Jeklo in elezove zlitine

Predstavitev,ustni del iz predmeta GRADIVA

Jekla in elezove litine:

Jekla so tiste elezove zlitine, pri katerih je poleg eleza najpomembneji zlitinski element ogljik C, najdemo jih na levi strani diag. Fe-Fe3C do 2,06 % C. Pri tem jih lahko delimo:
po postopku pridobivanja (kisikov konverter grodelj, elektrina pe reciklaa odpadnega jekla, Siemens-Martinova pe). po sestavi: ogljikova jekla (so jekla pri katerih je glavni legirni element ogljik, njegova vsebnost znaa manj kot 1%C) legirana jekla, so tista jekla katerim dodajamo legirne elemente, da bi izboljali doloene lastnosti. Pri tem razlikujemo nizko legirana jekla (do 5%) in visoko legirana jekla (nad 5%). Posebna legirana jekla so nerjavna jekla, katera imajo zraven ogljika in drugih legirnih elementov zelo visoko vsebnost kroma, najmanj 11,5 % Cr. po uporabi: konstrukcijska jekla, katera vsebujejo veinoma do 0,6%C in je ta najvaneji ligirni element, imenujemo jih navadna konstrukcijska jekla (namenjena za izdelavo splonih jeklenih konstrukcij). Ter plemenita konstrukcijska jekla, katera zraven ogljika vsebujejo legirne elemente kot so Mn, Si, Cr, Ni, Mo, V (uporabljamo jih za izdelavo zahtevnejih konstrukcij in strojnih delov). Ordna jekla, katera vsebujejo ve kod 0,6%C ter v glavnem legirne elemente Cr, W, V, Mo, Co (uporabljamo jih za izdelavo orodij). Elementi, kot so N duik, O kisik, P fosfor, S veplo , ne tejemo v skupino legirnih elementov, ampak so neistoe, katere so posledica naina pridobivanja jekla, postopka ohlajanja in tehnologije uporabe. Med poglavitneje legirne elemente tejemo Mnmangan, Momolibden, Sisilicij, Crkrom, Alaluminij, Cokobalt, Wvolfram, Vvanadij, Tititan, Ninikelj in mnoge druge, katere dodajamo, da bi zmanjali ali izniili uinke neisto. Delimo jih pa lahko na elemente ki tvorijo z ogljikom karbide (Cr, Mn, W, Mo, Ti) ali ne (Ni).

elezove zlitine vsebujejo mnogo ve C in Si kot jekla, navadno vsebujejo med 2-4%C ter 1-3%Si. Viltunik Peter, VS-strojnitvo

25.05.2006

Legirana jekla in litine

V legiranih jeklih in litinah so koliine zlitinskih elementov tolikne, da bistveno spremenijo fazna ravnoteja v sistemu Fe-C in Fe-Fe3C. Zlitinski element kot naprimer Ni (glej fazni diagram Fe-Ni ), stabilizira fazo (avstenit). Te elemente imenujemo gamageni. Drugi zlitinski element kot naprimer Cr (glej fazni diagram Fe-Cr), ta stabilizira fazo (ferit), tako da se polji in zdruita, ker ima in enako kristalno zgradbo.Te elemente imenujemo alfageni.

evtektina reakcija L(1153 C) +grafit (grafitni evtektik) L(1147 C) +Fe3C (ledeburit) evtektoidna reakcija

25.05.2006

Viltunik Peter, VS-strojnitvo

Nikelj (Ni)
Tako Ni kot C sta gamagena elementa, zato mono poveata podroje stabilnosti avstenita. Nikelj ima ploskovno centrirano kubino kristalno zgradbo, ki stabilizira . Pri dovolj visoki temperaturi tvorita Fe in Ni neprekinjeno trdno rastopino . elezo in nikelj tvorita tudi intermetalno ali vmesno spojino Fe3Ni, pri tem pa nikelj ne tvori karbidov. Glede na dele niklja in ogljika lahko dobimo perlitna, martenzitna in avstenitna jekla.

25.05.2006

Viltunik Peter, VS-strojnitvo

Krom (Cr)
Krom ima telesno (prostorsko) centrirano kubino kristalno zgradbo in je alfageni element, zato stabilizira ferit . Ogljik C pa gamageni element, zato si njuna uinka nasprotujeta. Z veanjem delea ogljika je potrebno za doseganje feritne mikrostrukture poveati tudi dele Cr. Krom je tudi karbidotvorni element, z ogljkom tvori ve vrst karbidov. Dodatek kroma pomakne evtektino reakcijo k manjim odstotkom ogljika, tako se v jeklu s ~ 25 % Cr pojavi ledeburit tudi v jeklih, ki vsebujejo le okoli 0,4 % C. Ledeburitna jekla spadajo k orodnim jeklom in so mono odporna proti obrabi. Podroje evstanita je povsem zaprto, podroji in sta povezani, saj imata in enako kristalno zgradbo. Pri doloenih temeraturah tvorita Fe in Cr neprekinjeno trdno razstopino . V doloenem in koncentracijskem obmoju se pojavi intermetalna faza , ki je trda in krhka, ter lahko v mnogih jeklih povzroa krhkost.

25.05.2006

Viltunik Peter, VS-strojnitvo

V jeklih, ki vsebujejo tako alfagene kot gamagene elemente, je struktura jekel odvisna od njihovega delea. To prikazuje Schaefflerjev diagram, ki ima na abscisi kromov ekvivalent, na ordinati pa nikljev ekvivalent. Nikljev ekvivalent je tisti dele niklja, ki ima enak uinek kot vsi gamageni elementi v zlitini. Glede na enabo na koordinati ima ogljik 30-krat moneji uinek kot nikelj. Kadar v jeklu prevladujejo gamageni elementi je lahko pri navadni temperaturi obstojen avstenit, eprav je v ogljikovih jeklih obstojen le nad 727C. To so avstenitna jekla. Kadar prevladujejo alfageni elementi, je jeklo pri navadni temperaturi iz ferita. To so feritna jekla. Martenzitna jekla so pri povianih temperaturah sestavljena iz avstenita. Pri ohlajanju se zaradi zelo majhne kritine ohlajevalne hitrosti pretvorijo v martenzit tudi pri ohlajanju na zraku. Martenzitna jekla so samokaljiva. Ta diagram je zelo pomemben pri nerjavnih jeklih.

25.05.2006

Viltunik Peter, VS-strojnitvo

Obrazloitev , in - eleza
elezo ali ferit je trdna raztopina na osnovi alfa-eleza. Alfa-elezo ima telesno (prostorsko) centrirano kubino kristalno zgradbo in je obstojno od abs. Nile do 911C. Pri temp. 769C pa preide iz feromagnetnega v paramagnetno stanje. Vanj se lahko vgradijo atomi drugih elementov. V jeklih je tonavadno ogljik, ki zasede vrzeli ali intersticije v njegovi kristalni mrei, ker je njegov premer precej manji od atoma eleza (intesticijska trdna raztopina). Atomi, ki so podobne velikosti kot elezo ali veji, zamenjajo atome eleza na mrenih mestih (substitucijska trdna raztopina). elezo je obstojno med 1394 C in taliem eleza (cca.1534 C),ima enako kristalno zgradbo kot alfa-elezo. Trdno raztopino na njegovi osnovi imenujemo delta-ferit. Dodatek nekaterih elementov elezu povea stabilnost ferita (krom, molibden). To pomeni, da je le-to obstojno v irem temperaturnem in koncentracijskem obmoju. Takne elemente imenujemo alfageni elementi. elezo ali avstenit je trdna raztopina na osnovi gama-eleza. Gama-elezo ima ploskovno centrirano kubino kristalno zgradbo in je obstojno med 911 C in 1394 C. Vanj se lahko vgradijo atomi drugih elementov. V jeklih je to navadno ogljik, ki zasede vrzeli ali intersticije v njegovi kristalni mrei, ker je njegov premer precej manji od atoma eleza (intersticijska trdna raztopina). Atomi, ki so podobne velikosti kot elezo ali veji, zamenjajo atome eleza na mrenih mestih (substitucijska trdn raztopina). Avstenit je paramagneten. Dodatek nekaterih elementov elezu povea stabilnost avstenita (ogljik, nikelj). To pomeni, da je avstenit obstojen v irem temperaturnem in koncentracijskem obmoju. Takne elemente imenujemo gamageni elementi.

25.05.2006

Viltunik Peter, VS-strojnitvo

Konstrukcijska in orodna jekla

Znailna lastno za konstrukcijska jekla je natezna trdnost, ki naraa z veanjem delea ogljika. Po drugi strani je temeljna lastnost orodnih jekel trdota, ki prav tako naraa z deleem ogljika v jeklu. Konstrukcijska jekla imajo razmeroma majhno napetost teenja in natezno trdnost, vendar se dajo mono plastino preoblikovati. Po drugi strani je napetost teenja orodnih jekel zelo velika in tudi skoraj enaka natezni trdnosti, vendar so ta jekla zelo slabo preoblikovalna.
Konstrukcijska jekla: konno obliko doseemo z postopki preoblikovanja (z litjem ter vleenjem in valjanjem v vroem ali hladnem stanju), uporabljamo jih za masovno izdelavo osnovnih nezahtevnih konstrukcij v obliki profilov ali ploatega jekla. Orodna jekla: konno obliko doseemo z litjem, so slabo preoblikovalna (preoblikujemo jih z postopki kovanja, odrezovanja), uporabljajo se preteno za izdelavo orodij.

25.05.2006

Viltunik Peter, VS-strojnitvo

elezove zlitine
Najbolj grobo delimo elezove litine na bele litine (ogljik je izloen v obliki cementita), sive litine (ogljik je izloen v obliki grafita) ter temprane litine, pri katerih pri arjenju cementit razpade v elezo in temprani (vozlasti) grafit. Katero vrsto litine dobimo, je najbolj odvisno od delea silicija ter od hitrosti ohlajanja. Veji dele silicija in poasneje ohlajanje stimulirata nastanek sive litine oz. potek procesov skladno z diagramom Fe-C, v diagramu Fe-Fe3C jih pa najdemo da desni strani (vsebnost ogljika je ve kod 2,06 % C).

slika 1

slika 2

Mikrostruktura elezovih litin je mono odvisna od njihove kemine sestave in hitrosti ohlajanja (debeline sten). Maurerjev diagram prikazuje vpliv C in Si na vrsto litine, ki jo dobimo pri strjevanju. Pri majhnem delee silicija dobimo belo litino: ogljik je vezan v obliki cementita Fe3C. Veji dele silicija omogoa, da je tako evtektina kot tudi evtektuidna reakcija potekata skladno z diagramom Fe-C (dobimo sivo litino s feritno osnovo). V melirani litini se pri strjevanju del ogljika izloi v obliki grafita, del pa v obliki cementita. Poasneja hitrost ohlajanja (veja debelina sten ulitka) ima podoben uinek kot veja skupna koncentracija C in Si. 25.05.2006 Viltunik Peter, VS-strojnitvo 9

Bela litina
V beli litini je ogljik vezan v obliki cementita. Zato je zelo trda. Posledino ima veliko obrabno obstojnost in se uporablja v drobilnih mlinih ter za valje s trdo skorjo.

Siva litina
Najpomembneji sta siva litina z lamelastim grafitom ter siva litina s kroglastim grafitom, ki jo imenujemo tudi nodularna litina (slika c in d).

Grafit v litini predstavlja tujek, ki povzroa moan zarezni uinek, in mono zmanja netezno trdnost (slika 3a). Le to izboljamo z modificiranjem, pri katerem bistveno zmanjamo velikost lamel. Mnogo bolje lastnosti doseemo pri nodularni litini, kjer z modificiranjem in dodajanjem magnezija Mg povzroimo, da se pri evtektini reakciji izloa grafit v obliki kroglic.

25.05.2006

Viltunik Peter, VS-strojnitvo

10

Duilnost (sposobnost duenja mehanskih nihanj) sive litine z lamelastim grafitom bistveno presega duilnost drugih litin (slika 3b).

Slika 3

25.05.2006

Viltunik Peter, VS-strojnitvo

11

Temprani litini
Loimo rno in belo temprano litino. Izdelamo ju iz litine, ki se strjuje belo. rno temprano litino dobimo pri arjenju v nevtralni atmosferi, kjer povzroimo razpad cementita v elezo in temprani grafit. Glede na postopek ohlajanja ima lahko rna temprana litina feritno ali perlitno osnovo (slika 4, slika 5). Pri izdelavi bele temprane litine arimo v oksidativni atmosferi. Najprej razpade cementit, nato pa ogljik difundira na povrino, kjer zgori. V idealnem primeru je bela temprana litina povsem razogljiena, zlitina eleza s silicijem in e nekaterimi drugimi elementi.

slika 4

Tipien postopek pri izdelavi rne in bele temprane litine. 4a) rmp temprano litino dobimo z arjenem bele litine v nevtralni atmosferi. V podroju 1 cementit razpade v temprani grafit. e poteka nadaljnje ohlajanje zelo poasi (podroje 2), je osnova rne temprane litine iz ferita, e pa na zraku (rtkana rta) pa iz perlita. 4b) Belo temprano litino dobimo z arjenjem bele litine v oksidativni atmosferi. Najprej nastane grafit z razpadom cementita. Ogljik difundira na povrino kjer zgori. V idelalnem primeru bela temprana litina s feritno osnovo, po arjenju ne vsebuje ogljika.

25.05.2006

Viltunik Peter, VS-strojnitvo

12

slika 5

Znailne mikrostrukture tempranih litin:

a) Pri rni temprani litini s feritno osnovo nastane temprani (vozlasti) grafit z razpadom cementita Fe 3C. Poasno ohlajanje s temperature tempranja omogoi, da se ves preseni ogljik izloi iz avstenita in ferita in da kristalizira na tempranem grafitu. Celoten proces poteka skladno z diagramom Fe-C. Pri rni temprani litini najprej razpade cementit Fe3C v temprani grafit. Nadaljnje ohlajanje poteka preteno po diagramu Fe-Fe3C, torej iz avstenita nastane z evtektoidno reakcijo perlit. Pri beli temprani litini s feritno osnovo najprej cementit razpade v temprani (vozlasti) grafit. Ogljik z difuzijo potuje do povrine obdelovanca, kjer zgori. Torej se njegova koncentracija v litini s asom zmanjuje. V idealnem primeru po koncu tempranja v beli litini ni ve ogljika in dobimo binarno zlitino Fe-Si.

b)

c)

25.05.2006

Viltunik Peter, VS-strojnitvo

13

Mehanske lastnosti jekel in elezovih zlitin

Lastnosti jekel ali elezovih zlitin so opisane podrobneje v strokovni literaturi (Kravtov strojniki prironik ali obirneje v standardu DIN).
Na mehanske lastnosti vplivajo:

neistoe, katere poskuamo zmanjati ali izniit z legiranjem jekel oz. elezovih zlitin pri tem pa uporabimo legirne elemente ki: razirjajo avstenitno podroje (Mn, Ni, Co, ) zoujejo avstenitno podroje (Be, Al, Si, P, Ti, V, Cr, Mo, W, ) tvorijo (oblikujejo) z ogljikom karbide (Mn, Cr, W, V, Ti, ) neenakomerna kemina sestava, grobozrnata struktura ter zaostale napetosti, ki so posledica postopka pridelovanja ali preoblikovanja. Te napake reujemo s toplotno obdelavo: difuzijsko arjenje ( je dolgotrajno arjenje pri visokih temperaturah (nad 1200 C), rezultat je enakomerna porazdelitev kemine sestave, praviloma se izvaja e s procesom pedelovanjem jekla, slabost: nastopi grobozrnata struktura, reujemo jo z gnetenjem v toplem ali normaliziranjem) arjenje za gnetenje v toplem (grobozrnato strukturo spreminjamo, rezultat je mnogo bolj fina mikrostruktura, segrevamo nad 1000 C) normaliziranje arjenje na mehko arjenje za odstranjevanje notranjih napetosti ter kaljenjem jekla oz. povrinsko toplotno obdelavo: normalno kaljenje posebni postopki kaljenja (prekinjeno kaljenje, stopenjsko kaljenje) poboljanje povrinsko kaljenje cementiranje nitriranje izloevalno kaljenje

25.05.2006

Viltunik Peter, VS-strojnitvo

14