdobje. Pazliveje branje pa pokae, da je dogajalni as razmeroma obiren in zajema as od pomladi (ali poletja), ko so volitve, prek jeseni- Jermanovo zborovanje se godi v lepem jesenskem popoldnevu- do boia (materina smrt). PROBLEMSKO JEDRO se deli na:

SOCIALNO-POLITINO: Jerman hoe razsvetliti ljudstvo, ga socialno in poitino osvestiti; gre za dramo razumnika, ki si je zadal cilj: ..hlapce preobraati v ljudi..; junak se upre vladajoi klinki in kot nekonformist odreka vodilnemu sloju pravico do vsega, kar si je prilastil; upnika, predstavnika vladajoe klerikalne stranke, opredeljujeta volja do moi in elja po oblasti.

ETINO: Jermanova intimna drama- njegov notranji zlom: moralna krivda zaradi matere; junakovo pokonno vztrajanje pri svojem preprianju in moralna krhkost (zlomljivost) uiteljstva, ki se uklanja oblasti in zataji preprianje. GLAVNI PROBLEM DRAME predstavlja upnikova zahteva, naj se vsi pokorijo oblasti; iz tega izhajata zunanji konflikt (Jerman se upnikovi zahtevi upre) in notranji konflikt (Jerman je tragino razpet med mater in politino delovanje).

GLAVNI TEMI DRAME: uiteljeva neuklonljivost v spopadu s stvarnostjo in njegov notranji zlom zaradi obutka krivde za materino bolezen in smrt satirien prikaz vedenja liberalnega uiteljstva po zmagi klerikalne stranke IDEJE DRAME: IDEJA HLAPEVANJA: Hlapevanje je nain obstoja doloenega tipa ljudi, avtor pa to znaajsko lastnost skozi dogajanje drame raziri na celoten slovenski narod, tako da postane hlapevstvo njegova temeljna in trajna znailnost. To idejo prikae avtor z likom Jermana, ki se upira hlapevanju in se bori za osvoboditev zmanipulirane mnoice k loveka vrednemu ivljenju. IDEJA NEKONFORMIZMA: Jerman se skupaj s Kalandrom, predstavnikom proletarcev, upira hlapevanju. SATIRINA IDEJA je podoba uiteljstva, ki menja preprianje. REVOLUCIONARNA IDEJA boja za socialno osvoboditev. Jerman se v tem boju ne uti dovolj monega, zato idejo boja preloi na plea monejega, prihodnost izroi proletarcem. IDEJA VOLJE DO MOI, ki je izraena pri upniku. IDEJA ETINE KRIVDE IN OIENJA: vest oita Jermanu, da je kriv za materino bolezen in smrt... ZUNANJA ZGRADBA: Drama je sestavljena iz petih dejanj NOTRANJA ZGRADBA: 1.DEJANJE: V uvodnem prizoru nastopita Jerman in Anka.......................................................................................................................... ....................................................................................... KONFLIKT: Konflikt je v drami jasno izraen in predstavlja sredino os dogajanja drame. Do spopada privedejo v drami nasprotujoe si sile, ki izhajajo iz razlinih hotenj in predstav o ivljenju. Oba glavna nasprotnika zastopata enakovredni, vendar nasprotni vrednostni stalii, med katerima pride do boja. Tragini konflikt se realizira kot spopad med legitimnostjo (Jerman) in legalnostjo (upnik). Zunanji

koflikt v drami je koflikt med Jermanom in upnikom, saj se v politinem smislu in nazorsko ne strinjata. upnik se sicer poskua pribliati Jermanu kot oe izgubljenemu sinu in upoteva Jermana zaradi njegove pokonne hoje. upniku ni bistvena ne vera, ne preprianje in ne morala, pa pa ena sama beseda: oblast. Njegova filozofija priznava le pokorino oblasti. S tem pokae, kako mona je njegova volja do moi. Kajti ena beseda je , ki je iva in vsem razumljiva: OBLAST. Ne zanima ga, kaj hlapec dela samo, da mu je podloen. On dopua osebno mnenje in zasebnost, ampak svojo hlapevsko nalogo je treba opraviti. Z enim stavkom upnik pove vse, kar zahteva od podlonega ljudstva: ...hlapuj, pa bo napojen in nasien... Za Jermana je bistveno ostati zvest svojemu preprianju: Hodil sem, kamor je drala moja pravina pot.. In to preprienje je seveda v nasprotju z upnikovim. Jermanova edina naloga je razsvetliti ljudi in jim pokazati njihovo zaslepljenost pred oblastjo: Pokazali ste mi, kaj je moj posel - iz hlapcev napraviti ljudi... NOTRANJI KONFLIKT pa je konflikt

HLAPCI 1. Bibliografski podatki: - avtor Ivan Cankar, - izbrano delo V. knjiga, - izbral in uredil Josip Vidmar, - opremil in tehnino uredil Aco Mavec, - zaloba Mladinska knjiga, - tisk in vezava ZGP Mladinska knjiga, - Ljubljana 1976. 2. Fabula: Bile so volitve. Vsi so bili nestrpni, kaken bo izid. Le Jermanu je vseeno, kajti etudi se spremeni oblast ne bo njemu ni bolje. Zmagali so naprednjaki. S tem se veliko volilcev ni strinjalo. Med njimi tudi Komar in Naduitelj. Tisti, ki se niso so ugotovili, da narod zna, kar je najbolje zanj. Tako so spremenil svoje miljenje razen Jermana. Popoldne v krmi se je pogovarjal s upnikom, kateri ga je poskual prepriati, naj se jim predrui. Jerman je ostal pri svojem. Komar ga je ponievali, a on se zanje ni zmenil. Zveer se je doma sestal s Kalandrom, njegovim somiljenikom. Ugotovila sta, da sta ostala sama, vsi somiljeniki so ju, zaradi tega ali onega razloga zapustili. Ob njegovem

odhodu se je na vratih prikazal upnik. Ponovno mu je razloil, njegovo miljenje. Jerman, pa svojega ni opustil, zato ga je upan posvaril, da ga lahko izenejo. Naslednjega jutra v krmi se je Jerman ponovno sestal s Kalandrom. Krmar jima je povedal, da ne eli nevenosti. Prila je Lojzka, njegova prijateljica, in mu povedala, da nameravajo vaani ukrepati proti njemu. Svetovala mu je naj se naredi bolan, kar je tudi res bil, in naj odide domov. V krmo so poasi prieli prihajati ljudje. Priel je Komar. Povedal mu je, da ga ne elijo in naj povee culo ter odide na Goliavo. Povedal je tudi, da zbirajo podpise, katerih naj bi naslednji dan bilo nad tristo. V krmi so se zaeli prerekovati, nakar vstane Jernej in prine zbranim razlagati svoje miljenje. Povedal jim je, da katekizem ni vsega miljenja zaetek in konec, ter druge podobne rei. Poslualce je njegov govor tako pritegnil, da so se eleli tudi sami vkljuiti vanj, vendar na svojevrsten nain: s pestmi in brcami. Iz dvoria so ljudje skozi okna prieli metati kamne. Jerman jih je zmerjal s hlapci. Nazadnje ga je Kalander prijel, ga potisnil skozi duri in ga tako reil. Vzel je stol v roke, da bi odbil vsakogar, ki bi hotel nad Jermana. Zveer sta bili uiteljici Geni in Lojzka pri Jermanu. Zdravnik mu je povedal, da mu bo mati umrla. Z Geni je stopil po upnika medtem, ko je Lojzka ostala pri Jermanovi materi. Hvastja je prinesel Jermanu, kateri se je kmalu vrnil, koline za pot in odel. Priel je tudi Kalander je prinesel dve novici: iztaknil je tistega , ki ga je bil v krmi ranil in povedal, da nameravajo za praznike napraviti zborovanje. Jerman mu je dal krao in potice za tistega, ki ga je ranil. Sklenil je, da ne bo ve zboroval. Lojzka in Kalander sta skupaj odla. Kmalu je pripel upnik. Svetoval mu je naj moli nocoj oena, mu blagoslovil pot in odel. Mati ga je e enkrat poklicala po imenu in izdahnila. 3. a) Knjievne osebe: - JERMAN: pravien, razgledan, pameten, vztrajen, - LOJZKA: stoji Jermanu ob strani, - HVASTJA: stareji pravien uitelj, - GENI: uiteljica, - UPNIK: hoe biti glavni, da ga vsi posluajo, - NADUITELJ: ozkogleden, se prilizuje, - KOMAR: hoe biti med glavnimi, se prilizuje, - KALANDER: pomaga Jermanu, b) Knjievni prostor je vas na slovenskem. c) Knjievni as je nekaj dni. ) Snov je zgodovinska, tematika je socialna, motivi so iz vsakdanjega ivljenja. d) Zgradba besedila je sintetina. e) Ubeseditveni nain je epski. f) Slogovna sredstva: - primera: ljubezen ti je kakor nova bluza 1. Bibliografski podatki: - avtor Ivan Cankar,

- izbrano delo V. knjiga, je najbolje zanj. Tako so spremenil svoje miljenje razen Jermana. Popoldne v krmi

NA KLANCU
Dnevnik branja
Cankarjev roman Na klancu se zane z nojo pri Franckini druini, druini brez oeta in z dvema herema. e takoj na prvih straneh nam pisatelj poda dokaj natanen opis vseh treh glavnih oseb, e posebno Franckine sestre Neke. Le-ta je popolno nasprotje Francke. Vedne je lepo obleena, sita, vedno ji mati nakloni najbolje stvari in najlepe besede, kjub temu (ali morda zato) ker je najmlaja. In skoraj nikoli Neka ne uboga matere. Vse graje, katere bi morala prejeti Neka, letijo na Francko. Videti je, kot da je Francka rna ovca pri druini. Trenutek s katerim zane pisatelj pripovedovati zgodbo, je veer pred dnem, ko namerava Francka oditi s sosedi na romarsko Goro. Sosed Kova je namre dejal, da bo na vozu prostora e za enega otroka. Prilo je jutro. Ne da bi nam pisatelj razloil zakaj, Kova Francke ne aka. Franca zane vsa prestraena tei za njimi. Kovaevo ravnanje se za trenutek zazdi podobno ravnanju jarih gospod. Francki namre ustavi po parih kilometrih na prigovarjanje ostalih. Nerazumljivo je tudi ravnanje Francke. Kljub grdemu ravnanju matere in sestre, tudi na sejmu misli nanju, kaj jima bo prinesla ipd. Niti v teh redkih trenutkih, ko bi se lahko, se ne zabava. Drugo poglavje pa postane na polovici nekoliko nerazumljivo. Z 14 leti odide Francka sluit v gostilno, k skopi vdovi Marievki. Po dveh letih ivljenja pri njej, na nekem veernem sprehodu srea Francka nekega umetnika. Le-ta ji zane dvoriti. Pripoveduje o svoji nekdanji ljubezni Fanny. Zaradi spominov zane tudi Francko tako klicati. To sreanje je nekoliko nerealno. lovek se ne more odloiti, ali resnino, ali pa o tem Francka le sanja, si zamilja. Posledica sreanja tega loveka, ki jo v trenutkih obuduje, drugi pa zopet zaniuje, je Fanikin strah in beg od Marievke, beg nazaj k materi.

Ivan Cankar

Zane se Franckino sluenje pri drugih ljudeh. Nekega veera ji zane dvoriti vaan, kroja Tone Mihov. Vasovanje je sicer nekoliko kmeko, toda Faniki ugaja. Mihov osvoji njeno srce, v glavnem z lepimi besedami. Poroila sta se spomladi. A ravno na dan svatbe, na domnevni dan sree, se zanejo teave za Mihova. V vas pride nov kroja, ki se nastani na trgu ter z nijo ceno zane prevzemati Tonetu skoraj vse stranke. Piko na i postavi novi kroja s tem, da Tonetu vzame vsakoletni govor na vaki veselici. Tone zane iz dneva v dan propadati, prislui koamaj dovolj denarja za preivetje. Ko se jima rodi prvi otrok, pa se ivljenje za trenutek popravi. A ta trenutek ne traja dolgo. Mihovi so zaeli beati pred vsemi teavami. Iz trga so se preselili na najrevneji del mesta, na klanec. Zaeli so biti svoj boj za preivetje, boj z revino. Reitev za vse teave pa je Tone nael v nepravi stvari, v pijai, v vinu in ganju. To ga je poasi vodilo gotovemu koncu naproti. V razmaku treh ali tirih let je Francka obiskovala mater, predvsem zaradi pomankanja denarja. Materin odnos do nje je bil vedno prevzvien, zadiraki in neusmiljen. Sedaj prvi zvemo zakaj tako. Francka je bila nezakonska hi. Oe je mater zapustil takoj po rojstvu Francke. Vso jezo zaradi tega oeta je tako mati spravljala nad njo. Ta odnos pa se naenkrat spremeni. Kajti pred tem je mater obiskala Neka. Obnaala se je zelo gospodsko in nespotljivo. To je mater hudo prizadelo in zaela je gledati na vedno spotljivo Francko z druganim odnosom. Mati je konno sprevidila ljubezen obeh hera. ivljenje na klancu pa je minevalo po starem. Franckina mati se je preselila k njim. Mihov je zavraal vse ponudbe novega krojaa za delo ter se pijan vedno bolj znaal nad Francko. Kmalu je imel takega ivljenja dovolj ter je zapustil klanec in odel v svet. Francko in ostale je zapustil v revini. Nikoli ve ga niso videli. Oetov duh pa se je oprijel tudi najstarejega sina. Le-ta je mlad odel delat v oddaljen trg h krojau. Malo bolje se je godilo z drugim sinom, z Lojzetom. Bil je najbolji uenec v oli in bogateji meani so ga dali olat v Ljubljano. Obljube, da bodo meani poskrbeli za Lojzeta, so bile velike, kar prevelike in prevelikodune. Kmalu je umrla tudi Franckina mati ter za seboj pustila poslednji goldinar. V revni bajti sta ostali samo e dve Francki, mati in hi. Z olanjem Lojzeta pa so se zaele teave. Niti se fant ni ve rad uil ter izkorial monost olanja, niti vaki bogatai niso ve hoteli skrbeti zanj. Mati je komaj e prosjaila prepotrebni denar za stanovanje in ostalo. Iz doma pa je odla sluit tudi hi Francka. Teave so se zaele. Lojze se ni ve oglaal. Mati ga je odla obiskat v Ljubljano, vendar ga ni ve nala. Izgini je ter jo tako zapustil v velikih skrbeh. A vendar so se izpolnile evljarjeve besede: Vrnili se bodo. Na klanec se bodo vrnili umirat! Najprej se vrne Tone. Umrl je dan kasneje od vrnitve. Vrnila se je tudi Francka, ki je kmalu odla vsa slabotna naprej proti Ljubljani. Nikoli ve je niso

videli. In vrnil se je e Lojze. Kmalu po njegovem prihodu mati umre. Vesela ker je e zadnji videla Lojzeta in obenem alostna, ker ni zraven ostalih dveh, je zaspala za veno. Usoda Lojzeta na alost ni znana. Kot je omenjeno v opombah, je roman resnino napisan kot spomenik Cankarjevi materi. Kjub vsem realistinim in simbolistinim elementomom, pa je v romanuteko nerazumljiv in mogoe celo nerealistini del o umetniku, ki zamenjuje Francko za svojo Fanny. Ne ve se, ali je to Franckino resnino doivetje ali le njene sanje o neskonni ljubezni, ki je ni bila nikoli delena. Na to misel namiguje mogoe tudi to, da je tega umetnika ponovno sreala proti koncu svojega ivljenja. Miro Stare, 3.g

Ivan Cankar

Na Klancu

Domen Bozeglav 3. Bg Ivan Cankar se je rodil leta 1876 na Vrhniki. Osnovno {olo in realko je dokon~al v Ljubljani. S {tudijem je nadaljeval na Dunaju, a diplome ni dobil, ker se je odlo~il za poklicno pisateljevanje in mu {ole ni uspelo dokon~ati. Umrl je zaradi slabega zdravstvenega stanja leta 1918 v Ljubljani. Knjigo Na Klancu Ivana Cankarja je izdala zalo`ba Mladinska knjiga v Ljubljani leta 1963. Spremno besedo k delu je napisal Boris Merhar.

Francka je h~i revnih star{ev. Na binko{tni ponedeljek se odpravi na romanje na Goro. Na pot naj bi se odpeljala z vozom, ki pa ji no~e in no~e ustaviti. Ko ga dohiti, z glavo udari ob obenj. Voznik se je nato kon~no usmili in jo vzame s seboj. Po kon~anem romanju se vrne domov, kjer jo med spanjem tla~i mora, da te~e za vozom. Francka pri svojih {tirinajstih letih `e dela ko gospodinja v Le{evjah. Denar ji pobira njena mama. Tam se zaljubi v slikarja, katerega pa zasovra`i, ko ga vidi z drugo `ensko. @alostna se vrne k svoji materi, kjer nato dva meseca boleha. Pri dvajsetih letih se Francka zaljubi v kroja~a Toneta. Na zunaj izgleda Tone razgledan in bogat, a to v resnici sploh ni. Francka si se{ije poro~no obleko in se poro~i s Tonetom. Ravno na poro~ni dan pa se v vas priseli mestni kroja~ z `e narejenimi oblekami, zaradi katerega Tone propade. Francki se rodi prvi sin. Tone si zaradi izgube dela nakoplje obilico dolgov, zato se mora vsa dru`ina preseliti na Klanec, kjer strahotno `ivotari. Tone zavrne mestnega kroja~a, ki mu ponuja delo in odpotuje s trebuhom za kruhom po svetu. Po o~etovem odhodu se stanje na Klancu malenkostno izbolj{a. Otroci se lepo razvijajo. Franckin sin Lojze se odpravi na {tudij v Ljubljano. Lojze se v Ljubljani nekako prebija skozi `ivljenje, a z malo denarja te`ko `ivi. Zato se vrne domov, kjer ga mati nagovori k ponovnem {tudiju. Francka medtem, ko njeni otroci blodijo po svetu, doma `ivotari, kot vsi ljudje s Klanca. Na obisku Lojzeta v Ljubljani izve, da je le ta pobegnil. Na Klanec se vrneta Francka in Tone. Francka kmalu spet odide, Tone pa takoj po prihodu umre.

Lojze se naposled le vrne domov. S prijateljem, ki je sedaj u~itelj, se pogovarjata o Fran~evih romanjih po svetu. France se vrne domov, kjer najde mater napol mrtvo. Mati mu pove, da so vsi njegovi pomrli, in nato tudi sama izdihne. Zelo pretresljiva je Cankarjeva misel:Obsojeni na smrt. Ljudje, ki so `iveli na Klancu, so imeli vsi nesre~no usodo. Vsak izmed njih je kon~al slabo. Ve~inoma vsi so pomrli od rev{~ine v skrajni bedi. V dana{njem ~asu bi o tem ~lovek te`je razpravljal, kajti danes so tu socialne ustanove, ki pa tudi ne pokrijejo vsega hudega na tem svetu. ^e bi se dr`ali Cankarjeve misli, da nam je vse tako ali tako `e v naprej usojeno, bi bilo najbolje, da se vle`emo za prvim vogalom in ~akamo bodisi na smrt, bodisi na vre~o zlata, ki nam bo padla na glavo. Osebno verjamem le v pregovor Kakor si bo{ postlal, tako bo{ spal. Knjiga Na Klancu je dejansko zbirka ve~ samostojnih novel, ki pa imajo skupne glavne osebe, a bi lahko brez te`av stale samostojno. Delo je napisano v realisti~em slogu, a Cankar v njem uporabi tudi neizmerno veliko simbolov. Tako tek za vozom, ki predstavlja neuspe{en pobeg iz rev{~ine, tudi ostali simboli ve~inoma predstavljajo bedo `ivljenja. Cankar je delo posvetil svoji materi, katere usoda je bila skoraj na las enaka Franckini in se ji s tem {e enkrat zahvalil za `ivljenje, ki mu ga je podarila.
Ivan Cankar: Hia Marije Pomonice
(2.Berilo,71) To je doivljajski roman (ena izmed Cankarjevih uenk neozdravljivo zboli, Cankar jo obiskuje, ona na koncu umre). Knjiga prikaze bolezen, hrepenenje po ljubezni in ivljenju, umiranje v Hii Marije Pomonice. V tej bolninici so dekleta razlinih slojev, ki pa so bolne zaradi bede ali dednosti. Zgodba je okvirna in se zane, ko Mali pride in se konca, ko Mali odpeljejo. V delu naturalisticno prikaze zivljenje Dunajanov, dobrodelnost... Z zgodbo o kanarku Hanzku simbolizira dekleta ter z zgodbo o vrabku Anarhistu zunanji svet.

Ivan Cankar: Na klancu

Leta 1902 je nastalo delo NA KLANCU kot zgodba obsojenosti neke druine in slovenskega naroda. Cankarju so nudili snov za pisanje strana pasivnost slovenskega naroda, usodno prodiranje kapitalizma in elja postaviti materi spomenik. Na nastanek tega romana pa vpliva tudi kmeka tragedija Nioba. Tudi Cankar je preivljal v mladosti svet te strane pasivnosti, njegovo sredie pa je bil seveda Vrhniki klanec. Sem je zaneslo vse tiste, ki se v kapitalizmu niso znali, ki jih je kapitalizem potepal in prepustil ivotarjenju ter omami neskonnih sanj, iluzij in alkohola. To so tipini motivi realistinega in naturalistinega romana. Zgodbo je izdelal po stvarnih dejstvih svoje druine. Smer romana je torej realna. Cankar je resnino zgodbo svoje matere in njene druine predelal tako, da je realistini, vasih celo naturalistini smeri dal izrazite poteze neromantinega doivljanja. Za roman je znailna simbolistika in prispodobe s katerimi je ponazoril ustvena stanja, hrepenenje, vdanost v usodo in obup, ki so pomembneji od dejstev. FABULA: Klanec je sredie in simbol gospodarsko, politino in kulturno zatiranega in hlapevskega razreda. Osrednja seba, ki jo spremljamo od otroka do smrti je Francka, kot Cankarjeva mati in simbol za vse siromake s klanca. Njeno teko ivljenje se doloi e v mladosti s simbolom teka za vozom. Njen vstrajen, a brezupen tek za vozom je simbol za vse pozneje bridko ivljenje, ne da bi se kdaj mogla mirno peljati. Tako kot si v mladosti prizadeva dosei voz, se pozneje v ivljenju poganja za prilonostnim zaslukom in iveem, s katerim nekaj asa e podpira moevo poivanje, v upanju, da je ne bi zapustil. To ji nekaj asa uspeva, vendar Tone Mihov se prehitro ukloni in se isto mirno prepusti toku razjedanja. Lojze predstavlja Cankarja samega. Podobno kot Lojze je tudi Cankar doivljal to bedo v mladosti. Lojzeta poljejo v mesto v olo, z namenom, da bi postal nekaj ve, kot so njegovi rojaki na Klancu. Toda tudi Lojze je del siromakov s Klanca, ki ga prav tako zanese na muno ivljensko pot, polno ponianja, strahu, groze, bede in razoaranj. Toda vseeno ima v sebi neke vije ideje, ki jih vidi na koncu ob materini smrti. To ponazori tista "mirna bela svetloba", ki e prav ob koncu "sije iz noi" ter bega ali celo priteguje Lojzetovo misel. S tem Cankar eli pokazati svit nemega ivljenja. Ob Lojzetu je Cankar obudil ljubezen, ter veno in neno navezanost na mater in tiste lepe naivne sanje o tudiju in boljem ivljenju, ki so tako zlahka premotile siromake s Klanca in e dalje upanje za ivljenje, eprav e tako bedno in ponino. Simbolno v romanu je tudi ponavljanje usod. e Franckino mater je zapustil mo, kar se pozneje zgodi tudi Francki, eprav ga je zelo milo prosila naj ostane, celo delati je hotela namesto njega. Miha pa ni mogel prenesti takega ponianja, da bi ena delala namesto njega, on pa bi potem vse to zapil. Raje se je odpravil v svet in opravljal prilonostna dela, poleg tega pa tudi ni hotel delati sramote svojim otrokom. Franckina usoda se ponovi prvi herki Francki. Tudi ona gre sluit po svetu in doivi resnino ljubezen s slikarjem, kot njena mati. Usoda oeta Miha pa se prenese na Toneta. Kakor je el v svet oe, tako je el tudi Tone in pride domov le umret. Njegov oe si niti tega ni upal storiti, zaradi sramu, ki ga je napravil druini. Tako so propadli in umrli vsi siromaki s Klanca. Nekatere zlomi trpljenje prej, nekatere nekoliko pozneje. Kdor pa je el v svet, se je vrnil na Klanec le e umret. Tone Mihov je e najbliji pisateljevemu oetu. Prizori so izrisani v impresionistinemu slogu. Jezik in slog sta izrazito ustvena in ritmino povzdignjena. KAKEN JE STIL PISANJA ? Zgodba je pisana skozi pisateljeve oi. Cankar spada deloma v impresionizem. Stanje oz. predmete opie s simboli -simbolizem. Klanec sam je kot simbol revine - bolj ko se dvigamo po klancu, slabe je stanje ljudi. Oetov odhod v Bosno - Mihova in njegovega oeta; to povzroi konkurenca. Voz - srea, pajek - simbol kapitalizma, lu v uiteljevem oknu - reitev je morda v izobrazbi. Cankar je hotel postaviti spomenik svoji materi. Herka Francka predstavnica ensk, Tone - priden delavec, Lojze - nove ideje avtorja,je rezoner in gre tudirat kot Cankar.

IVAN CANKAR : NA KLANCU

Ivan Cankar (1876 - 1918) Najve ji mojster slovenske besede in osrednja postava v moderni knji evnosti izvira iz revne dru ine z Vrhnike. Na Klancu, najrevnej em delu tega kraja, se je rodil 10. maja 1876 kot osmi otrok. O e Jo ef je po odprtju trgovine s konfekcijo opustil kroja ko obrt ter od el v Bosno kot sezonski delavec in se ni ve oglasil. Vse skrbi za dru ino je morala prevzeti njegova ena. Ivan je svojo mladost pre ivel na Vrhniki, kjer se je izkazal v osnovni oli, ki jo je zaklju il z odli nim uspehom. Vrhni ka gospoda ga je zato poslala v ljubljansko realko. eprav je redno dobival tipendijo, je bil vedno v denarni stiski. olo je kljub temu zaklju il in nadaljeval tudij na Dunaju. Po enem mesecu je olo zamenjal, kmalu pa povsem opustil, ker se je pre ivljal s

pisateljevanjem. S tem je postal prvi slovenski poklicni pisatelj in je bil v takratni dru bi v te kem polo aju. Na Dunaju je vseh enajst let ivel v delavskem predmestju in spoznaval te ko ivljenje proletarcev. Doma je neuspe no kandidiral za poslanca, zato je politiko opustil. Preselil se je v Ljubljano na Ro nik, ki se danes imenuje Cankarjev vrh. V prvi svetovni vojni je bil interniran, vendar so ga zaradi slabega zdravja odpustili in vrnil se je na Ro nik, kasneje pa preselil v mesto. Tam je ivel do konca leta 1918, ko je padel po stopnicah in za posledicami umrl tri dni kasneje v ljubljanski bolni nici. Ivan Cankar se je izkazal na treh podro jih - kot pesnik, dramatik in pripovednik. Pesni tva se je lotil pod vplivom A. A kerca, kasneje pa je nanj vplivala evropska moderna struja. Med najve ja dela tega asa sodi zbirka Erotika, ki je povzro ila precej hrupa med nazadnjaki - tako je kof pokupil 700 neprodanih izvodov in jih dal za gati. S pesni tvom se je ukvarjal od leta 1892 do leta 1909, ko je spoznal, da se z upan i em ne more kosati. V tem asu pa ni pisal samo pesmi, ampak tudi druga dela, od katerih so najbolj e rtice. Sprva je opisoval dru bene in politi ne razmere, ki jih je spoznal na Dunaju, kasneje pa predvsem love ko du evnost. Med najbolj a dela te zvrsti sodijo: Za kri em, zbirka socialnih rtic o krivi nem dru benem redu, ki je bila Cankarjevo najljub e delo, zbirka Moje ivljenja, v kateri opisuje svojo mladost. Sem sodijo Desetica, Skodelica kave in druge. Idejo za Podobe iz sanj je dobil v prvi svetovni vojni in govori o usodi ljudi, ki so padli za tujo dr avo. Ustvaril je tudi ve dalj ih pripovednih del, povesti in romanov. Najbolj znana so Na klancu, Martin Ka ur ter Hlapec Jernej in njegova pravica. V teh delih je upodobil ljudi iz razli nih slojev in njihovo te ko ivljenje. e najbolj pa je slovensko dru bo razkril kot dramatik. Z ustvarjanjem je za el e kot dijak in ustvaril ve del, med katerimi so najpomembnej a: komedija Za narodov blagor, drami Kralj na Betajnovi in Hlapci ter farsa Pohuj anje v dolini entflorjanski. e kot dijak se je pokazal kot oster kritik tovari ev, kasneje pa tudi slovenske dru be. Boril se je proti slovenski zaostalosti ter s svojo kritiko vzgajal delavski razred. Na klancu Francka ivi z materjo. Nima lepega otro tva, kajti mati jo zapostavlja na ra un mlaj e sestre Ne ke. Lepih trenutkov je bilo v njenem ivljenju malo. Eden izmed njih pa je bil, ko je la na Romarsko Goro. la je sama in sicer naj bi jo sosed Kova peljal z vozom, tako kot e nekaj drugih. Zjutraj se je hitro umila, pojedla in oblekla, vendar je zamudila voz. Za ela je te i za njim, toda ni ga mogla dohiteti. Tisti na vozu so ji klicali, da jo bodo po akali pri mlinu. Francka je e vedno tekla in videla, kako so se pri mlinu ustavili, na voz sta vstopila mo in ena, nato pa so odpeljali naprej. Solze so ji silile v o i, toda nih e je ni opazil. Pomislila je, da bi voz lahko ujela po bli njicah skozi gozd, vendar se je bala, da bi se zgubila. Zato je e kar tekla in klicala in kon no so

jo opazili. Vendar niso ustavili. Samo nor evali so se iz nje, ko je brezupno tekla za njimi. Voznik je ez nekaj asa upo asnil in Francka je sko ila na voz. e preden so pri li do Gore je pozabila e vse gorje tega dne in se samo veselila. Francka je la najprej k ma i, nato pa se je sprehajala med otori. Z desetico, ki jo je dobila od matere, si je kupila pi kotov in svetinjo. Domov so se vrnili ele pozno zve er. Materi in Ne ki je dala pi kote in tri preostale krajcarje. V spanju pa so se ji znova prikazoval brezupni tek za vozom. S tirinajstimi leti je la slu it v mesto k stari vdovi Mari evki. To je bila udna starka, ki je skoparila z denarjem in ivela v stari in sivi pritli ni hi i. Pri njej je brezpla no slu il tudi bebast hlapec. Vdova je Francko najela samo zato, ker je bila poceni. V asih jih je obiskala Franckina mati. Takrat se je dolge ure pogovarjala z Mari evko, ob odhodu pa je vzela denar, ki ga je Francka prislu ila. Ko je Francka slu ila e drugo leto, je spoznala nekega umetnika. Bil je gosposko oble en in se je uglajeno obna al. Francko je klical Fanny in vzljubila ga je. Toda on jo je kmalu zapustil, kajti dekle z raskavimi rokami ni bilo zanj. Francka je zbe ala domov in zbolela. Njena naslednja slu ba je bila v trgu. Tu je spoznala kroja a Toneta Mihova, ki je bil ugleden lovek in so ga vsi zelo cenili. Veliko je bral, bil pa je tudi v odboru bralnega dru tva. Francko je o aral s pripovedovanjem o lepi prihodnosti v Ljubljani ali celo v Ameriki, zato sta se poro ila. Toda e na poro no no je Francka zaslutila nesre o. Kmalu je pri el v trg kroja , ki je odprl trgovino z narejenimi oblekami. Tone ga sprva gledal zani ljivo, kajti sam je delal dra je obleke iz bolj ega blaga. Toda ljudje so raje kupovali ceneje pri novem kroja u in Tone je za el ostajati brez dela. Kmalu je izgubil tudi mesto govornika, kar ga je e posebej prizadelo. Ker ni mogel ve poravnavati ra unov, je prodal hi o ter se s Francko in tremi otroki preselil na Klanec. Tam se je zapil, nekega dne pa od el v svet ter se nikoli ve ni vrnil. Tako je Francka, kot e njena mati, ostala sama s tremi otroki, ki jih je morala pre ivljati. Nekajkrat si je sposodila denar od matere. Po Mihovovem odhodu se je mati priselila k njim. Oslabela je in ve ino dni prele ala. Franckini otroci Lojze, Tone in Francka so za eli odhajati od doma. Francka je e hodila v olo, Tone je od el za kroja a, Lojze pa se je izkazal v oli, zato ga je gospoda poslala v Ljubljano na nadaljnji tudij. Vsi pomembnej i ljudje so obljubili podporo in Franckini dru ini se je obetala lepa prihodnost. Lojze je skupaj z materjo od el v Ljubljano h gospodinji, pri kateri je e ivelo ve tudentov. Po njenem odhodu se je po util popolnoma samega in zapu enega. V sanjah je videval o etovo in bratovo usodo in zdelo se mu je, da je to tudi njegova. Francki je umrla mati in ostala je sama z malo Francko. Lojze je bil v tretji oli. Zmanjkovati mu je pri elo denarja. Vse obljube, ki so jih nekdaj dajali ugledni ljudje, so bile pozabljene. Francka je vedno te e zbirala denar za Lojzetovo najemnino, hrano in obleko. Ko je zbrala denar in se vrnila domov, pa je tam zagledala Lojzeta. elel je ostati doma. Vsi tovari i, s katerimi je ivel v Ljubljani, so nanj gledali kot na reve a, ki ivi od milo ine drugih. Tudi v oli se je spremenil. Za el je sanjariti in polenil se je. Neznansko si je elel, da bi pripeljal vse s Klanca in rev ine v lepo in bogato mesto. V Ljubljani mu ni bilo

ve v e , toda mati ga je prepri ala, da se je vrnil. Spremljala ga je na dolgi poti. Kmalu po vrnitvi domov je Francko zapustil e njen zadnji otrok. Mala Francka je od la delat kot dekla in pestrna. Mati je ostala sama. la je obiskat Toneta v Ljubljano, pa ga ni na la, saj je e pred mesecem dni od el. Gospodinja ji je tudi povedala, da se je zelo pokvaril in pustil olo. Nekega dne pa se je Tone vrnil. Zaradi slabega vida ni mogel ve delati, bil pa je tudi zelo bolan. Pri materi je prespal in umrl e naslednjo no . Pri la je tudi Francka, e bolj suha kot je bila, vendar se je morala kmalu vrniti v Ljubljano. Zadnji se je vrnil domov Lojze. Tudi sam je bil bolan in obubo an. Doma je na el umirajo o mater, ki je izdihnila e isti ve er. Opis oseb Francka je odra ala brez o eta. Bila je zapostavljana nezakonska h i, ki ji je mati dajala samo streho nad glavo, obleko in hrano, ljubezni pa nikoli - to je dobila njena mlaj a sestra Ne ka. e kot otrok ni imela lepega ivljenja. Neprestano je morala delati in hoditi okoli umazana in v starih cunjah : "In e tiste stare obleke ni smela imeti ves dan; prcej se je preoblekla, ko je pri la od ma e, in je hodila raztrgana okoli; Ne ka pa je posedala gosposko v rde ero natem krilu". Neprestano si je elela le malo prijaznosti in ne nosti, ki pa je ni dobila. Kljub temu pa je zrasla v skromno in po rtvovalno mater. Zaradi nesre nega otro tva pa jo je vedno bilo strah ubo tva : "Ali Francka sama se je bala ivljenja. Komaj je stopila vanj, e tisti ve er, ko je stala v poro ni obleki in s poro nim vencem na glavi v ve i in se je dr ala kr evito za duri, da bi se ne zgrudila od slabosti in nerazumljivega strahu, so minile vse sanje in vse pri akovanje je izginilo". Za svoje otroke bi rtvovala in storila vse, le da bi jih re ila rev ine : "Ko bi mu mogla pomagati, bi si odsekala roko. Nimam da bi mu kupila enkrat kos kruha za ve erjo". Lojze je Franckin prvorojeni sin. Bil je debel, toda bled. O i je imel take kot mati - velike, za udene in plahe. Matere se je venomer dr al za krilo. Bujna domi ljija mu je dajala snov za pripoved. Kadar je pri el iz ole, je stal v kuhinji in materi pripovedoval tako udne zgodbe, ki si jih sproti izmi ljal, izhajal pa je iz enega stavka ali besede, ki jo je slu ajno videl ali sli al. Dokler o e ni od el, ga je silil k branju lankov iz nem kih asopisov. Lojze je verjel, da obstaja bolj e ivljenje tudi zanj. Bil je zelo podoben o etu. Tudi sam je sedel za mizo in si zidal gradove v oblakih. To se mu je dogajalo tudi v oli. Ustvaril si je svet, katerega ni bilo, zato je postal nesre en, pustil olo in sku al sre o najti sre o kje drugje, kar pa mu seveda ni uspelo. Tone Mihov je bil, ko ga je Francka spoznala, mlad in droben fant s suhljatim obrazom. S rjavimi in svetlimi o mi je veselo gledal izpod visokega in plo atega ela. Bil je izobra en, kajti bral je knjige in asopise. Bil je v odboru bralnega dru tva. Najbolj si je tel v ast, da je lahko ob razli nih veselicah skrbel za govore. V tem pogledu je bil blizu gosposki dru bi. Po poklicu je bil ugleden kroja , ival je tudi za gospodo. Francko je znal osvojiti s svojim na

inom govorjenja :"Nikoli in sli ala toliko lepih besed, bo ale so jo kakor z ljube o roko". Prihodnost je videl v ve jih mestih ali celo v tujini : "V Ljubljano pojdeva, bo videla, tam bo vse druga e. Kdor ima kaj koraj e, gre stran, tukaj ni ni . Ali e dalje, Francka, morda v Ameriko, tam je ivljenje vse druga no, ljudje so druga ni, tam so vsi gospodje, vsak je gospod, ki kaj zna ali kaj premore". Ko mu je novi kroja prevzel delo ga je to pojezilo, dokon no pa ga je potrlo, ko pa mu je ta prevzel mesto govornika : "Kruh mi je vzel in e ast povrhu" Ideja dela Klanec je Cankarjev simbol za vse zatirane in izkori ane ljudi ne samo doma temve tudi po svetu in pa tudi simbol zasu njene domovine in rev ine. V tem delu pa je tudi dopolnil odnos do matere, ustva ki sega od poveli evanja da samoobto be. S podobo Franckinega teka za vozom je prikazal ves brezup rev ine in nemo v boju za bolj e ivljenje. Voz uporabi kot prispodobo za sre nej o prihodnost, na njem sedijo veseli in brezskrbni romarji. Ne glede na to, kako hitro te e, je voz vedno pred njo, ona pa omaga in pade. Klanec je brezizhodni kraj. Kdor je tam rojen, bo tam umrl. Lahko e tako posku a pobegniti, sre a mu je vedno opote a. Francka je ve krat od la od doma, vendar se je vedno vrnila. Njeni otroci so prav tako iskali bolj e ivljenje, vendar so se vsi vrnili domov. V romanu pa opazimo optimizem, ki je prikazan z u iteljevim oknom, ki ga opazuje Lojze. Okno je simbol za izobra enost, napredek in prebujenje ljudstva. Viri 1. Ivan Cankar : NA KLANCU, Cankarjeva zalo ba, Ljubljana, 1952 2. Francka Varl-Purkeljc : NA I KNJI EVNIKI IN NJIHOVA DELA, Zalo ba Obzorja, Maribor, 1989 IVANCANKAR NAKLANCU BIOGRAFIJA: Rodil se je 10.maja 1876 na Vrhniki, v dru`ini revnega obrtnika s {tevilnimi otroki. Osnovno {olo je z odli~nim uspehom kon~al na Vrhniki, leta 1888 je s podporo vrhni{kih veljakov od{el na ljubljansko realko. Leta 1896 je po maturi od{el na Dunaj {tudi_ rat tehniko, a se je prepisal slavistiko. Spomladi 1897 se je vrnil na Vrhniko, dokler mu ni

jeseni umrla mati. Leta 1898 je nekaj ~asa `ivel pri sorodniku v Pulju, nato se je vrnil na Dunaj in tu ostal do 1909. Vmes je leta 1907 kandidiral na de`elnih volitvah na socialdemokratski listi, vendar ni bil izvoljen. Leta 1909 je nekaj ~asa `ivel pri bratu duhovniku v Sarajevu, nato pa se je dokon~no vrnil v Ljubljano. @e pred za~etkom prve svetovne vojne je bil nekaj ~asa zaprt zaradi izjave v prid jugoslovanskih politi~nih vezi, po za~etku vojne je bil zaradi ovadbe zaprt na ljubljanskem gradu, pozneje pri vojakih pa v Judenburgu. Zaradi bolezni je bil odpu{~en. Tik pred smrtjo se je preselil iz Ro`nika v Ljubljano, kjer je 11.decembra 1918 umrl. Cankar je bil telesno {ibak, zato pa duhovno nenavadno mo~na osebnost. Njegov um je bil izredno oster, sposoben predirne kritike okolja in samega sebe, pa tudi paradoksa, ironije in sarkazma. Razklanost med duhovnostjo in telesom je bila usodna zlasti za njegovo eroti~no do`ivljanje. Podobno kot Kette in Murn je `e zgodaj spoznal razliko med duhovno in ~utno ljubeznijo. Nasprotja v svojem do`ivljanju nikoli ni mogel premagati, pozneje ga je celo stopnjeval s tem, da je duhovno ljubezen zmeraj bolj povezoval s spomini na umrlo mater, ki mu je pomenila simbol ~iste ljubezni, `rtvovanja za druge in zato najvi{ji ideal ~love~nosti. DELO:

Leta 1902 je nastalo delo NA KLANCU kot zgodba obsojenosti neke dru`ine in slovenskega naroda. Cankarju so nudili snov za pisanje stra{na pasivnost slovenskega naroda, usodno prodiranje kapita_ lizma in `elja postaviti materi spomenik. Na nastanek tega romana pa vpliva tudi kme~ka tragedija Nioba. Tudi Cankar je pre`ivljal v mladosti svet te stra{ne pasivnosti, njegovo sredi{~e pa je bil seveda Vrhni{ki klanec. Sem je zaneslo vse tiste, ki se v kapita_ lizmu niso zna{li, ki jih je kapitalizem potepal in prepustil `ivotarjenju ter omami neskon~nih sanj, iluzij in alkohola. To so tipi~ni motivi realisti~nega in naturalisti~nega romana. Zgodbo je izdelal po stvarnih dejstvih svoje dru`ine. Smer romana je torej realna. Cankar je resni~no zgodbo svoje matere in njene dru`ine predelal tako, da je realisti~ni, v~asih celo natura__ _ 7 3_ _listi~ni s prispodobe s katerimi je ponaz_

oril ~ustvena stanja, hrepenenje, vdanost v usodo in obup, ki so pomembnej{i od dejstev. FABULA: ------Klanec je sredi{~e in simbol gospodarsko, politi~no in kulturno zatiranega in hlap~evskega razreda. Osrednja oseba, ki jo spreml_ jamo od otroka do smrti je Francka, kot Cankarjeva mati in simbol za vse siromake s klanca. Njeno te`ko `ivljenje se dolo~i `e v mladosti s simbolom teka za vozom. Njen vstrajen, a brezupen tek za vozom je simbol za vse poznej{e bridko `ivljenje, ne da bi se kdaj mogla mirno peljati. Tako kot si v mladosti prizadeva dose~i voz, se pozneje v `ivljenju poganja za prilo`nostnim zaslu`kom in `ive`em, s katerim nekaj ~asa {e podpira mo`evo popivanje, v upanju, da je ne bi zapustil. To ji nekaj ~asa uspeva, vendar Tone Mihov se prehitro ukloni in se ~isto mirno prepusti toku razjedanja. Lojze predstavlja Cankarja samega. Podobno kot Lojze je tudi Cankar do`ivljal to bedo v mladosti. Lojzeta po{ljejo v mesto v {olo, z namenom, da bi postal nekaj ve~, kot so njegovi rojaki na Klancu. Toda tudi Lojze je del siromakov s Klanca, ki ga prav tako zanese na mu~no `ivljensko pot, polno poni`anja, strahu, groze, bede in razo~aranj. Toda vseeno ima v sebi neke vi{je ideje, ki jih vidi na koncu ob materini smrti. To ponazori tista "mirna bela svetloba", ki {e prav ob koncu "sije iz no~i" ter bega ali celo priteguje Lojzetovo misel. S tem Cankar `eli poka_ zati svit nemega `ivljenja. Ob Lojzetu je Cankar obudil ljubezen, ter ve~no in ne`no navezanost na mater in tiste lepe naivne sanje o {tudiju in bolj{em `ivljenju, ki so tako zlahka premotile siromake s Klanca in {e dalje upanje za `ivljenje, ~eprav {e tako bedno in poni`no. Simbolno v romanu je tudi ponavljanje usod. @e Franckino mater je zapustil mo`, kar se pozneje zgodi tudi Francki, ~eprav ga je zelo milo prosila naj ostane, celo delati je hotela namesto njega. Miha pa ni mogel prenesti takega poni`anja, da bi `ena delala namesto njega, on pa bi potem vse to zapil. Raje se je odpravil v svet in opravljal prilo`nostna dela, poleg tega pa tudi ni hotel delati sramote svojim otrokom. Franckina usoda se ponovi prvi h~erki Francki. Tudi ona gre slu`it po svetu in do`ivi resni~no ljubezen s slikarjem, kot njena mati. Usoda o~eta Miha pa se prenese na Toneta. Kakor je {el v svet o~e, tako je {el tudi Tone in pride domov le umret. Njegov o~e si niti tega ni upal storiti, zaradi sramu, ki ga je napravil dru`ini. Tako so propadli in umrli vsi siromaki s Klanca. Nekatere zlomi trpljenje prej, nekatere nekoliko pozneje. Kdor pa je {el v svet, se je vrnil na Klanec le {e umret. Tone Mihov je {e najbli`ji pisateljevemu o~etu. Prizori so izris_ ani v impresionisti~nemu slogu. Jezik in slog sta izrazito ~ustvena, ritmi~no povzdignjena in ~ustvena. KAK[EN JE STIL PISANJA ?

Zgodba je pisana skozi pisateljeve o~i. Cankar spada deloma v impresionizem. Stanje oz. predmete opi{e s simboli - simbolizem.Klanec sam je kot simbol rev{~ine - bolj ko se dvigamo po klancu, slab{e je stanje ljudi. O~etov odhod v Bosno - Mihova in njegovega o~eta; to povzro~i konkurenca. Voz - sre~a, pajek - simbol kapitalizma, lu~ v u~iteljevem oknu - re{itev je morda v izobrazbi Cankar je hotel postaviti spomenik svoji materi. H~erka Francka - predstavnica `ensk, Tone - priden delavec, Lojze - nove ideje avtorja,je rezoner in gre {tudirat kot Cankar.

Jorge Luis Borges (1899 1986) Izmiljije

ivljenjepis
Borges se je rodil leta 1899 v Buenos Aires-u. Njegova druina je imela angleke korenine, zato se je prej nauil govoriti angleko, kot pa pansko. Njegov oe je bil odvetnik in uitelj psihologije, mama pa prevajalka. V hii so imeli tudi veliko knjinico, ki je mladega Borgesa zelo oarala in jo je nosil s seboj v spominu do smrti. Leta 1914 se je druina preselila v enevo, kjer se je mladi Jorge Luis nauil govoriti francosko in nemko, ter diplomiral na enevski univerzi. Ker je imel njegov oe skrbi glede njegove spolne usmeritve, ga je poslal k prostitutki, kar pa se ni ravno dobro izteklo in je po vsej verjetnosti pripomoglo k Borgesovim teavam z enskami skozi celo njegovo ivljenje. Po prvi svetovni vojni je Borgesova druina odla ivet v panijo, kjer je bil lan literarno-avantgardne skupin. Njegova prva pesem, Himna morju, je bila objavljena v asniku Grecia. Leta 1921 se je borges ustalil v Buenos Aires-u, kjer je zael svojo kariero pisca pesmi in esejev v literarnih dnevnikih. Njegova prva pesnika zbirka, Fervor de Buenos Aires, je izla leta 1923. Borges je sodeloval pri veliko pomembnih literarnih projektih v Argentini. Od leta 1937 je delal kot sestavljavec katalogov v knjinici. Ker ga ta sluba ni prav ni zanimala, je pogosto pobegnil v klet, kjer je bral (predvsem Kafko), pisal in prevajal. Neskonni proces katalogiranja ga je spodbudil k temu, da je napisal eno izmed svojih najbolj znanih del, Babilonska Knjinica. Borgesu je leta 1938 umrl oe, kar je bil zanj velik ok, saj sta si bila z oetom precej blizu. Tudi sam je skoraj umrl zaradi zastrupitva. Ta izkunja je v njemu zbudila kreativne sile, in tako je kar v bolnici napisal nekaj svojih najpomembnejih zgodb. Leta 1985 se je preselil nazaj v enevo, kjer je umrl 14. junija 1986 za rakom na jetrih. Borgesov namiljeni svet je sestavljen iz ogromno prebrane literature s podroja filozofije in teologije. lovekovo iskanje smisla v neskonnem vesolju je videl kot trud, ki ne bo nikoli obrodil sadu. V vesolju, ki ga sestavljajo energija, masa in hitrost svetlobe, je Borges imel za najvejo uganko as, in ne prostor. Veliko je razmiljal o paralelnih svetovih ter o tem, kako se as prepleta, kar je tudi opisal v kratki zgodbi, Vrt S Potmi, Ki Se Kriajo. Navdueval se je tudi nad detektivskimi zgodbami, saj so bile po njegovem mnenju edine, ki so za razumevanje potrebovale zaetek, sredino in konec. V zgodbi Babilonska knjinica prikae Borges vesolje kot neskonno simetrino knjinico, kjer je neskonno knjig in po kateri blodijo ljudje ter iejo pravo knjigo.

Obnove
Vrt s potmi, ki se kriajo V tej kratki zgodbi avtor prikae drugaen pogled na zakasnitev britanske ofenzive proti rti Sierre Montauban. Pripoveduje nam doktor Ju Tsun o svoji prigodim ki se je zgodila v tistem asu. Ju Tsun je bil nemki vohun, ki je vohunil v anglekih vrstah. Ko so ga odkrili je zael beati in tako naletel na vrt svojega rojaka Tsui Pena. Vendar ta vrt ni vrt v pravem pomenu, je bolj sinonim za uganko o asu in njegovem neskonnem krianju in prepletanju. Na koncu zgodbe Ju Tsun ubije lastnika vrta, Stephena Alberta, ter s tem oznai mesto, katerega morajo Nemci bombardirati. V tem delu se Borges ukvarja z uganko asa ter z vpraanjem ali obstaja ve razlinih sedanjosti. Svojo domnevo skozi zgodbo potrdi, vendar jo na koncu prikae kot nepomembno. Krone razvaline Zgodba govori o loveku, ki je priel z juga Grije in je govoril prvotni zendski jezik. Ustavil se je v templju boga ognja, ki ga je dolgo asa nazaj uniil ogenj. lovek je tam spoznal, da je njegova dolnost spati in sanjati. Okoliki kmetje so mu prinaali hrano, da ni umrl od lakote, on pa je veino asa sanjal. elel si je sanjati loveka, in ga nato vsiliti stvarnosti. Na zaetku se je videl v sredi okroglega amfiteatra, kako predava skupini uencev. Med njimi je iskal duo, ki bi si zasluila, da postane resnina. Tako je kmalu odpustil vse uence razen enega, vendar je prilo do poloma. Postal je nenavadno nespeen in to ga je na zaetku zelo razalostilo. Nato pa je spoznal, da je oblikovati sanje najteje opravilo od vseh. Da bi se znova posvetil svoji nalogi, je akal, da bo zopet prila polna luna. Takrat je sanjal srce, kako utripa in po priblino enem letu je presanjal celo telo. To telo je potrebovalo duo, ki pa mu je lovek ni mogel vdihniti. Za to je prosil kip boga, ki je stal na sredini poruenega templja. Bog ga je uslial in mu povedal, da je on bog ognja ter da bo lovekovemu sinu vdihnil duo, vendar ga mora nato poslati naprej, v drug njegov tempelj in le lovek in bog ognja sta vedela, da je le privid, in da mu ogenj ne pride do ivega. Ko je bil ciklus ustvarjanja konan, je tempelj zajel ogenj in lovek je spoznal, da je tudi on sam samo privid nekega drugega sanjaa. Babilonska knjinica Avtor nam razlaga primero vesolja z neskonno veliko knjinico, ki je sestavljena iz neskonnega tevila esterokotnih galerij, s irokimi jaki za zraenje na sredini. Iz vsakega esterokotnika je mogoe videti nija in vija nadstropja, ki jim ni konca. Na vsaki stranici je po pet knjinih polic, le dve imata hodnik, ki vodi prek spiralastih stopnic v druge galerije. Avtor pripoveduje o svojem iskanju neke knjige oz. katalogu vseh katalogov, kar je nekakna prispodoba za iskanje Boga ali univerzalnega spoznanja. Avtor razlaga, da je v tej knjinici neskonno veliko knjig, ki vsebujejo vse mone kombinacije 25 osnovnih znakov. Avtor prav tako dopua monost, da imajo tudi tiste kombinacije, ki so nam nesmiselne, gotovo nek

smisel v nekem tujem jeziku ali nareju. Avtor na koncu predlaga reitev neskonnosti knjinice in sicer, da je knjinica neomejena in periodina.

Moje mnenje
Knjiga oz. zbirka se mi zdi zelo zanimiva. eprav je avtorjev stil ultra nadrealistien, se mi zdi, da ko zbrano berem, kar je napisano, ima veliko stvari smisel in ne delujejo tako izmiljeno in neresnino. Stvar je e toliko bolj zabavna, ker so teme meni zanimive. Avtorjev stil je topel in prijazen. Z bralcem se na nek nain pogovarja in mu razlaga dogodke v dokaj dojemljivem slogu. Ob branju knjige sem se zabaval, saj sem si lahko predstavljal vse kar je napisano, in se mi je zdelo zelo zanimivo. Zdelo se mi je, da je avtor nekako nagnjen k teoriji zarote, ki pa se je ne da razvozlati. Ta teorija je morda e najbolj razvidna v zgodbi Babilonska loterija, saj nam avtor prikae ivljenje tako, kot da ga vodi neka druba iz ozadja in da je nae ivljenje le rezultat reba.
Jorge Luis Borges Ni dvoma, pripovedka, natanneje umetnost pripovedovanja, se deli na tisto pred Borgesom in tisto po Borgesu, je zapisal D.K., veliki mojster grobnic Vzhodne Evrope. In res, Argentinec Jorge Luis Borges (24.8.1899, Buenos Aires 14.6.1986, eneva) je nesporno eden najbolj vplivnih piscev sodobnega asa. Napisal je vrsto pesmi, esejev, premislekov o knjigah, skupaj s prijateljem Adolfom Bioyem Casaresom nekaj lahkotnejih romanov, predvsem pa vrsto kratkih in zelo kratkih zgodb, s katerimi je za pripovedovanje ustvaril docela nove monosti, e zlasti pa monost, da osebno izkunjo kot obiajni vir navdiha zamenja izkunja branja; da literatura nastaja iz literature. Naslovi nekaterih Borgesovih knjig, recimo Zgodovina venosti (1936), Izmiljije (1944), Druge raziskave (1952) in Stvaritelj (1960), povzemajo temeljne znailnosti njegove poetike: paradoks, nezanesljivost resninosti, metafizika v labirintu. Poetika paradoksa se je preselila tudi v osebno biografijo: trideset let slepi Borges je bil eden najvejih svetovnih bralcev in direktor argentinske narodne knjinice, kjer je vladal svetu, ki ga je najbolj ljubil in razumel. (e bi me vpraali po poglavitnem v mojem ivljenju, bi odgovoril: knjinica mojega oeta. Vasih se mi zdi, da je nikoli nisem zapustil, je rekel.) Nobelove nagrade ni prejel, eprav jo je ves pismeni svet iz leta v leto vse do smrti priakoval v njegovih rokah. Marsikdo razlaga, da je po mnenju vedske Akademije Borges kazal preve razumevanja za generalsko politiko Latinske Amerike, nekateri pa smo mnenja, da je Borgesovo delo preprosto premalo ulovljivo za na as. Odlini slovenski poznavalec, razpet med Univerzo in druge previsne stene, zapisuje: Borgesov svet je Babilonska knjinica; vendar v njej ni ifre, ki bi izrekla Borgesa z eno samo besedo: Borges je vedno nekdo drug.

Jorge Luis Borges, argentinski pisatelj, pesnik in mislec, ki je za promocijo svoje domovine najbr naredil precej ve kot Evita Peron in Diego Maradona skupaj, je v svojih delih velikokrat pokazal razkono gibkost svojega uma, morda najbolj v kratki zgodbi, Pierre Menard, avtor Kihot. V njej Borges fiktivno preuuje delo Pierra Menarda, fiktivnega francoskega pisatelja iz zaetka dvajsetega stoletja, ki se je odloil, da bo ponovno napisal Don Kihota in to tako, da se bo dobro nauil stare panine, spet sprejel katoliko vero in pozabil evropsko zgodovino med leti 1602 in 1928, z vsem tem nekako postal Cervantes, resnini avtor Don Kihota, ter nato vnovi napisal ta slavni roman, ki ravno letos praznuje svojo tiristoletnico. Potem je Menard ta postopek opustil in raje ostal on sam, torej kar Pierre Menard, ki se je odloil, da bo kot tak, kakren je, sam dospel do svoje verzije romana Don Kihota (ki jo je potem v nekaj letih tudi napisal). In ko potem Borges hkrati en ob drugi bere Cervantesovo in Menardovo verzijo Don Kihota, ki sta vsebinsko in tekstovno do rke popolnoma enaki, ju Borges bere in nanju gleda povsem drugae, saj je vsak od njiju nastal v

povsem razlinem asu, eden v sedemnajstem, drugi pa v dvajsetem stoletju. e bi iskrivo Borgesovo pisanje in literaturo, ki sta bila zanj nekakno neskonno branje besedil ter iskanje prvotnega zapisa, prevedli na film in mu dodali e nekaj podjetnike ekonomike, bi resnino prekanjen (ter seveda tudi predrzen) reiser ob povabilu, naj posname novo razliico kakega e posnetega filma, naredil podobno kot Pierre Menard: stara, torej originalna, razliica filma bi bila hkrati e tudi njegova, povsem enaka, ista, zgolj z novo najavno in odjavno pico filma ter z interpretacijo, da sicer gledamo isti film, ki pa je, podobno kot Menardov Don Kihot, hkrati tudi povsem drug film, saj ga je na sicer isti nain posnel drug reiser v povsem drugem asu. Nekaj podobnega je pred dobrimi osmimi leti naredil George Lucas, oe Vojne zvezd, ki vsega skupaj sicer ni zavil v Borgesov postmodernistini pla, se je pa zato veliko bolj usmeril na izkupiek na kinoblagajnah. Nekaj manj kot dvajset let po premiernem predvajanju prve Vojne zvezd iz leta 1977, jo je v kinodvorane poslal ponovno kot sicer isti, hkrati pa nov film, ki ga je raunalniko dodelal in obogatil (kar bi v Borgesovem argonu najbr pomenilo, da mu je dal nov pomen v drugem asu), kot reiser pa je sicer seveda spet podpisan on (aluzija na Borgesa bi tu lahko bila, da gre v bistvu za drugega reiserja, saj je Lucas dvajset let kasneje pa e bolj ali manj druga osebnost). S ponovno izdajo prvotne trilogije Vojne zvezd je Lucas tako postal najuspeneji Pierre Menard filma, s tem dodatkom, da je tudi za osnovno referenco uporabil kar sebe in svoje lastno delo. Da je bila nova verzija vesoljske trilogije zgolj najbolj uinkovita reklama za nov prihajajoi trojek, je postalo jasno samo hipec kasneje, zastraujoe fascinantna pa je bila tudi Lucasova metodinost: e pred osmimi leti je namre objavil, da bo Epizoda III s podnaslovom Maevanje Sitha, po vsem svetu hkrati prila na spored 19. maja 2005. To se bo tudi zgodilo. Z Epizodo III je Lucas uspeno in dovolj inteligentno prve tri (ki so kronoloko druge tri epizode) povezal s prvima dvema. e smo v Novem upanju (Epizoda IV) spremljali vzpon Lukea Skywalkerja in njegov upor zoper temnim silam, bomo v Maevanju Sitha konno spoznali, kako njegovega oeta Anakina Skywalker temne sile dobijo v svoje roke, ga spremenijo v Darth Vaderja ter prevzamejo oblast. e oboevalci nad prvima dvema epizodama niso bili ne vem kako navdueni, bodo v tretje iz kinodvoran odli veliko bolj navdahnjeni. Zakljuek Epizode III z mnogimi modernistinimi, vendar diskretnimi referencami na kljune filmske nadaljevanke zadnjih let (denimo Matrica, Gospodar Prstanov), ki jim je bila ravno Vojna zvezd s svojo strukturo in epsko razsenostjo izvir, vzor in hkrati izziv, presenetljivo gladko spolzi v kultno Epizodo IV (kopije Vojne zvezd so tako hkrati postale njena inspiracija, kar bo za razne filmske teoretike postal neizrpen vir idej za interpretacijo). Ta je (skupaj z Epizodo V in VI) od lani na voljo tudi na DVD formatu in kar vabi, da se doma usedemo pred mali ekran ter nadaljujemo z njenim gledanjem. Krog je sklenjen, Mo naj bo z vami, Borges tam zgoraj pa se bo nasmehnil, saj je v Lucasu nael svojega najbolj populistinega privrenca.