SOS Sodna

Sodna medicina
izpiski iz predavanj
2010/2011
KAZALO
SMRT IN
NJENE OBLIKE..................................................................................................................................................... 5
Kronoloka tanatoloka tabela................................................................................................................................. 11

IDENTIFIKACIJA............................................................................................................................................................... 13
OBDUKCIJA
MRLIKO
PRAVNI PREDPISI....................................................................................................................................... 18
PREGLEDNA SLUBA.......................................................................................................................................... 21
OCENJEVANJE
POKODBE
TOPE
TELESNIH POKODB................................................................................................................................ 24
Z OSTRIM PREDMETOM.................................................................................................................................. 29
POKODBE IN KRANIOCEREBRALNA TRAVMA........................................................................................................ 32
Krvavitve v glavi......................................................................................................................................................... 36
Pokodbe moganov................................................................................................................................................... 37
ZADUITVE....................................................................................................................................................................... 39
FIZIKALNE
STRELNE
POKODBE...................................................................................................................................................... 45
POKODBE......................................................................................................................................................... 49
POKODBE
V PROMETU..................................................................................................................................................... 55
DETOMOR.......................................................................................................................................................................... 58
SAMOMOR......................................................................................................................................................................... 59
FORENZINA
TOKSIKOLOGIJA........................................................................................................................................ 63
Strupi in zastrupitve................................................................................................................................................ 63
Alkohol......................................................................................................................................................................... 77
Zdravila in droge........................................................................................................................................................ 84
SODNA
PRAKSA IN ZDRAVNIK DRUINSKE MEDICINE................................................................................................ 107
PALIATIVNA
TRPINEN
ETINE
OSKRBA...................................................................................................................................................... 109
OTROK............................................................................................................................................................ 112
DILEME V PSIHIATRIJI..................................................................................................................................... 116
GENETSKO
KAZNIVA
PROFILIRANJE.............................................................................................................................................. 120
IN NEKAZNIVA ZDRAVSTVENA NAPAKA....................................................................................................... 123
ZAKON
O PACIENTOVIH PRAVICAH............................................................................................................................... 126
ZAKON
O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI......................................................................................................................... 129
IZVEDENSTVO.................................................................................................................................................................. 131
SODNA
SMRT IN
MEDICINA
NJENE
OBLIKE
predavanje, 8.10.10 in 12.10.10

prof. dr. Joe Balaic, dr. med.
vaje, 6.12.10
asist. Armin Alibegovi, dr. med
SMRT IN NJENE OBLIKE
Okvara zdravja je okvara v lovekovem organizmu, ki lahko privede do popolne ali delne ozdravitve ali
do smrti. eprav o smrti govorimo kot o trenutku v poteku ivljenja, je umiranje proces, ki traja dalj
asa. as trajanja je odvisen od posameznih celic.
Nenasilna naravna okvara zdravja nastaja spontano brez hotenega ali nehotenega lovekovega
kodljivega delovanja.
Nasilna okvara zdravja je namerna okvara. Nasilne okvare so:
nezgode
samomori smo 2. glede na tevilo uspeno opravljenih samomorov v Evropi, takoj za Madarsko
umori tevilo se ravno ne poveuje, vendar naraa tevilo nereenih primerov zaradi
naroenih umorov, umorov iz podzemlja, ipd.
Izkljuno zunanji vzroki so:
mikrobni
fizikalni - temperatura
mehanini
nutritivni - zelena munica
asfiktini
psihini - pretirano veselje ali alost
Naravna smrt odraslih:

priakovana zaradi bolezni ali starosti (fizioloka smrt)
nenadna smrt navidezno zdravega v kratkem asu
nenadna srna smrt1
75%
ishemina bolezen srca
60-65%
neaterosklerotine bolezni koronark
neishemina bolezen srca
motnje prevodnega sistema
bolezni aorte in drugih il
CS moganska kap2
10%
respiratorni sistem KOPB, pljunica
10%
3
prebavni sistem, metabolne motnje , ostalo 3-4%
nepojasnjen vzroki
do 3%
Naravna smrt otrok je le redko nenadna. Primer slednje je nenadna smrt dojenka.
Smrt v sumljivih okoliinah je predvsem kriminalistien, ne medicinski izraz, ki se nanaa ne

nenavadne okoliine ob asu smrti npr. dvojna sled zanke pri obeencu.
1 Nitroglicerin damo bolniku lahko samo, e tlak ni preve nizek, ker zdravilo iri ile.
2 ishemini inzult ali ruptura ile
3 v Sloveniji predvsem alkoholna jetrna ciroza
SODNA
SMRT IN
MEDICINA
NJENE
OBLIKE
Znaki smrti so mrlike spremembe, to so nepopravljive spremembe na truplu, ki so posledica

fizikalnih in keminih procesov in se pojavijo ele nekaj asa po smrti:
Zgodnje mrlike spremembe, ki niso zanesljiv znak smrti:
mrlike lise livores mortis
ohlajanje trupla algor mortis
mrlika okorelost rigor mortis
suenje trupla dehidratio cadaveris
Pozne
mrlike spremembe, ki so zanesljiv znak smrti:

gnitje in trohnenje putrefactio cadaveris
mrliki vosek - adipocera
mumifikacija
maceracija
Sekundarne mrlike spremembe nastanejo kadar koli po smrti kot posledica delovanja zunanjih
dejavnikov. Gre za objede ivali, spremembe zaradi razvojnega ciklusa uelk, spremembe v
ognju in spremembe v vodi.
Primarni mrliki ohlapnosti sledi MRLIKA OKORELOST, ki nastopi zaradi pomanjkanja ATP v
celicah. Najprej, v 30min, okorijo gladke miice, npr. srce, prepona in revesje, vendar tega ne
vidimo. Edina vidna okorelost gladkih miic je kurja polt m. erector pili, ki je najbolj izraena
na stegnih. Okorelost skeletnih miic nastane 2h po smrti, obiajno po descendentnem tipu, kar
pomeni, da najprej okorijo miice eljusti, nato majhne miice vratu, majhne miice obraza,
prsnega koa, zgornjih udov, trupa in nazadnje spodnjih udov. V 10-12h po smrti so okorele vse
miice. Okorelost je lahko zelo mona za iztegnitev sklepa je potrebna velika sila. Sasoma se
beljakovine in druge sestavine celic prinejo razkrajati in okorelost prine popuati. Okorelost
izginja enako, kot je nastopila, pri descendentnem tipu torej od glave navzdol. 36-72h po smrti,
24h pri visoki temperaturi in vlanosti, nastopi sekundarna mrlika ohlapnost. V tem obdobju je
truplo za nekaj cm dalje, kot je bilo za asa ivljenja.
Ascendentni tip mrlike okorelosti je redek in nastopi kadar je bil pred smrtjo prisoten hud
fizini napor, predvsem v nogah. Poznamo tudi tip, kjer se okorelost razvija brez doloenega
reda.
Kataleptina okorelost je okorelost posameznih delov telesa takoj po smrti brez vmesne
primarne ohlapnosti trupla. Truplo obdri poloaj, ki ga je zavzemalo v asu smrti. Kadar zajame
samo nekatere miine skupine govorimo o smrtnem kru. Navadno nastopi, kadar je tik pred
smrtjo prisoten velik strah.
Okorelost v miicah, ki so za asa ivljenja spastine, ne nastopi. e okorelost prekinemo v prvih
10h po smrti, se le-ta ponovno pojavi, ker vse vitre v tem asu e niso okorele. Kadar pa
okorelost prekinemo kasneje, se ne pojavi ve. Amonijak in vroa voda prepreujeta okorelost,
medtem ko jo mraz pospei. Vendar se, e truplo hitro globoko zamrznemo, okorelost ne pojavi
dokler trupla ponovno ne odmrznemo do 10C. V slednjem primeru mrlika okorelost hitro mine.
MRLIKE LISE nastanejo zato, ker se kri preseli v nije predele trupla zaradi hidrostatike 4. Kri
se pri tem ne razlije po tkivu, temve ostane v kapilarah. Lise so sivo-modro-vijoline in ne
nastanejo na mestu, kjer truplo ob nekaj pritiska npr. podlaga, pas, nedrek. Razvijejo se v
prvih 2h po smrti. e truplo v 6-8h po smrti premaknemo, se lise preselijo na novo najnijo lego.
4 Lise se pojavijo tudi na najnijih tokah notranjih organov.
SODNA
SMRT IN
MEDICINA
NJENE
OBLIKE
Ob tem prvotne lise ne izginejo, le nove nastanejo. Kasneje se lise fiksirajo in jih ni mo ve
premakniti. Lise ostanejo prisotne vse do razpada trupla.
Zastrupitve:
CO vinjevo rdee mrlike lise
cianidi svetlo rdee mrlike lise
veplo zeleno-rumene mrlike lise
nitrati in nitriti (fenoli) okoladno rjave mrlike lise zaradi tvorbe methemoglobina
e je truplo pritisnjen na hladno kovinsko podlago, so lise bolj rdekaste. Pri podhladitvi so
ronate. Slabo so izraene pri utopljencih in tistih, ki so umrli zaradi izkrvavitve. Pri zaduitvah
in nekaterih primerih trenutne smrti (pljuna embolija) so zelo obsene in intenzivne. Z
razvojem gnitja mrlia lise popolnoma izginejo.
Kako loimo mrliko liso in podplutbo:

Mrlika lisa ob pritisku pobledi, medtem ko se s podplutbo ne zgodi ni. Vzrok lei v tem, da je kri pri
lisah e v kapilarah, pri podplutbi pa je razlita v tkivu. Po fiksaciji tudi mrlika lisa ne pobledi ve.
Takrat truplo odpremo in speremo. e obarvanje ostane, so to podplutbe, e izgine pa mrlike lise.
Truplo se prine takoj po smrti OHLAJATI na temperaturo okolice. Ohlaja se po plasteh,

najhitreje na povrini in najpoasneje v jedru (npr. jetra). V srednje toplem okolju se mrli
ohladi v 8 12 urah. V prvih urah po smrti je padec temperature okrog 0,8-1C na uro.
Temperaturo trupla merimo rektalno ali pod jetri s 30 cm dolgim termometrom, pri emer
moramo upotevati 3h interval interval po katerem zane padati tudi temperatura jedra 6. Na
hitrost ohlajanja mrlia vplivajo gibanje zraka v prostoru, debelina oblail ali odeje, debelina
podkonega maevja, telesna masa mrlia, temperatura in toplotna prevodnost medija v
katerem je truplo (voda, zrak). Pri ljudeh, ki so umrli zaradi kolere, rnih koz ali krvavitve v
moganski mosti, se temperatura trupla takoj po smrti nekoliko dvigne.
Do SUENJA TRUPLA pride zaradi prenehanja delovanja lojnic in znojnic. Odvisno je od
temperature in cirkulacije zraka v okolici. Najprej se prinejo suiti sluznice, npr. odprte oi.
Sledijo mesta, kjer je koa bolj vlana in nena spolovila, obraz in konice prstov. Koa se kri,
postane usnjata in rjavkasta. Posledica je navidezna rast dlak, las in nohtov. Mikrotravme nastale
za ivljenja postanejo vidne.
GNITJE je posmrtni razpad tkiv, predvsem beljakovin, zaradi delovanja bakterij in avtolitinih
encimov. Za gnitje so potrebni ustrezna temperatura in vlanost. Proces se zane e zelo
zgodaj, kmalu po smrti. Pri njem sodelujejo predvsem bakterije, ki se nahajajo v telesu e za
asa ivljenja. Visoka vlaga in T pospeita nastanek gnilobnih sprememb:
Ob razpadu beljakovin se sproa H2S, kar se uti kot vonj po gnilih jajcih. Ob tem se sproajo
tudi drugi plini amoniak, ogljikov tetraklorid, vodik, duik in ogljikov dioksid. Dokaemo ga lahko
s poskusom s svinevim acetatom bel svinev acetat + H2S = rn svinev sulfid. S pojavom
trohnenja neprijetni vonj zaradi gnitja izgine, pojavi se vonj po gnilih jabolkih.
5 Loiti jih moramo tudi od hipostatskih lis in krvavitev nastalih za ivljenja. Hipostatske lise se
pojavijo e pred smrtjo, v agoniji, zaradi postopnega odpovedovanja srca in so vijolino-rdekaste.
6 V tem asu se vzpostavi toplotni tok. Moramo pa biti pozorni na zaetno TT, saj je pri febrilnih
stanjih, malignomih, hipertireozi, drogah ipd. le-ta vija. Kadar TT pred smrtjo ne poznamo,
privzamemo, da je bila 36C.
SODNA
SMRT IN
MEDICINA
NJENE
OBLIKE
Gnilobne zelene lise na koi se zanejo pojavljati v spodnjem desnem kvadrantu trebuha7, ker je
tam cekum, v katerem je najveja koliina bakterij. Nastanejo zaradi prodiranja plinov,
predvsem H2S, skozi tkiva iz revesa. H2S se v tkivih in ilah vee na prosto elezo in nastane
elezov sulfid, ki tkivo obarva zeleno. Lise se nato irijo ez celoten trebuh ter na koncu
zajamejo e okonine.
Plini, ki nastajajo ob razpadu, se kopiijo v telesnih votlinah. Kadar je gnitje zaradi visoke
temperature in vlanosti zraka pospeeno nastane gnilobni gigant. Vidna postane gnilobna ilna
risba zaradi vdora plinov v podkone vene. Zaradi nakopienih plinov v trebuhu pri nosenicah
lahko pride do poroda v krsti (hladilniku), ko plini iztisnejo plod iz telesa.
Postopoma se na truplu pojavijo mehurji zaradi odstopa povrhnjice. V mehurjih najdemo smrdeo
motno rdekasto tekoino. Razvije se plinski podkoni kadaverski emfizem, ki e dodatno
spremeni izgled trupla. Kadar se truplo nahaja v vodi, pride na rokah in nogah do procesov
podobnih maceraciji. Posledica je, da se povrhnjica sname skupaj z nohti. Pojav imenujemo
mrlika rokavica/nogavica.
Zmehanje in utekoinjenje notranjih organov iz katerih se izceja motno rdekasta tekoina.

Sprememba lege trupla lahko nastane zaradi napenjanja pri gnitju.
Ko se gnitje po nekaj tednih zakljui8, nastopi TROHNENJE, pri katerem sodelujejo plesni in glive.
Na povrini trupla in notranjih organih se prinejo pojavljati sive, bele, vasih tudi zelene, rdee
in modre obloge, ki na koi povzroajo plitve defekte. Trohnenje se kona s skeletizacijo in
kasneje kalcinacijo kosti9. Kalcinirana kost ima le ogrodje iz anorganskih snovi, organske snovi so
propadle. Truplo, ki lei v zemlji je skeletirano po 34 letih, kalcinacija kosti se razvije v 510
letih.
MACERACIJA je razpad trupla v vlanem okolju kjer ni bakterij. Taki pogoji so le pri plodu, ki je
odmrl v materinici v sterilnem okolju. Maceriran plod se skoraj vedno porodi sam od sebe.
Loimo tri stopnje maceracije ploda:
Luenje povrhnjice, ki nastopi 1224h po smrti.
Luenje povrhnjice, subepidermalni mehurji, prevelika razteznost sklepov in nabiranje motne,
rdekaste tekoine v telesnih votlinah in sklepih se pojavi nekaj dni po smrti.
Utekoinjenje organov in tkiv, z deformacijo trupla, olivno razbarvanje usnjice in notranjih
organov ter odpadanje dlak se pojavi okrog 10 dni po smrti.
MUMIFIKACIJA je konzervacija trupla, ki nastane, kadar truplo hitro izgubi veliko koliino
tekoine in je zato razmnoevanje in iritev bakterij po truplu onemogoeno. Proces lahko
zajame truplo v celoti ali pa le njegove dele. Mumificirano truplo je posueno, mravo, trdo in
tehta le kaknih 15kg. V naih klimatskih razmerah je pojav mumifikacije izjema, npr. pri
obeencih na prostem v suhem in vroem vremenu ali v grobu iz prodnate zemlje v istih pogojih.
7 v 24h pri sobni temperaturi

8 Hitrost gnitja je odvisna od starosti in debelosti umrlega, od vrste bolezni pred smrtjo (infekcijska
stanja, rakava obolenja), od temperature, vlanosti in zranosti okolice.
9 Sveo kost od arheoloke loimo po prisotnosti organskega tkiva in organske snovi, ki dajo kosti vejo
teo. Arheoloka kost je sivo-bela, lahka, krhka in drobljiva.
SODNA
SMRT IN
MEDICINA
NJENE
OBLIKE
V procesu saponifikacije10 nastane MRLIKI VOSEK. Maobno tkivo se namre ob majhni

ventilaciji in visoki vlagi spremeni v milu podobno snov. Proces se obiajno ne zane prej kot v 6
tednih. Celotno truplo se lahko v mrliki vosek spremeni v cca. 6 mesecih. Ohranijo se le nekateri
deli telesa - notranji organi in muskulatura, medtem ko ostali propadejo koa in dlake. Mrliki
vosek lahko ostane ohranjen tudi 60 let, nali so ga na mestih povojnih pobojev.
10 Hidroliza maobnega tkiva v glicerol in nenasiene MK, ki se naprej pretvorijo v nasiene MK. MK iz
podkonega maevja pronicajo v muskulaturo in notranje organe in jih konzervirajo.
SODNA
SMRT IN
MEDICINA
NJENE
OBLIKE
Med SEKUNDARNIMI MRLIKIMI SPREMEMBAMI so objede ivali:

Mravlje v naem okolju ne skeletizirajo trupla. Obiajno razjedajo predvsem povrhnjico koe.
Na truplu pustijo spremembe podobne opeklinam, ki so posledica delovanja mravljinne kisline.
Vodne uelke in raki imajo pri razkroju trupla podobno vlogo kot mravlje. Raki vasih
povzroajo na gnilih truplih podobne objede kot podgane.
Domae ivali pokodujejo truplo le v posebnih okoliinah. Gre predvsem za praie, kokoi,
pse in make.
Zveri V naem okolju se najpogosteje loti razpadajoega trupla lisica, ki raznaa veje dele,
posebej kosti.
Vrtna sinica in drugi majhni ptii naredijo na truplu podobne razjede kot mali glodavci. Vrtna
sinica rada izkljuva oi.
Podgane in mii najpogosteje povzroajo razjede na obrazu trupla. Objede prepoznamo po
znailnih sledovih zob na robu objede. Obiajno so opazni ele s poveevalnim steklom, vasih
vidimo le drobno nazobanje. V okolici objed na koi najdemo tudi sledove krempeljcev. V okolici
trupla obiajno najdemo iztrebke.
Liinke insektov s svojimi encimi razkrajajo truplo. Muhe prino na e neohlajeno truplo lei
kupke 1mm dolgih, iglicam podobnih, bledorumenih jajec. Najprej leejo jajeca v oi, nosnice,
na rane, ko se prine gnitje pa e na vse ostale dele telesa. Razvojni ciklus muhe je odvisen od
zunanjih pogojev (temperature) in vrste muhe. Mune liinke so v sodni medicini pomembne, saj
lahko s pomojo poznavanja razvojnega ciklusa insektov doloimo as nastopa smrti. Cikel pri T
20C traja 7-10 dni. e je temperatura ugodna, se iz jajec e v nekaj urah razvijejo liinke. V
nekaj dneh liinke prodrejo na povrino koe, ki izgleda preluknjana kot reeto. V istem asu
prodrejo tudi v telesne votline, kjer ob ugodnih pogojih v nekaj dneh spremenijo notranje organe
v brezoblono maso. Ker poznamo rast liink pri T 20C (1mm/dan) lahko preraunamo as
ivljenja liink glede na dano T in njihovo velikost. V Sloveniji se sreujemo s liinkami treh vrst
muh mesarske, navadne in rdeeoke muhe. Slednja ima najveje liinke, nahaja pa se preteno
na Primorskem.
Spremembe na truplu zaradi visoke temperature so raznolike in odvisne od vrste, temperature

in trajanja terminega uinka - plamen, vroa tekoina ali para, vro trd predmet ali vro suh
zrak:
Spremembe podobne opeklinam raznih stopenj opaamo na truplih poredkoma. Najpogosteje so
pri delnem pooglenenju trupel na meji proti nepokodovani koi.
Prekajenost je sprememba, ki nastane zaradi uinka suhe vroine pri 100-150C. Koa je
temnorjava, trda in stanjana ter varuje precej asa globlja tkiva pred izgubo vode. Truplo se
zaradi visoke temperature na nek nain dezinficira, zato je gnitje upoasnjeno. Lasje in dlake
na truplu so nepokodovani.
Pooglenenje nastane, e je truplo izpostavljeno plamenu. Truplo le redko poogleni enakomerno,

ker vsi deli telesa niso izpostavljeni ognju enakomerno. Najprej poogleni koa, ki zaiti globlje
dele pred vplivom toplote toliko asa, dokler se zaradi krenja koe ne pojavijo na truplu
razpoke, ki so zelo podobne vreznim ranam. Zaradi krenja koe ima truplo posebno lego,
10
SODNA
SMRT IN
MEDICINA
NJENE
OBLIKE
komolci in kolena so skrena poloaj boksarja. Ko se na poogleneli koi pojavijo razpoke, se

zane poogljenevanje globljih tkiv miic in notranjih organov.
Upepelitev je konna stopnja razpada telesnih tkiv v ognju in sledi pooglenitvi. Ostanejo le
kalcinirane kosti, ki so zelo drobljive.
Epiduralni ekstravazat je specifina posmrtna sprememba, ki nastane zaradi visoke
temperature. Velika razlika v skrenju kosti in dure povzroi nastanek prostora, kjer se lahko
nabere hemoragini ekstravazat, ki zajema predvsem snov iz diploe in venskih sinusov. Vsebina
je krhka, drobljiva in satastega izgleda. Je openato rde do okoladno rjav, debeline do 1,5cm.
Najpogosteje je lokalizirana nad elno, temensko ali senno regijo. Redkeje ga najdemo tudi
nad zatilno regijo. Z doloanjem vsebnosti karboksihemoglobina v njem lahko doloimo ali je
smrt nastopila pred gorenjem ali po njem.
Pri truplih iz ognja je pomembno vpraanje ali je bil lovek v ognju iv. Kadar truplo ni
upepeljeno, poskuamo odgovoriti na to vpraanju z iskanjem vitalnih reakcij. Pri tem so
predvsem pomembna dihala, iemo tujke v alveolih, npr. saje in sledove dima, ter opravimo
pregled pod mikroskopom. V splonem iemo sledi vdihovanja plinov. V krvi iemo HbCO, kot
posledico vdihovanja CO. e najdemo HBCO lahko z gotovostjo trdimo, da je bil lovek iv v
ognju.
MRLIKE SPREMEMBE IN PRESOJA O ASU SMRTI

Doloanje asa smrti po stopnji mrlikih sprememb je nezanesljivo, ker na asovni nastanek
mrlikih sprememb vplivajo razlini dejavniki trupla in okolice, kjer se truplo nahaja. Doloitev
asa smrti je toneja in natanneja, e je od nastopa smrti do odkritja trupla preteklo im
manj asa. S pojavom gnilobnih sprememb na truplu lahko as smrti doloimo le indirektno, npr.
ugotavljanje vrste, velikosti in stadija liink. Znake, ki nam pomagajo oceniti as smrti, lahko
razdelimo v tri skupine:
Spremembe na truplu Neposredno po smrti lahko doloimo dokaj natanno as smrti z
merjenjem koncentracije kalija v oesni vodici, saj le-ta naraa v odvisnosti od asa 11. V praksi
se za doloanje asa smrti lahko uporablja tudi kronoloka tanatoloka tabela po MuellerSimoninu. Najzanesljiveja metoda je merjenje telesne temperature Hennsagerjev
normogram12.
Spremembe v okolici trupla - pokritost trupla s snegom, topljenje snega zaradi toplote trupla,
ali so tla pod truplom suha ali mokra, obledelost trave in listja pod truplom po 38 dneh, suenje
in uvenelost trav in bilk pod truplom, bilke preraajo obleko.
Spremembe, ki nimajo povezave s truplom ali indirektni znaki - zaustavljena ura, zapisi v
rokovniku.
11 2ml punktata oesne vodice iz oesnega kota vsakega oesa vzamemo pri vsakem truplu mlajem od
100h. Preiskava oesne vodice je primerna predvsem zato, ker je manj izpostavljena hitrim
biokemijskim spremembam in kontaminaciji.
12 Je sistem z 95% zanesljivostjo, ki temelji na tei in temperaturi trupla, ob tem pa vsebuje e
korekcijski faktor vplivi vseh ostalih dejavnikov na ohlajanje trupla.
11
SODNA
SMRT IN
MEDICINA
KRONOLOKA TANATOLOKA
Mueller-Simonin
OBLIKE
TABELA
as od smrti
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------Minute
30
20-45
45
NJENE
zaetek okorelosti na srcu in preponi

prvi znaki mrlikih lis (hipostaza) na tilniku
zamotenje roenic - odprto oko!
Ure
1
1
1-2
2
2-4
4
4-5
6-8
8
10
12
12-15
13-30
14
15-24
24
24-36
34-82
36
48
padec rektalne temperature za 1 - velja za prve 4h

zlivanje mrlikih lis na tilniku
obutno ohlajenje nog, rok, obraza
punica ne reagira na eserin - se ne skri
pojavi se okorelost v vekalkah
utekoinjenje sredice nadobistnic
punica se ne raziri na atropin
obutno ohlajenje koe
okorelost zajame vso skeletno muskulaturo
nasilno poruena okorelost se ne povrne
mrlike lise ne izginejo na pritisk in se ne selijo
najbolj zgodnje izleenje mujih liink iz jajec
pergamentasto suenje na zunanjem spolovilu
okorelost srne miice popusti
gibljivost na migetalnem epitelu preneha
mrlike lise so do kraja razvite
v vroem asu zelena lisa na trebuhu
truplo ohlajeno do temperature okolja
pljuna hipostaza, hemoliza
neprozornost roenice - zaprto oko!
temnozeleno obarvanje na spodnji povrini jeter in
vranice, kjer se tii irokega revesa
transudat s hemoglobinom v mali medenici
transudat s hemoglobinom v prsnih votlinah
negibljivost spermijev v semenskih meikih
okorelost zane popuati
moganska tekoina (liquor cerebrospinalis) izginja
mehki bulbusi
iroke punice
zelena lisa na trebuhu in nabreknjenje povrhnjih ven
12
SODNA
SMRT IN
MEDICINA
okorelost povsem popustila - e je toplo, e prej

izjemno zgodnje zabubljenje mujih liink
zgodnji pojav praznih bub
truplo povsem umazano-zeleno
navadni as za muje bube - iroke variacije glede
na temperaturo
pozelenela koa na trebuhu (v mrazu)
gnilobni mehurji, splona napihnjenost
zgodnja mumifikacija, mogoa (Franchini)
Meseci
1-2
2-4
1-6
3-9
3
6
10
zaetek mrlikega voska v podkoju

proces mrlikega voska v podkoju zakljuen
fauna sarkofagi
fauna dermestes
zaetek pretvorbe miija v mrliki vosek
mrliki vosek v povrhnjem obraznem miiju
fauna corynetes
Leta
1
2-4
3-4
5
5-10
50
OBLIKE
Dnevi
3-4
6
7-8
8
10-14
12
15
17
NJENE
Dodatni viri in literatura

Navodila za vaje
13
mrliki vosek globokega obraznega miija

miceliji v grobu
mehki deli izginejo (v grobu)
kite in hrustanci izginejo (v grobu)
maobne snovi iz kosti izginejo
povrina kosti postane luknjiava
SODNA
MEDICINA
IDENTIFIKACIJA
predavanje, 29.10.10
vaje, 14.12.10
prof. Branko Ermenc, dr. med.
IDENTIFIKACIJA
Identifikacija je ugotavljanje istovetnosti oseb, trupel, delov teles, okostij, kosti in (lovekih)
ugrizov.
Identifikacija ivih oseb je bolj v domeni policije kot sodne medicine:
opis
spol
starost
prepoznava s kazanjem
fotografija
doktiloskopija
Mrtve je potrebno identificirati iz etinih, moralnih, humanitarnih, statistinih in sodnih
razlogov. Poleg tega je le-ta potrebna e iz upravnih in obrednih, pokop in kremacija, zahtev, ter
kot dokaz ob zahtevkih iz naslova dedovanja ali ivljenjskega zavarovanja.
SVEE TRUPLO obiajno ne povzroa vejih teav pri identifikaciji:
opis predmetov in oblail - opis obutve, obleke, velikosti noge, znamke obleke, tevilka oblail
itd. Pomembna je predvsem za primerjavo s pogreanimi osebami.
osebni opis opisati poskuamo kako je pokojnik izgledal za asa ivljenja. Zaradi tega moramo
od viine odteti 2cm.
posebna znamenja tatu, znamenja, zlomi, dentalni popravki, brazgotine

Zobe si pri obdukciji prikaemo tako, da prepariramo zgornjo in spodnjo eljust. Kosti damo
kuhat, oistimo, razmastimo in namoimo v peroksid. Na ta nain pridobimo trajen preparat, ki
ga lahko pogledamo tudi e kdaj kasneje, e je potrebno.
odtisi prstov od 1936 priznana znanstvena metoda
doloitev spola obiajno ne predstavlja problema, razen v tistih izredno redkih primerih, ko
gre za dvospolnike.
doloanje starosti13 je bolj natanno pri mladih ljudeh:

barva las14
sivi lasje pred uesom
okoli 35. leta
izguba elastinosti koe

gube v zunanjem oesnem kotiku
nakazane po 30. letu
gube na elu
fiksirajo se okoli 40. leta
gube na vratu
fiksirajo se med 62. in 65. letom
osifikacijska jedra so prisotna do 15. leta
13 govorimo o povpreju v populaciji, seveda pa so moni precejnji odkloni

14 3 mesece po pokopu imajo vsi, ki niso e osiveli, lisije (rjave) lase
SODNA
MEDICINA
IDENTIFIKACIJA
arterijska ateroskleroza spremembe se prinejo na ilju pojavljati po 30. letu

Starost ploda lahko doloimo iz njegove doline prvih 5 lunarnih mesecev je velikost kvadrat
tevila mesecev, od 6-10 lunarnega meseca pa je velikost enaka tevilu mesecev x 5. Npr. plod
dolg 9cm je star 3 lunarne mesece, plod dolg 30cm pa 6 lunarnih mesecev.
DNA opravimo ele takrat, ko vse predhodne metode niso uspene, ker je veliko draji.
Za potrebe prepoznave sledi toaleta trupla. Truplo oistimo, mu zapremo usta, uredimo lase in
odpremo oi. Kadar ima truplo e motne oi, damo kapljice glicerina, da naredimo oi bolj ive.
Truplo fotografiramo in e je potrebno sliko objavimo v medijih. Pri prepoznavi po
znancih/svojcih le-ti najprej natanno opiejo pogreanega, nato se jih pelje na ogled trupla. Na
vrsti je obdukcija, kjer je pomemben tudi notranji opis trupla stari zlomi, umetni materiali,
kriva zaraanja kosti, kalusi ipd.
Kadar gre za truplo otroka/novorojenka, so poleg omenjenih pomembni e:
znake s trakov
trakovi na rokah
asopisi in oblaila
GNIJOE OZ. RAZPADAJOE TRUPLO
Osebni opis nadomesti fotografijo v asopis, kadar slika zaradi napredovalega procesa
razgradnje ni mona. Le redko je mona osebna prepoznava. Takrat opravimo temeljito toaleto s
popravilom iznakaenosti obraza in vratu oi nadomestimo s protezo, namestimo lasuljo in
zaijemo iznakaen obraz.
posebna znamenja
oblaila
brazgotine
prelomi kosti
tetovae tu se shrani v retikulo-endotelijskem sistemu, zato se tetovaa ohrani tudi,

e koa ni ve ohranjena. Najdemo jih tudi na mrlikem vosku.
stanje zob organ, ki najkasneje podlee spremembam asa in iz katerega lahko doloimo
spol, starost, velikost in raso
prstni odtisi in DNA analiza

RAZPADLO TRUPLO predstavlja poseben izziv. Najprej moramo ugotoviti ali gre za loveka ali
ival. To ugotavljamo na 3 naine:
morfologija kosti
precipitinska reakcija na beljakovine
mikroskopski pregled kostnih zbruskov primerjava Haversovih kanalov
Nato doloamo spol. Kadar so na voljo notranji organi so nam v pomo organi, kot sta maternica
in prostata. Kadar tega ni na voljo si lahko pomagamo z okostjem. V celoti ohranjeno okostje nam
zanesljivo pove ali gre za mokega ali ensko. Kljuni kosti za doloitev spola sta medenica in
lobanja:
moko okostje je bolj robustno, teje in ima moneje izraena narastia miic
moka lobanja je veja po volumnu
SODNA
MEDICINA
IDENTIFIKACIJA
moki eljustni greben je bolj izrazit

moki imajo veje narastie mastoida
kot eljusti (angularni kot) je pri enskah > 125
supraorbitalni lok pri mokih je bolj robat15
medenica je pri enskah ira in nija

pri mokih opisujemo sramnini kot, pri enskah pa lok
iz simfize lahko doloimo ali je enska rodila je hrapava
velika incizura revnice je pri enskah plitva in odprta, pri mokih pa globlja in oja
kot stegnenice na ravni podlagi je pri enskah <76 pri mokih pa 80

Koliko asa je preteklo od smrti do najdbe kosti lahko doloamo na ve razlinih nainov:
Najbolj pomembno je ali je okostje stareje od 24 let. Po tem asu namre zastarajo vsa
kriminalna dejanja, razen dejanja proti lovetvu in dravi. Oceno je mono podati na podlagi
koliine AK.
Maevje v kosti ne moremo ve dokazati po 50. letih.
Okoli stare kosti nastane bel rob, ki ga vidimo tako, da kost nareemo, obarvamo in damo pod UV
arenje. Rob zraste za 1mm na 100 let.
Doloanje C v kosteh nam poda starost kosti na 50 let natanno. Uporablja se za doloanje
starosti kosti, katerih starost se doloa v stoletjih. 16
Telesno viino in postavo doloamo z neposrednim merjenjem ali preko izraunavanja s
Pearsonovimi formulami ali Rulletovo razpredelnico.
Pearsonove formule za izraunanje telesne viine iz doline kosti udov, posuenih in brez
hrustancev. Telesna viina (v cm) je:
Moki
enske
81,306 + 1,880 femur

72,844 + 1,945 femur
70,641 + 2,394 humerus

71,475 + 2,754 humerus
78,864 + 2,376 tibia

74,774 + 2,352 tibia
89,925 + 3,271 radiu

81,224 + 3,343 radius
Femur merimo od glavice do vrha notranjega kondilusa, tibie od zgornje sklepovne ploskve do
vrha maleolusa brez spine, humerus in radius po najveji dolini.
Ali:
Moki
Viina = 67,049 + 0,913 F + 0,600 T + 1,225 H 0,187 R
enske
15 velja le za Evropejce
16 as za odmor glej Koelj, str. 46, poglavje IV, etrta alineja z opombo t. 74.
SODNA
IDENTIFIKACIJA
MEDICINA
0,711 R
Viina = 67,469 + 0,782 F + 1,120 T + 1,059 H -
Pri vlanih kosteh s hrustanci:

Moki
enske
viina = 81,231 + 1,880 F
viina = 73,163 + 1,945 F
viina = 70,714 + 2,894 H
viina = 72,046 + 2,754 H
viina = 78,807 + 2,376 T
viina = 75,369 + 2,352 T
viina = 86,465 + 3,271 R
viina = 82,189 + 3,343 R
(Glaister: Medical Jurisprudence and Toxicology, 1950, str. 95)
Rekonstrukcija doline plodov (5 mesecev in ve) po dolini diafize femura, tibie ali humerusa
(formula po Balthazardu in Dervieuxu).
Dolina = F 5,6 + 8 cm = T 6,5 + 8 cm = H 6,5 + 8 cm
Medularni indeks je razmerje med najmanjim premerom medularnega kanala in najmanjim

premerom diafize dolgih kosti. Pri odrasli osebi je 0,45, pri ivalih okoli 0,44 in varira od 0,15 do
0,48.
Medularni indeks kot pripomoek pri identifikaciji las oziroma dlak je razmerje med premerom
medularnega kanala in celotnim premerom lasu. Pri loveku je manji od 0,30, pri ivalih veji od
0,50.
(Simonin, str. 795)
(Simonin, str. 867)
Seveda tudi pri tovrstnih truplih ne smemo pozabiti na predmete najdene na/ob truplu obleka,
oprema, ki pa jim manjka absolutna dokazna vrednost, in na posebna znamenja, kot so zobovje,
zaceljeni prelomi itd.
Vasih lahko osebo identificiramo s pomojo prekrivanja lobanje in kosti s sliko. Mulaa pa je
proces pri katerem se na lobanjo nalaga material in se tako poskua oblikovati obraz. Iz oblike
zob lahko sklepamo tudi na obliko obraza.
Lobanja belca:
enostavni ivi
izboena brada
sulkus na bradi je usloen
iv na trdem nebu je izboen
zgornja eljust ne kae prognatizem
nuhalno podroje na zatilnici je dobro razvito
ramus mandibule je na viine lahno stisnjen
lateralni del spodnjega dela orbite je niji kot medialni del
Lobanja Mongola:
izrazite linice
komplicirani ivi
SODNA
MEDICINA
IDENTIFIKACIJA
brada ni izboena
zgornja eljust kae zmeren prognatizem
oesne kotanje so v isti viini in zaobljene
stik nosne kosti in elnice je nekoliko vtisnjen
zgornja sekalca sta lopatasta in rahlo rotirana medialni rob je pomaknjen navznoter
Lobanja Afriana:
enostavni ivi
brada ni izboena
ramus mandibule je irok
sagitalni iv ima plitvo udrtino
Struktura las:
Afrian temni, spiralasti, sploen in elipsast presek
Mongol manja pigmentacija, raven in tanek las, cilindrien prerez
belci ovalen in okrogel prerez obrvi so v preseku trikotne
KATASTROFE IN MNOINE NESREE
Nesrea izraz namenjen vejim zadevam katastrofam, kjer je veliko trupel naenkrat.
Nezgoda npr. prometna nezgoda s smrtnim izidom.17
Faze procesa oskrbe umrlih v katastrofah:
odkrivanje ponesreencev, ugotavljanje smrti in prva registracija diagnoza ivljenja ali smrti in
izpolnjevanje prvega kartona o smrti in o kraju najdbe trupla
zavarovanje trupel in osebnih predmetov, transport na kraj nadaljnjih preiskav tevilke, vree
identifikacija
iskanje vzroka smrti
epidemioloki ukrepi in pokop
Primeri mnoinih nesre:
potres v Skopju 1963
potres v mestu El Asuane v Aliriji 1980
povodenj ob popuanju nasipa v Vajontu
eleznika nesrea v Zagrebu 1974, ko je iztiril mednarodni vlak zaradi prehitre vonje
letalska nesrea na Ajaccho, Korzika 1981, ko je jugoslovansko letalo zadelo vrh gore St. Pietro
Identifikacija trupel v skupinskih nesreah:
lasje
starost
balzamiranje
otevileni kartoni
tevilka evljev, tevilka klobuka (primerna merila)
17 Smrt tae nikakor ne more biti nesrea.
SODNA
MEDICINA

Navodila za vaje
Koeljevi zapiski:
Miliinski J., Sodna medicina
Zeevi D. e tal, Sudska medicina
IDENTIFIKACIJA
SODNA
MEDICINA
OBDUKCIJA PRAVNI
PREDPISI
OBDUKCIJA PRAVNI PREDPISI
Loimo 4 vrste obdukcij18:

sodna obdukcija Zakon o kazenskem postopku
klinina (zdravstvena) obdukcija Zakon o zdravstveni dejavnosti
sanitarna obdukcija Pravilnik o pogojih in nainu opravljanja mrliko pregledne slube
zavarovalnika obdukcija Zakon o zavarovalnicah
Sodno obdukcijo odredi lahko le preiskovalni sodnik s pisno odredbo ob sumu na kaznivo dejanje.
Odstop od obdukcije ni moen, beseda svojcev ni pomembna. V primeru, da so truplo e pokopali,
je opravljen izkop19. Obdukcija se opravi na stroke sodia.
Pri postopku sodeluje eden zdravnik, po potrebi dva ali ve20, e je le mono (ZKP) iz
sodnomedicinske stroke21. Vsekakor pa lahko obdukcijo opravi le za to usposobljen zdravnik
(Pravilnik o pogojih in nainu opravljanja mrliko pregledne slube). Po koncu obdukcije se poda
izvedeniko mnenje.
Klinina obdukcija se izvede pri vsakem, ki umre v zdravstveni ustanovi. Odstop je moen na
eljo svojcev ali bolninice, vendar le, e je vzrok smrti nesporno jasen. Kadar pa je prisoten
sum storitve kaznivega dejanja, odstop ni moen, zadeva in stroki pa preidejo na sodie.
Drugae stroke klinine obdukcije preko bolninice krije zdravstveno zavarovanje. Doloa jo
zakon o zdravstveni dejavnosti.
Sanitarna obdukcija je lahko obvezna ali dovoljena. Obvezna je v primeru nejasnega/neznanega

vzroka smrti, (suma) na nalezljivo bolezen ali na zahtevo leeega zdravnika. Stroke krije
obina kraja stalnega bivalia. V primeru tujca ali brezdomca stroke krije obina kraja smrti.
Dovoljeno sanitarno obdukcijo zahtevajo in plaajo svojci22.
Zavarovalnike obdukcije se opravijo na eljo in stroke zavarovalnice. Omogoa jih dejstvo, da

zavarovanec ob sklenitvi ivljenjskega ali nezgodnega zavarovanja podpie, dovoljuje
zavarovalnici, da lahko kadar koli preveri resninost podatkov ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.
S tem lahko zavarovalnica preveri zdravstveno stanje zavarovanca. Tovrstne obdukcije so v
Sloveniji redke.
Kraj obdukcije:
prirejena pokopalika mrtvanica
18 Temu se pridruita e reobdukcija in ekshumacija. Posebna vrsta obdukcij je e upepelitvena (kremacijska), ki
jo doloajo pravilniki o upepelitvah.
19 Prekop trupla je mono opraviti po 10 letih, e ga je potrebno kam prestaviti. Primer v Sloveniji so
tevilni prekopi po balkanski vojni, ker elijo trupla prepeljati v Bosno.
20 V primeru smrti pomembnea je obiajno poklican konzilij.
21 Kjer ni dovolj zdravnikov iz sodne medicine, lahko obdukcije opravljajo patologi. V UKC Ljubljana patologi
opravljajo klinine obdukcije, sodni medicinci pa sanitarne obdukcije, obdukcije v roku 24h po hospitalizaciji, ko
diagnostika e ni bila dokonno izvedena, primere zastrupitev, kadar je prisotno vpraanje zdravnike napake in
obdukcije umrlih kmalu po OP posegu.Leei zdravnik ne sme voditi obdukcije, lahko pa je zraven.
22 Osnovna obdukcija stane okoli 600eur, ob izvedbi tevilnih dodatnih preiskav pa lahko ta tevilka e
mono naraste.
SODNA
MEDICINA
OBDUKCIJA PRAVNI
PREDPISI
prosektura - medicinske fakultete, bolninice

improvizirano mesto obdukcije - pri sumu na nalezljivo bolezen ni dovoljeno imeti improvizirano
mesto obdukcije
Obdukcijska ekipa:
zdravnikobducent, sekcijski pomonik, zapisnikar, pp e zdravnikiizvedenci (konzultanti) in
fotograf
prisotni pri obdukciji po slubeni dolnosti - preiskovalni sodnik, javni toilec oz. namestnik,
preiskovalni organi MNZ, mrliki preglednik, leei zdravnik oz. ekipa leeih zdravnikov
prisotni pri obdukciji v vzgojno-izobraevalnem procesu - tudenti medicine, stomatologije,
prava, Visoke policijsko varnostne ole in Policijske akademije
Obdukcijska dokumentacija:
obdukcijski zapisnik:
oblika generalije
vsebina pisna oblika vseh ugotovitev (izvid)
obdukcijska makro- in mikroskopska diagnostika
izvidi laboratorijskih preiskav
fotodokumentacija
Pri sodni obdukciji je potrebno e izvedensko mnenje, v katerem so odgovori na vsa
sodnikova vpraanja. Standardna vpraanja so npr.:
Kdaj je smrt nastopila?
Kaj je osnovni vzrok smrti?
Ali so prisotne dodatne pokodbe?
Kdaj so pokodbe nastale?
Kako so pokodbe nastale?
Ali so prisotne posebnosti organizma, ki bi lahko doprinesle k smrti?
Ali bi pravilna in pravoasna pomo z zdravstveno oskrbo lahko reila ivljenje?
zdravstvena dokumentacija
obdukcijske skice
fotografije in diapozitivi
rezultati in dokumentacija laboratorijskih preiskav vkljuno alkoholometrinih
podatki o dogodku, kriminalistino-tehnine ugotovitve in podatki o poizvedbah
Delo obducenta pred zaetkom obdukcije:

pregled in tudij zdravstvene dokumentacije
zbiranje podatkov o dogodku in seznanjanje z ugotovitvami pri opravljenih kriminalistinotehninih preiskavah ter poizvedbah preiskovalnih organov
Potek obdukcije:
ugotavljanje istovetnosti trupla
odvzem materiala za bioloke sledove
odvzem prstnih odtisov
izdelava parafinske rokavice oziroma odvzem sledov smodnika z obeh rok in podlahti
popis in opis oblail in obuval
opis sledov na oblailih in pokodb oblail
popis predmetov najdenih v oblailih in ostalih predmetov s trupla
izmera in tehtanje trupla
opis mrlikih sprememb, merjenje rektalne in aksilarne temperature ter temperature pod jetri
opis povrine koe v celoti
SODNA
MEDICINA
OBDUKCIJA PRAVNI
PREDPISI
SODNA
MEDICINA
PREDPISI
zunanji opis posameznih delov trupla

pregled koe in podkoja hrbta ter zadnjih strani spodnjih udov
pregled in opis telesnih votlin ter notranjih organov
odvzem telesnih tekoin za preiskavo na alkohol
odvzem telesnih tekoin, organov in/ali vsebine prebavnega trakta za toksikoloke preiskave
odvzem krvi za doloitev osnovne krvne skupine
odvzem kokov organov za histoloke preiskave
fotografiranje faz obdukcije in posameznih preparatov pp
obdukcijska diagnoza v slovenini in latinini
izdaja dokumentacije - zdravniko potrdilo o vzroku smrti in prijava smrti
izdaja ostale dokumentacije - dovoljenje za prevoz, za upepelitev, za prevoz preko dravne
meje, poroilo za zavarovalnice
izdelava in obrazloitev zaasnega izvedenskega mnenja o vzroku smrti, mehanizmu nastanka
ugotovljenih pokodb, o asu smrti, o posebnostih organizma preiskovalnemu sodniku in ostalim
OBDUKCIJA PRAVNI

Navodila za vaje
SODNA
MEDICINA
MRLIKO
PREGLEDNA SLUBA
Alfred erko, dr. med.
predavanje, 22.10.10 in 26.10.10
MRLIKO PREGLEDNA SLUBA
Mrlike preglede ureja Pravilnik o pogojih in nainu opravljanja mrliko pregledne slube iz leta
1993. Ostalo dogajanje v zvezi s trupli doloa Pravilnik o prevozu, pokopu, izkopu in prekopu
posmrtnih ostankov.
Mrliko pregledno slubo opravlja specialist splone prakse. V vejih mestih oz. kjer so na voljo
pa specialisti sodne medicine in patologi. Po zakonu bi morala obina doloiti mrlike oglednike in
z njimi podpisati pogodbo. Praktino opravljajo mrlike preglede vsi deurni zdravniki
zdravstvenih domov in zasebniki, ki so s pogodbo zavezani k deurstvu. Tako se delo z ivimi
preplete z delom z mrtvimi, kar lahko privede do teav. Prva izmed njih je neznanje, saj e od
leta 1993 ni bilo teajev za mrliko pregledno slubo.
Drugi je asovni problem, ki se pojavlja kljub temu, da ima zdravnik po zakonu za klasini mrliki
pregled na domu od poziva na voljo 12h na gosto-poseljenih podrojih in 24h na redko-poseljenih
obmojih. Za krajevni ogled, kamor ga spremi policija, ima na voljo 4h. V praksi eli imeti policija
vse opravljeno takoj.
LOKALNI ALI KRAJEVNI OGLED23 je ogled trupla s komisijo. Le-to sestavljajo kriminalisti,
preiskovalni sodnik, toilec in zdravnik. Vodi jo kriminalist ali, e je prisoten, preiskovalni sodnik.
Potreben je pri vseh smrtih zaradi (suma) kaznivega dejanja ali samomora. To doloa Zakon o
kazenskem postopku. Tudi zdravnik, ki pride na klasini mrliki pregled in tam ugotovi kaj
nenavadnega je dolan poklicati organe pregona ter poakati z nadaljnjim delom. Trupla ne sme
premikati, hkrati pa je dolen zagotoviti, da nepooblaene osebe, npr. svojci, ne spreminjajo
kraja dogodka.
Pri krajevnem ogledu naj bi zdravnik doloil predvsem vzrok in as nastopa smrti. Pregled mora
biti opravljen natanno, zaeleno je tudi foto-dokumentiranje in beleenje ugotovitev, saj je
zdravnik ob koncu dolan ugotovitev podati v zapisnik. En izvod le-tega roma na toilstvo, eden
pa obiajno ostane v obdukcijski dokumentaciji. Kadar se komisija odloi za pokop, mora
zdravnik izdati potrdilo o vzroku smrti in prijavo o smrti.
Najve dela in teav povzroajo kronini bolniki, ki ne bi smeli iveti sami, saj za to niso
sposobni. Pogosto se nato zgodi, da svojci ob obisku najdejo zaklenjena vrata in nikogar, ki bi jih
odklenil. Nato se klie policijo in gasilce, ki v veini primerov najdejo truplo. Kazniva dejanja in
samomori so bistveno redkeji.
Dolnosti mrlikega oglednika:
ugotoviti smrt
ugotoviti ali je oseba umrla naravne smrti
v primeru nejasnosti odredi sanitarno obdukcijo24
23 cena krajevnega ogleda je 320eur, klasinega pa 110eur

24 V praksi to pomeni ob prvi komplikaciji ali e policija izda odredbo o odvzemu telesnih tekoin za
preiskavo na alkohol/mamila/psihoaktivna zdravila. V tem primeru se namre truplo dostavi na sodno
medicino in oni opravijo vse nadaljnje delo. Sanitarna obdukcija pa je obvezna, kadar gre za nenadno
SODNA
a.
b.
c.
a.
b.
c.
a.
b.
c.
MEDICINA
MRLIKO
PREGLEDNA SLUBA
Truplo je potrebno natanno pregledati in opisati, sploh ko gre za travmatsko smrt. Zaeleno je
tudi, da se stvari poslika. Po pregleduje potrebno izpolniti zdravniko potrdilo o vzroku smrti in
prijavo smrti (DEM-UMR obrazec), katerih kopije je potrebno poslati na tobano, na matini
urad. Svoj izvod potrebuje tudi pogreba sluba. Obiajno se napravi original obrazca z dvema
kopijama. Original gre na matini urad ali na obdukcijo, ena kopija ostane v zapisniku.
Trenutna praksa na tem podroju je v nasprotju z Zakonom o varovanju osebnih podatkov, saj
DEM-UMR obrazec vsebuje diagnozo. To je zelo koljiva zadeva, saj dokument roma v roke
administraciji, matiarju25, veleposlanitvu v primeru potrebe mednarodnega mrlikega lista itd.
Zaradi tega je v pripravi e-smrt, ki bo omogoala raunalniko vodenje dokumentacije. V pisni
dokumentaciji pa bo z obrazca izginila diagnoza. e ena izmed novosti bo obvezna uporaba
ifriranja po MKB-10. e-smrt je v fazi zaetnega testiranja26.
Sedaj je oba obrazca mono izpolnjevati rono ali raunalniko. Vsebujeta splone podatke o
pokojnem, kar lahko predstavlja velik problem, e jih nihe ne ve. Poleg tega mora obrazec
vsebovati kraj in as smrti. as smrti je mono opredeliti z intervalom smiselne doline. V
primeru nasilne smrti je potrebno opredeliti zunanji vzrok pokodbe in kraj smrtne nesree.
Kadar je truplo dojenek je potrebno navesti e podatke kot so porodna tea. V zdravnikem
potrdilu o smrti in poroilu o vzrokih smrti je potrebno navesti ali je bila izvedena obdukcija in
kdo je podal podatke o vzrokih smrti. Zdravnikega potrdila o smrti in poroila o vzrokih smrti
ne sme izpolnjevati obducent. Na zadnji strani obrazca je posebna rubrika za obdukcijsko
diagnozo.
Vzrok smrti se pie po A, B, C sistemu:
neposredni vzrok smrti
bolezen ali stanje, ki je povzroilo ali privedlo do neposrednega vzroka smrti
osnovna bolezen iz katere izvira neposredni vzrok smrti
druga pomembna stanja ali bolezni, ki so lahko vplivala na bolezni in stanja pod Ia, b, c
Primeri:
uremia
retentio urino
adenoma prostate
asphixio
suspensio
suicidium
infarctus myocardii acutans

embolia a. coronariae dex.
aterosclerosis s koronarno stenozo
a. peritonitis diffusa
b. perforatio intestini
c. Mb. Chron
a. bronchopneumonia bilateralis
b. vulnus punctum thoracis penetrans
c. homicidium
Ob obdukciji je potrebno narediti zapisnik o mrlikem pregledu, ki vsebuje anamnezo, status,

diagnozo in odredbo pokopa. Vsaka mrliko ogledna sluba bi morala imeti tudi spisek
opravljanjih mrlikih ogledov s podatki umrlega, as in kraj smrti ter diagnozo.
smrt v zibki (no. 1 vzrok je intersticijska pljunica), neznan vzrok smrti in ob nalezljivih boleznih.
Zahteva jo lahko tudi pokojnikov leei zdravnik.
25 Matiar dokument prepie v 12 izvodov in ga naprej polje brez diagnoze.
26 Program je povezan z IVZ in se sooa s tevilnimi teavami, od katerih sta glavna slaba pokritost
Slovenije z omrejem in onemogoen dostop do dokumentacije v krematoriju, kadar je potrebno izdati
dovoljenje za upepelitev.
SODNA
MEDICINA
MRLIKO
PREGLEDNA SLUBA
SODNA
MEDICINA
MRLIKO
PREGLEDNA SLUBA
Glavne napake mrlikih oglednikov:

Potrebna obrazca napie v svoji pisarni in trupla ne gre pogledat.
'delegacijski mrliki pregled' zdravnik napie obrazca in jih da patronani sestri, ki nato
'opravi mrliki pregled', e jo namesto pacienta aka truplo.
Oglednik si slabo ogleda truplo in ne opazi, da gre za prikrivanje samomora. Za takno poetje
imajo svojci verske in odkodninske vzroke27.
Dokumenti za prevoz trupla (DMU obrazec) so potrebni za prevoznika, ki bo to truplo prevaal

do intituta, pogrebnega zavoda ipd. Obiajno so potrebni 4 prevozi. Prevoze plaa obina
stalnega prebivalia, za tujce in brezdomce pa obina smrti, enako kot sanitarne obdukcije.
Pred upepelitvijo je potreben kontrolni pregled. Na leto se jih opravi 11-12.000. Od smrti do
upepelitve mora miniti 36h. Vasih, e elijo z upepelitvijo pohiteti, je to potrebno dobiti
dovoljenje od kontrolnega mrlikega oglednika. Najpogosteji vzrok za hitenje je veja
uspenost pogrebov, ki potekajo med vikendi.
Zdravniko sprievalo je dokument, ki ne slui v namene zdravljenja. Ta dokument lahko nekdo,
ki je bil pokodovan, npr. tepen, nese na policijo.
Obvestilo o telesni pokodbi se obiajno izda na zahtevo prometne policije. Za njegov podpis je
zadolen kirurg, obiajno namestnik predstojnika. To obvestilo lahko v celotni zdravstveni
ustanovi podpie le on. Po zakonu bi bilo sicer potrebno izvedensko mnenje, vendar ga to
obvestilo nadomea po dogovoru med zdravniki, policijo in sodiem, zaradi zmanjevanja
strokov in asa dela. e bo primer obravnavan v kazenskem ali odkodninskem postopku, bo
izvedensko mnenje potrebno narediti naknadno.
V veliko zadovoljstvo policije je nenadna srna smrt za volanom pogosteja kot bi si morda kdo
mislil. Vsako leto imamo v Sloveniji 3-5 primerov, ko je prilo do prometne nesree, ker je voznik
predhodno umrl. Pojav pogosteje opazujemo pri mokih.
27 zavarovalna polica v primeru samomora ni vredna ni
SODNA
MEDICINA
OCENJEVANJE
TELESNIH POKODB
predavanje, 7.1.11
OCENJEVANJE TELESNIH POKODB
Pri oceni telesnih pokodb moramo loiti med oceno za potrebo klinine obravnave pacienta in
oceno, kakrno jo zahteva Kazenski zakonik Republike Slovenije 28. Slednji tei k objektivizaciji,
saj se le tako omogoi, da storilec kaznivega dejanja nosi odgovornost le za povzroeno
pokodbo, ne pa tudi za morebitne ostale probleme pokodovanca.
Kazenski zakonik opredeljuje 3 vrste telesnih pokodb:

lahka telesna pokodba
huda telesna pokodba
posebno huda telesna pokodba
Tovrstna razdelitev je pomembna zgolj za kazenske postopke, medtem ko je za civilne tobe

nepomembna, saj odkodninske razprave zajemajo veliko ire podroje lovekovega ivljenja.
LAHKA TELESNA POKODBA
122. len
(1) Kdor koga tako telesno pokoduje, daje bil zaradi tega zaasno okvarjen ali oslabljen kaken del
njegovega telesa ali njegov organ, ali je pokodovaneva zmonost za delo zaasno zmanjana ali je
prizadeta njegova zunanjost ali je zaasno okvarjeno njegovo zdravje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z
zaporom do enega leta.
(2) e je pokodba iz prejnjega odstavka prizadejana z orojem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom
ali na tak nain, da se lahko telo hudo pokoduje ali zdravje hudo okvari, se storilec kaznuje z zaporom
do treh let.
(3) Sodie sme storilcu dejanja iz prejnjega odstavka izrei sodni opomin, zlasti e je bil storilec izzvan
z nedostojnim ali surovim obnaanjem pokodovanca.
(4) Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega lena se zane na predlog.
Pri lahki telesni pokodbi je pomembno to, da jo mora pokodovanec sam prijaviti. Izjema so
pokodbe z orojem in nevarnim orodjem, kjer je pregon po uradni dolnosti. V teh primerih govorimo o
kvalificirani lahki telesni pokodbi. Opredelitev kaj oroje in nevarno orodje je, je teka, saj lahko
povsem nenevaren predmet kot je risalni ebljiek povzroi hudo pokodbo, e je zapien v oko,
medtem ko udarec z roajem pitole ne povzroi veje kode. Obiajno zato opredelitev temelji na
presoji o tem, kakno pokodbo orodje/oroje obiajno povzroi in nainu kako je bilo le-to v danem
primeru uporabljeno.
28 Kazenski zakonik je iz leta 1994, zadnjo posodobitev je doivel leta 2008 - t. 55/ 4. 6. 2008/
Stran 5881, 5882.
SODNA
MEDICINA
OCENJEVANJE
TELESNIH POKODB
Za opredelitev lahke pokodbe je dovolj, da je okvarjen katerikoli organ. Govorimo o zaasnosti.

Vendar pokodba mora biti prisotna. Tako npr. modrice in odrgnine niso lahka telesna pokodba, temve
o njih govorimo kot o sledi pokodbe.29
HUDA TELESNA POKODBA
123. len
(1) Kdor koga tako telesno pokoduje ali mu prizadene tako kodo na zdravju, da bi bilo lahko zaradi tega
v nevarnosti ivljenje pokodovanca, ali je unien ali za vselej in znatno oslabljen kaken del njegovega
telesa ali kak organ ali je zaasno in znatno oslabljen pomemben del telesa ali pomemben organ ali je
zaradi tega pokodovani zaasno nezmoen za vsakrno delo ali je njegova zmonost za delo za vselej
zmanjana ali je bila zaasno precej zmanjana ali je bil zaasno skaen ali mu je zaasno hudo ali za
vselej v manji meri okvarjeno zdravje, se kaznuje z zaporom od estih mesecev do petih let.
(2) e pokodovani zaradi pokodbe iz prejnjega odstavka umre, se storilec kaznuje z zaporom od enega
do desetih let.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega lena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(4) e je storilec dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega lena storil na mah, ker ga je pokodovanec
brez njegove krivde z napadom ali hudimi alitvami mono razdrail, se kaznuje z zaporom do treh let.
Za opredelitev hude telesne pokodbe mora biti prizadet pomemben organ. Pomembna je
znatnost pokodbe, eprav je le-ta e vedno zgolj zaasna. Ob nevarnosti za ivljenje je
prisoten zgolj pogojnik, govorimo o abstraktni nevarnosti za ivljenje. Preganja se po uradni
dolnosti.
POSEBNO
HUDA TELESNA POKODBA
124. len
(1) Kdor koga tako hudo telesno pokoduje ali mu prizadene tako hudo kodo na zdravju, da je bilo zaradi
tega v nevarnosti ivljenje pokodovanca, ali je unien ali za vselej in zelo oslabljen pomemben del
njegovega telesa ali pomemben organ ali je postal pokodovani zaradi tega za vselej nezmoen za
vsakrno delo ali je ostal skaen ali mu je bilo za vselej hudo okvarjeno zdravje, se kaznuje z zaporom
od enega do desetih let.
(2) e pokodovani zaradi pokodbe iz prejnjega odstavka umre, se storilec kaznuje z zaporom od treh do
petnajstih let.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega lena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(4) e je storilec dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega lena storil na mah, ker ga je pokodovanec
brez njegove krivde z napadom ali hudimi alitvami mono razdrail, se kaznuje z zaporom od estih
mesecev do petih let.
29 Kazenski pregon ni moen, lahko pa je sproena civilna toba, npr. zaradi razalitve.
SODNA
MEDICINA
OCENJEVANJE
TELESNIH POKODB
Za opredelitev zelo hude telesne pokodbe je potrebna objektivna nevarnost za ivljenje ali
trajna posledica v funkciji ali izgledu.30 Preganja se po uradni dolnosti.
Primer: Vbodnina s kuhinjskim noem v hrbet (do roaja)

Sostanovalec je zabodel 50 letno ensko s kuhinjskim noem v hrbet. NMP je pustila no na
mestu.
Po pregledu v KC in odvzemu krvi za
laboratorijsko preiskavo (brez bistvenega
odstopanja od normale), RTG, UZ, CT ter
MR je bilo ugotovljeno, da je rezilo globoko v
prsni votlini in da je konica rezila prebodla
steno prsnega dela aorte (izkljuili so
krvavitev v prsno votlino in vdor zraka).
MR pokazala manji izliv krvi v hrbtenini
kanal z utesnitvijo svetline kanala.
Operater med posegom odstranil no, zail vbodlino aorte, vstavil dren v l. p. votlino, zaustavil
krvavitev iz vbodne rane, ki jo je zail. 6 dan so gospo odpustili v domao oskrbo
Ocena telesne pokodbe:

zdravstveno stanje ni bilo mono prizadeto
ivljenje bi bilo lahko v nevarnosti
zaasno nezmona za vsakrno delo
zaasno in znatno oslabljen pomemben del telesa
zaasno in znatno zmanjana njena zmonost za delo
lo je za hudo telesno pokodbo.
V kazenskih postopkih, strokovno oceno poda sodni izvedenec Zakon o kazenskem postopku 31.
Izvedenec mora pokodbe oceniti objektivno, subjektivna doivljanja, kot je boleina pa ga ne
zanimajo. Velikega pomena so okvare funkcije. Vsako izvedensko mnenje mora vsebovati (264
l.):
opis telesne pokodbe32 - posamezno pokodbo je potrebno natanno opisati glede na:
lokalizacijo
velikost
obliko
vrsto, teo in naravo telesne pokodbe

vrsta
Ali gre za pokodbe povzroene s topim ali ostrim predmetom?
Ali gre za kakno posebno vrsto pokodbe?
tea
30 Skaen pri drugih zbuja gnus ali pozornost ter jim otei gledanje prizadetega, pri pokodovancu pa
nelagodje. Primer zaasne iznakaenosti je nekdo, ki je zabuhel v glavo, trajne pa izguba uhlja. V
primeru, da bi plastiki uhelj rekonstruirali je skaenost zaasna.
31 Uradni list Republike Slovenije, Stran 780/ t. 8/ 26. 1. 2006
32 Opis predstavlja velik problem, e zdravnik ob sprejemu pacienta ni niesar zabeleil.
SODNA
OCENJEVANJE
MEDICINA
TELESNIH POKODB
Koliko je bila prizadeta zunanjost?

asovno trajanje pokodbe (zaasno, trajno)?
Koliko je bila zaradi pokodbe zmanjana zmonost za delo?
Koliko je pokodba okvarila, oslabila ali uniila doloeni del telesa ali organ?
Ali je bilo ogroeno oz. ali bi lahko bilo zaradi pokodbe ogroeno ivljenje
pokodovanega?
SODNA
MEDICINA
narava
OCENJEVANJE
TELESNIH POKODB
tipina
netipina
morebitna nenavadnost
posebnosti glede nastanka in obsega
nain prizadejanja pokodbe

pogosto izhaja e iz vrste telesne pokodbe
Pogosto je treba natanneje pojasniti, kako je mogla doloena pokodba nastati.
Izvedenec mora pojasniti vse mone naine in podati najverjetnejega.
uinek telesne pokodbe na zdravje pokodovanca pravna kvalifikacija tee telesne pokodbe
potrebno loiti in pojasniti:
kaken vpliv ima pokodba ponavadi
kaknega v konkretnem primeru
posebnosti pokodovanega organizma in nakljune okoliine, ki lahko vplivajo na
zdravje
katere posledice pripisati
pokodbi
posebnosti organizma ali nakljunim okoliinam
opredeliti vzrono zvezo med pokodbo in posledicami
drugo
asovno zaporedje nastanka doloenih pokodb
alkoholiziranost pokodovanca v asu dogodka in vpliv alkohola na obrambno sposobnost
pokodovanca
Osnutek KLASIFIKACIJE TELESNIH POKODB po KZ RS (1994) predstavlja poskus poenotenja
ocenjevanja telesnih pokodb. Telesne pokodbe so razvrene topografsko glede na posamezne
dele lovekega telesa v 6 poglavij:
glava
vrat in hrbtenica
prsni ko
trebuh in medenica
zgornji ter spodnji ud
in e dve poglavji - opekline in zastrupitve
Klasifikacija je pomemben pripomoek pri ocenjevanju telesnih pokodb, vendar se moramo

zavedati njenih pomanjkljivosti. Ne smemo je jemati dobesedno, ampak jo prilagoditi
individualnemu primeru in ne smemo pozabiti, da se stvari tekom let spreminjajo. Tako je zlom
nosu e pred nedavnim veljal za lahko pokodbo, razen kadar je bila prisotna dislokacija, takrat
je lo za hudo pokodbo. Danes zlom nosu v vseh primerih velja za lahko pokodbo.
Grdo ravnanje
Ta len je leta 2008 odpadel iz
146. len
zakona.
(1) Kdor z grdim ravnanjem prizadene telesno ali duevno

celovitost drugega, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom

Koeljevi zapiski:
do estih mesecev.
(2) Pregon se zane na predlog.
SODNA
POKODBE
MEDICINA
Z OSTRIM PREDMETOM
vaje, 13.12.10
asist. mag. Toma Zupanc, dr. med.
POKODBE Z OSTRIM PREDMETOM
vreznine vulnus scissum

vbodnine vulnus punctum
sekanine vulnus sectum
nasaditve transfixio
razkosanje dissectio
aganine vulnus laceratum33
VREZNINE nastanejo s potegom ostrega orodja po povrini telesa. Pomembna je ostrina orodja,
ne konica, saj le-ta veinoma ne pride v stik s tkivom. Rana je vretenaste oblike in je v sredini
najira in najgloblja, proti koncu se oi in plitvi. Robove ima v veliki veini gladke, eprav so v
veliki meri odvisni od ostrine in ravnosti rezila. Kadar ima orodje nazobano rezilo, so robovi
rahlo prirezani. Okolica ni podpluta. Identifikacija orodja je nemogoa.
Posebej moramo biti pozorni na dejstvo, da lahko z enim potegom nastaneta dve rani, npr. pri
koni gubi ali pokreni roki. Rani imata isto smer in sta loeni z mostikom. Stvar je pravno
vasih izredno pomembna.
Nevarnost:
krvavitev sanguinatio
izkrvavitev exanguinatio externa (interna)
vdihovanje krvi aspiratio sanguinis
sekundarne komplikacije vnetje
ZRANA EMBOLIJA nastane najpogosteje pri ranah na vratu ali na glavi, vedno pa pri ranah nad
nivojem srca. Zaradi negativnega podtlaka zrak vstopi v vratne vene ali venske sinuse, od koder
ga tok krvi ponese proti desnemu srcu, kjer se zaradi delovanja srne miice speni. V veini
primerov ta zrak kri ponese v pljua, kjer zrani mehurki zamaijo pljune kapilare in nastopi
notranja zaduitev - embolia areae pulmonum masiva. Za masivno pljuno embolijo je dovolj le
70-130ml zraka.
Pri obutljivih posameznikih e spenjen zrak v D srcu lahko povzroi refleksni zastoj srca 34.
Zrano embolijo dokaemo tako, da srce v osrniku potopimo v tekoino in opazujemo izhajanje
mehurkov. S posebnimi improviziranimi napravami, se da tudi koliino zraka ujeti in izmeriti.
Paradoksalna zrana embolija nastane, kadar zrak vstopi v sistemsko cirkulacijo. Stanje je
izredno redko, saj mora biti prisoten D-L ant. Najpogosteji vzrok zanj je obrat L-D anta pri
odprtem foramen ovale. Zrani embol lahko tako zamai ile v moganih, ledvicah in drugih
organih.
Atipine so iatrogene plinske embolije, ko se zrak v ile da pod tlakom. V preteklosti je bil to
moen zaplet infuzije, transfuzije in splava. Abortus se je namre izvajal tako, da so pod
pritiskom v maternico dovedli CO2 za izluenje posteljice. Posebna kategorija so zrane
embolije ob samomoru in umoru.
33 zaradi podobnosti pokodbe se uporablja izraz za raztrganine

34 drugi vzroki so stik s hladno vodo in stiskanje vratu
SODNA
MEDICINA
POKODBE
Z OSTRIM PREDMETOM
Nastanek vreznin:
ubijalske
nezgodne
Obrambne vreznine nastanejo pri obrambi najpogosteje na rokah, predvsem na podlahti, blazinici
prstov, thenarju in hypothenarju. So vzporedne z glavno rano.
Samomorilne vreznine najpogosteje nastanejo na rokah, vratu in hrbtiu stopal, eprav druga
mesta ne izostajajo. Pogoste najdba so tevilne vreznine, ki so vzporedne z glavno rano.
Govorimo o poskusnih vrezninah, ki so znak oklevanja in preizkuanja rezila.
VBODNINE nastanejo ob sunku koniastega predmeta v telo. Predmet je lahko koniast ali brez
konice. Rane so razlinih oblik negativ orodja. Tovrstna rana ima vbodni vhod, vbodni rov in
lahko tudi izhod (prebod). Ob vbodni rani z noem nastane na koncu miji rep 35, ki kae v smeri
obrnjenega rezila. Pove nam ali je priel sunek z leve ali desne strani iz esar lahko posredno
ugibamo ali je bil storilec leviar ali desniar. V predelu noevega hrbta je odrgnina.
Oblika rane na povrini je odvisna od oblike orodja in je lahko oblike gumbnice, polkroga,
bumeranga36 ali trikotnika. Oblika vbodline v veliko primerih odgovarja obliki orodja, vendar rana
na povrini dopua le omejeno sklepanje na uporabljeno sredstvo. Teave nastopijo e pri
velikosti rane, kadar le-ta poteka pravokotno na potek Langerjevih rt. Kadar je potek
vzporeden, je velikost rane bolj povedna. Vbodnine vedno sondiramo s prstom, saj je tkivo za
sondo premehko in je posledino smer 'poteka kanala' pogosto napana.
Identifikacija uporabljenega orodja je mona le v dveh primerih:
najdba delka odlomljenega noa konica
sistem klju-kljuavnica, predvsem na ploskih lobanjskih kosteh, rebrih, kljunici in notranjih
organih kot sta jetra in vranica
Nevarnost:
tamponada srca
krvavitev in izkrvavitev
zrana embolija
infekcije peritonitis, sepsa ipd.
ventilni pnevmotoraks
vdihanje krvi in posledina zaduitev
Nastanek vbodnine:
ubijalske
nezgodne
samomorilne najpogosteje v podroju srca
SEKANINE so pokodbe, ki nastanejo pod udarcem ostrine tekega orodja. Pokodbe so podobne
vrezninam po obliki in vbodlinam po nastanku. Imajo gladke robove, zmekane stene in so
klinaste oblike.
Nevarnosti:
izkrvavitev
obsene pokodbe povrine telesa in notranjih organov
zrana embolija - sekanine na glavi v podroju sagitalnega sinusa
35 Kadar je le-ta dolg, govorimo o podganjem repu. Kadar se rezilo suka, nastane lastoviji rep (oblika
bumeranga).
36 Kadar pride do sukanja noa v rtvi ali se rtev suka po vbodu.
SODNA
MEDICINA
POKODBE
Z OSTRIM PREDMETOM
Nastanek sekanin:
ubijalske
nezgodne
samomorilske - zelo redko
NASADITVE so podobne vbodninam s to razliko, da v tem primeru telo potuje, predmet pa miruje.
Loimo nezgodne nasaditve, nasaditve na kol v turkih asih in avtoerotine manipulacije.
Nevarnost predstavljajo predvsem pokodbe notranjih organov z izkrvavitvijo.
AGANINE so pokodbe nastale z raznimi vrstami ag. Pokodbe mejijo na raztrganine. Nastanejo
kot posledica nezgode, umorov ali samomorov.
Nevarnosti:
izkrvavitev
amputacije delov udov
tope pokodbe z odletelimi predmeti (poleno)
hude pokodbe povrine ter notranjosti telesa
RAZKOSANJE je praviloma posmrtna pokodba odvajanja delov telesa ali organov od prvobitne
celote pod dejstvom mehaninega (ostrega) orodja. Za ivljenja je mono le delno razkosanje.
Zaivljenska razkosanja so prisotna predvsem v prometu.
Najpogosteja razkosanja v prometu:

ob direktnem udarcu
ud, ki je bil v trenutku udarca v zraku
amputacija zadetega uda pri velikih hitrostih
Posmrtno razkosanje je pogosteje:

sluajno - elisa plovila, ki razkosa plavajoe truplo
zloinsko - skrivanje trupla, sadizem, duevne bolezni
namerno - obdukcija posebne analize posameznih delov telesa

Navodila za vaje
SODNA
TOPE
MEDICINA
POKODBE IN KRANIOCEREBRALNA TRAVMA
vaje, 13.12.10
asist. mag. Toma Zupanc, dr. med.
predavanje izbirni predmet, 26.1.11
TOPE POKODBE IN KRANIOCEREBRALNA TRAVMA
Tope pokodbe so pokodbe, ki nastanejo zaradi udarca s topim predmetom, ob udarcu ob top
predmet ali pri padcu oziroma stisnjenju med dvema trdima predmetoma. Nastanejo zaradi
delovanja sile udarca topega sredstva ali orodja v del telesa in pokodbe strukture.
Delimo jih na:

direktne nastanejo na kraju udarca ali pritiska
indirektne nastanejo na oddaljenem kraju in jih lahko razloimo s fizikalnimi zakoni o
vztrajnosti, tenosti, prenosu sile in valovanju po tekoini
Oblika pokodbe je odvisna od vrste in udarne povrine predmeta ter od sile in smeri udarca in
konno e od mesta zadetja telesa. Loimo pokodbe po pravokotnem udarcu:
razpona rana vulnus contusum
zmekanina vulnus lacerocontusum
(intradermalna) podplutba suffusio
Pokodbe po poevnem udarcu:

raztrganina vulnus laceratum
odrgnina abrazija - excoriatio
Nevarnosti:
krvavitve
maobna embolija
izkrvavitev
peritonitis po pokodbi revesja

travmatski ok
raztrganine ter odtrganje notranjih

prelomi skeleta
organov
PODPLUTBA je posledica pokodbe drobnega ilja v podkoju in posledine krvavitve v mehka

tkiva pod koo. Prizadene predvsem vene, venule in manje arterije. Lahko prikae povrino ali
relief sredstva, vendar je to redko, obiajno ne izraa nobene podobnosti. Vzrok so pogosto
motnje med sredstvom in koo, npr. oblaila. Velikost podplutbe je odvisna od nagnjenosti
pokodovanca h krvavitvam ter od same strukture tkiva. Lahko je veja od udarne povrine, ta
pojav zaznamo predvsem pri enskah in otrocih.
Ne pojavi se nujno na mestu delovanja sile, npr. ob udarcu v elo, se pojavi oalast hematom.
Redko se pojavi takoj po pokodbi, obiajno postane vidna v teku 10min po pokodbi. V nekaj
urah po pokodbi postanejo bolj izrazite, zaradi prehoda eritrocitov in Hb v tkiva. V lasiu je
ne najdemo, tam se izrazi kot oteklina37.
Problem pri razpoznavanju podplutb nastane pri temno pigmentirani koi, e posebej, e gre za
starejo pokodbo, ki je e spremenila barvo. Ob nastanku je podplutba temno modre, vijoline
37 Na glavi je tudi koa napeta preko kosti, zato so pogosteje razpone rane.
SODNA
MEDICINA
TOPE
ali rne barve. S asom se zane barva spreminjati, govorimo o 'staranju podplutbe', ki je
posledica razgradnje Hb38.
Spreminjanje barve je razlino glede na spol in starost pokodovanca. Ves as pa ostaja
problem barvna interpretacija, saj je zaznava barve v veliki meri subjektivna. Na izgled vplivata
tudi:
pigmentiranost koe
globina krvave preetosti tkiva39
asovne spremembe podplutb:
1. dan vijolino-modra
2.-3. dan pomodri
1. teden zelena
kasneje postane bledo zelena, zeleno-rumena in konno porumeni
izzveni po priblino 3 tednih
Pri vejih podplutbah barve ne ocenjujemo v centru, ampak na periferiji. Rumena podplutba je
VEDNO stareja od 18h!
Globokih pokodb na zunaj ne vidimo. Lahko se tudi izrazijo ele ve ur po smrti. Truplo je
potrebno zato spremljat in vedno znova pregledovati. Da si prikaemo tovrstne pokodbe,
napravimo incizijo ali dvig konega pokrova. Postopek je nujen tam, kjer so bili prisotni moni
udarci tik pred smrtjo, npr. prometne nesree.
Podplutbe se lahko selijo zaradi sile tenosti, krvavitve v globoka tkiva ali anatomskih ovir, npr.
miine fascije. Selijo se lahko tudi e nekaj ur po smrti. Razlike med podplutbo nastale pred ali
po smrti ni. Vendar mora biti za nastanek podplutbe po smrti udarec zelo moan, saj mora
pokodovati kapilare in iz njih iztisniti kri. Primer je padec trupla po stopnicah.
Podplutbe se lahko nahajajo v podroju mrlikih lis. Tovrstne podplutbe postanejo opazneje s
asom. Naeloma pa jih lahko loimo po tem, da mrliko liso lahko izperemo ko kri odtee,
izgine. Podplutbe pa ne moremo izbrisat, izprat ali iztisnit, ker gre za kri, ki je razlita v tkivu.
Fenomen udarca s palico po udarcu s palico nastaneta dve trakasti podplutbi, med katerima
je pas navidez nepokodovanega tkiva. Pokodba ima videz tranic. Vsaka'tranica' je mesto,
kjer je prilo do raztegovanja ilja in prehajanja njegove vsebine v okolico, medtem ko je
vmesni predel podroje, kjer je delovala najveja sila in je prilo zgolj do kompresije. tevilo
podplutb moramo torej deliti z 2, da dobimo tevilo udarcev.
ZMEKANINA je pokodba nepravilnih oblik, ki ima zmekane in odrgnjene robove. Gre za
stisnjenje mehkih tkiv med dve trdi ploskvi. Koa se pretrga, ko je preseena njena skrajna
meja odpornosti.
RAZPONA RANA nastane na koi napeti na kostno podlago, razen v primeru zelo monega topega
udarca. Je vretenaste oblike in jo lahko hitro zamenjamo za vreznino. Od slednje jo loijo
vezivni trakci (tkivni mostiki), ki prehajajo med obema robovoma rane, podpluti in zmekani
robovi40 ter nepokodovane lasne koreninice na podroju lasia. Problem v loevanju med
vreznino in razpono rano se pojavi, kadar truplo e gnije in so razlike e zabrisane.
38 hemosiderin biliverdin - bilirubin

39 ob monem udarcu le-ta lahko sega tudi v miini del
40 Robove je vasih potrebno analizirati pod mikroskopom.
SODNA
MEDICINA
TOPE
ODRGNINA prizadene povrhnjo plast koe, ko se zaradi trenja epidermalni sloj odlui.
Mehanizem pokodbe je drsenje ali stisnjenje. V podkoju krvavitev ni prisotna, lahko pa se na
razgaljeni usnjici pojavi krvavitev iz povrhnjih il. Doloimo ji lahko smer udarca glede na lego
in gostoto konih krpic. Krpice se namre gostijo v smeri zakljuevanja udarca in se na koncu
konajo s terminalno krpico.
Povzroi jo lahko pravokotni udarec na povrino telesa. To opazimo predvsem nad kostnimi
prominencami, npr. pri padcih. Pokodovan je lahko tudi dermis pojavijo se krvavitve po usnjici
in rdekasto-rjave kraste. Patterned abrasion nastane, kadar ostane na koi viden relief
sredstva ali vmesnega materiala. Posebna oblika je praska, ki vedno kae smer nastanka.
Odrgnine so obiajno spremljevalke hujih pokodb.
Odrgnine nastale po smrti so rumenkaste in prozorne kot pergamentni papir. Zamenjamo jih
lahko s piki oz. ugrizi insektov ali izsuitvijo (desicartio) koe.
RAZTRGANINE so nepravilne pokodbe brez odrgnjenih robov (vendar s podplutimi), ki segajo v
globino. Nastanejo ob manj ostrem kotu udarca z robatim orodjem. Smer pokodbe doloimo s
pomojo podminiranega tkivnega roba, stran pa s pomojo odrgnjenega in poevnega tkivnega
roba. Pokodba ne omogoa identifikacije sredstva. Kadar je povzroena s tekim orodjem ali
je sredstvo relativno ostrorobo, udarna povrina lahko spominja na vreznino. Dolga in ostra
orodja, npr. palica za biljard, povzroa linearne raztrganine. Kadar pa je povzroena s plosko
povrino, npr. deska ali kladivo, je nepravilno oblikovana, z nepravilnimi zmekanimi robovi.
Slednji so lahko v obliki rke Y ali V, zvezdasti, polkroni ipd.
Odluenje koe je oblika raztrganine, ki nastane na podroju miinih fascij velikih miinih
skupin. Koa se kar odlui od fascije, nastane tkivni ep (decollement traumatique). Je
posledica delovanja strinih sil ali stisnjenja. Na koi, ki obmoje prekriva, nemalokrat ni
opaziti nobene spremembe, niti odrgnine. To je nevarno, ker lahko pokodbo spregledamo,
pacient pa vanjo lahko izkrvavi, saj lahko tak ep sprejme tudi 5l krvi. Mona posledica je tudi
maobna embolija.
Maobna embolija je mobilizacija maob v nekaj sekundah po topi pokodbi maevja ali
dolgih kosti. Prisotna je pri 90-100% zlomov dolgih kosti in medenice. Embolija se najpogosteje
pojavi v pljuih (70%) in ledvicah (20%), bistveno redkeje v moganih in miokardu. Dokaemo jo
s prikazom maobnih kapljic z barvanjem po sudan III.
Raztrganje srca nastane zaradi delovanja direktne tope sile na sprednjo stran prsnega koa in
posledinega porasta intrakardialnega tlaka. Pojavlja se predvsem pri prometnih nesreah in
padcih z viine. Obseg je odvisen od tega v kateri fazi polnitve deluje topa sila in ali srce stisne
med hrbtenico in prsnico. Loimo popolne, ki se pojavljajo predvsem v desnem prekatu, in
nepopolne raztrganine, ki so pogoste predvsem v predelu atrija nad zaklopko 41. Smrt je
posledica tamponade srca, za smrtno oviro pasivne polnitve atrijev med diastolo je dovolj le
150-250ml krvi42 v osrniku.
Raztrganje aorte nastane zaradi nenadne deceleracije. Pri sunkovitem trku telesa ob oviro
delujejo sile kompresije in deformacije toraksa. Do raztrganja pride hitreje pri bolezensko
41 Netravmatska ruptura se pojavlja predvsem v levem ventriklu, kjer je stena najpogosteje e

prizadeta zaradi infarkta ipd.
42 tevilka je v veliki meri odvisna tudi od hitrosti krvavitve v osrnik hitreja je krvavitev, manj
krvi je potrebno za smrten izid
SODNA
MEDICINA
TOPE
spremenjeni steni, ki ima nijo pokodbeno toleranco43. Npr. stena, ki je aterosklerotino

spremenjena, je bolj rigidna. Seveda pa do pokodbe lahko pride tudi na 'zdravi' aorti. Loimo
transmuralno rupturo, ko so prizadete vse plasti ilne stene, in intramuralne pokodbe, ko sta
prizadeti le intima in media. Pri slednjih nevarnost predstavljajo nastanek disekcije in
travmatske psevdoaneurizme.
43 Pri 90km/h ob varnostnem pasu, pri 70km/h brez varnostnega pasu. Uporaba varnostnega pasu
dvigne mejo za nastanek rupture aorte za okoli 20km/h.
SODNA
MEDICINA
TOPE
Glede na lokalizacijo so najpogosteje pokodbe v podroju aortnega istmusa (80%). Gre za

prvo mesto kjer je aorta vrsto privrena na hrbtenico z vezivom. Ob nagli deceleraciji so na
tem mestu sile natega in strine sile najmoneje. Sledijo bulbus aorte (12%), descendantna
(4%) in abdominalna aorta (2,5%) ter arkus aorte (1%). Smrt nastopi v 5-7min. Pokodba
povzroa neznosne boleine zaradi draenja seroznih povrin s krvjo.
PRELOM LOBANJSKEGA SVODA IN DNA (BAZE) sta pokodbi, ki pogosto nastopata skupaj, eprav
mehanizem njunega nastanka ni enak. Prelomi lobanjskega svoda je obiajno posledica
direktnega delovanja sile, medtem ko je prelom lobanjske baze posledica prenosa sile. Kosti
otrok in mlajih oseb so bolj elastine in zato manj ranljive, kot kosti starejih, eprav so
slednje debeleje (6-10mm).
Pokodba lobanjskega svoda nastane, ko je sila razteza veja od kostne elastinosti. Gre za
vboenje in izboenje kosti lobanjskega svoda ob irjenju vala deformacije. Lomna poka
nastane v toki izboenja kosti. iri se od mesta nastanka proti mestu delovanja tope sile,
lahko ga dosee ali pa se iri tudi za tem mestom in v nasprotni smeri. Razpona rana se tako
obiajno ne nahaja na mestu lomne poke.
Direktne prelome delimo na:
Linearne, ki lahko nastanejo na katerem koli delu svoda. Gre za delovanje razmeroma nizke sile
na veliko podroje lobanje, npr. padec na plonik. Prelomu lahko doloimo smer in zaporedje
delovanja sile. Primarno in sekundarno lomno poko loimo predvsem po tem, da sekundarne lomne
poke nikoli ne prekajo primarne lomne poke, vedno se tam konajo.
Kroni prelom - lahko gre za niz kronih ali polkronih pok, ki obkroajo mesto delovanja sile
udarca. Sreamo jih predvsem pri vejih silah udarca.
arkasti (mozaini, globus) zlom ima poke, ki se arkasto irijo v razlinih smereh in sekajo
koncentrino potekajoe poke. Dobimo vtis pajkaste mree.
Kaskadni stopniasti prelom
Utorni (impresijski) zlomi so posledica delovanja veje hitrosti in kinetine energije na manjo
povrino. Pri luknjastem prelomu pride do fragmentacije lobanje in fenomena klju-kljuavnica 44
sredstvo se natanno prilega pokodbi. Ta fenomen je znailen le za luknjaste prelome, pri
vseh ostalih utornih zlomih lahko pridemo le do priblinih zakljukov.
Indirektne (razpone) prelome sreamo predvsem na lobanjski bazi, le redko na svodu 45.
Nastanejo zaradi prenosa sile ali stisnjenja. Struktura baze je ibka, tako udarec na iro
povrino temena povzroi njen zlom.46 Loimo vzdolni, kroni in preni47 tip preloma. Krone
prelome sreamo pri padcih z viine na noge ali zadnjico, veliki sili topega udarca na vrh glave in
pri veliki sili topega udarca v brado (boks aperkat). Iz pokodbe lahko sklepamo na smer
delovanja sile, identifikacija orodja pa je teja kot pri vbodninah. Glavni zaplet, predvsem pri
prelomu sprednjega dela baze, je aspiracija krvi.
44 POZOR tope pokodbe povzroene z istim orodjem in z enako silo se na razlinih delih telesa
razlikujejo
45 Na svodu nastanejo pri stisnjenju, ko se lobanja obnaa kot lenik. Nasprotno so direktni prelomi
lobanjske baze izjemno redki, vendar moni npr. noga stola gre skozi glavo.
46 Priporoeno si je pogledati Miliinskega za nadaljnje razlage.
47 imamo tip I, II in III
SODNA
MEDICINA
TOPE
Prelome pogosto ne vidimo, zato je treba glavo pokodovanca pretipati. Britje pomaga, saj se
takrat razkrijejo podplutbe, ki nam lahko namignejo na dogajanje pod povrino. Skrajna oblika
prelomov je fragmentacija lobanje.
KRVAVITVE V GLAVI
EPIDURALNI HEMATOM nastane med kostmi lobanjskega svoda in dna ter duro. V veliki veini
primerov je posledica travme, zlom kosti lobanjskega svoda je odsoten le v 15%. Najpogosteje
nastane na podroju sennice (parieto-temporalno), kjer poteka posteriorna veja a. meningica
media. Redkeja je v elnem in zatilnem delu. Pojavlja se predvsem pri mlajih odraslih, zelo
redko jo najdemo po 60. letu ali pred 2. letom zaradi vrsteje zraenosti opne s kostjo.
Krvavitev ima hlebasto obliko, ker ne sega preko moganskih ivov. Obiajno je enostranska.
Pri izlivu 35ml krvi pride do nevroloke simptomatike, pri 100ml pa lahko nastopi smrt. Smrtnost
je kljub kirurkemu posegu 18-40%. Mlaji bolniki imajo boljo prognozo 48. Krvavitev je
arterijska, le izjemoma gre za pokodbo meningealne vene, venskih sinusov ali diploinih ven.
Pokodba moganovine praviloma ni prisotna.
V 10-27% primerov je epiduralna krvavitev posledica tope pokodbe glave. Znailna je
kratkotrajna izguba zavesti, ki lahko traja do nekaj ur. Nato se lahko pojavi kratki lucidni ali
latentni interval, ki traja v povpreju do 2h. Pogosto gre za neprekinjeno izgubo zavesti.
Lucidnemu intervalu zaradi povianja IKT sledi somnolenca, ki se stopnjuje do kome 49. Prvi znak
povianega IKT je tahikardija s povianjem krvnega tlaka, kar je kompenzacijski mehanizem
organizma, ki poskua zadrati stalni pretok krvi skozi mogane. Povian IKT lahko privede do
herniacije, ki stisne n. oculomotorius. Posledica je iroka in neodzivna zenica na strani pokodbe.
Diagnoza se postavi na osnovi klinine slike, rtg in CT. Redek je izhod v kroniciteto.
Terapijo predstavlja predvsem znievanje IKT, pri emer se uporablja manitol. Nato se po
potrebi izvede e trepanacija. Takojnja izvedba trepanacije je strokovna napaka, saj se ob
odprtju zaradi visokega tlaka kri kar ulije ven in je nevarnost izkrvavitve velika.
SUBDURALNA KRVAVITEV je pogosteja od epiduralne in nastane med duro in arahnoideo.
Krvavitev je konkavne, polmeseaste oblike. Gre za vensko kri iz mostinih ven, redkeje sinusov.
Zlom kosti je redek. Pogosteje so prizadeti stareji in otroci, poleg tega pa tudi kronini
alkoholiki. Pri teh se lahko krvavitve ponavljajo in sasoma pride do organizacije z
granulacijskim tkivom.
Akutna krvavitev, ki traja manj kot 24h, nastane praviloma pri veliki sili udarca in jo spremlja
veja primarna pokodba moganov. Obiajno zakrvavijo komunikantne vene, redko venski
sinusi, nad lateralno povrino visoko v parasagitalnem podroju. Krvavitev je lahko zaradi
tenosti mobilna. Latentnega intervala praviloma ne zasledimo. Pojavljajo se arini nevroloki
znaki. Zvian IKT je slab prognostini znak in je pogost vzrok smrti. Smrtnost je 50-74%.
Terapijo obiajno predstavlja drenaa. Kadar je krvavitev < 1cm je dovolj antiendematozno
zdravljenje.
DD:
ishemini infarkt
48 Pri otrocih se krvavitev zameji e kar sama po sebi, ker se dura ne da odluiti od kosti.
49 Smrtnost ob zgodnjem odkritju je okoli 10%, ko pa se pri bolniku pojavijo znaki IKT le-ta naraste na
40% in ve.
SODNA
MEDICINA
TOPE
maobna embolija ozki zenici, tokaste krvavitve po koi in veznici

O subakutni krvavitvi govorimo med 24h in 14 dni, kronina krvavitev traja dalj kot 14 dni.
Navadno zakrvavijo manje vene. Je pogosto sluajna najdba pri starejih z atrofijo moganov,
pri alkoholikih zaradi motenj v strjevanju krvi in pri bolnikih na antikoagulantni terapiji. Vzrok
zanjo je pogosto manja pokodba, ki pa je tako 'vsakdanja', da je bolniki v anamnezi sploh ne
navajajo. Znailna klinina slika zajema glavobol, zmedenost, fluktuacijo zavesti in parezo
pogleda navzgor. Vidna je kot vrsta opna, pod njo pa rumeno do rdee rjava gosta, a tekoa
vsebina. Izhod je dober, smrtnost pa minimalna.
SUBARAHNOIDALNA KRVAVITEV nastane med pio in arahnoideo. Je pogosteja kot subduralna.
Obiajno je travmatska, netravmatska je lahko posledica anevrizem, ki se najpogosteje (70%)
nahajajo v sprednjem delu Willsonovega kroga ali rupture krvne ile pri hipertoniji, diabetesu in
vaskulitisih. Klinino sliko predstavljajo glavobol50, slabost, bruhanje, tog tilnik, normalna TT in
kasneje nezavest zaradi IKT.
INTRACEREBRALNA KRVAVITEV najpogosteje nastane na sennih renjih. Loimo primarno in
sekundarno. Sekundarna je posledica porasta IKT ali krvavitve. Smrtnost je 50%. Znailne
klinine slike ni. Delimo jo lahko tudi na travmatsko, ki je pogosta pri topih pokodbah glave v
zvezi z drugimi pokodbami moganov, in netravmatsko pri moganski kapi. Posebnost je purpura
cerebri, pikasta krvavitev v moganovini pri maobni emboliji.
Velika razlika je, ali je krvavitev vzrok ali posledica padca. Zaradi tega je zelo pomembna
anamneza v kateri iemo bolezni, kot sta levostranska hipertrofija srca in arterijska
hipertenzija.
POKODBE MOGANOV:
Pretres moganov, commotio cerebri, je klinina entiteta, ki jo (obvezno) spremlja retrogradna
ali anterogradna51 amnezija. Amnezijo ugotavljamo z natanno anamnezo. Klinina slika variira
od somnolence do nezavesti, prisoten je izpad oz. oslabljeni refleksi, slabe reagiranje zenic na
osvetlitev, nistagmus, bradikardija, redkeje tahikardija. Kadar postavimo sum ali diagnozo
pretresa moganov je nujno sprejetje v bolninico in najmanj 24h opazovanje zaradi monosti
krvavitve. Poleg natannega klininega pregleda se opravi tudi rtg glave.
Bolnika vsake 2h opazujemo:

dihanje medicinska sestra
tlak in pulz medicinska sestra
stanje zavesti prvi zdravnik, nato lahko sestra
zenina reakcija zdravnik ob prvi kontroli, nato ob znakih IKT
Prvi znak IKT je zvianje tlaka, ki se pojavi kot kompenzatorni mehanizem organizma
na mogansko hipoksijo. e pogledamo zenice sta neenakomerni. Kadar je npr. epiduralni
hematom na desni, je D zenica razirjena. Potreben je CT glave za odloitev o operativni oskrbi.
Tlaka nikdar ne zniujemo direktno. Uporabimo diuretike, manitol, ki hkrati zmanja tudi
moganski edem.
Posledice pretresa moganov so glavobol, vrtoglavica, bruhanje itd., ki trajajo

razmeroma kratko obdobje po pokodbi.
50 Bolniki opisujejo najhuji glavobol v svojem ivljenju.

51 ni kazenske odgovornosti za as trajanja amnezije
SODNA
MEDICINA
TOPE
Zmekanine moganov nastanejo pri obsenejih pokodbah.

Obtolenine moganov, contusio cerebri, najpogosteje nastanejo na elnem in sennem renju
ter na sprednjih 2/3 lobanjske baze, kjer je razgiban relief. Na zatilnem renju jih praviloma ni,
ker je lobanja tam bolj gladka. Zlom lobanjske kosti ni nujen. Loimo direktne, na mestu udarca,
in indirektne obtolenine. Indirektne (contre coup)52 obtolenine nastanejo na nasprotni strani
kot posledica udarca moganovine ob notranjo steno lobanjskega svoda ali dna. Pojavijo se pri
padcih ali v primerih, ko fiksirana glava dobi brco. Glede na lokalizacijo lahko doloimo smer
delovanja sile.
V klinini sliki prevladujejo predvsem nezavest in nevroloki izpadi. Diagnozo predstavlja CT.
Posledice so glavobol, vrtoglavica, psihine motnje in arini nevroloki simptomi predvsem
epilepsija.
Vzrok smrti je odvisen od obsenosti pokodb moganov, povianega intrakranialnega pritisk in
oteklosti moganov. Pogost je zaduitev zaradi aspiracije krvi. Kasneji vzroki smrti so pozni
zapleti, npr. pljunica ali infekcije.
Pokodbe okostja:
prelom fractura odprti in zaprti (maobne embolija) prelom
nalom infractio
razpoka fissura
izpah luxatio odprti in zaprti izpah
zvin distorsio
52 Lobanja ni ravna ploa, zato ob udarcu pride do kapljinega efekta energija se razpri. to je
vzrok, da rahel udarec nima tega uinka. Pri monem udarcu pa gre glavnina energije e vedno v eno
samo toko.
SODNA
MEDICINA

Navodila za vaje
TOPE
SODNA
MEDICINA
ZADUITVE
vaje, 9.12.10
asist. mag. Toma Zupanc, dr. med
ZADUITVE
Zaduitve (asfiksija) nastanejo kadar je onemogoena izmenjava O 2 in CO2 v pljuih in/ali

tkivih.
Mehanizem smrti:
refleksna smrt
mehanske zaduitve
prekinjena izmenjava plinov
motnje moganskega krvotoka
Oblike zaduitve:
tujki
utopitev
zapora zunanjih dihalnih poti
zaduitev z aspirirano tekoino
pomanjkanje kisika v zraku (<25%)
utesnitev dihalnih poti zaradi pritiska obeanje, zadavljenje, zaduitev z zadrgo
onemogoanje dihalnih kretenj stisnjenje ali pokodba prsnega koa, posturalna asfiksija
Klasini znaki so nespecifini in majhnega pomena, e jih ne spremljajo e nekateri drugi znaki:
pljuni edem
cianoza53 koe in sluznic
dilatacija D srnih votlin
tekoa kri iz nosu in ues54
kongestija in edem notranjih organov55
pikaste krvavitve v veznici, na koi in sluznicah
lokalne mehanske pokodbe podplutbe, praske, sledi nohtov, odrgnine ipd.
Obdukcijska diagnoza je teavna, saj temelji na nespecifinih znakih, ki so pogosto odsotni, npr.
pri zaduitvi z vreko. Plinska analiza krvi je obiajno normalna. Diagnoza je tako obiajno
postavljena per exclusionem56. Stvar mono olajajo obstrukcija dihalnih poti, lokalna travma ali
utopitveni izvid.
Zaradi teavne diagnostike je bilo veliko asa in raziskav namenjenih t.i. markerjem zaduitve.
To so histoloke in biokemine posebnosti, ki pa so v praksi popolnoma neuporabne. Dokaz
ishemine okvare celic oz. tkiv je mogo ele, ko hipoksija traja dalj asa, vsaj nekaj ur. Ker pa
po smrti pride tudi do avtolize tkiv, je vse skupaj e bolj neuporabno.
Glede na nain loimo nenasilno in nasilno zaduitev (asphyxia violenta). Slednje so lahko
povzroene s fizikalnim, keminim ali mehanskim vzrokom.
53 barva slive nastopi pri koncentraciji Hb 5g/100ml krvi

54 redko, nastopi predvsem takrat, ko je smrt hitra
55 Nastopi, e je zaprt samo karotidni krvni obtok, medtem ko je vertebralni prost.
56 izkljuitvena diagnoza
SODNA
MEDICINA
ZADUITVE
SODNA
MEDICINA
ZADUITVE
POMANJKANJE KISIKA V ZRAKU ni mehanina zaduitev. Do nje pride, kadar odstotek kisika v
zraku pomembno pade. Pri prehudem pomanjkanju sledita nezavest in smrt. Predstopnja obeh so
vasih pojavi, poznani kot viinska bolezen pri letalcih in alpinistih. Mona je poraba kisika v
zaprtih prostorih, npr. znotraj plastine vree.
ZAPORA ZUNANJIH DIHALNIH POTI oclusio nasi et oris - mora biti popolna in trajati vsaj 10min,
da pride do smrti. Kot metoda umora je zato mona le pri nemonih osebah, npr. otrocih,
epileptikih, vinjenih in starejih, ali kadar je prisotna velika razlika v moi. Samomor je
skorajda nemogo.
ZADUITEV S TUJKOM57 je lahko posledica zapore dihalnih poti s predmeti ali bolusne smrti.
Bolusna smrt58 (mors e bollo) nastopi kadar griljaj hrane sproi refleksno smrt 59. To ni 'tipina
zaduitev'. Kos hrane60, najpogosteje meso ali pomarane, sproi vazovagalni refleks 61 preko n.
glossopharyngeusa, n. accelerans in n. vagusa. Povea se aktivnost parasympatika, nastopi huda
bradikardija, ki se po priblino 3s kona z asistolijo. Mona je tudi povzroitev ventrikularne
fibrilacije.
ZAPORA DIHALNIH POTI ZARADI ZUNANJEGA PRITISKA:

Obeanje suspensio je zadrgnjenje zanke z lastno teo. Lahko je tipino, ko je vozel zanke v
zatilju, ali atipino, kadar je vozel kjer koli drugje. Glede na stik telesa s podlago ga loimo na
popolno in nepopolno. Pri nepopolnem obeanju zanko obremenjuje le del telesne tee 62, pri
popolnem pa truplo prosto visi z vso teo v zanki. Veina obeanj je posledica samomorov,
umori63 so izredno redki. Relativno pogosta so nezgodna obeanja pri otrocih med igro.
Obiajno je prisotna lebiasta sled zanke, ki je najgloblja nasproti vozla. Sled zanke poteka
navzgor proti vozlu. Dno je rjavo in zasueno. Le izjemoma poteka zanka horizontalno, e je
fiksacija v isti viini z vozlom zanke. Pokodbe itastega hrustanca so redke, saj zanka obiajno
poteka nad njim. Redko opazimo krvavitve med vratne miice. Pogosteje so drobne raztrganine
intime na karotidah. Pri mokih, predvsem pri nepopolnem obeanju, je pogost ejakulat.
Vzrok smrti je najpogosteje zapora dihalnih poti, ki se izraa s povinjenostjo, nabuhlostjo

obraza in pikastih krvavitvah v veznicah. Smrt lahko nastopi tudi zaradi prekinjenega krvnega
obtoka v moganih, refleksne smrti ali pokodbe vratne hrbtenice. Nezavest nastopi 3-11s po
bilateralni okluziji a. karotis. Pri nepopolnem obeanju je ta as lahko podaljan tudi na 90s.
Zadavljenje strangulatio colli manualis - se opravi z rokami, brez drugih pripomokov. Izvaja se
od spredaj ali od zadaj, pri emer sta vkljueni obe roki, ena sama roka ali podlaht. Uporabljeni
so lahko vsi prsti, dva prsta ali pa le palca. Obiajno gre za nain umora, samomor je skoraj
57 Glede na viino zapore loimo obturatio pharyngis et laryngis in obturatio tracheobronchiorum

58 Kadar prizadeti pred smrtjo kalja lahko 100% trdimo, da ne gre za refleksno smrt. Kaelj nakazuje
na vsaj delno proste dihalne poti. V takih primerih smrt obiajno povzroi tujek, ki zapre relo ali vhod
v grlo.
59 Refleksno smrt lahko povzroi tudi udarec v predelu trebuha ali spolovila. Nastopi lahko tudi pri padcu v mrzlo
morje, ko hladna voda vdre v grlo.
60 dovolj je 25g
61 sinonimi refleks kardialne inhibicije, vagusni refleks, refleks sinus caroticus
62 Tea potrebna za zaporo karotidnega krvnega pretoka je 5kg, vertebralnega pa 15kg. Da osebi zapremo trahejo
potrebujemo 30kg teak pritisk na vrat.
63 obiajno gre za fingirane samomore oseba je umorjena npr. z zadavljanjem, nato pa jo obesijo
SODNA
MEDICINA
ZADUITVE
nemogo, ker pritisk ob padcu v nezavest popusti. Pritisk je potrebno drati dlje asa, vzrok
smrti je obiajno ishemija. Nastopi lahko tudi refleksna smrt64.
Znailno lahko na truplu najdemo podplutbe, sledi nohtov, odtise prstov in zlome velikih rogov
itastega hrustanca ter podjezinice. Pogosto so spremembe bolje izraene na globokih tkivih,
medtem ko je koa razmeroma neprizadeta.
Zaduitev z zadrgo strangulatio colli funalis - nastopi, ko je vrv ali njej podoben predmet
poloen okoli vratu zadrgnjen tako, da je stisnjena dihalna pot ali ilje. Pogosto je uporabljena
kot nain samomora, umora ali detomora v preteklosti. Nezgoda ni mogoa.
Odtis zanke je horizontalen. Prisotne so pikaste krvavitve veznice in koe ter

krvavitve v vratu. Zanka lahko poteka nad, na ali pod hrustancem, zato so relativno pogosti tudi
zlomi le-tega. Tipien izgled vratu je lahko zabrisan zaradi vmesnega sredstva.
ZADUITEV Z ASPIRIRANO TEKOINO je najpogosteje povzroena z elodno vsebino, amnijsko

tekoino in krvjo, npr. po zlomu lobanjske baze. Zaduitev z amnijsko tekoino pri dojenkih
doloajo histoloko.
SEKSUALNA ASFIKSIJA je posledica avtoerotine ali mazohistine prakse. Osnovo predstavlja

dejstvo, da cerebralna hipoksija povzroa halucinacije seksualne narave, inhibira zavore ter
podalja in izbolja orgazem. Tovrstna smrt je rezervirana skoraj izkljuno za moke. Pri tem
so lahko uporabljena razlina bizarna sredstva, eprav so e vedno najpogosteje ligature okoli
vratu (v kombinaciji z elektrinim tokom). Veinoma je smrt posledica nezgode zaradi uporabe
neustrezne opreme.
ZADUITEV ZARADI ONEMOGOENIH DIHALNIH GIBOV je posledica imobilizacije prsnega koa in

trebuha. Ob tem so dihalne poti docela proste. Najpogosteje gre za nesree, ko nekdo ostane
zasut v rudniku, pod deskami, avtomobilom, kamenjem ipd. Poloajna (posturalna) asfiksija
nastopi, ko se prepona toliko potisne navzgor, da so onemogoene dihalne kretnje. Obiajno gre
za mono alkoholizirane osebe, ki se nekje zataknejo.
UTOPITEV submersio - je zaduitev v tekoini ali z njo. Dovolj je lahko e, da tekoina dosee
zgornje dihalne poti. Vendar vsaka smrt v vodi e ni utopitev, lahko je nenadna smrt v/ob vodi. V
tem primeru se znaki utopitve ne razvijejo.
Nenadna smrt v vodi nastopi:
zaradi stika telesa z vodo. Voda je draljaj, ki ob dotiku s sluznico nosu, ust in rela
sproi refleksni krog - refleksna smrt.
med kopanjem oz. plavanjem, nekaj ur po obilnem obroku hrane in je predvidoma

posledica nenadne podhladitve zaradi hipoglikeminega oka.
Utopitev je lahko posledica samomora, umora ali nezgode, loevanje med njimi je pogosto
teavno. Najpogosteje je utopitev posledica nezgode pri kopanju ali padca v vodo. Samomor je
razmeroma pogost, posebej so ogroene enske med 20. in 30. letom in starostniki med 60. in
70. letom. Na samomor nas opozarjajo samomorilci sami s poslovilnimi pismi, obleko pogosto
puajo na obreju, roke in noge si zveejo ali pa se obteijo s kamenjem. Umor z utopitvijo je
64 pri sindromu preobutljivega karotidnega sinusa je dovolj e 1x pritisk
SODNA
MEDICINA
ZADUITVE
redek, pogosteji je pri novorojenkih65. Pomisliti na umor nam pomagajo obrambne pokodbe na
truplu. To so podplutbe na zapestjih, na vratu in drugje. Te spremembe vidimo le na sveem
truplu utopljenca, z gnitjem se te spremembe zabriejo.
65 as za odmor glej Koelj str. 35 prva alineja in opomba t. 56.
SODNA
MEDICINA
ZADUITVE
as do konnega zastoja srca je odvisen od medija, pri psih v sladki vodi je 2-4min, v slani do 8
min. Za loveka je as okoli 3-5min. Sladka voda je problematina zaradi spiranja surfaktanta.
Med oivljanjem lahko vodo popolnoma izrpa iz plju, vendar pa reanimacija kljub temu ni
uspena, saj se pljua zaradi nadlajne razgradnje surfaktanta ne morejo razpeti.
as potreben za nastop smrti je mono variabilen tudi zaradi drugih dejavnikov, npr.
temperature vode66. V skladu s tem je velika tudi variabilnost simptomov. Posebno pri 'smrti v
kopalni kadi' je velik vpliv delovanja refleksnih mehanizmov.
Utopitev je zaduitev zaradi blokade dihalnih poti in dihal s tekoino, najvekrat vodo. Proces
utapljanja traja 25min. Na hitrost utapljanja vpliva kaken plavalec je utapljajoi, paninost,
fizina mo in ilavost ter borbenost oz. elja po preivetju. e je utapljajoi pod vplivom drog
ali alkohola, se utapljanje pospei. Potek utapljanja razdelimo na pet faz po Muellerju::
Vdor manje koliine vode v grlo in vdih tekoine respiration de surprise. V prvi fazi utapljanja
zane voda vdirati skozi nos in usta v spodnje dihalne poti.
Vdor vode sproi drugo fazo refleksni zastoj dihanja in zadrevanje daha 0,5-1min, maksimalno
1,5-2min. Nastane spazem glasilk, dihalni gibi prsnega koa prenehajo. Utapljajoi ne diha, le
poira vodo in sunkovito grabi okoli sebe, dokler se ne onesvesti. Faza obiajno ni dalja od 80s.
Zaradi pomanjkanja kisika in kopienja ogljikovega dioksida pride do vzdraenja dihalnega

centra hiperkapnini refleks. Glasilke se refleksno odprejo, sproijo se tudi moni dihalni gibi
prsnega koa. Najprej nastopijo eden ali dva vdiha s kaljajoimi izdihi, nato samo vdihi
opazovalci dogajanje zaznajo kot nastanek mehurkov. Med vdihavanjem voda vdira v pljua, s
kaljem se refleksno poizkua odstraniti, potem spet sledi vdihavanje vode. V pljuih se voda
pomea z zrakom in sluzjo, nastane znailna utopljeneva pena. Po 1-1,5min nastopi nezavest.
S poglabljanjem moganske hipoksije nastopi etrta faza, dihanje postane nepravilno in

sunkovito, pojavijo se tonino kronini kri, ki trajajo do 1,5min. Dihalni gibi povzroijo neredno
globoko vdihovanje vode, lahko tudi poiranje.
Tretja in etrta faza lahko trajata 1 minuto ali ve. Vasih v tretji fazi utapljanja ne pride do
refleksnega odprtja glasilk in utopljenec se utopi zadui, ne da bi voda vdrla v pljua. V tem
primeru govorimo o suhi utopitvi.
Preterminalna apnea, ki se nadaljuje v terminalne dihalne gibe in mehanski zastoj srca 67.
Utapljanje je konano in utopljenec potone na dno.
Zunanji znaki utopitve pri 'sveem' truplu:

redko vidimo pikaste krvavitve
maceracija vrhnjih plasti koe po 1-7 dni nastane roka perice
supravitalne reakcije - 'gosja koa'68, skrenje penisa in prsnih bradavic
Obraz je obiajno bled, vasih ronat, zaradi oksigenacije krvi v povrhnjih kapilarah.
66 Dojenke v hladni vodi je mono oiviti tudi po preteku veliko daljega asa kot odrasle.
67 Ko pride v pljua veliko sladke vode, ta difundira iz alveolov v cirkulacijo. Nastane dilucija krvi in hemoliza.
Koncentracije K+, Na+, Ca++ in plazemskih proteinov se zmanjajo, posledica je ventrikularna fibrilacija. Ko pride v
pljua morska voda, voda prehaja iz oilja v alveolarne prostore in povzroi pulmonalni edem.
68 Cutis anserina nastane 3-4h po smrti zaradi kontrakcije miija.
SODNA
MEDICINA
ZADUITVE
Utopljeneva pena (goba) je zmes vode, zraka in sluzi v zgornjih in spodnjih dihalnih poteh.
Sestavljajo jo drobi neni mehurki69. Je dokaz vitalne reakcije, ni pa specifien znak za
utopitev, saj jo lahko najdemo tudi pri zastrupitvi s CO in organofosfati.
Notranji znaki utopitve:
Pri obdukciji med odpiranjem prsnega koa pljua silijo navzven, ker so mono poveana.
Hipervoluminozna pljua nastanejo zaradi tvorbe utopljeneve pene v bronhialnem sistemu, ki
med utapljanjem deluje kot valvula, ki med dihalnim naporom dovoli le vstop zraka v pljua,
prepreuje pa njegov izhod. Pljuni pljuni krili se tako prekrivata, imata odtise reber in sta
anemini. Prisotna je zmerna kongestija plju. Pri rezanju se pljua listajo 70 in prasketajo, iz
njih pa se cedi dokaj obilen, krvavkast in spenjen eksudat. Povrina plju je lahko lisasta, zaradi
prenapihnjenosti71 lahko poijo alveolarna septa, nastane intersticijski emfizem in krvavitve.
Petehialne krvavitve na povrini plju so redke.
gosta pena v sapnicah

subplevralne pikaste krvavitve
kongestija abdominalnih organov
desno srce je obiajno dilatirano
izrazito lahka pljua pri sladki vodi
tekoina v obnosnih votlinah sfenoidalni sinus
krvavitve v miiju vrat m. SCM in m. paktoralis (12%)
Znaki utopitve na pljuih zaradi gnitja mrlia izginejo. Pljua niso ve prenapihnjena in teka,
ampak kolabirajo in so majhna. V posteriornih delih torakalne votline se nabira s krvjo tingirana
tekoina.
Preiskave koncentracije elektrolitov v desnih in levih srnih votlinah je nezanesljivo, eprav bi v

slani vodi morala biti NaCl in talie.
Mrlike spremembe na truplu iz vode so odvisne od temperature vode:

Gnitje bo nastopilo, vendar poteka dvakrat poasneje. Gnijoa trupla obiajno splavajo na
povrino. V naih vodah splava truplo na povrino v 5 7 dneh, pozimi v 14 dneh. Kadar pogoji za
gnitje trupla niso ugodni (nizka temperatura vode, v truplu so bile zelo neodporne bakterije) se
ez tedne prine pojavljati mrliki vosek.
Maceracija na truplu v vodi povrhnjica koe nabrekne, postane bela in se zmeha. Po stopnji
maceracije koe lahko priblino sklepamo koliko asa je bilo truplo v vodi. V nekaj urah nabrekne
in se naguba koa na jagodicah prstov, nato se v prvem dnevu te spremembe razirijo na prste
dlani in drugi dan na hrbtie roke. Po 7 dneh je koa na rokah in nogah nagubana, zadebeljena in
bela. Nato povrhnjica odpade, z njo vred odstopijo tudi nohti. To odpadlo povrhnjico imenujemo
mrlika rokavica/nogavica. Mrlika rokavica ni znailna le za truplo, ki razpada v vodi, saj se
pojavlja tudi pri gnijoem truplu na suhem, kadar so roke nizko glede na ostalo truplo in e se
pod povrhnjico nabira obilo gnilobne tekoine.
razjede po ivalih ribe, raki
69 Peno pri kardialni smrti sestavljajo bolj grobi in veliki mehurki.

70 ob rezanju ne padejo, ampak ostanejo rezine pokonci
71 pri utopljencih s pljuno fibrozo in pleuralnimi adhezijami se prenapihnjenost plju ne razvije
SODNA
MEDICINA
ZADUITVE
Alge se pojavijo na truplih v vodi v obliki sivozelenkastih oblog z znailno razbrazdano povrino.
Pogosto se pojavijo e pred pojavom gnilobnih sprememb. Ko jih odstranimo, je spodaj rdekasto
truplo.
Posmrtne mehanske pokodbe nastajajo zaradi plavanja trupla z vodnim tokom in se pojavijo na
tipinih mestih kot odrgnine - elo, lica, hrbtie rok in nog ter kolena. Na zapornicah, jezovih in
brzicah se lahko truplo mono in raznovrstno pokoduje. Vse te spremembe je teko loiti od
zaivljenjskih sprememb, posebej, e je truplo nagnito in izgine vitalna reakcija.
Diagnozo utopitve lahko postavimo le pri sveem truplu, kasneje je zaradi tevilnih sprememb
na truplu nemogoa. e najdemo v roki pesek ali kamenje, je to znak vitalne reakcije, ki kae na
to, da je smrt nastopila v vodi. S poizkusi so pokazali, da voda po smrti ne more v elodec. To
veinoma dri, e gnilobne spremembe na truplu niso mono izraene 72. Smatra se, da je
odkritje alg diatomej73 v jetrih, ledvicah in kostnem mozgu zadosten dokaz, da je lo za
utopitev, ker alge izredno hitro prehajajo iz dihalnih poti v kri in organe. 74
Kadar na truplu iz vode ne najdemo nobenih znakov utopitve, nam koliina alkohola v krvi in urinu
pojasni vzrok smrti. Pri teh so znaki upiranja utopitvi minimalni, zato se znaki utopitve ne
morejo razviti.

Navodila za vaje
72 eprav je stvar veliko bolj vpraljiva, e ima mrli odprta usta voda bi lahko vstopila tudi po smrti.
73 enoceline kremenaste alge, ki se nahajajo v sladki in slani vodi
74 Nekaj asa je zaradi raziskav, ki so pokazale, da alge lahko pridejo v organe pri vseh mono nagnitih
truplih, saj se nahajajo tudi v zraku, veljalo, da ne gre za dokaz utopitve. Danes se zopet veliko stavi na
njih, saj boljega znaka ni.
SODNA
MEDICINA
ZADUITVE
SODNA
MEDICINA
FIZIKALNE
POKODBE
predavanje, 2.11.10
FIZIKALNE POKODBE
Med fizikalne pokodbe tejemo vse okvare zdravja, ki jih sproi delovanje poviane ali zniane
temperature (termine pokodbe), elektrine energije in raznih arenj (radiacijske
pokodbe).
POVIANA TEMPERATURA povzroa okvare organizma s splonim ali z lokalnim delovanjem:
Do lokalnih okvar privede vsak predmet ali tekoina, ki je segreta na ve kot 50C. Plamen,
vro predmet ali arenje povzroi opeklino, vroa tekoina ali para povzroi oparino ambustio.
OPEKLINE (combustio) delimo glede na globino delovanja. Stopnja opekline je odvisna od

temperature in od asa njenega delovanja. Izraunavanje povrine opeene koe opravimo s
pravilom '9', kar velja le za odraslo osebo. Delitev opeklin se po nomenklaturi razlikuje kirurka opredelitev po Dergancu ter forenzina opredelitev po germanskem tipu.
Delitev opeklin po Dergancu:

I. stopnja so povrhnje epidermalne opekline - stadium erythematosum. Povzroene so z
nijo temperaturo z daljim delovanjem ali visoko temperaturo s kratkotrajnim
delovanjem s pojavom rdeine, boleine in srbea. Iz patofiziolokega stalia je govora
o lajem vnetju s hiperemijo in izstopom celic iz kapilar. Ozdravitev je hitra in brez
posledic.
II. stopnja so dermalne opekline - stadium vesiculosum et bullosum, ki so lahko globoke

ali povrhnje. Prizadeta je koa, na kateri se pojavijo teje okvare s hiperemijo in
eksudacijo, ki se izraa v obliki mehurjev. Epidermis je nekrotien in vzdignjen nad
korium, ki je tudi lahko pokodovan (globoka). Po navadi ostanejo ohranjena izvodila lez
lojnic in znojnic ter deli koriuma, kar je pomembno za kasnejo epitelizacijo.
III. stopnja so subdermalne opekline - stadium esharoticum sue necroticum. Predstavlja

nekrozo celotne debeline koe in vasih tudi podkoja nekrotini so vsi sloji skupaj z
adneksi. Celjenje je mono samo z robov pokodbe, zato zapuajo obsene brazgotine.
Potrebna je transplantacija koe, bodisi avtotransplantacija ali heterotransplantacija.
IV. stopnja je pooglenitev - carbonisatio. Gre za pooglenitev in nekrozo koe ter

podkoja, pogosto je zajeto tudi miije in skelet. Te pokodbe nastanejo pri delovanju
zelo visoke temperature, kot je plamen, udar strele, elektrine energije visoke
napetosti in pri termonuklearnih procesih. Te stopnje pokodb ne morejo povzroiti
vroe tekoine ali para.
Jakost pokodbe je odvisna od doline izpostavitve in viine temperature, ki ji je telo
izpostavljeno. Smrtnost mono poraste, ko je pri odraslih prizadeta ve kot 1/3 telesa, pri
otrocih pa ko je prizadeta ve kot 1/7 telesa. Smrt lahko nastopi v prvih dneh, ko je posledica
notranje zastrupitve (toksemije) z razpadlimi produkti beljakovin ali kasneje zaradi infekcij.
Zaradi infekcij so oboleli najbolj ogroeni v prvih 2 tednih po pokodbi. Pri stadijih II-IV se
lahko razvije opeklinska bolezen (ok).
SODNA
MEDICINA
FIZIKALNE
POKODBE
Sistemsko delovanje poviane temperature na organizem:

Toplotni udar nastane ob visoki temperaturi in vlagi zraka, ko organizem ne more
vzdrevati normalne temperature, ker toplote ne more oddajati v okolico. K razvoju
dodatno pripomorejo tesno zapeta obleka, srna obolenja, alkohol itd. Posledica je
postopno zvievanje telesne temperature z metabolinimi motnjami in okvaro CS ter
elektrolitnim disbalansom75. Smrtnost v prvih 24h je 60-65%.
Sonarica nastane zaradi daljega delovanja sonnih arkov na glavo. Prihaja do

hiperemije mening in moganov s sliko seroznega meningitisa - glavobol, vrtoglavica,
slabost in pojav meningealnih znakov. Smrt je izredno redka.
Delovanje NIZKE TEMPERATURE
Lokalno delovanje (lokalne okvare):
I. stopnja - ozebline pernio - z lividnostjo koe, srbenjem in pekoo boleino, koa je
hladna in otekla
II. stopnja stadium vesiculosum et bullosum - teje vnetne spremembe koe s pojavom
mehurjev ter pokodbo podkoja
III. stopnja stadium esharoticum sue necroticum - nekroza posameznih delov telesa z
gangreno - suha ali vlana gangrena z demarkacijo tkiva. Smrt lahko nastopi zaradi sepse
ali tromboze. Glavni zaplet pri preivelih je amputacija.
Posledica sistemskega delovanja nizke temperature sta podhladitev hypothermia in
zmrznjenje congelatio. Smrt zaradi delovanja nizke temperature nastopi, ko temperatura
jedra pade pod 25-28C. Koliko asa in kakna temperatura sta za to potrebni pa je odvisno od
tevilnih zunanjih dejavnikov. Eden najpomembnejih je medij v katerem se organizem nahaja,
saj smrt v vodi z 10C nastopi e v 1-2h. Pogosto k smrti veliko pripomore tudi alkohol, ki povea
izgubo toplote zaradi svojega vazodilatatornega uinka in zaradi inhibitornega uinka na center
za termoregulacijo.
Smrt zaradi delovanja visokih temperatur je lahko posledica nezgode in samomora, nekoliko
redkeje tudi umora, medtem ko je smrt zaradi delovanja nizkih temperatur skoraj izkljuno
posledica nezgode.
POKODBE Z ELEKTRIKO IN STRELO ICTUS ELETRICUS
Gre za pokodbe organizma zaradi vkljuitve v elektrini tokokrog. Nastanejo lahko termine
pokodbe ali pokodbe kot posledica delovanja toka na vzdrana tkiva. Termine pokodbe se
pojavljajo predvsem pri organih z nizko upornostjo, npr. miice in ile.
Delovanje toka na vzdrana tkiva ima obiajno huje posledice. Sklenjen tokokrog lahko
povzroi smrt na 2 naina:
Kadar poteka preko moganov povzroi unienje celic dihalnega centra - proces elektrolize.
Kadar poteka preko srca in ima frekvenco okoli 60Hz lahko interferira s prevodnim sistemom
srca. Za 'uspeno' interferenco mora delovati v ranljivi fazi srca76. Posledica je ventrikularna
fibrilacija.
75 hiperkaliemija povzroa kre

76 Faza v kateri je srce najbolj obutljivo za delovanje elektrinega toka iz okolice. Sovpada z T valom
na EKG, ki predstavlja repolarizacijo. Bolj nevaren je vertikalni tok (noga-roka), kot horizontalni (rokaroka).
SODNA
MEDICINA
FIZIKALNE
POKODBE
Na vstopnem (ali izstopnem) mestu tok v 50%77 primerov

zapua sledi imenovane elektrina znaka (signum
electricum). Gre za sivo-belo (ali rumeno) znamenje z
obliko predmeta, ki je prevajal elektrini tok. Znak
ima dvignjen rob in ugreznjeno sredino.
Na jakost pokodbe vplivata predvsem napetost in mo toka,
zaradi esar loimo:
tok nizke napetosti do 1000V
tok visoke napetosti nad 1000V (daljnovod)78
Nekoliko manj pomembni faktorji, ki prispevajo k stopnji pokodbe:
as stika
ozemljitev
telesno stanje srne bolezni, anemija, otroci, stareji itd.
izmenini tok povzroa 4-6x huje pokodbe kot enosmerni79
psihina pripravljenost monterji se zaradi priakovanega udara manj potijo
upornost suha koa ima vejo upornost kot mokra, zato so pokodbe manje 80
Matalizacija je povrinsko impregniranje koe, ki nastane v bliini mesta vstopa elektrinega
toka visoke napetosti. Je posledica odletavanja mikroskopsko majhnih kovinskih delcev z
tokovoda, ki obarvajo koo rno, e je tokovod elezen in rdekasto, e je bakren.
Udar strele (fulguratio) je istosmerni tok nekaj tiso voltov pri katerem loimo 3 mehanizme
nastanka:
direktni udar
splash hit strela najprej udari v objekt, nato pa preide skozi rtev
udar v tla strela udari v bliino rtve in nato stee skoznjo zaradi razlike napetosti med
nogama
Smrt nastopi zaradi:

ventrikularne fibrilacije
zastoja dihanja zaradi kra dihalnih miic in prepone
paralize centra za dihanje in/ali KVS v meduli oblongati 81
Udar strele zapua primarne in sekundarne pokodbe, npr. padci zaradi

udarnega vala v bliini zadetja strele. Deluje po povrini Fahradejeva
kletka kot okvara krvnih il in v notranjosti, kar se kae kot okvare
notranjih organov. Zapua drevesaste figure kot posledica pretrganja
drobnih kapilar. Figure na truplu hitro izginejo, pri preivelih pa se ohranijo
dan ali dva.
77 Kadar je prisotna visoka napetost se ne pojavlja vedno, saj je za pokodbo dovolj le bliina vira
napetosti, dotik z njim ni potreben.
78 Smrt lahko nastopi zaradi oganin.
79 Hina napeljava ima 220V in je izmenini tok z 55Hz, kar je idealno za ventrikularno fibrilacijo.
80 Povpreni upor organizma je 1500 do 2000 omov.
81 V drugem in tretjem primeru je mehanizem smrti zaduitev, zato na truplu vidimo pikaste krvavitve.
SODNA
MEDICINA
FIZIKALNE
POKODBE
RADIACIJSKA POKODBA
IR in UV arki povzroajo opekline I in II stopnje.
rtg arki
V nizkih dozah povzroajo propad tkiv, ki se najhitreje obnavljajo. Posledice so predvsem
nekroza koe, izpadanje las in dlak ter ulceracija GIT.
Pri vijih dozah povzroajo akutno radiacijsko bolezen, ki se kae kot okvara
hematopoetskih in prebavnih organov ter ivevja.
Dolgotrajna izpostavljenost rtg arkom povzroa motnje spolnih celic, kar se izraa kot
spontani splav, mrtvorojenost, malformacije in sterilnost.

Koeljevi zapiski:
Miliinski J., Sodna medicina: Termine pokodbe;Pokodbe z elektrinim tokom [165-181]
Zeevi D. e tal, Sudska medicina:Fizikalne ozljede [115-125]
predavanje 4.11.08, prof. dr. Joe Balaic, dr. med.
SODNA
STRELNE
MEDICINA
POKODBE
predavanje, 9.11.10 in 12.11.10

vaje, 8.12.10
Alfred erko, dr. med.
STRELNE POKODBE
Strelne pokodbe na sodni medicini predstavljajo priblino 1-2% obdukcij 82. Njihovo tevilo je
po drugi svetovni vojni zaelo upadati. Nekoliko viji je bil ponovno leta 1991, ko je naraslo na
4% zaradi 10 dnevne vojne. V tem letu so v roke civilnega prebivalstva prila eksplozivna
sredstva83, zato se od takrat vsake toliko
zabelei tudi tovrstna pokodba.
Glede na dolino cevi delimo strelno oroje na:
dolgocevno oroje z dolino cevi > 30cm
kratkocevno oroje z dolino cevi < 30cm
Sodnomedicinsko je za zahodni svet bolj
pomembno kratkocevno oroje. V naem prostoru
je sicer zaradi lovske tradicije razirjeno tudi
dolgocevno oroje.
Najdalje cevi ima oroje, ki strelja ibre.
Gre za lovsko oroje. ibre povzroijo veliko
tevilo zadetkov, vendar imajo omejen domet,
manje okoli 35m in veje do 50m. Poznamo tudi
kombinirane lovske puke, ki imajo eno cev za
ibre in drugo za krogle. Danes je mono tudi
dvocevno oroje, pri katerem sta obe cevi
namenjene
kratkocevno oroje
ibram/nabojem.
dolgocevno oroje - skica
KRATKOCEVNO OROJE
Revolver ima klasino boben za 6 nabojev, eprav
ima noveji malokaliberski lahko boben za do
10 nabojev. Tulci po strelu ostanejo v oroju,
zato ni zatikanj. Ker lahko strelec izprazni tulce
kadarkoli, jih na kraju dogodka ne bomo
nali. V Evropi niso ire uporabljeni.
Pitola ima ve nabojev, noveji modeli tudi

15-20. Polni se s sarerjem. Gre za polavtomatsko
oroje, pri katerem se lahko tulec zatakne za
ogrodje in pride do zastoja. V Evropi je to bolj
priljubljeno strelno oroje.
82 letos 15 samomorov od skupaj priblino 980 obdukcij

83 rone bombe, nagazne mine
SODNA
MEDICINA
STRELNE
POKODBE
Med kratkocevno oroje pritevamo tudi jurine puke v ekstra kratki izvedbi, ki jih v vojski
uporabljajo specialne enote. Tovrstne puke imajo cev skrajano iz klasinih 40-50cm na 2528cm.
Kubura je skrajana lovska puka z nabojem s ibrami, ki je precej razirjena na Balkanu.
Lok in samostrel sta strelni oroji, vendar povzroata vbodne pokodbe!
Ostala oroja, ki povzroijo podobne pokodbe kot strelno oroje:

Plinski revolver in pitola. Vasih je bila mona njihova predelava v obiajno strelno oroje.
Danes so materiali preslabi in tovrstne predelave ne omogoajo ve. V veini primerov
povzroajo raztrganine, lahko pa ob majhni razdalji tudi predrejo v telesne votline.
ibrenice s solzivcem lahko ob bliinskem strelu povzroijo pokodbe zaradi delcev tulca, ki z
veliko hitrostjo in energijo lahko prodrejo tudi v telesne votline.
tartna oroja, pitola in revolver, uporabljajo slepe naboje brez projektila. Vasih je bila
mona njihova predelava v obiajno strelno oroje. Danes so materiali preslabi in tovrstne
predelave ne omogoajo ve.
Zrane puke in pitole dosegajo velike hitrosti. Delujejo lahko na preklop ali s plinskim
vzvodom.
Signalna raketna pitola.
Orodja, ki povzroijo podobne pokodbe kot strelno oroje:

Pasti za manje glodavce.
Kompresorji za zabijanje ebljev in njihovi predhodniki, Hilty pitole.
Mesarska pitola se uporablja za omamljanje govedi pred zakolom. Slep naboj potegne 150mm
dolgo rezilo v mogane skozi ploate kosti lobanje.
NABOJE razdelimo po vigu na centralne in robne, po vrsti projektila oz. projektilov, po

namembnosti ter po polnitvi na tiste polnjene s smodnikom in tiste s inicialno zmesjo
sinoksidom. Naboj ima ve delov - tulec, projektil, netilka in smodniko polnjenje. Lovski naboj s
ibrami ima tulec, netilko, smodniko polnjenje, ibre, ep med smodnikim polnjenjem in
ibrami ter pokrovek.
Karakteristike naboja:
kaliber najveji premer naboja
dolina tulca dalji je tulec, ve je v njem smodnika in veja je energija ob izstopu iz cevi, kar
omogoa vejo destrukcijo tkiva in zgodneji stop efekt. Skrajan tulec je ponekod uporabljen,
da puke ne vlee navzgor, ker to zmanja preciznost. Vendar kraji tulec zmanja efektivni
domet.
SODNA
MEDICINA
STRELNE
POKODBE
Efekt zaustavljanja projektila stop efekt ali ok efekt je povean, kadar se projektil v
telesu deformira84 ali je projektil balistino nestabilen85.
vrsta smodnika
energija projektila
balistine lastnosti projektila
Posebne vrste nabojev:
z ve projektili - 28
podkalibrski naboj za ibrenice - projektil je teflonski
podkalibrski projektili za puke - zaetne hitrosti 1500m/s
Oblike strelne pokodbe:
prestrel vstrelna rana - strelni kanal izstrelna rana
zastrel vstrelna rana strelni kanal projektil v tkivih
obstrel obstrelni leb
Klinino pomemben je opis vstrelne in izstrelne rane. Ob tem je potrebno morebitni projektil
shraniti, saj vsebuje podpis cevi. Dober klinini opis pokodbe lahko odgovori na 3 pomembna
vpraanja:
Kaj je bil vzrok smrti?
Ali je to res strelna pokodba?
Koliko projektilov je zadelo telo?
Kakna je bila strelna razdalja?
Smer strela glede na stojeega in zravnanega loveka.
Nain pokodovanja.
Ugotavljanje posebnosti.
Pri vstrelni rani oz. vstrelnem defektu (ploate kosti) opazujemo:
dopolnilne faktorje
obliko pravilna okrogla ali ovalna
kolobar odrgnine okrogel ali ovalen86
velikost - normalno je manja od izstopne
kolobar umazanije - rja iz cevi, maziva za oroje, antimon lei znotraj kolobarja odrgnine
Atipina vstrelna rana nastane kot posledica delovanja smodnikih plinov, rikoete 87 ali strela
skozi elado, vetrobranska stekla in zaitni telovnik.88
Pri izstrelni rani oz. izstrelnem defektu na ploati kosti opazujemo:
obliko nepravilna
velikost - normalno 2-4x veja od vstrelne rane
posebnosti kolobar odrgnine, oblika pri projektilih manje energije je slina vbodni rani
84 Deformirajo se projektili imenovani dum dum, ki imajo luknjico v konici - hollow point in projektili z
mehko konico soft poin. Projektili, ki se deformirajo v strelnem kanalu so zakonsko prepovedani, ker
povzroijo hudo agonijo ob umiranju.
85 velika zaetna hitrost, majhna masa, obteitev zadaj
86 Kolobar odrgnine je defekt okoli vstopne rane, ki nastane zaradi trenja pri prehodu projektila skozi
koo. Velik je 1-3mm in je okrogel pri pravokotnem strelu ter ovalen pri strelu pod kotom.
87 Krogla se odbije, bodisi od vmesnega sredstva ali kosti v telesu.
88 Vstrelna rana je takrat obiajno VEJA od izstrelne.
SODNA
STRELNE
MEDICINA
POKODBE
Pri strelnem kanalu opazujemo:

makroskopske spremembe
mikroskopske spremembe
sekundarne projektile
Smer strela doloamo glede na stojeega in zravnanega loveka (figure). Pri tem moramo biti
pozorni na vstrelno in izstrelno rano, vstrelni defekt ter izstrelni defekt na ploatih kosteh.
Pri obstrelu lahko opazujemo fenomen kljuavnice na ploatih kosteh.
Pri doloitvi strelne razdalje pomagajo DOPOLNILNI FAKTORJI na obleki, koi in globljih tkivih, ki
kaejo na strel iz bliine:
Odtis prednjih delov oroja nastane zaradi segretja cevi med strelom. Viden pri absolutni
strelni bliini.
Sled plamenov opeklina. Rdeina je lahko pri novih brezdimnih smodnikih vidna le na mikro
nivoju. Pri tem pogosto pomaga slika, saj se na njej sled veliko lepe prikae, kot jo je mo
zaznati s prostim oesom. Pri portnih streljanjih se uporablja rni smodnik, ki poleg opekline
zapua tudi oganino89. Isto posledico ima lahko zelo star smodnik ali oroje z ekstremno
kratko cevjo, ne glede na to ali gre za dolgo- ali kratkocevno oroje.
Raztrganine90 povzroajo smodniki plini. Pod vejim pritiskom so plini, veja je raztrganina. Pri
kratkocevnem oroju merimo raztrganine v cm, pri dolgocevnem v dm91. Ob tem se je potrebno
zavedati, da je koa najodporneji del lovekega telesa in najdlje ostane cela.
Projektil ima pri kratkocevnem oroju relativno nizko hitrost in energijo ter majhno destrukcijo
tkiva zaradi majhnega stop efekta. Pri dolgocevnem oroju ima projektil visoko hitrost in
energijo ter povzroi veliko destrukcijo tkiva. V strelnem kanalu nastane hipna raziritev
imenovana ZAASNA UTRIPAJOA VOTLINA92, ki traja 0,5 stotinke sekunde. Je posledica predaje
energije iz projektila na tkiva in njen nastanek povzroi e dodatno pokodbo tkiva. Njena
velikost je odvisna predvsem od energije projektila, veja je energija, veja bo votlina. Kasneje
v telesu je ne vidimo ve.
Zaasna utripajoa votlina je veja tudi kadar:

projektil spremeni os rotacije ali smer potovanja
se projektil deformira
projektil razpade na fragmente93
vsi delci projektila ostanejo v telesu
89 Karbonifikacije nastanejo ob eksplozijah kumulativnih sredstev mine, granate. So posledica

delovanja plinov in visokih temperatur.
90 V vojski so vasih kot maneversko municijo uporabljali leseno municijo. Leseni drobci so leteli
relativno dale, zato je prihajalo do velikega tevila nesre. Problem so bile predvsem gre, kajti
normalen les se je razletel.
91 Strel z dolgocevnim orojem v pljua na 200m povzroi smrt. Pri pokodbi enega krila le-ta nastopi v
30min, pri pokodbi obeh pa v 15min. Organ pri takem strelu popolnoma razpade kirurg ne more ni
ve.
92 Opisujejo jo tudi pri kratkocevnem oroju, vendar se tam le nakae. Prava votlina nastane le, e gre
za mone naboje, ki oroju dajo nekaj lastnosti dolgocevnega oroja.
93 Najmoderneji projektili so narejeni iz stisnjenega kovinskega prahu, ki razpade na mikroskopsko
majhne delce in s tem povzroi ogromno pokodbo tkiva.
SODNA
MEDICINA
STRELNE
POKODBE
Dimni kolobar nastane kot posledica gorenja smodnika. Pri ekstremni bliini se pozna tudi na
globljih strukturah. Merimo predvsem njegovo irino in ocenjujemo obliko. irina je odvisna od
razdalje. Z razdaljo se nekaj asa iri, nato dosee maksimum, ko ves dim zadane cilj. Z
nadaljnjim veanjem razdalje se kolobar ponovno zmanjuje. Okrogel nastane pri strelu pod
kotom 90, pri kotu 45 je ovalen, z daljim premerom v smeri strela. Je lahko atipine oblike,
npr. kadar je pri polavtomatski puki spodaj itnik.
Andrejev kri, simetrino pokodbo na elu, povzroi strel s kratkocevnim orojem iz
neposredne bliine. Povzroi ga tudi strel v zatilnico. Energija pri tem ne sme biti prevelika ne
ve kot 200J. Najbolj pravilen je pri strelu pod kotom 90.
Tetovao povzroijo nezgoreli delci smodnika. Pri starejem smodniku je teh delcev ve. Pri
kratkocevnem oroju nastane pri razdalji 50-80cm, pri dolgocevnem pa pri razdalji do 2m.
Kadar dopolnilnih faktorjev ni, gre za strel iz daljave!

Duilci zmanjajo jakost zvoka na ve nainov hkrati, ob tem pa se izgubi tudi veina dopolnilnih
faktorjev, npr. dimni kolobar in tetovaa.
hitrost projektila ne presee 300m/s in s tem ne prebije zvonega zidu
v tevilnih kanalkih se ohlajajo smodniki plini - bolj vro je plin, moneji je zvok
Robovi strelne rane so mastni zaradi kombinacije nezgorelega smodnika in smodnikih plinov.
Kadar si samomorilci dajo cev v usta, lahko pri kalashnikovu vidimo znailne raztrganine okoli
ust brke. Pri lovskih pukah obraza ni, pri pitolah je obraz nepokodovan.
Velike energije, ki nastanejo pri strelu lahko povzroijo vibracije kosti, zardi esar prihaja do
indirektnih pokodb kosti. Energija se prenaa predvsem po mehkih tkivih. Indirektne pokodbe
obiajno vidimo kot obtolenine organov.
Pri projektilu sta pomembna tea in velikost projektila. Kraji je projektil, manje je bono
delovanje vetra in natanneji je strel. Poasneji in veji projektil ima na dalje razdalje
bolji uinek kot hitreji in laji projektil.
Identifikacija strelnega oroja:
projektil identifikacija cevi, iz katere je bil izstreljen
tulec identifikacija udarne igle in izmetalca tulcev pri polavtomatskih orojih
po morfologiji strelne pokodbe - kaliber po premeru defekta na ploatih kosteh in obsega
destrukcije tkiv
Identifikacija strelca:
Sledovi smodnika in mikroelementov na rokah strelca in na spodnjem delu rokavov oblail parafinska rokavica.
SODNA
MEDICINA

Navodila za vaje
Koeljevi zapiski:
STRELNE
POKODBE
SODNA
MEDICINA
POKODBE
V PROMETU
predavanje, 2.11.10
POKODBE V PROMETU
Karakteristike motornih vozil

Odprti tip vozila so kabriolet, motorno kolo, nekateri kmetijski stroji in kolo.
Zaprti tip vozila so osebni avtomobili vseh vrst, tovorna vozila, kombiji, avtobusi in nekateri
kmetijski stroji.
Vozila so lahko z varnostnimi pasovi in naslonjali za glavo ter varnostnimi mehovi ali brez
navedenega.
Medicinski vzroki prometnih nezgod:
psihofizine sposobnosti - vonja pod vplivom alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil
bolezenske spremembe:
razlina akutna ali kronina obolenja
ivni sistem - epilepsija, moganska kap ali intrakranialna krvavitev
KVS - ishemina bolezen srca, koronarna bolezen, hipertenzivna srna bolezen,
miokarditis, disekcija aorte in ostale kardiomiopatije
Drugi vzroki:
hitrost
vpliv vozia
nepravilno prehitevanje
neupotevanje prednosti
pomanjkljivosti na/v vozilu
drugi vzroki - opredeljeni ali neopredeljeni
Forenzina delitev pokodb v

prometu:
opekline
odrgnine
podplutbe
raztrganine
ostre pokodbe
zlomi kosti in pokodbe vezi
Pokodbe voznika pri zaprtem tipu

vozila:
pokodbe glave in vratne hrbtenice
znailne pokodbe rok ob dranju volana
znailne pokodbe prsnega koa zaradi varnostnega pasu - ruptura prepone, pokodbe jeter in
prebavil
pokodbe prsnega koa rebra, prsnica, notranji organi, ruptura prsne aorte 94, ruptura srca s
tamponado
94 mehanizem akceleracije in deceleracije ob delovanju sile krvnega pritiska kot tokaste sile
SODNA
POKODBE
MEDICINA
V PROMETU
Motor in kolo sta vozili odprtega tipa. Znailnosti pokodb voznika:

pokodbe udov
tipine pokodbe glave, pokodbe prsno-trebunega dela
Sopotnik na motorju utrpi predvsem pokodbe glave in udov.

POKODBENA RAZTRGANINA (RUPTURA) PRSNE AORTE V PROMETU
Raztrganje ilne stene prsne aorte je lahko:
popolno - pretrgane so vse plasti, smrt nastopi v manj kot 1min
nepopolno pretrgana obiajno notranja in srednja plast, nastane anevrizma s kasnejim
razpokom
Raztrganje je vedno preno.
Mehanizem razpoka:
akceleracija deceleracija - zanihanje naprej in nazaj
trojno delovanje sile:
sila pri nenadnem udarcu prsnega koa ob oviro - volan, armatura, balanca ipd.
proti-sila po udarcu
sila krvnega pritiska je tokasta sila, ki deluje v vse smeri na ilno steno
SODNA
MEDICINA
POKODBE
V PROMETU
e je vektorski setevek delovanja vseh treh sil veji od koeficienta elastinosti stene, ta poi.
ANALIZA PROMETNE NESREE

Vpraanje voznika ali sopotnika sum zavarovalnike goljufije, primer izvedenstva
Prometna nesrea se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah blizu delovia na izvozu z avtoceste. Vozilo je
pri izvozu prevozilo 10cm visok robnik, zapeljalo na gradbie in s sprednjo levo in spodnjo stranjo udarilo
v betonski blok dimenzije 25x55cm. Ob trku je vozilo dvignilo in je poletelo naprej in pristalo v varovalni
ograji gradbia. Obe zrani blazini sta se sproili.
Pokodbe vozila - uniena sprednja in spodnja leva stran, maska, hladilnik, leva lu, vezna ploevina. Avto
Alfa Romeo 164 nevozen (novi vrednost 24000 EUR- polni kasko)
Potnika sta bila brat in sestra, oba sta trdila, da je vozila sestra, ker je bil brat vinjen (analiza krvi 1,92
g/kg alkohola). Sestra ni utrpela nobenih pokodb, brat je bil pokodovan po levem nosnem krilu 1cm
dolga pokonna plitva vreznina, util manje boleine po levi strani prsnega koa. Nista iskala zdravnike
pomoi. Po podatkih policije sta bila oba pripeta z varnostnim pasom.
Sestra pove, da je nagonsko ob trenju z desno roko hotela zaititi brata, ki je bil zaradi vinjenosti
majav na sedeu in trdi, da mu je ob tem povzroila rano na nosu - rokav jakne, ki je imel gumbe. Po
trenju je brat zlezel iz vozila in se usedel za volan ter skual umakniti avto. Ob prihodu policije sta oba
izven vozila.
Ugotovitve ogleda - na levi strani voznikovega air baga je vidna kapljica rdee rjavkaste snovi, nekoliko
nad njo pa razmaz v obliki rke 'S' podobne snovi. Policija odvzame obe zrani blazini.
V kasnejem postopku sodie odredi DNK analizo snovi na voznikovi zrani blazini. Oba madea na zrani
blazini sta krvna madea in po genotipu pripadata moki osebi. Po primerjavi genotipa osumljenega oba
krvna madea pripadata osumljenemu
Vpraanja sodia
Komu pripadajo krvni madei?
Kdaj so madei krvi lahko prili na zrano blazino?
Kako je nastala pokodba na nosnem krilu osumljenega?
Ali je mono, da je kri kapnila na zrano blazino na nain, kot to opisuje osumljeni?
Kdaj in kako krvavi podobna plitva vreznina, kot je opisna in vidna na fotografijah albuma v
kazensko preiskovalnem spisu?
Odgovori izvedencev medicinske in cestnoprometne stroke:
Po opravljeni primerjavi genetskih DNK profilov analiziranih madeev iz zrane blazine in
osumljenega oba krvna madea nesporno pripadata osumljenemu.
Madea sta prila na zrano blazino v asu med 2. in 3. fazo trka. Zrani blazini sta se sproili v
2. fazi trka ob zadetju betonskega kvadra in sta do konca 3. faze trka e uplahnili. S oblika
krvnega madea govori za direktni kontakt, oz. odtis razmaz, medtem ko spodnji made
predstavlja kapljico krvi, ki je kapnila.
Pokodba na nosnem krilu osumljenega je nastala ob primarnem kontaktu z razprtim pokrovom

zrane blazine na volanu, vidnim na fotografiji, ki je ostrorob in nikakor ni mogla nastati na nain,
kot to opisujeta oba udeleenca.
Kri je prila na zrano blazino, kot je zgoraj opisano in ne na nain, kot to trdita oba udeleenca.
Plitva vreznina na nosu krvavi na nain, da se takoj po pokodbi pojavi nabiranje krvi na rani
odtis ob kontaktu z zrano blazino. Kasneje krvna kapljica kapne, kar se je tudi zgodilo. Krvavitev
ni obilna.
Zakljuek zadeve -ob ugotovitvah izvedencev ter podaje mnenja na obravnavi sta oba udeleenca klonila
pod teo argumentiranih dejstev ter priznala trditev izvedencev, da je bil v asu nesree voznik vozila
SODNA
MEDICINA
POKODBE
V PROMETU
osumljeni. Ne smemo pozabiti, da je boleino na levi strani prsnega koa lahko povzroila zategnitev
varnostnega pasu levo znailno za voznika.
SODNA
MEDICINA
DETOMOR
DETOMOR
Detomor (infanticidium) uboj otroka po lastni materi med porodom ali neposredno po njem,
dokler je e pod vplivom porodne motnje. Subjekt tega privilegiranega kaznivega dejanja je
mati. Kazenski zakonik ga kaznuje z zaporom do 3 let. Mono je le ob otrokovi ivorojenosti, ali
je otrok sposoben za ivljenje pa ne igra vloge 95. Lahko gre za storitveno ali opustitveno
dejanje.
Vplivi poroda so posebne subjektivne in objektivne okoliine pri materi, ki jih imenujemo
obporodna ali poporodna psihoza. Zajema as do prvega dojenja, kar sovpada s prvimi 24h po
porodu. Stanja v teh 24h ni potrebno dokazovati, e pretee dalj asa je dokaz potreben.
O detomoru govorimo tudi, kadar je prisoten naklep mati se je za smrt otroka odloila e pred
porodom, ali k dejanju nagovarja/napeljuje nekoga drugega. Sostorilec je obtoen kaznivega
dejanja umora. Kot umor se tretira tudi nagovarjanje/napeljevanje matere, e se le-to dogaja
pred porodom.
V Sloveniji se vsako leto sreamo s kaknim primerom detomora. Veino storilk se ne najde,
najve otok pa se najde na smetiu. Ob najdbi trupla dojenka je vedno potrebna obdukcija, ki
odgovori na naslednja vpraanja:
Ali je truplo novorojenkovo?
Ali je bil otrok rojen iv?
Ali je bil otrok sposoben za ivljenje?
Kaj je bil neposreden vzrok smrti?
Koliko asa po porodu je otrok ivel in kdaj je nastopila smrt?
Identifikacija otroka?
Novorojenka lahko prepoznamo po nekaterih znakih:
mekonij
izgled popkovnice v procesu
tipien izgled koe
otroki puh in sirasta maz na koi
porodna oteklina glave
Pri obdukciji se oceni razvojno stopnjo otroka96, godnost ploda, ki jo predstavljata porodna tea
in dolina. Dozorelost ploda ocenjujemo po razvitosti hrustanca nosu in uhljev, prekrivanju
jagodic z nohti, modih v monji, velike sramne ustnice prekrivajo male itd.
ivorojenost lahko dokaemo z vdorom zraka v pljua plavalni poskus. Ob tem se je potrebno
zavedati monosti lano negativnih in pozitivnih rezultatov, npr. ob umetnem oivljanju. e ima
otrok, poleg zraka v pljuih, tudi zrak v nijih delih revesa, je ivel vsaj nekaj ur. Na as
ivljenja po porodu sklepamo po spremembah v zvezi z otrokovo osamosvojitvijo, npr. stanju
popkovnice97, foramna ovale, botalijevega voda in prisotnosti/odsotnosti mekonija 98.
Smrt otroka v prvih urah ivljenja skoraj ne dopua doloanja asa smrti.
95 Je pa dejstvo, da je bil otrok pohabljen ali nesposoben za ivljenje, obiajno olajevalna okoliina.
96 Zarodek potrebuje papirje ele nad 500g.
97 Suiti se prine e drugi dan, izpade po 7 dneh
98 mekonij se izloi po 48h
SODNA
MEDICINA
DETOMOR
SODNA
MEDICINA
SAMOMOR
prof. dr. Branko Ermenc, dr. dent. med.
SAMOMOR
Samomor (suicidium) je zavesten in nameren odvzem svojega ivljenja. Samomorilnost ni

bolezen, je proces, ki se je priel e davno pred konnim dejanjem. Samomor je zakljuek vseh
ivljenjskih dogodkov.
Samomor ni kaznivo dejanje. Napeljevanje ali pomo pri samomoru pa sta kaznivi dejanji.
Opredelitev nasilne smrti je pomembna iz javnih in privatnih razlogov. Interes javne varnosti in
pravna ureditev zahtevata razlikovanje med samomorom, poskusom samomora, nezgodo in
umorom. Druina bi obiajno rada vedela resnico, emer so pogosto pridrueni verski, socialni in
drugi razlogi. Vasih je vpraanje pomembno tudi s stalia zavarovalnic in izplaila
ivljenjskega zavarovanja.
Pomembno je:
namen
zavedanje
hotenje unienja lastnega ivljenja
Mednarodna statistika uvra samomor na 9. mesto med 50 najpogostejimi vzroki smrti.

Slovenija je v svetovnem merilu na 9. mestu po tevilu samomorov/100000 prebivalcev.
Suicidogeno mentaliteto/dispozicijo tvorijo endogeni in eksogeni razlogi. Med eksogene

pritevamo afektivne, ekonomske in moralne99 razloge. Poleg dispozicije so za izvedbo samomora
nujni e motivi, ki so vsi subjektivni:
pravi
lani prikrivajo glavni motiv
glavni
vzporedni obiajno se jih spoznava ele po smrti
posredni
neposredni - povod
Samomorilni stimulansi:
starost
menstruacija
puberteta
alkoholiziranost
klimakterij
pomanjkanje mamila
Tentamen suicidii je preizkus pred samim dejanjem in je lahko uspeen ali ne. Na vsak samomor
pridejo 3-4 poznani poskusi samomora. Dejansko je poskusov samomora 6-10x ve kot uspenih
samomorov.
Nezgoda (accidens):
otroci
delovne nezgode
bolniki v akutni fazi
99 npr. javna osramotitev
SODNA
MEDICINA
SAMOMOR
Umor (homicidium) je pravno definiran kot zloin, ki ga lovek stori proti drugem loveku in
povzroi njegovo smrt, brez pravega izgovora in z namenom ubiti ga oz. povzroiti hudo telesno
pokodbo. Uboj ni isto, rezerviran je za smrt, ki je povzroena brez predhodnega naklepa.
Vrste samomora:
akutni ali nenadni smrt nastopi takoj ali v roku 24h - strel, obeanje ipd.
kronini ali poasni smrt nastopi > 24h zauitje luga ali kisline
direktni ali aktivni pokojnik sam stori nekaj
indirektni ali pasivni100 namensko izpostavljanje nevarnosti, npr. vpis v vojsko
skupinski
posamezen
induciran npr. enska je pobudnik samomora, moki pa izvritelj
nepopolni dvojni ali nedokonani inducirani mo ne zmore e sebe ubit ali pa je pri tem
neuspeen
druinski umor cele druine in na koncu samomor
bilanni tehtanje dosedanjega ivljenja in prihodnosti
tendenciozni z namenom nekomu povzroiti neprijetnosti
altruistini da bi preiveli partner imel finanno korist, ali da ga ne bi oviral v novi zvezi
demonstracijski ali javni namen je pritegniti pozornost na protest, nestrinjanje z nekaterimi
dejstvi
kombinirani pri samomoru je uporabljenih ve sredstev in nainov, pri emer je namen drugega
zavarovanje uspeha, npr. strel v glavo in obeanje ali rezanje il na rokah in na vratu, ko eden
nain ne privede dovolj hitro do smrti
komplicirani samomor po storjenem kaznivem dejanju
simuliran101 nezgodo, naravno smrt ali umor se poskua prikazat kot samomor
disimulirani samomor se poskua prikriti in prikazati kot nezgodo, naravno smrt ali umor
Vsako nasilno smrt je potrebno:

sistematino preiskat
metodoloko rekonstruirat
psihopatoloko razlenit
logino povezati
K samomoru naj bi prispevala tudi konstitucija posameznika (leptosomni tip 102), letni as, vreme,
menjave zranih pritiskov ipd. Ljudje za izvedbo samomora izberejo kar jim je najbolj pri roki,
npr. kroja se zabode s krojakimi karjami.103 Naini samomora:
Obeanje je bolj znailno za moke. Mono je tudi kot posledica nezgode zaradi avtoerotike ali
pri otrocih.
100 Sreamo ga predvsem kadar vrednote posameznika ali njegove okolice samomor vidijo kot nekaj
sramotnega.
101 Pri samomoru so znailne poskusne rane pokojnik najprej poizkusi npr. vrez, ele nato napravi
tistega konnega. Samomorilec se tudi redko zabode preko obleke.
102 astenik
103 ZDA - 41-75% strelno oroje, 2. mesto obeanje za moke in zastrupitev z barbiturati pri enskah
SODNA
MEDICINA
SAMOMOR
SODNA
MEDICINA
SAMOMOR
Intoksikacija prevladuje pri enskah. Kadar pride do smrti zaradi tablet, velika koncentracija
nakazuje samomor, nizka koncentracija in prisotnost alkohola pa nezgodo. Kadar je prisotnih ve
razlinih strupov gre gotovo za samomor. Podobno velja pri zastrupitvi s CO e je rtev
najdena ob vratih ali oknu je veja verjetnost, da je lo za nezgodo.
Skok z viine, najpogosteje s stolpnice. Zidarski oder e lahko nakazuje nezgodo.
Prevoenje z vlakom je enako pogosto pri mokih in enskah. Metode so razline, od skoka pod
bliajoi se vlak do leanja na tranicah. Za razlikovanje med samomorom in nezgodo je pogosto
pomembno strojevodjevo prianje.
Utopitev v kopalkah nakazuje na nezgodo. Utopitev s kamni okoli vratu ali pod obleko je samomor
ali umor.
Strelno oroje je veliko pogosteje uporabljeno pri mokih. Na nezgodo lahko pomislimo ob
posebnih lokacijah trebuh, noga ali oko. 2 strelni rani nezgodo izkljuujeta, izjemno redka
izjema je avtomatsko oroje.
Rezanje (vratnih) il se pojavlja pri mokih in pri enskah.
Za diagnozo samomora je potrebna temeljita kriminalistina obdelava skupaj z obdukcijskimi

rezultati.
Samopokodovanje (avtomutilatio)
SODNA
FORENZINA TOKSIKOLOGIJA
MEDICINA
predavanje, 10.12.10 in
asist. dr. Majda Zorec Karlovek
STRUPI IN ZASTRUPITVE
'All things are poison and nothing is without poison, only the dose permits something not to be
poisonous.
Theophrast von Hohenheim-Paracelsus 1493-1541
Toksikologija je veda o strupih in o kodljivih uinkih kemijskih snovi sintetinega ali naravnega
izvora na bioloke sisteme. Je multidisciplinarna veda v naglem razvoju, ki zajema tevilna
podroja - farmacevtska, klinina, veterinarska, toksikologija okolja, toksikologija dela,
regulatorna toksikologija in forenzina toksikologija.
Aspekti:
kvalitativni - opis uinkov in mehanizmov delovanja
kvantitativni - ocena tveganja - ocena verjetnosti, da pri doloeni izpostavljenosti pride do
tveganja za zdravje
Forenzina toksikologija je veda o strupih in zastrupitvah v povezavi z izvedenskim delom (za

potrebe sodi).
Strup je vsaka snov, ki lahko zaradi kemijskih ali fizikalnih interakcij kodljivo vpliva na ciljni
bioloki sistem.
Reuter, Levvin
Strupi so anorganske ali organske snovi,
ki zaradi kemijskih ali fizikalnih uinkov na celice organizma,
organizem pokodujejo, ali povzroijo celo njegovo smrt.
Zastrupitve so s strupi povzroene motnje v delovanju organizma.

M. von Clarman
Zastrupitev je s strupi povzroena bolezen.
Razdelitev zastrupitev:
namerne zastrupitve - proti drugi osebi
umor (homicid) - prikrivanje okusa in varovalne barve
namerno pokodovanje zdravja - talijev klorid, vitriol
namerne zastrupitve proti sebi

samomor (suicid)
samopokodovanje
zloraba, omamljanje
nenamerne (nezgodne) zastrupitve

doma
iatrogene zastrupitve
na delovnem mestu, profesionalne zastrupitve
SODNA
MEDICINA
Naloge forenzine toksikologije:

ugotavljanje relacij doza <-> koncentracija
ugotavljanje relacij koncentracija <-> uinek
pomo pri postavljanju diagnoze odvisnosti in preverjanju abstinence
sklepanje na koncentracijo v asu dogodka z uporabo toksikokinetinih relacij
ugotavljanje prisotnosti in koliine strupa ali ustreznih analitov v vzorcih (biolokem materialu,
drugih vzorcih) v cilju potrditve zastrupitve, izpostavljenosti, uporabe ali zlorabe
Najpogosteja podroja forenzine toksikologije:
klinina toksikologija
posmrtna toksikologija - v cilju ugotavljanja vzroka in naina smrti
vedenjska toksikologija - toksikologija snovi, ki spreminjajo psihofizine sposobnosti
testiranje urina v cilju preverjanja ali oseba drogo uiva - droge na delovnem mest in v prometu
Viri znanja in izkuenj:
eksperimenti - raziskave na ivalih, in-vitro
tudije posameznih primerov (kazuistika)
epidemioloke raziskave kajenje -> pljuni rak
predvidevanja na podobne uinke pri strukturno podobnih snoveh, ali na ivalskih vrstah
Podroje strupov in zastrupitev pri nas ureja Zakon o kemikalijah (Ur.l. RS 36/99) in nekaj
podzakonskih aktov:
Pravilnik o razvranju, pakiranju in oznaevanju nevarnih snovi
Pravilnik o razvranju, pakiranju in oznaevanju nevarnih pripravkov
Pravilnika sta bila prvi izdana septembra 1999 (Ur.l. RS, t. 73/99), vendar sta bila zaradi
usklajevanja z novimi spremembami direktiv ponovno izdana v kompletu novembra 2002 (Ur.l.
RS, t. 101/2002).
Zakon o kemikalijah definira nevarne snovi ali pripravke kot snovi, ki imajo eno izmed naslednjih
fizikalno- kemijskih, toksikolokih in ekotoksikolokih lastnosti:
ekotoksikoloke oz, naravi kodljive lastnosti - okolju nevarne
fizikalno kemijske lastnosti - eksplozivne, oksidativne, lahko vnetljive, lahko vnetljive, vnetljive
toksikoloke oz. zdravju nevarne lastnosti - zelo strupene, strupene, jedke, zdravju kodljive,
drailne, povzroajo preobutljivost, rakotvorne, mutagene, strupene za razmnoevanje
SODNA
MEDICINA
Odmerek ali doza (mg/kg telesne tee) je koliina snovi, ki v doloenem asovnem obdobju
uinkuje na organizem.
Letalno odmerek je koliina snovi, ki je pripeljala do smrti. Vendar to ni neka fiksna tevilka za
doloeno snov, saj je odvisna od tevilnih dejavnikov, med drugim navajenosti in zdravstvenega
stanja zastrupljene osebe. V teoriji uporabljamo dva pojma:
LDx je smrtni odmerek, pri katerem pogine x% preizkusnih organizmov.
LCx je smrtna koncentracija, pri kateri pogine x% preizkusnih organizmov.
Slika:
Vrednost LD50 oz. LC50 povedo, koliko
snovi, izraeno v mg/kg telesne tee
poskusne ivali (oz. za LC50 v mg/l
zraka) uinkuje smrtno za 50%
poskusnih ivali v 14 dneh, e gre za
zauitje, v 24h, e gre za resorpcijo
skozi koo in v 4h pri vdihovanju.
Mejne vrednosti odmerkov:

NOAEL = no observed adverse effect level
SODNA
MEDICINA
NOEL = no observed effect level - odmerek, pri katerem ne pride do nobenega uinka pri
poskusnih ivalih, je osnova za mejne koncentracije snovi v pitni vodi
ADI = acceptable daily intake - podatek za loveka, ADI dobimo iz NOAEL ob upotevanju
varnostnega faktorja SF; x 100, 10-10.000
Kaj voliva na toksinost snovi:

hitrost izloanja
hitrost absorpcije
odmerek, koncentracija
topnost v vodi/maobah
nain vnosa v telo p.o., iv., im., transdermalno
Agregatno stanje doloa nain irjenja in vstopa snovi v organizem. Pomeni velikost delcev.
lastnosti posameznika
starost
bolezni
preobutljivost
nain prehrane in ivljenjski slog
uporaba razlinih zdravil indukcija encimov
genetske lastnosti pomanjkanje doloenih encimov
Klasifikacija strupov je mona na ve nainov:

po abecednem redu
po farmakolokih skupinah - antidiabetlki. aritokonvulzivi
po kemijski strukturi - barbiturati, benzodiazepini, opiati
po izolacijskih postopkih
toksini anioni - izolacija z difuzijo
organske, manj hlapne snovi izolacija z ekstrakcijo
plinske in hlapne snovi izolacija z difuzijo in destilacijo
kovinski strupi izolacija s seigom ali mokro oksidacijo organske matrice
ostali strupi, ki zahtevajo posebne izolacijske postopke - ionsko izmenjevalne kolone,
tvorbo ionskih parov, liofilizacijo in raztapljanje v polarnih topilih ipd.
po fizikalno-kemijskih lastnostih in agregatnem stanju

plini
kationi in kovine
hlapne snovi
anioni in nekovine
korozivne snovi
manj hlapne organske snovi
drugo
Pogostnost pojavljanja zastrupitev slovenske (nacionalne) posebnosti v letih 1946-2008:

arzen
barbiturati
lizol - karbolna kislina = fenol
benzodiazepini
HCN ampule
pesticidi
CO - plinske pei
nedovoljene droge
PLINI:
CO
CO2
H2 S
HCN
draljivci - klor, fosgen, amonijak, nitrozni plini
SODNA
MEDICINA
Faktorji, ki vplivajo na teo zastrupitve:

bolezni
starost - stareji, otroci
koncentracija plina v zraku
as bivanja v zastrupljeni atmosferi
hitra zdravnika pomo - uporaba antidota
fizina aktivnost - minutni volumen dihanja
_______________________________________________________________________
_____
OGLJIKOV MONOKSID (CO) je najpogosteji vzrok smrtnih zastrupitev. Le-te so lahko
samomorilne ali nezgodne. CO je plin brez barve, vonja in okusa, ki je nekoliko laji od zraka
(0,97x), vnetljiv ter gorljiv. Ob vdihavanju CO v krvi nastane HbCO. Normalna vrednost HbCO v
krvi je 2-3%, pri kadilcih do 10%.
CO nastaja ob tlenju in nepopolnem izgorevanju:
eksplozije predori, rudniki
35-60%
visoke pei
25-35%
izpuni plini motorjev
2-20%
svetilni plin
2-30%
Nadzor CO na delovnem mestu:
ekoloki monitoring
MDK CO v zraku 35mg/m3 (30mL/m3)
bioloki monitoring
BAT v krvi - 5% COHb
BAT CO v izdihanem zraku 12,5mL
SODNA
MEDICINA
Toksini uinki:
Vee se na mioglobin in na nekatere encime. Posledica je tkivna hipoksija.
Zaradi velike afinitete do hemoglobina104 zmanja kapacitete krvi za transport kisika. Posledica
je razvoj hipoksije.
Letalne koncentracije COHb je okvirno nad 60%, pri starejih in bolnih (anemija) pa nad 4050%. Te tevilke niso absolutne, saj so v veliki meri odvisne od stopnje telesne aktivnosti
posameznika v asu zastrupitve.
Razpolovni as HbCO je 4-6h pri vdihovanju atmosferskega zraka, 1,5h pri vdihavanju 100%
kisika in 20-25min v hiperbarini komori. Vasih se je
pri zastrupitvah uporabljal tudi karbogen zmes 95%
kisika in 5% CO2, ki pa se danes skoraj ne uporablja
ve. Absolutno kontraindikacijo predstavljajo bolniki v
acidozi.
Akutna zastrupitev:
Lahka - subjektivni opisi znakov:
umenje v uesih
obutek vrtoglavice
pospeeno bitje srca
motnje v vidu - zameglitev
zadihanost pri lajih naporih
glavobol v podroju ela in senc
miina ibkost - nemo, utrujenost, zaspanost
Pomanjkanje kisika sasoma povzroi psihine spremembe, predvsem teave pri presoji,
sprejemanju sklepov in manino vzburjenje.
Teka:
bruhanje
konvulzije
boleine v trebuhu
neredko moganski edem
v nekaj minutah smrtna hipoksija
Pri preivelih je prisotna nevarnost kasnejih nevrolokih in nevropsihiatrinih
zapletov.
Akutna zastrupitev na obducentski mizi:

ugrizi v jezik
vinjeve mrlike lise
svetlordea tekoa kri
svetlordee miino tkivo
vranica je preeta s krvjo
srna miica ima proge na rezni ploskvi
aspiracija hrane, bruhanje in izstop blata
glukoza v moganski tekoini in v urinu je poviana
104 Reakcija z molekulo hemoglobina je ravnotena reakcija HbCO/HbO2 = pCO/pO2 x 250
SODNA
MEDICINA
Kadar smrt nastopi ele po dalji agoniji:

nekroze na mestih dotika z vroimi predmeti
maobno degenerativne spremembe miokarda
znaki podhladitve - pri nizkih zunanjih temperaturah
nekrotine spremembe v moganih
globus pallidus - posledice akutne hipoksidoze
striatum in moganska skorja - posledice prenehanja krvnega obtoka
Subakutna zastrupitev nastopi po dalji ekspoziciji CO 2-10h v atmosferi 0,02-0,05% CO.

Tarni organi so mogani, srce in ledvice. Razvije se metabolna acidoza, cerebralna hipoksija in
moganski edem. pH arterijske krvi je okoli 7,2, pCO2 27,7mmHg, HCO3 11,6, laktat
16,25mmol/l in HbCO 18%.
_______________________________________________________________________
_____
HCN IN CIANIDI so strup, ker se veejo na trovalentno elezo:

KCN ciankalij - sol mone baze in ibke kisline
zdravilo natrijev nitroprusid (NaCN)
amiadalin v grenkih mandeljnih in jedrcih koiastega sadja
HCN cianovodik plin z vreliem 27C, ki je laji od zraka in ima vonj po grenkih mandeljnih
v ampulah in kovinskih dozah
nastajanje pri gorenju poliuretana in celuloida
Kje sreamo cianide:

dezinsekcija - Zycklon (NC-CN)
galvanizacija srebrenje, zlatenje
uporaba v plinskih celicah koncentracijskih tabori
Zdravljenje zastrupitve:
tvorba methemoglobina - amil nitrit, p-dimetilaminofenol
spreminjanje cianidov v rodanide - 10% natrijev tiosulfat
nastanek kompleksov - kobaltov-EDTA-Kelocyanor [Co(CN)6]
Kritine koncentracije HCN za loveka:

0,1mg/l zraka - 30-60min
1mg/kg telesne tee - 50mg
0,2-0,3mg HGN/l zraka - nekaj minut
0,02-0,04mg/l zraka - monost preivetja
MDK 10ml/m3 (ppm) = 11mg/m3 = 0,011g/m3 = 0,011mg/l
Kritina koncentracija KCN je 150-250mg, torej bi bilo za zastrupitev z grenkimi mandeljni

potrebno zauiti okoli 50 mandljev.
Normalna koncentracija cianidov v krvi je 0,016mg/l, pri kadilcih 0,041mg/l. Ljudje, ki imajo
predpisano terapijo z natrijevim nitroprusidom, imajo koncentracijo cianidov v krvi 0,050,5mg/l. Smrtna koncentracija v krvi je 1-50mg/l.
SODNA
MEDICINA
Znaki na obdukciji:
izstop blata
svetlo-rdee mrlike lise
iroke zenice
vonj po grenkih mandeljnih
svetlordea tekoa kri105
maobna sprememba jeter
polnokrvnost notranjih organov
pikaste krvavitve na oesnih veznicah
oteklost moganov in ledvinega parenhima
korozijske pokodbe elodne sluznice kadar gre za zastrupitev s KCN
_______________________________________________________________________
_____
VEPLOVODIK (H2S) nastaja pri gnitju in pri mnogih procesih v kemijski industriji, po uinku
kisline na sulfide - nevarnosti ienja jam, kanalov z odpadnimi snovmi. Je 1,19x teji od zraka
in ima pri 0,001 vol% znailen vonj po gnilih jajcih, pri vijih koncentracijah pojenja obutljivost
za vonj.
Je plin s sistemsko toksinostjo, saj povzroa tkivno hipoksijo. Toksini odmerki:
MDK 15mg/m3
150-600mg/m3 draenje sluznice
750mg/m3 - smrtna po 30min
nad 1500mg/m3 smrt nastopi v nekaj sekundah, minutah
Zaradi nastanka sulfhemoglobina so mrlike lise zelenkaste
_______________________________________________________________________
_____
OGLJIKOV DIOKSID (CO2) je brezbarvni plin, nekoliko kiselkastega vonja, ki je negorljiv in
prepreuje gorenje106. Nastaja ob gorenju in dihanju, v izdihanem zraku ga je okoli 4%. V zraku
ga je 0,03% in se povezuje s toplogrednimi uinki. Je 1,5x teji od zraka, zato se zadruje na
dnu, v jamah, kleteh, silosih s hrano, senom in itom ter izhaja iz vulkanskih razpok.
Utekoinjen se nahaja v plinskih bombah, lahko se uporablja za pripravo suhega ledu. V obliki
karbonatov tvori vodni kamen.
Zdravstvene teave se zanejo e pri koncentraciji 4-6 volumskih % - glavobol, zvenenje v
uesih, vrtoglavica, porast krvnega tlaka, tahikardija in vzburjenje. Koncentracije 8-10% so e
ivljenjsko nevarne - tahipnoja, dispnoja, cianoza in slabost. Nad 10% se pojavijo ataksija, kri,
nezavest in padec krvnega tlaka. Pri koncentraciji nad 20% nastopi smrt v nekaj minutah107.
Terapijo predstavljajo odstranitev iz nevarne atmosfere na sve zrak in ienje dihalnih poti
(bruhanje). e je potrebno, se doda kisik ali intubira. Nujna je plinska analiza krvi in
uravnavanje acido-baznega ravnoteja. Smrt nastopi zaradi moganskih okvar v stanju asfiksije
lahko tudi 2-3 dni kasneje. Obdukcijski izvid pokae zaduitvene spremembe.
_______________________________________________________________________
_____
ARZEN
105 kri ne more oddati kisika

106 Gorea svea ugasne pri 8-10% CO2. Predstavlja nevarnost za eksplozije ob prisotnosti drugih
plinov.
107 Primer so iatrogene zastrupitve ob zamenjavi prikljukov O2 in CO2.
SODNA
MEDICINA
Spojine arzena se uporabljajo v industriji barvil, kovinski industriji, industriji keramike in v

steklarstvu:
arzenik As203
rodenticidi arzenik
arzen (lll) klorid
arzenovodik (arzin. AsHa)
arzenove (V) spojine
insekticidi - svinev in kalcijev arzenit
zdravilo - Salvarsan - Paul Erlich 1910, uspeno zdravljenje sifilisa
arzenova barvila - spojine s kovinami: Schweinfurtsko zeleno, Scheelovo zeleno
SODNA
MEDICINA
Arzen je sestavina zemeljske skorje,

zato se sledovi arzena nahajajo tudi v
ivalskem in lovekem telesu.
Nain delovanja arzenika je odvisen od oksidacijske stopnje:

As (lll) spojine - vezava na SH- skupine encimov, blokiranje ivljenjsko pomembnih procesov
As (V) spojine - vgrajevanje na mesta fosfatov (ATP), redukcija v telesu v As (III) spojine
Arzin (lll) - aktivacija v diarzin, vezava na glutation -> nestabilnost, perforacija celinih
membran, npr. eritrocitnih hemolitina anemija
Letalni odmerki:
MDK (As prah) - 0,05mg/m3
pitna voda ne sme vsebovati ve kot 0,04mg/l
arzin - takojnja smrt pri koncentraciji nad 150ppm
arzenik - 60-120mg - bel praek brez vonja in okusa, ki je dobro topen v vodi
kronini uivalci lahko zauijejo do 1g dnevno kasneje okvare zaradi kancerogenosti
Znaki akutne zastrupitve:

Hud hemoragini gastroenteritis z bruhanjem (zaetek po 15-30min) z neznosnimi abdominalnimi
boleinami in drisk, ki ima za posledico:
dehidracija in razvoj hipovoleminega oka
motnje elektrolitskega in acidobaznega ravnoteja
suha, pekoa usta in eja
okvara miokarda
moganski edem
letargija, delirij, koma, kri
smrt 4-24h po zauitju
ob preivetju akutne faze se lahko razvije e:

periferna senzorina nevropatija
eksfoliativni dermatitis
alopecija 2.-4. teden
Pri visokih odmerkih je moen nevroloki potek z odsotnostjo gastrointestinalnih znakov zmedenost, somnolenca, paraliza, koma, smrt - tudi e 1h po zauitju
Znaki kronine zastrupitve:

KVS teave
nevroloka toksinost
je kancerogen rak koe, plju in prostate
Danes zastrupitve z arzenom e vedno sreamo, veinoma kot posledico kriminalnih dejanj.
Letalna doza je 2mg/kg telesne tee, kar pomeni odmerek priblino 100-200mg.
_______________________________________________________________________
_____
SODNA
MEDICINA
NIKOTIN se pridobiva iz rastline Nicotiana tabacum L. Solanaceae. Snov se nahaja v vseh delih
rastline, razen v semenih. Nikotin je alkaloidna, brezbarvna, tekoa, lahko hlapljiva snov, ki je
brez vonja in na zraku hitro porjavi. V listih rastline je 0,6-9% nikotina, v novejih vrstah
tobaka manj kot 0,08%.
Nikotin deluje na nikotinske receptorje, zaradi esar je klinina slika je teko predvidljiva.
Sprva ima stimulirajo uinek na CS, vpliva na prekomerno delovanje lez (predvsem znojnic)
in povzroa tahikardijo s porastom krvnega tlaka. Kasneje se razvije bradikardija. Smrt nastopi
zaradi ohromitve dihalnega centra. Smrtna doza za odraslega 40-60mg, kar pomeni da je nikotin
hitreji in moneji strup kot HCN. Pri kajenju v telo pridejo le manje koliine nikotina.
_______________________________________________________________________
_____
JEDKOVINE IN KOROZIVNE SNOVI

KISLINE:
anorganske:
borova
veplova (VI)
fosforna
klorovodikova
duikova (V)
organske:
fenol
salicilna
ocetna
mravljina
mlena
triklorocetna
oksalna kislina
kisle soli:
amonijev klorid
ivo srebrov (II) klorid
Lokalni uinek zastrupitve je posledica vpliva pH in koncentracije. Nastane koagulaciiski tip

nekroze, najpogosteje na mali krivini elodca ter na sluznici pilorusa in antruma. Nevarnost
perforacij je velika. Glavni sistemski uinek je acidoza.
LUGI IN ALKALIJE
Lugi:
Alkalne soli:
kalijev hidroksid
natrijev in kalijev karbonat
kalcijev hidroksid
natrijev hipoklorit
amonijev hidroksid
istila za odmaevanje odtokov, vsebujejo luge Cevosan je 30% NaOH.
Klinina slika:
boleina v ustih, relu, poiralniku,in elodcu 108
slinjenje, teko poiranje, bruhanje (hematinske mase), pogoste aspiracije
prizadetost epiglotisa - hripavost, teka sapa
endoskopija je mona le prvih 24-48h po zauitju zaradi nevarnosti perforacije
po perforaciji elodca se pojavijo znaki mediastinitisa, peritonitisa, oka in DIC
108 povzroajo kolikvacijski tip nekroze - poiralnik, v manji meri elodec
SODNA
MEDICINA
Napovedati izid zastrupitve z lugi in alkalijami je teje kot pri kislinah, ker se lahko zapleti
pojavijo ele po veih dneh. Kislina naredi vso kodo takoj po aplikaciji, s spiranjem pa se
odstrani. Nasprotno pa lugi ostanejo v tkivu in povzroajo nadaljnje slabanje klinine slike e
ve dni po zdravniki oskrbi.
_______________________________________________________________________
_____
TOPILA
METANOL (CH3OH) je prvi v homologni vrsti alkoholov etanol, propanol in butanol. Pripravlja se
s suho destilacijo lesa (lesni pirit) ali sintetino iz CO). Je dobro topilo, zato ga sreamo v
razredilih (fotokopirnih), istilih, odstranjevalcih barv in v sredstvih proti zmrzovanju. Je
sestavina vseh iz sadja pripravljenih brezalkoholnih in alkoholnih 109 pija.
Metanol lahko vstopi v telo skozi koo, pljua ali p.o. Po telesu se razporedi tako kot etanol in
za svojo presnovo uporablja iste encime. 20% se ga nespremenjenega izloi z urinom. Med
etanolom in metanolom je prisotna kompetitivna inhibicija v presnovi. Zaradi skupne metabolne
poti je najbolje zdravilo po zauitju metanola takojnje uivanje etanola, ki izpodrine
prejnjega iz encimske reakcije.
Kritina koncentracija etanola je 0,5g/kg110, optimalna pa 1g/kg. Drugi moni antidot je

metilpirazol - inhibitor ADH. Kadar so prisotne motnje v vidu ali je koncentracija metanol nad
0,1g/kg, se izvede hemodializa, ki odstranjuje tako metanol kot njegove presnovke. Dajanje
folatov pospei presnovo mravljine kisline v C02 in vodo.
Smrtna doza metanola je 30-500ml - odvisno od naina zdravljenja. Razpolovni as metanola je
14-20h, 24-30h oz. 30-35h ob prisotnosti etanola.
Presnovki metanola povzroijo metabolno acidozo z visoko anionsko vrzeljo, okvaro vidnega
ivca in mrenice. Za okvaro oesa je dovolj zauitje 5-10ml metanola.
Klinina slika:
slabost, glavobol in bruhanje
opoj - anestetini uinek metanola je manji kot pri etanolu
motnje vida - po latentnem obdobju - do slepote
globoko, pospeeno dihanje - Kussmaulovo acidotino dihanje
koma, zastoj dihanja
ETILENGLIKOL je brezbarvna, gficerolu podobna tekoina. Je nehlapena, zato je vnos vedno p.o.,
obiajno kot posledica nezgode oz. zamenjave. Uporablja se kot sredstvo proti zmrzovanju
hladilne tekoine antifriz - za avtomobilske hladilne sistemi, v kemini industriji, kozmetiki in
farmaciji (le propilenglikol). Ima dobro resorbcijo iz prebavil. 20% se ga izloi
nespremenjenega z urinom. Njegovi metaboliti so glikolaldehid, glikolna in glioksilna kislina,
oksalna pa tudi mravljina in mlena kislina.
Znaki zastrupitve:
slabost
pijanost, ki preide v nezavest
109 marnica!!!
110 Kadar koncentracija etanola pade pod to vrednost, se metanol ponovno prine presnavljati.
SODNA
MEDICINA
glavobol
smrt zaradi ohromitve centra za dihanje
vrtoglavica
krvavitve v moganih in moganskem deblu
motnje v delovanju ledvic - hemoragini nefritis, oligurija, Ca-oksalatni kristali v ledvini tubulih
in konno ledvina odpoved
Nevarne odmerke predstavlja zauitje nad 25ml oz. 100ml, odvisno od pravoasne terapije.
Zauitje povzroi znian pH krvi in posledino anionsko vrzel. V ledvicah, srcu, moganih in
pankreasu se tvorijo kristali kalcijevega oksalata, ki jih lahko tudi dokaemo v urinu. Zaradi
tega se pojavi potreba po kalciju. Antidot je etanol ali metilpirazol.
_______________________________________________________________________
_____
PESTICIDI so bolj ali manj nevarni za iva bitja. Mednje uvramo:

larvicidi
insekticidi
akaricidi
redenticidi
fungicidi
desikanti, defolianti
herbicidi
atranktatnti, repelenti
---------------------------------------------------------------------- biocidi
fitofarmacevtska sredstva
Vrste zastrupitev:
nevarnost kroninih uinkov
nezgodne, samomorilne zastrupitve
zastrupitve pri delu - proizvodnja, uporaba
izpostavljenost zaradi bliine uporabe preobutljivost
izpostavljenost zaradi nepravilne uporabe ali zlorabe pesticidov - preostanki zaradi
neupotevanja karence, predoziranja
INSEKTICIDI organoklorne spojine:

aldrin
endosulfan
Lindan heksaklorocikloheksan
DDT - diklor-difenil-trikloretan
So dobro topni v maobah in nevrotoksini, zato se akutna zastrupitev kae predvsem z znaki
prizadetosti CS. Delujejo kot inhibitorji acetilholin esteraze.
Organofosforjeve spojine:
zelo toksini paration - LD < 50mg/kg
zmerno toksini dianizon, kvinalfos, diklorfos - LD 50-1000mg/kg
malo toksini malation, bromofos LD > 1000mg/kg
So ireverzibilni inhibitorji holinesteraze, ki dajo klinino sliko 'holinerginega sindroma'. Znaki

zastrupitve z inhibitorjem holinesteraz:
Blaga oblika zastrupitve:
Napredovala ali teka oblika zastrupitve:
mioza
nemir
driska
dispnoa
nausea
zmedenost
potenje
tremor in miini kri
solzenje
togost miic in miina oslabelost
SODNA
MEDICINA
bruhanje
nezavest
salivacija
centralna ali periferna ohromitev dihanja
hipersekrecija
bronhokonstrikcija
kri v elodcu in prebavilih
Antidot predstavljata atropin in pralidoksim111. Atropin damo do atropinizacije, predoziranje ne
predstavlja problema, ker imamo antidot fizostigmin.
Karbamati - N-metil estri karbaminske kisline - so reverzibilni inhibitorji holinesteraze. Sem

pritevamo karbaril in propoksur. Klinina slika je 'holinergini sindrom. Antidoti tukaj ne
pridejo v potev, saj nastopi sasoma spontana reaktivacija acetilholinestraze.
_______________________________________________________________________
_____
SVINEC (PB)
111 Oksimi pospeijo reaktivacijo AChE, vendar morajo biti dani im prej po zastrupitvi.
SODNA
MEDICINA
SODNA
MEDICINA
Naloge mrlikega preglednika na kraju najdbe trupla oz. smrti so v primerih zastrupitev enake
kot pri vsakem drugem ogledu:
ugotoviti smrt
pregledati truplo
pregledati prostor okoli trupla
pregledati poloaj trupla v prostoru
podati mnenje o naravi in vzroku smrt in izstaviti ustrezno dokumentacijo
v primeru nejasnega vzroka smrti odrediti sanitarno obdukcijo
e je smrt posledica nezgode ali samomora obvestiti policijo
o morebitnih sumljivih okoliinah (sum na kaznivo dejanje) takoj obvesti policijo in prenehati z
ogledom
Nujni ukrepi pri akutni zastrupitvi:
odstranitev iz kontaminiranega obmoja
vzpostavitev in vzdrevanje osnovnih ivljenjskih funkcij
nujno simptomatsko zdravljenje
identifikacija strupa
antidoti
eliminacija strupa
posvetovanje s centrom za zastrupitve
transport, dokumentacija
Zastrupitev s smrtnim izidom kriminalistini vidiki:
postavitev suma na zastrupitev
pojav zlatenice (gobe)
motnje srnega ritma (digitalis)
pojav psihinih motenj (alkohol)
prebavne motnje podobne koleri (As)
pojav centralnih motenj vrtoglavice, zaspanost (CO)
motnje v dihanju, krvnem tlaku, pljuni edem (drailni plini)
neznailna klinina slika, e posebej ob nagli spremembi zdravja
nekateri poklici z vejo dostopnostjo do strupov in zdravil zloraba, predoziranje
odkrivanje in zavarovanje sledov na mestu dogodka

nenavadne okoliine npr. pogin muh
preiskava atmosfere z reagennimi cevicami
preiskava ventilacijskih odvodov in dovodov ter mest kjer je ogenj
aserviranje izbruhane snovi, blata, ostankov zdravil, skodelic, kozarcev ipd.
nenavaden vonj v prostoru po grenkih mandeljnih, veplovodiku, kloru, amonijaku
zunanji sledovi na truplu

injekcijski vbodi
barva mrlikih lis
mehurji (barbiturati)
sledovi strupa in tablet
pokodbe zaradi uivanja jedkih snovi
izpadanje las (talij, radioaktivne snovi)
rumena barva koe (As, gobe, nitro spojine)
spremembe na obzobnem tkivu in dlesnih (svinec)
SODNA
MEDICINA
SODNA
MEDICINA
posebnosti pri obdukciji

barva miic in krvi (CO)
nenavaden vonj pri odpiranju glave alkohol, cianidi, organska topila
nenavaden vonj v elodcu pesticidi, cianidi
ostanki hrane, tablet ipd. v elodcu
nekroze na podroju ust, poiralnika in elodca, perforacije (korozivne snovi)
napolnjenost senega mehurja klepanje na dolino agonalne faze (pri OP je prazen)
odvzem biolokega materiala za toksikoloko preiskavo v bliini mesta vstopa strupa

urin
vzorci ledvic in plju
pljuno tkivo
moganska steklovina
oesna steklovina
vsebina elodca in tankega revesa
kri iz perifernih il
lasje in nohti ob kroninih zastrupitvah
transport, dokumentacija
Katero tkivo odvzamemo za

toksikoloko preiskavo je odvisno
tudi od toksikokinetike snovi.
Bioloki material odvzet ivemu

preiskovancu:
kri
lasje
urin
solze in znoj
slina
izdihan zrak
elodni izpirek
Bioloki material odvzet mrtvemu preiskovancu:

urin
nohti ali lasje
ol
elodna vsebina
miica
moganska tekoina
steklovina
kri iz stegenske vene ali srca
organi jetra, mogani, pljua, mesto vstopa strupa
Postopki testiranja:
odvzem vzorca ob zagotovitvi identitete
organizacija laboratorijskega dela
postopek analize sledljivost, presejalni testi, potrditveni testi
zagotavljanje kvalitete dela
interpretacija rezultatov
SODNA
MEDICINA
vaje, 7.12.10 in 15.12.10

predavanje 17.12.10
ALKOHOL
Zakon o kazenskem postopku (ZKP) doloa izvedenstvo. Za zdravnika je predvsem pomembno

izvedensko delo v zvezi z cestnim prometom. V to sodi:
ocenjevanje telesnih pokodb
ocenjevanje zdravstvenega stanja
strokovni pregled zdravnika preiskava in odvzem telesnih tekoin
Strokovni pregled opredeljuje Zakon o varnosti v cestnem prometu (ZVCP). Ve v dodatku iz
vaj.
Zmonost za vonjo:
pridobljene veine
zdravstveno stanje (psihino, telesno)
zloraba, odvisnost od alkohola, drog, zdravil
Sposobnost za vonjo:
uporaba drog
uporaba zdravil
uporaba alkohola
akutno psihino in telesno stanje
Okolica, ki vpliva na vonjo:
cesta
vozilo
predpisi
dnevni as
oznake na cesti
gostota prometa
vremenske razmere
reakcije ostalih udeleencev v prometu
SODNA
MEDICINA
Dovoljena koncentracija alkohola pri voznikih:

0,5g/l krvi
0,24mg/l izdihanega zraka112
0,0g/l krvi za poklicne in mlade voznike
e preiskovani na cesti odkloni 'pihanje', se to oznai

kot nesodelovanje in se sproi postopek za odvzem
voznikega dovoljenja. Kadar nekdo ne piha iz
'zdravstvenih razlogov' ali mu ni ve rezultat testa, ga
je policist dolan odpeljati na strokovni pregled.
Stroke pregleda nosi voznik, e je kriv, drugae pa
policija.
Izloanje alkohola iz telesa:

nespremenjen s telesnimi tekoinami urn in slina 5-10%
presnova z encimi 90-95%
112 mg/l zraka x 2,1 = g/l krvi
SODNA
MEDICINA
Hitrost eliminacije etanola je

odvisna od hitrosti presnove, torej od aktivnosti ADH. Pri rednih uivalcih 113 se inducira tudi
MEOS, zaradi esar se presnova alkohola in posledino eliminacija pospeita za okoli 30%. Pri
velikih koncentracijah na hitrost eliminacije vplivata tudi regeneracija NAD +in nasienost
encimskega sistema.
Na eliminacijo vpliva tudi as uivanja alkohola. Eliminacija na tee je bistveno poasneja kot
po jedi.
* strmina je odvisna od koncentracije

zauitega alkohola, aktivnosti
prebavnega trakta in absorpcije
** po cca. 60-90min
Zakaj je koncentracija alkohola v urinu

vija?
Etanol se po telesnih tekoinah prerazporedi na enak nain kot voda. V urinu je vode skoraj
100%, v krvi pa le okoli 80%. Temu primerno se razporedi tudi alkohol v razmerju priblino 1,2.
Pri tem je potrebno poudariti, da je to razmerje mogoe zaslediti le pri kateterskem urinu.
Normalno se urin najprej zadruje v mehurju, zato se razmerje spremeni 1,4 ali 1,5. V
shranjevanju urina tudi lei razlog, da je koncentracija alkohola v urinu e visoka, ko v krvi e
pade.
V absorpcijski fazi se lahko urin z alkoholom v mehurju razredi z urinom, ki je e brez
alkohola. Takrat je izmerjena koncentracija alkohola v urinu nija kot bi priakovali. V tem
primeru se pregleda e kreatinin, da se izkljui redenje urina.
Vrednost koncentracije alkohola v krvi ob zadnjem praznjenju mehurja naj bi dobili, e
dobljeno vrednost alkohola v urinu delimo z 1,4.
113 ve kot buteljka vina na dan
SODNA
MEDICINA
e je oseba poasen eliminator, se 5h po

dogodku ne da ve dokazat, da je imel
vrednosti alkohola pod 0,5g/kg. Kadar je oseba
hiter eliminator (slika) tovrsten problem
nastane e prej.
Slika: Oseba po veernem popivanju ima
0,5g/kg alkohola v krvi ele ob 9.30.
SODNA
MEDICINA
SODNA
MEDICINA
SODNA
MEDICINA
SODNA
MEDICINA
SODNA
MEDICINA
Alkohol (etanol) nedvomno poveuje tveganje, da voznik povzroi

prometno nezgodo. Tveganje je povezano s koncentracijo
alkohola v krvi (BAC), vendar se ne poveuje proporcionalno z njo:
BAC = 0,5g/kg tveganje je 2x kot pri treznem
Oznake alkoholiziranosti: koncentracija

trezen
0,3
lahko vinjen
1,0
vinjen
1,6
pijan
2,1
Zadah ni merilo alkoholiziranosti, saj imajo doloene alkoholne pijae,

npr. pivo in belo vino, zelo moan vonj in so bolj zaznavne od drugih.
Testi alkoholiziranosti /glej navodila za vaje/
Bioloki material:
ivi:
kri
urin114
izdihan zrak
slina
solze, pot
elodni izpirek
Mrtvi:
urin
oesna steklovina
moganska tekoina
kri iz stegenske vene115
(ol)
miice, organi
elodna vsebina
Analitske metode etanola v raztopini

plinska kromatografija
metoda s kemijsko oksidacijo Widmarkov postopek
encimske metode ADH metoda pri kateri iz izmerjene absorbance NADH izraunamo
koncentracijo alkohola v vzorcu
Disulfiram inhibira ALDH in povzroi kopienje acetaldehida. Nastopi flesh efekt z rdeico,
suhimi usti, glavobolom in bruhanjem. Zaradi tega se zdravilo uporablja za zmanjevanje elje
po alkoholu pri zdravljenju odvisnosti.
Ob akutni zastrupitvi z alkoholom se najprej opravi izpiranje elodca, nato se nastavi infuzija
glukoze in vitamina B, predvsem so pomembni vitB1, vitB6 in vitB12. e pacient ne preivi, je
potrebna odreditev sanitarne obdukcije.
114 Kadar je v urinu prisotna visoka koncentracija glukoze lahko ob prisotnosti kvasovk pride do
alkoholnega vrenja.
115 Vedno jemljemo periferno kri, ker prihaja po smrti do difuzije snovi iz prebavil. Poleg tega lahko
alkohol nastaja ob pomoi mikroorganizmov iz OH in AK.
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
vaje, 7.12.10 in 15.12.10

ZDRAVILA IN DROGE
Beseda 'droga' je po izvoru 'posuena snov, posueni del rastline ali zeli' in s tem v farmaciji
surovina rastlinskega ali ivalskega izvora. V novejem asu je uporaba besede v povezavi z
dejanjem - jemati drogo, omamljati se.
Droge so snovi, ki jih jemljemo zato in na taken nain, da spremenijo nae razpoloenje,
poutje, ustvovanje, zaznave, miljenje in vedenje.
Mamila so snovi, ki imajo omamni ali opojni uinek, povzroajo ugodje in lajajo boleino. Primer
so opiati in opioidi.116
Psihoaktivne (psihotropne) snovi so iri pojem in zajemajo snovi, ki delujejo na lovekovo
duevnost in povzroajo doloeno duevno spremembo. Primer so stimulansi, kanabis in
halucinogeni.117
Psihadeliki (halucinogeni) povzroajo vidne in slune halucinacije, stanja podobna duevnim
boleznim, posegajo pomembno v zaznave okolice in samega sebe. Vkljuujejo uinkovine z
antiholinerginimi (atropin, skopolamin), serotonerginimi (LSD, psilocibin) kot tudi
serotonerginimi in kateholaminerginimi lastnostmi (meskalin, metoksilirani derivati
(met)amfetamina).
Po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami so prepovedane droge razvrene
v eno izmed treh skupin glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je posledica njihove
zlorabe ter glede na uporabo v medicini118:
Skupina I - rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih
lahko povzroi njihova uporaba in se ne uporabljajo v medicini
koka
konoplja
fenciklidin
MDA, MDMA
psilocin, meskalin, LSD
heroin, koncentrat opijevega maka
Skupina II - rastline in substance, ki so zelo nevarne zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroi
njihova uporaba in se lahko uporabljajo v medicini
kokain
morfin, kodein, opij
metadon, petidin, tididin
amfetamin, metamfetamin
116 ZVCP (131. len) - izraz zajema skupino nedovoljenih oz. prepovedanih drog, oz. drog, katerih
proizvodnja, promet sta pod posebno kontrolo.
117 ZVCP (131. len) - izraz zajema trigonike
118 3. len Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ter Uredba o razvrstitvi
prepovedanih drog Ur.l.RS 49/00 in dopolnitve
103
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
104
TOKSIKOLOGIJA
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
Skupina III - rastline in substance, ki so srednje nevarne zaradi posledic, ki jih lahko povzroi
njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini
a.1.0.
barbituratni in nebarbituratni hipnotiki in antiepileptiki (razen hipnotinih
benzodiazepinov) - fenobarbital, glutetimid, meprobamat
b.1.0.
benzodiazepinski anksiolitiki in hipnotiki - diazepam, lorazepam, nitrazepam
c.1.0.
stimulansi in anorektiki - fentermin, katin, benzfetamin, pemolin
Snovi, katerih uporaba lahko privede do razlinih duevnih ali vedenjskih motenj, zlorabe,
odvisnosti itd. (MKB 10):
alkohol (F10)
opioidi - opij, morfin, kodein, heroin, metadon (F11)
kanabinoidi (F12)
sedativi in hipnotiki - barbiturati, benzodiazepini (F13)
kokain (F14)
drugi stimulansi, vkljuno kofein - amfetamin, metamfetamin, MDMA, MDA, MDEA (F15)
halucinogeni - LSD, meskalin, psilocibin (F16)
tobak (F17)
hlapna topila (F18)
kombinacija ve snovi hkrati (F19)
Droge lahko delimo tudi na legalne, npr. alkohol, tobak in kava, ter na ilegalne 119 droge. Kazenski
zakonik (Ur.l. 55/2008) doloa neupravieno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami,
nedovoljenimi snovmi v portu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog.
186. len
(1) Kdor neupravieno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali
prenaa ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugae neupravieno daje v promet rastline ali
substance, ki so razvrene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v portu, ali predhodne sestavine, ki
se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
tevilo ovadb zaradi kaznivega dejanja

neupraviene proizvodnje in prometa z mamili v
Republiki Sloveniji.
Kazenski zakonik doloa tudi kazni za omogoanje
uivanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v
portu.
119 prepovedane, nedovoljene
105
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
187. len
(1) Kdor napelje drugega k uivanju prepovedanih drog ali prepovedanih doping snovi ali mu jih da, da jih uiva
on ali kdo drug, ali kdor da na razpolago prostore za uivanje prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v portu
ali kako drugae omogoi drugemu, da uiva prepovedane droge ali nedovoljene snovi v portu, se kaznuje z
zaporom od estih mesecev do osmih let.
106
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
tevilo ovadb zaradi kaznivega dejanja omogoanja

uivanja mamil Republiki Sloveniji.
Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami doloa pogoje, pod katerimi sta
dovoljena proizvodnja (postopki za pridobivanje, gojenje, predelava) in promet (uvoz, izvoz,
tranzit, prodaja) prepovedanih drog.
5. len
Prepovedana je posest prepovedanih drog, razen pod pogoji doloenimi v 7. in 19. lenu tega zakona.
6. len
Za prepovedane droge se ne tejejo substance, ki se v skladu s posebnimi predpisi uporabljajo kot zdravila.
7. len
(1) Proizvodnja, promet in posest prepovedanih drog iz skupine I se lahko opravlja le v znanstveno-
33. len
(1) Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za
prekrek, kdor ima v posesti prepovedane droge v nasprotju z dolobami tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 10.000 tolarjev do 50.000 tolarjev ali z zaporom do 5 dni se kaznuje za prekrek,
kdor ima v posesti manjo koliino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo.
(3) Skladno z dolobami zakona o prekrkih se sme mileje kaznovati tisti storilec prekrka iz prvega
odstavka tega lena, ki ima v posesti manjo koliino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo in
storilec prekrka iz prejnjega odstavka, e prostovoljno vstopi v program zdravljenja uivalcev
prepovedanih drog ali socialno varstvene programe, ki jih potrdita zdravstveni svet ali svet za droge.
tevilo prijav prekrkov zaradi neupraviene posesti

prepovedanih drog na obmoju Republike Slovenije.
Pojavnost drog na doloenem podroju je pogojena s

krajevnimi, asovnimi in kulturno-zgodovinskimi (verskimi) znailnostmi. To velja tako za legalne
107
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
kot ilegalne droge. Pogostnost pojavljanja (uporabe) prepovedanih drog glede na trende v
cestnem prometu:
kanabis
benzodiazepini
heroin
amfetaminska skupina - amfetamin , MDMA
metadon
zdravila
kokain
Raba droge je uporaba psihotropnih snovi v okviru socialnih in zdravstvenih norm, npr. zmerno
pitje kave ali uporaba zdravil po navodilu zdravnika.
Zlorabo droge zaznamujejo pogosto jemanje, izbira velikih odmerkov, samopredpisovanje in

uporaba droge v drugane namene kot je predpisana. Psihiatrina opredelitev zlorabe droge po
DSM-IV zajema pojav enega ali ve znakov v obdobju enega leta:
ponavljajoa uporaba droge
prekrki, kriminalna dejanja
povezava s tveganimi dejanji
neizpolnjevanje obveznosti v oli, na delovnem mestu
nadaljevanje uivanja droge kljub socialnim teavam ali poslabanju medosebnih odnosov, ki jih
uporaba droge poglablja
O sindromu odvisnosti govorimo pri osebi, ki jemlje psihoaktivne snovi in pri kateri so se v
zadnjem letu dni pojavili vsaj trije od navedenih znakov hkrati:
pojav potrebe po veanju koliine droge za doseganje elenega uinka - toleranca
mona elja po jemanju droge, neubranljiva potreba, da bi drogo vzel - kompulzivna raba droge
nezmonost prenehanja uivanja drog, navkljub zdravstvenim (telesnim ali duevnim) problemom
teave ali nesposobnost pri nadzorovanju koliine, pogostnosti ali trajanja uivanja droge motnja kontrole
pojav za drogo znailnih odtegnitvenih znakov, kadar oseba te droge nima odtegnitev - jemanje
droge zaradi izkunje, da si s tem olaja ali preprei pojav odtegnitvenih znakov
zanemarjanje poklicnih ali socialnih dejavnosti, drugih oblik zadovoljevanja in zanimanj zaradi
uporabe drog - zanemarjanje dejavnosti - velika poraba asa za vzdrevanje odvisnikega
vedenja - iskanje prilonosti in drube za popivanje, uivanje drog
Dele (%) uporabnikov droge, ki so od droge odvisni

po SAMHSA National (USA) hausehold surway on
drug abuse.
Klasifikacija mamil in psihotropnih snovi po

uinkih:
depresorji
opioidi, opiati
hipnotiki, antiepileptiki, sploni anestetiki, trankvilizanti, etanol
stimulansi
kokain, kofein, nikotin, amfetamin, metamfetamin, derivati fenilalkilaminskega tipa,
metoksilirani derivati amfetamina in metamfetamina MDA, MDMA, MDEA, DOB,
PMA, designer droge
108
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
halucinogeni
meskalin, psilocibin, LSD, DOM, DET, PCP
metoksilirani derivati amfetamina in metamfetamina MDA, MDMA, MDEA, DOB,
PMA, designer droge
kanabis
indijska konoplja, marihuana, hai
Droge in Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
Mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi
131. len
(1) Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga zaeti voziti, e je pod vplivom mamil,
psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjujejo njegovo sposobnost za vonjo. Uitelj
vonje ne sme usposabljati kandidata za voznika motornega vozila in spremljevalec ne sme spremljati
voznika, e je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjujejo njegovo
sposobnost za vonjo.
(2) Pod vplivom snovi iz prejnjega odstavka je voznik, uitelj vonje oziroma spremljevalec, pri katerem se
s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu.
(3) Z globo najmanj 950 eurov se kaznuje za prekrek voznik, uitelj vonje ali spremljevalec, ki ravna v
nasprotju s prvim odstavkom tega lena. Vozniku motornega vozila se izree najmanj 10 kazenskih tok in
prepoved vonje motornega vozila.
Vse droge lahko negativno vplivajo na reakcijske ase, deljeno pozornost, budnost, zasledovanje
in so lahko povezane s poveanim tveganjem za nastanek prometne nezgode. To nedvomno velja
za depresorje CS.
Tveganje za nastanek nezgode je povezano s koncentracijo droge v krvi, saj je za zmanjanje
psihofizinih sposobnosti pomembna minimalna koncentracija - koncentracijska odvisnost.
Tveganje naj bi bilo povezano tudi s farmakokinetiko posamezne droge - odvisnost od odmerka,
asa po uporabi, navajenosti na drogo itd. Vsekakor pa je tveganje povezano s celokupnim
zmanjanjem psihofizinih sposobnosti impairment.
Tveganje za nastanek prometne nezgode se poveuje:

s kombinacijo alkohola in drog
z uporabo ve psihoaktivnih snovi hkrati
109
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
Pregled oi:
nistagmus
velikost zenic
reakcija zenic na osvetlitev
__________________________________________________________________________
__
110
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
SKOPOLAMIN
TOKSIKOLOGIJA
Prvi zapis mnoine zastrupitve na Kranjskem zasledimo v Valvasorjevi knjigi

Slava Vojvodine Kranjske. gre za zastrupitev na gradu Vrhovo s kristavcem
(Datura stramonium), ki vsebuje
skopolamin.
Skopolamin je bil prvi izoliran v 19. stol. iz rastline

Scopolia Carniolica ali volia, ki jo je med prvimi opisal
Johannes Antonius Scopoli (1723-1788), idrijski
zdravnik.
Rastlina je bila, tako kot njena sorodnika volja
enja (Atropa belladonna) in rni zobnik
(Hyoscyamus niger), velikokrat povezana s
arovnitvom zaradi svojih uinkov. Druge
rastline, ki tudi vsebujejo skopolamin so angelska
trobenta (Datura Innoxia; Brugmansia sp.) in
mandrake (Mandragora officinarum).
V srednjem veku so enske voljo enjo uporabljale za irjenje zenic, saj so se iroke zenice
smatrale kot znak lepote. rni zobnik pa je bil za asa srednjega veka dodatek za pivo,
ljubezenske napitke, kruh in razne 'arovnike' zvarke120. Uporabo rnega zobnika v pivovarstvu
so v Nemiji prepovedali leta 1516. Med uinke rnega zobnika se pritevajo obutki letenja,
preobrazbe v ivali in erotine fantazije.
Skopolamin deluje v holinergini sinapsi kot kompetitivni antagonist. Deluje na receptorje M1M5, vendar predvsem na M1 receptorje in se zato priteva med antiholinergike in
antihistaminike. Antidot za hude zastrupitve je physostigmine.
Uinki:
delovanje lez
srnega utripa
ivne vzdranosti
kontrakcije gladkih miic
uinki na CS
sedacija
agitacija
nemirnost
zmedenost
Klinine indikacije:
spazmi in kolike
morska bolezen
uporablja se kot midriatik
midriaza
suha usta
atonija GIT
hipertermija
retenca urina
sinusna tahikardija
halucinacije
dezorientacija
motnje spomina
120 Primer arovnikega zvarka za letenje iz leta 1668 sestavine so maoba nekrenega otroka,
rni zobnik, mak, abji iztrebki in Vallisneria americana (vodna rastlina). Zvarek mora nato arovnica
vtreti na stegna.
111
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
112
TOKSIKOLOGIJA
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
Zastrupitve s skopolaminom se tudi danes pojavljajo v svetu. Veinoma gre za nezgode, redko
za namerne zastrupitve. Primeri slednjih so zastrupitve z namenom povzroiti halucinacije in
dezorientacije za laje rope. Primer so zastrupitve voznikov tovornjakov s pijao v
Luksemburgu. Pri nas je najbolj znana zastrupitev z ajdovo kao (moko) leta 2002. Ob etju
ajde so poeli tudi kristavec, ki je rasel ob polju. Semena so se zmeala z ajdo in kasneje so bili
skupaj zmleti. Znane so tudi zastrupitve s pripravki iz angelske trobente. Pri nas je bil tak
primer 16-letnega deka v Celju leta 2002.
_______________________________________________________________________
_____
OPIOIDI
naravni opioidi (opiati) - morfin in kodein
polsintetini opioidi - heroin, hidromorfon in oksimorfon, hidrokodon in oksikodon, dihidrokodein
sintetini opioidi - metadon, tramadol, pentazocin, piritramid, LAAM (l-alfa-acetilmetadol)
Opij se pridobiva iz rastline papaver somniferum. Dele morfina v opiju je 4-21%. LD za odrasle
je 2-3g opija.
Doze morfina:
LD 100-400mg
analgetini uinek 5-20mg121
toksini odmerek je nad 30mg i.v. ali 40-100mg p.o.
Doze kodeina:
LD nad 800mg
antitusik 15-60mg
analgetini uinek 6-10x slabi kot morfin
Heroin (diacetilmorfin) je polsintetini opiat iz morfina. Je moneji analgetik kot morfin,

hitreje prehaja hematoencefalno bariero in ima veji odvisnostni potencial. Od 1924 v ZDA in
1958 v Nemiji se ne uporablja ve v medicini.
Sestava ulinega heroina:

diacetilmorfin (5-70%), vica (25-50%), ZDA (30%)
farmakoloko neaktivnimi dodatki - laktoza, fruktoza, glukoza
farmakoloko aktivni dodatki - kofein, paracetamol, lidokain, kinin
preostale opijske sestavine - acetil kodein, papaverin in noskapin, mekonin
argon:
ut
dope
smack
junk
fiks
moka
M (em)
dank
staf
horse
H (ej)
Heroin se uporablja i.v., 50250mg ulinega heroina raztopljenega v citronski kislini ali vodi.
Uporabniki z visoko toleranco uporabijo za en odmerek celo 100mg istega diacetilmorfina.
121 Morphini hydrochloridium - alkaloid raztopina za injekcije - 20mg/1ml. Pri odraslih se za lajanje hudih
akutnih in kroninih bolein uporablja i.m. ali s.c., obiajni odmerek je 10mg/70kg vsake 4-6h. Za hitreji
zaetek delovanja i.v. 2,5-15mg na 4-6h. Pri hudih kroninih boleinah neprekinjena i.v. ali podkona infuzija v
odmerku 0,8-10mg/h.
113
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
Smrtna doza ulinega heroina je od 200mg naprej, eprav tolerantni preivijo po odmerku, ki je
vekratnik 200mg. Moni smrtni odmerki so od 30mg diacetimorfina dalje.
Veja poraba, od 200-250mg je za inhaliranje v obliki cigarete ali segretje in vdihavanje par
ter za 'snifanje', pri emer se heroinski praek vlee v nos ('rta'). Pri p.o. vnosu je bioloka
razpololjivost 20-40%.
Presnovne poti heroina.
Razpolovni asi pomembnih opioidov in

njihovih metabolitov v krvnem serumu
heroin
2-9min
6-MAM
38min
morfin
1,93,1h
kodein
1,9
3,9h
D, L-metadon
24-36h
Koncentracijska krivulja heroina in njegovih metabolitov 6-MAM in morfina po i.v. aplikaciji 4mg
heroina.
Opiati zasedajo iste receptorje (, , , ) kot telesu lastni endorfini, ki delujejo

protiboleinsko in itijo pred prekomerno reflektorino aktivnostjo simpatinega ivnega
sistema v stresnih situacijah.
Delujejo:
antitusino
protiboleinsko
povzroajo miozo
povzroajo evforijo
delujejo anksiolitino
depresivno na dihanje
kardiovaskularno depresivno
imajo gastrointestinalne uinke
114
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
Znaki akutne zastrupitve:

hipotonija
arefleksija
globoka koma
bledica in cianoza
nekardiogeni pljuni edem
ozke zenice, < 3mm, slaba reakcija na svetlobo
depresija dihanja, plitvo, poasno dihanje (Cheyne-Stokesovo
dihanje), apnoe
Pri akutni zastrupitvi lahko damo antidot nalokson - Narcanti. Zaetni odmerek je 0,4mg i.v.
Dozo ponavljamo vsaki 2min, do vzpostavitve zadostne respiratorne funkcije. Maksimalna
skupna doza je 10-20mg. Nevarnost predstavlja prehitro dajanje, pri katerem se pojavijo
abstinenni znaki s kri. Poleg tega moramo biti pozorni na razlike v trajanju uinkov naloksona
(2h) in opiatov (4-6h). Obstaja torej verjetnost, da bo nalokson prvi popustil in se bo
zdravstveno stanje ponovno poslabalo.
Odstranjevanje strupa se lahko izvaja tudi z dajanjem adsorbenta - aktivno oglje. Postopek je
moen tudi po i.v. uporabi. V tem primeru je bolnika potrebno opazovati najmanj 12h. Posledice
zastrupitve, npr. pljuni edem, zdravimo tudi simptomatsko.
Abstinenni znaki:
nihanja telesne temperature
boleine v miicah in sklepih
midriaza, solzenje, smrkanje
nemir z obutkom strahu, nespenost
glavobol, neznosno slabo poutje, utrujenost
vlana, hladna koa, kurja polt 'cold turkey'
pospeeno bitje srca, tahipnoja, visok krvni tlak
boleine v trebuhu, ki jih lahko spremljajo bruhanje, driska
kolaps, padec krvnega tlaka
kri, delirij
Pojav abstinennih znakov pri otroku, katerega mati je v asu nosenosti uivala opiate (heroin)
in/ali opioide (metadon):
jok
kihanje
nespenost
kri
zehanje
zamaen nos
praske
solzenje
tekoe blato
tremor
kolcanje
pospeeno dihanje
potenje
bruhanje
poviana temperatura
zvian miini tonus (zakrenost miic)
moten sesalni refleks in neuspeno hranjenje
Odtegnitveni znaki se pojavijo v 55-95% primerov, e je mati uivala heroin. Pojavijo se v prvih
24h po rojstvu. Nasprotno pa se pri materi, ki je uivala metadon, znaki pojavijo ele 24-72h po
rojstvu. Razlika nastane zaradi razlik v razpolovnih asih. Terapijo predstavljajo odmerki
morfija in fenobarbitala, ki so pogojeni z oceno velikosti abstinennih teav. Za diagnostiko se
uporablja toksikoloka analiza mekonija.
115
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
Heroin (morfij) uivalca sproa in mu daje obutek varnosti, moi, neodvisnosti in toplote.
Povzroa 'blaenost'. Uivalci izgledajo odsotno in zaspano. So nezainteresirani za okolico.
Lahko so tudi evforini ali nervozni, slednje predvsem v fazi iskanja droge.
Zloraba opiatnih drog pripelje do psihinih in fizinih sprememb uivalcev. Kronini uivalec
opiatov tako trpi za hudim zaprtjem, ima teave pri izloanju urina, izgubo libida in
menstruacije, impotenco, bledo koo, je apatien, izgubi telesno teo in prine z opuanjem
higienskih navad. Opazne so spremembe na mestih vbodnih ran - hematomi, brazgotine, abscesi
in sklerozirane vene. Dodatno so mone komplikacije zaradi okuenih igel - hepatitis B in C ter
AIDS.
Poznamo ve vrst detoksikacijskih programov:

nizkoprani programi (substitucijski)
visokoprani programi (abstinenca)
Kriteriji za sprejem v metadonski program so napolnjenih 18 let, vekratni brezuspeni poskus

abstinence, HIV, virusni hepatitis in nosenost. Leto 2006 se je zaela uradna uvedba novih
substitucijskih zdravil - buprenorfina (Solutex) in morfina z upoasnjenim sproanjem
(Substitol).
116
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
S prepovedanimi drogami povezane smrti:

direktno
nezgodno ali namerno predoziranje
indirektno
samomori
smrtne nezgode
bolezni kot posledica dolgotrajne uporabe drog
Naloge mrlikega preglednika na kraju najdbe trupla oz. smrti so v primerih zastrupitev enake kot pri
vsakem drugem ogledu:
ugotoviti smrt
pregledati truplo
pregledati prostor okoli trupla
pregledati poloaj trupla v prostoru
podati mnenje o naravi in vzroku smrt in izstaviti ustrezno dokumentacijo
v primeru nejasnega vzroka smrti odrediti sanitarno obdukcijo
e je smrt posledica nezgode ali samomora obvestiti policijo
o morebitnih sumljivih okoliinah (sum na kaznivo dejanje) takoj obvesti policijo in prenehati z ogledom
Pri heroinskem overdose-u ni posebnih patomorfolokih sprememb, zasledimo akutno oteklost

plju in moganov. Pomemben je predvsem odvzem biolokega materiala za toksikoloke
preiskave. LC je ve kot 0,1mg/L (0,3mg/l).
Ob nedavni uporabi lahko opijate dokaemo v krvi in slini, medtem ko nam urin, znoj in lasje
podajo podatke o pretekli uporabi. Za dokazovanje droge v urinu uporabljamo imunokemijske
metode. Intepretacija rezultatov toksikoloke preiskave:
hiter nastop smrti
koncentracija prostega morfina v krvi nad 0,5mg/L
odsotnost morfina v urinu, ali v koncentracijah pod 0,3mg/L
subakutna smrt - nastop smrti v manj kot 3h po uporabi

koncentracija prostega morfina v krvi pod 0,5mg/L
nije koncentracije konjugiranega morfina
zakasnjena smrt - smrt po 3h

nizke koncentracije prostega morfina v krvi
vije koncentracije konjugiranega morfina
vije koncentracije morfina v urinu, nad 0,5mg/L
_______________________________________________________________________
_____
KANABIS tetrahidrokanabinol 11-OH - THC

Z imenom kanabinoidi (ve kot 61 po tevilu) opiemo vse psihoaktivne snovi, ki se nahajajo delih
rastline indijske konoplje (predvsem v enskih cvetovih) pa tudi njihove prekurzorje in
presnovke.
Vsebnost najpomembneje aktivne substance THC je odvisna od:

vrste semena
od obdelave sestavin
klimatskih pogojev rasti konoplje
117
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
118
TOKSIKOLOGIJA
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
Pripravki iz delov rastline indijske konoplje:

Marihuana (0,5-7% THC) se pridobiva s suenjem listov in drugih delov rastline. Skunk je v
zaprtih prostorih ob posebnih pogojih pridelana marihuana z vejo vsebnostjo THC.
Hai (2-10% THC) je lahko tudi v obliki ploic, kvadratov rne, rjave, zelenkaste ali rdekaste
barve, odvisno, iz katerega podroja izvira.
Haievo olje (10-70% THC) pridobivajo z ekstrakcijo in je v obliki gostega smolnatega

koncentrata.
argon:
ha
joint
alirc
smotka
shit
ganja
pinel
marokanc
drek
trava
biljka
afganistanc
dope
sansa
nepalc
Najpogosteji nain uivanja je kajenje, 'joint' s tobakom ali brez. Mona je uporaba posebnih
pip. Kadi se v odmerkih 20-50mg THC v cigareti. Izgube so velike, 50% v dimu, razpololjivega
ostane 20-10% THC. Maksimalni uinek je doseen 5-10min po kajenju, subjektivno zaznavne
uinke pa beleimo do 30min. Mono je tudi p.o. uivanje s hrano in pijao, aj in 'kukiji'.
Relacija koncentracija THC - subjektivno opaeni

uinki.
Na kronino uporabo THC kae koncentracija > 50mg/ml krvi oz. > 50g/l krvi. Pri kronini
uporabi lahko kanabis v krvi zasledimo e 3 tedne po prenehanju jemanja, v urinu pa 3 mesece.
Meje za detekcijo THC pri presejalnem testu je 50ng/ml, pri potrditvenem pa 15ng/ml. Pri
pasivnem kajenju marihuane hitri imunoloki test ni pozitiven.
119
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
Uinki:
nemir
slabost
zaspanost
apatinost
omotinost
razdraljivost
zmerna evforija
razirjenost zenic
hitreje bitje srca
TOKSIKOLOGIJA
vnetje oesnih veznic

subjektivno zadovoljstvo
spremembe utnih zaznav
spremembe v krvnem pritisku
Smrtnih izidov zaradi zastrupitev s kanabisom ne poznamo. Njegova zloraba naj ne bi

povzroala fizinih sprememb, lahko pa povzroi psihine motnje, predvsem sproi latentne
psihoze.
120
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
Nevarnost uporabe kanabisa v cestnem prometu:

oslabljen spomin
neodgovorno vedenje
slaba koncentracija in presoja
slabe realno spremljanje asa in dogodkov
slaba aktivna pozornost - npr. spregledanje ali ignoriranje rdee lui
Znaki:
evforija
teave s pljui kaelj
razirjene zenice
pordele vnete oesne veznice
hitreji srni utrip
neustrezno reagiranje na dano situacijo
_______________________________________________________________________
_____
STIMULANSI izzovejo stanje evforije in zviajo celotno dejavnost CS. Poveujejo telesno
aktivnost, ivahnost, razburjenje in razdraljivost. Po nekaj urah nastopi stanje poudarjene
pasivnosti. Vrste stimulansov:
naravni - kokain, kofein, nikotin
sintetini - amfetamin, metamfetamin, derivati obeh (npr. ecstasy), fenetilin
Telesni znaki pri uivanju stimulansov:
tremor
vbodne rane
evforija
halucinacije
znojenje
krvavitve iz nosu
suha usta
sunkovito gibanje
miini kri
povian krvni tlak
druge psihine in motorine motnje
argon:
E
eva
EKS
razirjene zenice
hitreji srni utrip
nihanje razpoloenja
kratki vdihi skozi nos
telesna temperatura
ICE
XTC
adam
speed
stalin
gorbi
KOKAIN je snov, ki jo pridobijo iz listov koke in je v obliki kokainske soli - klorida. Pojavlja se
tudi kot prosta baza 'Crack'. Je belkast praek, ki pri vnosu v usta povzroa anestetini uinek
na ustni sluznici. ista oblika vsebuje 70-85% kokaina, ulini kokain pa manj kot 25% kokaina.
Scenska imena:
koks
toot
coke
blow
koka
moka
flake
puder
crack
upper
kocka
praek
schnee
kristalek
ampanjec
white lady
nose candy
freebasting
bolivian rock
mother of pearl
Kokain se obiajno njuha ali vdihava skozi nos v obliki zdrobljenega prahu (30-200mg). Uinek
nastopi po 15-60min. Lahko se ga tudi injicira v ilo, takrat je njegov uinek mnogo hitreji. V ta
namen se uporablja 30-150mg ulinega oz. 16mg istega kokaina. Crack se ponavadi kadi (pipe) v
koliini 50-200mg.
121
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
Crack je oblika proste kokainske baze. Najdemo jo v dveh oblikah in sicer kot fine kristale
(Crack ali kokainski kamen) ali kot neisto obliko pomeano s tevilnimi nosilnimi snovmi. Iz 1g
kokaina je narejeno 6 crack odmerkov. Vasih se ga dobi v tabletah premera 2cm, ki so na eni
strani gladke, na drugi pa imajo zarezo. Tablete se zdrobijo in nato pokadijo.
Speedball je meanica heroina in kokaina, ki se uiva i.v. ali s kajenjem. Uinki so podobni kot
pri kokainu, vendar deluje bolj pomirjevalno, kar je posledica vpliva razpolovnih asov kokaina in
morfina.
Kokain interferira s reabsorbcijskim procesom dopamina, zajemom norepinefrina in serotonina
ter kot lokalni anestetik blokira iniciacijo in prevajanje ivnih impulzov. Je stimulator
centralnega ivevja, povzroa poveano aktivnost ter budnost, dviga psihino energijo,
povzroa evforijo, odpravlja alost, dviga krvni pritisk, spolno slo, poveuje srni utrip, dviga
telesno temperaturo, pospeuje dihanje in iri zenice.
Pri kokainu zasledimo tri faze:
Evforina faza traja lahko od nekaj minut do nekaj ur. Uivalec je mono evforien, nekritien
do sebe in okolice, ima lahko vidne halucinacije ter se pouti boansko.
Faza opoja ali omame je izraena s strahom in negativnim dojemanjem okolice, s paranoidnim in
halucinirajoim stanjem, alostjo ter nerazsodnostjo.
Depresivno fazo zaznamujejo utrujenost, pasivnost, izrpanost, razdraljivost, depresija ter
mona elja in potreba po ponovnem zauitju kokaina.
Doze (istega) kokaina so okoli 15-30mg na dan. Zaradi kratke evforine faze (cca. 45min)
prihaja do serijskega uivanja, nekateri kokainski ekscesi trajajo tudi po 12h dnevno ali ve dni
skupaj. Skupaj to nanese 2-5g ulinega kokaina. Konno stanje uivalcev je popolnoma uniena
fizina in psihina osebnost s paranojo in hudo psihozo, ki se lahko kona v samomoru.
Nevarni uinki:
glavobol
krvavitve iz nosu
paranoja
kronina preutrujenost
depresija
kriza v odnosu do soljudi
nespenost
poslabanje koncentracije
razdraljivost
mono zmanjana sposobnost za delo
pogosto sta prisotna strah in panika, ki vodita v samomor
Koncentracije kokaina v plazmi po aplikaciji 106mg kokaina.
Uinki kokaina, ki jih obiajno
opazimo:
evforija
razirjene zenice
poveana budnost
povian krvni pritisk
tremor celotnega telesa
razdraljivost, agresivnost
122
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
AMFETAMINI so stimulansi CS, ki jih najdemo v obliki kapsul, tablet, praka ali raztopine.
Uivajo se p.o., redkeje z inhalacijo ali injiciranjem. Povzroajo psihino odvisnost. Posebna
oblika je 'ice', ki se ga kadi in ima podobne uinke kot crack.
MDMA (Ecstasy, XTC) je derivat metamfetamina,

ki je bil prvi sintetiziran 1913 kot sredstvo za
zmanjevanje apetita. Deluje kot poivilo z blagimi
halucinogenimi (entaktogenimi122) uinki.
Medicinska uporaba
je bila prepovedana
1986.
Ecstasy je mono razirjen v diskotekah in na zabavah,

velja za plesno drogo. Uporaba je tesno povezana s houseom,
technom in raveom.
122 sinonim je empatogenen, tak ki intenzivira ustva
123
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
Ectasy se uporablja kot tablete razlinih barv in velikosti, pogosto z znailnimi logotipi in imeni.
Ena tableta obiajno vsebuje 50-100mg MDMA. Poznamo ga tudi v obliki praka. Glavni dodatki
so kofein in ketamin.
Uinki:
hujanje
poveana samozavest
veja aktivnost
ustvarja dobro razpoloenje
hitreji utrip srca
poviana telesna temperatura
povian krvni pritisk
lahko se pojavijo razirjene zenice
povzroa empatijo in vea poelenje
zmanjuje utrujenost in potrebo po spanju
blage halucinacije intenzivneje zaznavanje barv in zvokov
zmanjuje notranjo napetost in tesnobo ter povzroa obutek sree
uinki so individualno razlini - lahko pride do razdraljivosti, zmedenosti, depresije in paranoje
Moni pozni uinki ecstasya:
prividi
potenje
psihoze
okvare delovanja spomina
Uinki vidni na uivalcu:
mono potenje
hiperaktivnost
razirjene zenice
poviana telesna temperatura
trzanje oesa
napetost v miicah
trajne okvare moganov
nehoteno stiskanje s eljustmi kripanje z zobmi
povian krvni tlak

kripanje z zobmi
povian srni utrip
Tudi za druge derivate amfetamina se pogosto uporablja ime Ecstasy. Njihovo delovanje je
podobno, s prepletanjem stimulativnih in halucinogenih uinkov. Sem pritevamo MDA, MDEA,
DOB, MBDB, BDMPEA in PMA.
_______________________________________________________________________
_____
HALUCINOGENI
naravni meskalin, psilocibin
sintetini LSD, DMT (dimetiltriptamin), DOM (2,5 dimetoksi-4-metilamfetamin), DET
(dimetiltriptamin), PCP (fenciklidin) in ketamin
Telesni znaki po uivanju halucinogenov:

evforija
razirjene zenice
drhtavica
paranoidne iluzije
miini kri
spremembe zaznav
halucinacije
poasno govorjenje
strah, groza
krajevna in asovna dezorientacija
Halucinogeni povzroajo stanja z motnjami utnega zaznavanja brez zunanjega vzroka. V

ospredju so vidne in sune halucinacije ter neadekvatno dojemanje zunanjega sveta in samega
sebe.
124
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
LSD so odkrili 1938. Uinkovit je e v zelo majhnih koliinah in je najmoneji znani

halucinogen. Do prepovedi 1966 je bil uporabljen v psihiatriji. Oblike:
kapsule
koki elatine
drobne tablete
brezbarvna tekoina
manji pisani pivniki namoeni v raztopino LSD in posueni
Uinki LSD so individualno nepredvidljivi, saj vpliva na dojemanje, obutja, miljenje, zavedanje
in ustva. Doivetja niso vedno prijetna in so spremenljiva. Moen je hud strah, panika,
zmedenost in groza. Ker so ocene prostora in telesnih zmonosti napane, so nesree pogoste.
Vidni uinki LSD:
vroica
drhtenje
halucinacije
mrzlica
grozavost
negotova hoja
bruhanje
omotinost
mono potenje
razirjene zenice
neorientiranost v asu in prostoru
poveana telesna temperatura, krvni tlak in srni utrip
MESKALIN je alkaloid mehikega kaktusa, PSILOCIBIN pa je alkaloid v nekaterih gobah (psilocibe).

Imata podobne uinke kot LSD, le da so obiajno bistveno manj izraeni. Uivata sev obliki
posuenih rastlinskih pripravkov.
argon:
trip
kislina
flash back
acid
gobica
magic mushroom
pivnik
bad trip
KETAMIN je zdravilo, ki se uporablja predvsem v veterini. Pri nas se prodaja pod imenom
Ketalar. Ima podobne uinke kot drugi halucinogeni, ob tem pa blai tudi boleine. Znan je
predvsem uinek 'predsmrtne izkunje'.
PCP (FENCIKLIDIN) je pri nas izjemno redek. Povzroa halucinacije in agresivnost. Lahko se kadi,
snifa, injicira ali uiva p.o. Pri uivalcih so znailno kri miija in povean obutek psihine
moi z agresivnostjo.
_______________________________________________________________________
_____
INHALANTI (HLAPILA) so hlapljive kemine snovi s psihoaktivnim uinkom. Uivajo se z

vdihovanjem. tevilni so strupeni. Veinoma delujejo kot depresorji CS. Mednje pritevamo:
laki
razredila
gospodinjski plin
barve
organska topila
pogonski plini v razprilcih
bencin
anestetini plini
Uinki:
zmedenost
narkotini uinki
halucinacije
nezmonost presoje
izguba spomina
motena asovna in krajevna orientacija
lahko povzroijo trajne okvare moganov
Vidni znaki po uivanju:

slabost
trebuni kri
odtekanje iz nosu
zmedenost
rdee vnete oi
vneta koa okoli nosu in ust
125
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
agresivnost
krvavitev iz nosu
argon:
plin
buta
lepek
snif
benz
lepilo
Drugi depresorji CS prav tako zavirajo oz. upoasnjujejo delovanje CS in pogosto bistveno
vlivajo na sposobnost za vonjo. tevilni med njimi so legalne droge, ki jih predpie zdravnik.
_______________________________________________________________________
_____
126
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
ZDRAVILA
Benzodiazepini so zdravila, ki so po delovanju anksiolitiki, hipnotiki, antikonvulzivi in delujejo
proti miini napetosti. V to skupino sodijo diazepam, midazolam, lorazepam, nitrazepam in
alprazolam. So popularne substance za zlorabo zaradi svojih uinkov. Pri akutnem predoziranju
povzroijo podaljpano spanje brez resne depresije dihanja ali KVS. Nevarni so predvsem pri
predoziranju v kombinaciji z alkoholom ali drugimi zaviralci CS, ko lahko nastopi ivljenje
ogroajoa respiratorna depresija.
Anexate - flumazenil - je antagonist za benzodiazepine z razpolovnim asom 1h. Doziranje je
0.3mg i.v., nato 0,2mg/min. Uporablja se le ob hudi ogroenosti. Pri veini zastrupitev je dovolj,
da bolnika nadzorujemo medtem, ko on prespi svojo zastrupitev. Benzodiazepini imajo razpolovni
as 1-100h.
Ve razlinih tudij je dalo zakljuke, da
benzodiazepini poveujejo tveganje za
nastanek prometne nezgode. Ob tem
predstavljajo veje tveganje
dolgo delujoi benzodiazepini
uporaba pri starejih voznikih
uporaba pri voznikih, ki uporabljajo in
zlorabljajo druge droge
Barbiturati so pomembna skupina
sintetinih pomirjeval in uspaval. Njihovo
delovanje je spodbujanje zaviralnih nevronov preko
GABA receptorjev v CS. Danes se predpisujejo kot antiepileptiki. Loimo dolgo-, fenobarbital,
in kratkodelujoe, tipental, barbiturate. So manj popularni za zlorabo kot benzodiazepini.
Razvoj tolerance je hiter. Nevarna je predvsem kombinacija z etanolom zaradi indukcije jetrnih
encimov.
Lajo obliko zastrupitve zaznamujejo somnolenca, nistagnus in ataksija. Tejo obliko

zastrupitve zaznamujejo koma, odsotnost refleksov, hipotenzija, plitvo poasno dihanje in
preleanine. Obstaja nevarnost hipostatine pljunice. Antidota ni.
_______________________________________________________________________
_____
Zdravila in cestni promet

Zdravila so moni dejavnik tveganja v cestnem prometu, leta 2000 je evropska tudija
ugotovila, da je 10% povzroiteljev prometnih nesre uporabljalo zdravila, ki zmanjujejo
voznike sposobnosti. Ker naraa koliina zdravil v cestnem prometu, naraa tudi njihov
pomen in s tem zahteve po veji osveenosti in odgovornosti uporabnika zdravil - udeleenca v
cestnem prometu.
Glavne skupine zdravil, ki zmanjujejo psihofizine sposobnosti

anksiolitiki
antihipertenzivi
antidiabetiki
miini relaksanti
antidepresivi
uspavala/pomirjevala
antihistaminiki
narkotini analgetiki (opioidi)

psihostimulansi
nekatera zdravila za zdravljenje oesnih bolezni
127
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
Podroje zdravil v cestnem prometu urejajo Zakon o voznikih, Zakon o pravilih cestnega
prometa in Pravilnik o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih vozil.
Slednji preneha veljati z 1.4.2011, ko bo v veljavo stopil Zakon o voznikih (ZVoz).
128
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
Zdravila zmanjujejo psihofizine sposobnosti zaradi:

elenih uinkov - uspavala, midriatiki, antiepileptiki
zaradi neelenih stranskih pojavov - antihipertoniki, antidiabetiki
zaradi direktnega ali indirektnega uinka na centralni ivni sistem
spremljajoih, pomirjujoih ali poivljajoih uinkov - antidepresivi, antihistaminiki
Nekatera stanja ali neeleni uinki zdravil, ki negativno vplivajo na voznikove sposobnosti za
varno vonjo in na katere mora zdravnik opozoriti bolnika-voznika:
hipoglikemija
motnje v delovanju srca in oilja - aritmije, hipotenzija
antiholinergini efekti - zaspanost, zmedenost, nejasen vid, fotofobija
motnje vida - nejasen vid, motnje v akomodaciji, zmanjana ostrina vida
nevroloke ali psihine motnje - zaspanost, zmedena stanja, vrtoglavica, glavobol
bolezenske spremembe - depresija, hipomanija ali manija, psihotine reakcije, halucinacije
nehotene motnje gibanja - pakinsonizem, akutne distonine/diskinetine reakcije/napadi,
ataksija
Ponavljajoa uporaba zdravila lahko zmanja stranske uinke zaradi tolerance ali nevroadaptacije. Primer je sedirajoi uinek pri antidepresivih, ki se po enem mesecu se zmanja.
Tveganje za vonjo v cestnem prometu se zato s kronino uporabo zmanjuje (problematika
metadona).
Podatki o zdravilih in aktualna znanja o vplivu zdravil na psihofizine sposobnosti naj bi bili
sestavni del celotnega informacijskega sistema in s tem strokovni javnosti vedno razpololjiv
vir dodatnih informacij.
Vzrokov za poveevanje porabe zdravil in s tem tudi za poveanje njihovi prisotnosti na cestah
je ve:
prispevek demografskih sprememb - ve starejih voznikov
pogosta oblika zdravljenja - predpisovanje, jemanje po lastnem preudarku
Po Zakonu o zdravilih mora imeti vsako zdravilo z monim uinkom (trigonik) na zunanji embalai
oznako previdnostnih ukrepov, v navodilu za uporabo pa
posebna opozorila o previdnostnih ukrepih,
medsebojnem delovanju z drugimi zdravili, o
predoziranju, zastrupitvah, o uvrstitvi med
trigonike ipd. Zdravila, ki vplivajo na voznike
sposobnosti so oznaena z rdeim trikotnikom.
Zdravnikova dolnost je, da posreduje bolniku informacijo, ali bodo zaradi uporabe
predpisanega zdravila njegove voznike sposobnosti zmanjane. Prav tako je tudi farmacevt
dolan opozoriti na tveganje, ki ga predstavlja izdano zdravilo za voznika. Voznik, ki zaradi
bolezni jemlje zdravila, pa naj bi jemal zdravila po navodilu zdravnika in upoteval zdravnikova
navodila o prepovedi vonje, ali vsaj o tem, da ne vozi v kritinih obdobjih farmakoterapije.
Kritine faze zdravljenja z zdravili:
predoziranje
preobutljivost
zloraba zdravila
samo predpisovanje
uvajanje novega zdravila

prekinitev terapije z zdravili
obdobje maksimalne koncentracije v krvi
interakcije z drugimi zdravili, hrano, alkoholom
129
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
stanje brez zdravila (pojav abstinennih znakov)
Zakon o varnosti cestnega prometa

Dvom o sposobnosti za vonjo:
1. e se med pregledom ali zdravljenjem utemeljeno podvomi o voznikovi telesni in duevni
zmonosti za vonjo motornega vozila, zdravnik voznika na to opozori in mu svetuje kontrolni
pregled pri pooblaeni zdravstveni organizaciji ali zasebnemu zdravniku. Zdravnik mora to
zabeleiti v zdravstveni karton in zdravstveno izkaznico voznika.
2. e se pri pregledu pri pooblaeni zdravstveni organizaciji ugotovi, da je voznik postal telesno
ali duevno nezmoen voziti motorno vozilo, mora zdravstvena organizacija, oziroma zasebni
zdravnik to sporoiti upravni enoti, ki vodi evidenco o vozniku.
Napotitev na kontrolni zdravniki pregled:

1. Na kontrolni zdravstveni pregled je treba poslati imetnika veljavnega voznikega dovoljenja
takrat, ko je bil v obdobju dveh let, tri ali vekrat kaznovan zaradi vonje pod vplivom alkohola,
mamil ali drugih psihoaktivnih snovi ali ko se pri njem pojavi bolezensko stanje, okvara, ali hiba,
katere simptomi lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu ali ko je v zadnjih treh letih
povzroil tri ali ve prometnih nesre.
2. Napotitev na kontrolni zdravstveni pregled lahko predlagajo policist, dravni toilec,

zdravstvena organizacija, zdravnik zasebnik, in delodajalec. V predlogu za napotitev morajo
navesti razloge za podan sum, da imetnik voznikega dovoljenja telesno in duevno ni zmoen za
vonjo motornega vozila.
3. Pod pogoji iz prvega odstavka tega lena napoti kandidata za voznika na kontrolni zdravstveni
pregled oz. izda odlobo upravna enota
Dejavniki, ki se nanaajo na voznika-bolnika in terjajo premislek ali nasvet vozniku:

zahtevnost vonje
zdravstveno stanje osebe
zdravila in alkohol
pojav nezaelenih uinkov zdravil
medsebojni uinki zdravil
dejavniki, ki so povezani z zdravili
pacient jemlje zdravila po lastni presoji
Izdelava liste zdravil po farmakolokih skupinah (oziroma po ATC klasifikaciji) ter razdelitev na
posebej nevarne (izpolnjen trikotnik) ter potencialno nevarne (trikotnik), je zdravniku le v
majhno pomo. e bi elel predpisati bolniku-vozniku uinkovito, a za udelebo v prometu manj
nevarno zdravilo, bi moral imeti e mnogo dodatnih podatkov, kot na primer:
podatke uinkov razlinih odmerkov in formulacij zdravila na zmanjanje voznikih sposobnosti
kakno je zmanjanje voznikih sposobnosti v nekem asu po zauitju zdravila, kar je e
posebej pomembno v primeru hipnotikov
Ocena tveganja za nastanek prometne nezgode - kako do podatkov o nevarnosti posamezne

droge/zdravila?
farmakoloka ocena neke droge, zdravila
psihometrino testiranje v laboratoriju
obravnavanje primerov vkljuno s
tudijami tveganja (krivdne tudije)
farmako-epidemioloke tudije
130
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
131
TOKSIKOLOGIJA
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
povezava izdaje receptov oziroma uporabe zdravil s

policijski nadzor in preverjanja (DRE)
tudije z obravnavo posameznih primerov
karakteristino oz. s temi zdravili povezano incidenco nezgod
Zaradi bolje preglednosti in dostopnosti podatkov seje pojavila ideja o mednarodnem

kategorizacijskemu sistemu zdravil. Osnovna ideja sistema je, da vsa zdravila ne zmanjujejo v
enaki meri psihofizinih sposobnosti in obstajajo razlike med zdravili tudi znotraj ene
farmakodinamske skupine.
Zdravnik naj bi poskual za bolnika, ki je tudi voznik, izbrati zdravilo, ki v najmanji meri
zmanja psihofizine sposobnosti. Mednarodni kategorizacijski sistem je zdravniku v pomo, da
znotraj ene farmakoterapevtske skupine izbere za pacienta zdravilo, ki ima manje negativne
uinke na voznike sposobnosti. Problemi, kot so cena zdravila, klinina uinkovitost zdravila,
nevarnost, da pri neuinkovitem zdravilu bolnik sam podvoji dozo ipd., seveda ostajajo.
KATEGORIZACIJSKI SISTEM ZA ZDRAVILA GLEDE NA VPLIV NA VOZNIKOVE PSIHOFIZINE

SPOSOBNOSTI
Kategorija I
zdravila, ki obiajno nimajo uinka na voznike sposobnosti, kar je bilo potrjeno z vrsto poskusov
zdravila, za katera predpostavljamo, da niso nevarna, eprav z eksperimentalnimi tudijami to ni
bilo preverjeno
Kategorija II
zdravila, ki imajo lahko manje negativne uinke na voznike sposobnosti, ali na sposobnosti
povezane z vonjo
zdravila, ki imajo lahko srednje velike negativne uinke na voznike sposobnosti - zmanjanje
voznike sposobnosti je bilo potrjeno pri poskusih pri razlinih pogojih
zdravila, ki morda povzroajo srednje, majhno ali nobenega zmanjanja voznikih sposobnosti, a
so zaradi pomanjkanja eksperimentalnih podatkov uvrena v to skupino
Kategorija III
zdravila, ki obiajno povzroajo bistvene negativne uinke na sposobnost za varno vonjo, kar je
bilo vekrat opaeno pri razlinih eksperimentalnih pogojih
zdravila, ki morda povzroajo srednje, majhno ali nobenega zmanjanja voznikih sposobnosti, a
so zaradi pomanjkanja eksperimentalnih podatkov uvrena v to skupino
132
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
V Sloveniji imamo Register zdravil Republike Slovenije XI iz leta 2008 in XII iz leta 2010, kjer
so v 7. poglavju zajete zdravilne uinkovine, ki lahko zmanjajo psihofizine sposobnosti. Med
drugim register vsebuje tudi listo zdravilnih uinkovin s podatki o trigonikih in uvedbo
mednarodnega klasifikacijskega sistema.
Povzetek
Vpliv alkohola in drog na tveganje za nastanek prometne nezgode:
alkohol > 0.05%
kanabis (pozitivni THC nivoji v krvi)
poveanje tveganja neposredno po uporabi
THC > 5 ng/mL podobno kot BAC 1,0-1,5 g/kg
benzodiazepini
predvsem dolgodelujoi
veje tveganje pri starejih voznikih
opioidi
malo podatkov
ve drog hkrati visoko tveganje
Razpolovni asi pomembnih uinkovin in njihovih metabolitov v krvnem serumu:
THC
48min (absorpcijska faza)
3,8h (porazdelitvena faza)
25h (eliminacijska faza)
11-OH-THC
12-18h
THC-COOH
25-37h
kokain
42-90min
metilekgonin
4-5h
benzoilekognin
5,7h
heroin
2-9min
6-MAM
38min
morfin
1,9-3,1h
kodein
1,9-3,9h
D, L-metadon
24-36h
amfetamini
7-8h
Adulteracija urina spreminjanje urina z namenom spremeniti rezultate testa. Pomembne so
lastnosti urina (EDWTS):
kreatinin > 2mmol/l
specifina tea 1,001-1,020g/ml
temperatura - 34C 2min po odvzemu
Dvom se pojavi pri urinu, ki ima:
pH < 3 ali > 11
nitrite > 500mg/l
kreatinin < 0,5mmol/l
specifina tea izven predvidenega obmoja
prisotnost drugih endogenih/eksogenih snovi
133
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
134
TOKSIKOLOGIJA
SODNA
FORENZINA
MEDICINA
TOKSIKOLOGIJA
Hitri urinski testi so imunohistokemijski testi:

lonki
paneli
potopni testi
asovni interval po uporabi droge, v katerem je izvid imunokemijskega testa v urinu praviloma
e pozitiven:
amfetamini
48h
heroin
metaboliti 36 72h
metadon
3 dni
kodein
4 - 5 dni
morfij
48 72h
folkodin
2 tedna
PCP (fenciklidin)
6 48h
kokain
6 8h (metaboliti 2 - 4 dni)
kanabis
3 dni - 4 tedne glede na pogostost jemanja
alkohol
7 - 12h (odvisno od doseene koncentracije alkohola v krvi)
benzodiazepini
3 dni - ve tednov glede na pogostnost jemanja
barbiturati
24h kratko delujoi (tiopental)
2-3 tedne dolgodelujoi (fenobarbital)
135
SODNA
SODNA
MEDICINA
PRAKSA IN ZDRAVNIK DRUINSKE MEDICINE
predavanje, 4.1.11
SODNA PRAKSA IN ZDRAVNIK DRUINSKE MEDICINE
Sodno-medicinsko opravilo ni enako kot sodno izvedenstvo. Njuna edina skupna toka je sodna
obdukcija.
STROKOVNI PREGLED doloajo 129., 131. in 133 l. ZVCP-1123.
Odredi ga lahko policija, preiskovalni sodnik, delovna
organizacija ali samoplanik.
Strokovni pregled je zdravniki pregled na
prisotnost znakov in motenj delovanja alkohola,
mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi.
Ima nekatere svoje posebnosti:
ni odnosa zdravnik bolnik
ugovor zdravnikove vesti ne pride v potev
zdravnikove ugotovitve ne spadajo pod poklicno skrivnost
prisotnost policista zagotovi identiteto in skrbi za red in
varnost
Odvzem vzorca krvi brez privolitve doloa 266/II. len Zakona o kazenskem postopku, vendar s
tem ne sme nastati koda na preiskovanevem zdravju.
Kazen za odklonitev strokovnega pregleda je najmanj 4000 za pravne osebe ali samostojne
podjetnike ter najmanj 400 za odgovorno osebo.
Postopek pri samoplanikih je enak, vendar obiajno nimamo na voljo kompleta za odvzem in
ustrezne dokumentacije. Opravila je dodatno komplicirano zaradi poiljanja vzorcev in naina
plaila. Najenostavneje je napotiti preiskovanca na ISM v Ljubljano. Ugovor vesti je v tem
primeru moen.
Odvzem tel. tekoin s trupla se opravi po odredbi policije ali preiskovalnega sodnika na terenu.
Vseeno je zaeleno, da se odvzem ne opravi na kraju dogodka, ampak na bolj mirnem mestu, npr.
v mrtvanici. PRIPOROILO - e zdravnik mrliki preglednik ali zdravnik v komisiji za ogled
trupla odredi sanitarno obdukcijo, odvzem opravi obducent.
KRAJEVNI OGLED IN MRLIKI PREGLED ureja Pravilnik o nainu in pogojih opravljanja MPS.
Zdravnik druinske medicine opravlja tudi MPS in sodeluje v komisiji za krajevni ogled.
Zaeleno je, da se po koncu napie zapisnik, obvezna pa je izdaja ustrezne dokumentacije. Na
zdravniku lei odloitev o odredbi sanitarne obdukcije.
Pri TELESNIH POKODBAH je potrebna opredelitev pokodbe, saj je le-ta lahko posledica
kaznivega dejanja. Pomembno124 je zabeleiti as, kraj in nain nastanka pokodbe ter opraviti
natanen pregled in opis pokodbe. Podatke vpiemo v pacientov karton.
123 Z 1.6.11 prine veljati novi zakon, ki ne bo prinesel vsebinske spremembe teh lenov, se bo pa
spremenila njihova tevilka.
124 e posebej za kasneje izvedensko delo
SODNA
MEDICINA
SODNA
PRAKSA IN ZDRAVNIK DRUINSKE MEDICINE
Zdravnikova prijavna dolnost zajema pokodbe, ki jih oceni kot hude, pokodbe, tudi lahke,
povzroene z nevarnim orojem125 ali na nevaren nain in nasilje nad otroci, mlajimi od 15 let.
Policija ali toilstvo bo kasneje zahtevalo izpolnitev obvestila o telesni pokodbi.
Zdravnik druinske medicine je lahko klican kot PRIA na sodie v zadevi svojega bolnika ali
pokodovanca ali drugega obravnavanega bolnika. Priati je dolan, vendar kot pria ni dolan
podajati izvedenskega mnenja. Zdravnik druinske medicine kot izvedenec lahko nastopi, vendar
nikoli kot leei zdravnik. Izjemoma nastopi kot izvedenec ad hoc za neko zadevo.
POSREDOVANJE MEDICINSKE DOKUMENTACIJE
Pacient je lastnik vsebine medicinske dokumentacije126, zdravnik ali zavod je lastnik oblike
medicinske dokumentacije. Lastnik zdravstvenega kartona druinske medicine je upravljalec
zbirke posebno obutljivih medicinskih podatkov.
Sodie lahko zapleni celotno dokumentacijo, vendar

ima vpogled le v tisti del, ki se tie obravnavanega
dogodka. To je tudi edini del dokumentacije v kateri
ima pogled izvedenec.
Zavarovalnica in odvetnik so upravieni do

fotokopije celotne dokumentacije, vendar
le po predloitvi pisnega pooblastila
pacienta.
Medicina dela je upraviena do celotnega

kartona, ki se jim ga dostavi po poti
nikdar se kartona ne da direktno v roke pacienta.
125 npr. strelno oroje

126 Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o varovanju osebnih
podatkov
SODNA
MEDICINA
PALIATIVNA
OSKRBA
Tatjana argi, vija medicinska sestra
sodelavka drutva HOSPIC
PALIATIVNA OSKRBA
Lajanje fizinih, ustvenih, socialnih in duhovnih potreb neozdravljivo bolnih.

Naela HOSPICa:
timski, multidisciplinarni pristop
skrb za najboljo mono kakovost ivljenja
upotevanje in spotovanje bolnikovih odloitev
pomo svojcem ob zahtevni negi in premostitvi teav, opora v asu alovanja
ne skrajevanje ali podaljevanje ivljenja, temve sprejemanje smrti kot naravnega konca
ivljenja
Paliativna oskrba se v zdravljenje vkljuuje poasi, tako kot pojema aktivno zdravljenje
neozdravljive bolezni. Edini paliativni oddelek v Sloveniji je na onkolokem intitutu v Ljubljani.
Drugod so temu namenjene posamezne postelje v okviru negovalnega oddelka.
HOSPIC je drutvo, ki organizira oskrbo v zadnjih mesecih ivljenja. Vkljui se v asu, ko je
zdravljenje neozdravljive bolezni prelo v paliativo in se zane umiranje. Gre za 3-6 mesecev
pred smrtjo, s tem da je povpreen as oskrbe na bolnika 55-60 dni.
Pri oskrbi sodelujejo zdravniki127, medicinske sestre, socialni delavci, psiholog, fizio- in drugi
terapevti, po potrebi duhovni svetovalec in usposobljeni prostovoljci. Oskrba se izvaja tam kjer
je bolnik na domu, v bolninici ali v ustanovi. Stik navee bolnik ali svojci na lastno eljo, lahko
tudi po nasvetu zdravstvenih delavcev, socialne slube, prijateljev ipd. Vsa oskrba je za
uporabnika na domu brezplana.
V tujini pri oskrbi sodelujejo e glasbeni in likovni terapevt, dietetiki in tevilni drugi profili.
Njihov poglavitni namen je namenjanje pozornosti bolniku in jim s tem omogoiti aktivno vlogo v
ivljenju. Bolnik dobi monost govoriti o svojih ustvih, preteklih ivljenjskih izkunjah ipd.
Obravnava:
zdravljenje moteih fizinih teav in stalen nadzor nad uinkovitostjo terapije
sodelovanje s patronano slubo, razlinimi terapevti in drugimi oskrbovalci na domu
primerno informiranje o diagnozi, prognozi, uporabi zdravil z dvojnim uinkom, uvajanju ali
opuanju doloenih ukrepov ali nainov zdravljenja ter spodbuda k aktivnem sodelovanju
timski pristop sodelovanje leeih specialistov glede uinkovite analgezije in druge

simptomatske terapije
osebna, soutna obravnava z razmnoevanjem in podporo vkljuitev sebe, sporazumevanje na

isti ravni
127 Paliativno oskrbo vodi bolnikov osebni zdravnik.
SODNA
MEDICINA
PALIATIVNA
OSKRBA
Skrb za ustvene potrebe mora biti opora bolnikom s poudarkom na 'biti', ne le 'delovati':
vzpostavitev zaupnega, neposrednega in iskrenega odnosa, prepoznavanje bolnikovih potreb,
opora v procesu sprejemanje stanja in bolezni, premagovanje strahov, sprejemanje nemoi in
odvisnosti od drugih, spotovanje njegovih odloitev glede postopkov zdravljenja
prepoznavanje drugih razsenosti boleine, 'biti v breme', dopustiti si pomo, pomen

dostojanstva
potrditev navezanosti in ljubezni povezava z druinskimi lani, harmonizacija odnosov
Skrb za socialne potrebe:

da ne umira sam
olajanje komunikacije ob morebitnih teavah
sprejemanje izgube poloaja v druini, drubi in slubi
harmoniziranje odnosov s svojci, monost pogovora o teavah in nainu slovesa
omogoiti bolniku, da im dlje ostane v svoji sredini in ohranja stike s komer eli
ureditev socialne pomoi iz pravic socialnega in zdravstvenega zavarovanja ter uporabe
medicinskih in drugih pripomokov
Skrb za duhovne potrebe:

pustiti mu oditi
ne jemati upanja
lovek je ve kot le fizino telo
spotovanje obredov in religioznih potreb
vzpodbujanje odpuanja in sprave z blinjimi
potrebe po smislu, cilju in zakljuevanju ivljenja
soutje namesto usmiljenja, ohranjanje in spotovanje njegovega dostojanstva
ivljenjska bilanca, iskanje lastnih vrednot, zapustiti sled, biti ljubljen, spotovan in slian
Pomo svojcem:
ustvena opora
predhodno alovanje
obrat druine navznoter
skupni nart oskrbe bolnika
spotovanje bolnikovih elja
izpostavljanje vezi brez sodb
bliina in pomo ob in po smrti bolnega
prepoznavanje prioritete v dani situaciji
priprava na smrt v zadnjih tednih in dnevih
stalna dosegljivost in prepreevanje izgorevanja
vzpodbujanje izraanja ustev, slovesa in sprave
posebna pozornost starem ob umirajoem otroku
prepoznavanje druinske dinamike, druinska konferenca
pomo v procesu sprejemanja stanja, negotovosti, odgovornosti in strahu
Bistvo komuniciranja v paliativi:

posluati in sliati
stopiti v dogajanje
pozornost na vse, tudi malenkosti
klima podpore, empatije, zaupanje, iskrenost, pozornost in vedrost
SODNA
MEDICINA
PALIATIVNA
OSKRBA
zagovornitvo bolnika biti na njegovi strani, poznavanje vnaprejnje volje

Zagovornitvo bolnikovih pravic in 'vnaprejnja volja' ima na voljo obrazec v katerega bolnik
napie kakno terapijo si eli. Poleg tega, da med ponujenimi izjavami opredeli ali eli
maksimalno terapijo za ohranjanje ivljenja ali od nje odstopa, ima monost dopisati svoje
individualne elje. V dokumentu doloi tudi osebo, ki bo odloala namesto njega, e sam tega ne
bo zmoen. Zagovornitvo je uzakonjeno vendar ne v kazenskem zakoniku. S tem se dopua
monost, da zdravnik ni pravno odgovoren zaradi ravnanja v neskladju s podpisanim
dokumentom. Takrat vstopi v veljavo medicinska deontologija, ki doloa, da lahko v kritinem
trenutku zdravnik presoja kaj je najbolje za njegovega pacienta. Seveda moralna dolnost vsem
zdravnikom nalaga upotevanje 'vnaprejnje volje', ki je veljavna vse dokler je bolnik sam ne
preklie.
SODNA
TRPINEN
MEDICINA
OTROK
predavanje, 11.1.11
prim.dr. Andreja Gostia Kornhauser, dr. med.
TRPINEN OTROK128
Obirne statistine analize ocenjujejo, da

je med trpinenimi otroci, ki jih ugotovi
zdravnik, okoli 70% telesno zlorabljenih,
25% spolno in 5% jih ima zastoj v rasti
zaradi podhranjenosti. V ZDA so na
oddelkih za nujno pomo pri 10%
pokodovanih otrok mlajih od 5 let
ugotovili posledice trpinenja, kar 3% med njimi
pa je bilo ivljenjsko ogroenih. Letno naj bi
v ZDA umrlo okoli 4000 otrok zaradi
telesne zlorabe. Najbolj ogroeni so
dojenki, sledijo otroci med 1. in 6. letom
Nedonoenki naj bi bili 3x bolj ogroeni.
Kako ukrepamo ob sumu na trpinenje otroka:

otroku in starem nudimo psiholoko pomo
pri telesnih pokodbah fotografiramo otroka
podrobna anamneza stari, okolje, prizadeti otrok
otroka ne odpustimo iz bolninice, dokler ni zagotovljena njegova varnost
obvestimo in se posvetujemo z nadrejenim zdravnikom, vkljuimo v obravnavo socialno slubo,
vzgojno posvetovalnico in pristojno policijsko upravo
Zdravniki pregled otroka pri katerem sumimo na trpinenje:

koa in podkono tkivo
sledovi davljenja
podkone krvavitve (podplutbe) razlinih starosti
izpuaji po telesu, ki jih ni mo uvrstiti med kone bolezni
opekline, oparine, sledovi ugrizov in udarcev, opraskanine, modrice
znamenja slabe telesne nege umazanost, kona vnetja, ugrizi insektov
raztrganine koe, ki so v otrokovi starosti neobiajne ali so na neobiajnih mestih
okostje
neravna oblika okostja glave, trupa ali okonin
otekline, omejena gibljivost in bolenost okonin
zlomi kosti na rtg zlomi v razlinih fazah celjenja
glava
znaki pokodbe moganov
znamenja krvavitev moganskih ovojnic
nepravilna oblika lobanje zaradi pokodbe
premik nosnega hrustanca, krvavitev iz nosu
raztrganje ustnic, razmajani ali manjkajoi zobje, pokodbe jezika
128 Celotno predavanje temelji na podatkih izpred leta 1996. No comment.
SODNA
MEDICINA
TRPINEN
OTROK
raztrganine uhljev, krvavitev iz ues, pokodbe sluhovoda ali bobnia

spremenjena oblika obraza zaradi pokodb mehkih delov in zlomov obraznih kosti
pokodbe zunanjih delov oi in spremembe na oesnem ozadju krvavitve, oteklina
prsni ko
teave pri dihanju, spremenjena oblika ali prisilna dra prsnega koa zaradi pokodb
reber
trebuh
znaki pokodbe notranjih organov notranje krvavitve, poeni votli organi, povean, napet
in bole trebuh ipd.
spolovilo in zadnjik
Podatki o pokodbi otroka, ki dajo misliti na trpinenje:

nepojasnjena pokodba glave
opis okoliin, ki ne ustrezajo pokodbi
podatki o nezgodi, ki niso skladni z razvojno stopnjo otroka
podatki o predhodnih nepojasnjenih nezgodah in telesnih pokodbah
nezadovoljivo pojasnilo starev ali drugih udeleenih oseb ob nezgodi
asovni zamik med pokodbo ali bolezenskimi znaki in prihodom k zdravniku 129
Pri oceni druinske anamneze mora zdravstveni delavec upotevati:

stari le redko priznajo trpinenje otroka
poroila pri o trpinenju otroka niso vselej zanesljiva
dokumentirane podatke o predhodnem zanemarjanju ali trpinenju bolnika ali drugega otroka
podatki o odnosih v druini, o osebnosti starev in o stresih, ki jih je druina doivljala v asu
domnevnega trpinenja otroka
neustrezne vzgojne vzorce kot hudo fizino kaznovanje otroka kot obiajen vzgojni postopek v
druini
nestvarna priakovanja starev do otroka glede njegovega ritma budnosti in hranjenja, istoe,
sposobnosti uboganja, obvladovanja, lepega vedenja, olskega uspeha itd.
Veja verjetnost, da bodo stari zmoni trpiniti otroka, obstaja, e:

so psihiatrini bolniki
je prisoten alkoholizem
so roditelj samohranitelj
so pod hudimi stresi in pritiski
so bili sami v otrotvu trpineni
so po znaaju eksplozivni, impulzivni ali se nagibajo k abnormalnim reakcijam
so priakovanja starev glede otrokovega vedenja in dosekov povsem nestvarna
Za trpinenje so bolj ogroeni otroci:

ki so nezaeleni
ki so bili zgodaj loeni od starev
pri katerih obstajajo dvomi o oetovstvu
e so stari eleli imeti otroka drugega spola
ki je drugaen v smislu telesnih hib in duevne prizadetosti
129 Stari obiajno na urgenco prihajajo ponoi, ko raunajo na veliko zasedenost zdravnika in malo
vpraanj.
SODNA
TRPINEN
MEDICINA
OTROK
e so bile teave pri vzpostavljanju ustreznih odnosov med materjo in otrokom, npr. shizoidna
mati ali slaba ustvena odzivnost otroka, avtizem
Po podatkih Klininega oddelka za otroko kirurgijo in intenzivno terapijo je bilo med leti 1979
in 1989 hospitaliziranih 22 zlorabljenih otrok, starih 1-5 let. Med letoma 1991-1996 pa 4 otroci,
od tega ena spolna zloraba in dve smrti zaradi pokodb moganov.
Odsek iz Deklaracije o slabem ravnanju in zanemarjanju otrok Svetovnega zdravnikega zdruenja

(oktober 1984, september 1995), po kateri tejemo kot slabo ravnanje z otroci vse oblike telesnega,
spolnega in ustvenega nasilja. Za zanemarjanje tejemo nesposobnost starev ali osebe, ki je po zakonu
odgovorna za dobro otroka, da bi zadovoljila njegove potrebe in mu nudila ustrezno nego:
zdravniki potrebujejo dodatno izobrazbo, ki naj jim omogoi odkrivati ogroene otroke;
priporoamo, da naj se zdravniki vkljuujejo v multidisciplinarne ekipe (skupaj s socialnimi delavci,

psihologi, pravniki);
e zdravnik sumi, da gre za primer slabega ravnanja z otrokom mora nemudoma o tem obvestiti pristojne
organe, hospitalizirati otroka, ki je zaradi posledic slabega ravnanja potreben zdravstvene oskrbe e med
ugotavljanjem njegovega splonega stanja, o diagnozi obvestiti stare, o pokodbah pa socialno slubo;
e obstaja sum, da gre za otroka, s katerim so slabo ravnali, se mora zdravnik pogovoriti s stari in svoja
dognanja navesti v diagnozi. Pomembno je, da ostane zdravnik nepristranski in ne obtouje starev;
v posameznih primerih je treba prekriti doloila o zdravniki molenosti, saj je zdravnikova prva
dolnost zaititi pacienta;
zdravniko izvedenstvo mora vsebovati: (1) anamneza o pokodbi, (2) izvid telesnega pregleda, (3) rezultate
RTG pregleda pokodb, (4) rezultate testov za ugotavljanje motenj strjevanja krvi, (5) barvno fotografijo
otroka, (6) izvide pregleda bratov ali sester, (7) uradno zdravniko poroilo v pisni obliki, (8) vedenjski
test, (9) za dojenke in predolske otroke podatke o razvoju;
zdravniki morajo ugotoviti kakna je druina v kateri otrok ivi in kako se druina do njega vede. Potrebno
je oceniti kako na druino vplivajo odnosi med zakoncema, nain vzgoje, gmotne razmere, ustveni problemi
ali nasilniko vedenje pod vplivom alkohola, zdravil in drugih snovi ali ostale oblike slabega ravnanja z
otrokom;
Definicija slabega ravnanja z otroci se spreminja od okolja do okolja. Ob tem so argumenti, da

kulturne in civilizacijske posebnosti opraviujejo nasilniko vedenje do otrok, e da v danem
okolju ne velja kot takno, npr. delo otrok v druinskem ivljenju in skupnosti, sprejemljivi le
tako dolgo, dokler pripomorejo k otrokovem razvoju.
Slika 1: poteg za lase in izpuljenje

opa las
Slika 2: pretepanje s pasom
Slika 3: poteg za nogico, rotacija in

zlom femurja
Slika 4: otrok po ritki opeen z vrelo

vodo
SODNA
TRPINEN
MEDICINA
Slika 5: opeklina povzroena s

cigaretnim ogorkom
Slika 6: pokodbe spolovila po spolni

zlorabi
Slika 7: zavezana nit okoli spolovila otroku,

ki je moil posteljo
OTROK
SODNA
GENETSKO
MEDICINA
PROFILIRANJE
predavanje, 14.1.11
prof. dr. Marga Kocmur, dr. med.
ETINE DILEME V PSIHIATRIJI
Any discipline that would dare to address, in the aggregate, the politically oppressed, the
socially marginal, the sexually deviant, the worried well, the intimately abused, the morally
dubious, the unpredictably irrational, and the emotionally labile must be controversial.
Sadler JZ. The values and psychiatric diagnosis. Oxford, 2005
Psihiatrina diagnoza:
omogoa komunikacijo
pojasnjuje patoloki proces
omogoa predvidevanje poteka, zdravljenja in prevencije
Diagnostini postopek:
tehnika intervjuja
zaznava govora, vedenja, spontanosti, ustreznosti itd.
razvranje in umeanje informacij
izbira diagnoze
V sodobni medicini temelji diagnoza na bolezenskem konceptu, ki je znanstveno utemeljen, v
psihiatriji pa lahko e na prvi pogled najdemo povezavo med diagnostinimi koncepti,
vrednostnimi sodbami (moralo) in etiko. Nekatere duevne motnje, npr. demenca in e nekatere,
so konceptualno blizu telesnim boleznim, veina pa ne. e blodnja, simptom, ki je v samem
srediu psihiatrije, je predvsem evaluativni koncept.
Somatska medicina se ubada s podroji lovekovega doivljanja in vedenja, ki
jih veinoma enotno vrednotimo, npr. telesna boleina ali kolaps sta slabi izkunji za vse.
Psihiatrija pa nasprotno ocenjuje tista podroja lovekovega ivljenja, ki jih
veinoma zelo razlino vrednotimo - ustvovanje, elje, volja, vera itd. 130 Glede tega, kaj je npr.
dobra in kaj slaba elja, kaj je mona in kaj ibka volja, katero ustvo je pravnje v doloeni
situaciji, katera vera je prava in dobra in katera ne, so vrednostne sodbe, po katerih se
razlikujemo posamezniki in kulture in so odvisne od asa, v katerem ivimo.
Etini problem psihiatrine diagnoze izvira v dejstvu, da jo je laje zlorabiti kot katero koli
drugo, saj je odvisna tudi od vrednot zdravnika in od vrednot tistega, ki naj bi bil
diagnosticiran. Posledice zlorabe diagnoze pa so lahko hude:
stigmatizacije
izgube osebne svobode
nepotrebnega zdravljenja
socialnih in zakonskih posledic
bivanja v psihiatrini instistuciji
130 Vsaj 50% diagnoze je odvisno od tega, kako zdravnik doivlja bolnika. Poleg tega ni reeno, da so
zdravnikove vrednote enake vrednotam bolnika.
SODNA
MEDICINA
GENETSKO
PROFILIRANJE
Diagnostini proces v psihiatriji je mono ranljiv kljub vse veji znanstveni utemeljenosti.
Njegove komponente so odvisne od tolikerih osebnih in sistemskih dejavnikov, da bi se moral
vsak psihiater nanje vsaj obasno spomniti, e se jih e ne more ves as v celoti zavedati.
Moral bi razumeti in spotovati lastne omejitve, moral bi ohraniti eljo po vekratnem
preverjanju svojih odloitev in jih spremeniti, e se izkaejo kot napane.
Diagnostine napake:
namerne - rtvovan je nekdo, ki ni bolnik ali pa je rtvovana stroka
nenamerne - prave napake zaradi neznanja, povrnosti, nepoznavanja kulture itd. 'napake', s
katerimi 'reimo' loveke probleme131
Vse zamke in pasti psihiatrine diagnoze:

'Lepota' diagnoze, ki lahko rei loveke probleme:
diagnoza lahko obrne strah pred neznanim v udobje znanega
breme dvoma v veselje gotovost
sram pred tem, da bi drugim kodovali, v veselje, da jim pomagamo
dilemo o moralni presoji v motno jasnost medicinske resnice
Diagnoza kot razlaga, ublaitev in opraviilo - udno, motee, celo nezakonito vedenje lahko
postane z 'diagnozo' takoj razumljivo, razloeno in morda opraviljivo.
Diagnoza kot zagotovilo - Motee vedenje je bilo le plod trenutne duevne motnje.
Diagnoza kot premostitev socialne deviantnosti v bolezen - Gre za reklasifikacijo, ki ji botruje

utopina ideja, da so vsi ljudje po naravi dobri.
Diagnoza, ki izkljui in dehumanizira - Korenine teh elja so primitivne, mone in univerzane.
Diagnoza kot diskriminacija in kazen
Diagnoza, ki sama sebe potrjuje - Vse, kar nekdo, ki smo mu pripisali diagnozo, stori ali misli, je
dokaz, da je bila naa diagnoza pravilna.
Diagnoza kot odraz socialnih teenj 'Simptomi', ki jih nekdo ima, so posledica zlorabe,
trpinenja, itd.
131 Nenamerne napane diagnoze so tiste, ob katerih ima psihiater zadosti informacij o bolniku in
ustrezno znanje, izbere pa napano diagnozo zaradi kaknih zunanjih, z bolnikom nepovezanih
dejavnikov, ne da bi se tega zavedal.
SODNA
GENETSKO
MEDICINA
PROFILIRANJE
ETIKI V ZAKONU V DUEVNEM ZDRAVJU
Etini okvir razmerja zdravnik-bolnik predstavljajo naini, s katerimi zdravnik na najbolji

moni nain skrbi za dobrobit bolnika. Osnova tega razmerja so empatija, zaupljivost in
spotovanje zasebnosti. Iz teh osnov se je v stoletjih razvil (preteno) benevolentni
paternalizem med zdravnikom in bolnikom.
ETIKA - kaj je prav in kaj narobe, kaj je dobro in kaj zlo.
MORALA - prevladujoi standardi obnaanja in ravnanja.
V vseh drubah in v vseh asih obstaja prekrivanje med etinimi in moralnimi zahtevami in
standardi. Moralna pravila se spreminjajo hitreje kot etina - lahko jih ustvari doloena skupina
ljudi, vasih veina vsili svoja moralna pravila manjini, vasih pa se zgodi tudi obratno. Moralna
pravila so pogosto vsiljena z lano predpostavko, da so etina. Etina pravila se spreminjajo
bistveno teje kot moralna, ne glede na to, za katero podroje lovekovega delovanja gre.
Proces spreminjanja je vselej poasen in teaven.
ZAKON - zapisana pravila ravnanja, nespotovanje je sankcionirano. V svojih preambulah se
zakoni pogosto bolj ali manj neposredno sklicujejo tudi na etine zahteve, eprav so jim bila
podlaga za nastanek predvsem moralna pravila asa, v katerem so nastali.
Koncepti v psihiatriji se prepletajo:
moralna pravila zamenjujemo za etine predpise
zakoni bolj sledijo moralnim kot etinim standardom
vedenje zdravnikov je blije prevladujoi morali kot etinim principom
(ZDZDR)
SODNA
MEDICINA
GENETSKO
PROFILIRANJE
Zakon je diskriminacijski:
Je predvsem procesen - bolj kot podroje duevnega zdravja ureja prisilne elemente boja za
duevno zdravje in to NE le v primerih, ko posameznik 'ne more izraziti svoje svobodne volje'.
Osredotoa se le na nadzor ljudi z duevnimi motnjami in se ne ukvarja z elementi, ki so

potrebni za ohranjanje duevnega zdravja.
Dopua monost, da bodo nadzorovani ljudje, ki bi potrebovali marsikaj drugega, le nadzora ne.
Preveliko je tevilo oseb, ki so vkljuene v postopke sprejema in zdravljenja.
SODNA
MEDICINA
GENETSKO
PROFILIRANJE
Uvaja nekaj kljunih oseb, katerih namen, zlasti pa korist za bolnika niso isto jasni, pooblastila
imajo velika - koordinator nadzorovane obravnave, zastopnik pravic na podroju duevnega
zdravja in koordinator obravnave v skupnosti. Kako bo ob tako tevilnem 'spremstvu' oseb z
duevno motnjo mogoe zagotoviti zaupnost podatkov?
Mar vse to ne pomeni e veje oznaenosti?
ZDRAVLJENJE
8. len
(1) Zdravljenje osebe poteka v skladu s strokovno preverjenimi metodami in mednarodno priznanimi standardi.
(2) Zdravstveni poseg mora biti sorazmeren z njegovim namenom. Med ve monimi zdravstvenimi posegi, ki
imajo primerljive uinke, se izbere oziroma predlaga tistega, ki najmanj posega v osebno integriteto osebe,
najmanj omejuje njeno osebno svobodo in ima najmanj neelenih uinkov.
Zakonodajalec posega na medicinsko podroje in ne upoteva spreminjajoih se medicinskih

znanj in (spo)znanj - EKT, najvije vrednosti zdravil, psihokirurgija itd. Uporaba 'najmanj
restriktivnih metod zdravljenja' zasleduje negativen cilj in tolerira celo opustitev katerega koli
ukrepa, saj je ta zagotovo najmanj restriktivna in ima najmanj stranskih uinkov. Medicina pa
naj bi sledila pozitivnemu cilju: izboljanju zdravja in funkcioniranja, za kar je treba vasih
uporabiti restriktivneje metode.
Nerazumno kratki roki vseh postopkov glede zdravljenja brez privolitve lahko povzroijo:
v praksi jih ne bo mogoe spotovati
dosledno se bodo spotovali v primeru, ko bo kaken rok zamudila oseba, ki se ji takno
zdravljenje obeta
arbitrarno odloanje udeleencev - kritve so mogoe zaradi visoko strokovnega dela kot zaradi
neustreznih odloitev
Kdo bo odgovoren in kdo bo razsojal v primeru neustreznih (prehitrih, prepoznih, premalo
strokovnih) odloitev?
Za bleeim postopkom se skriva le malo vsebine kazenske dolobe:
Zakon je mogoe kriti zgolj formalno, saj vsebin prinaa le malo
Nadzor - veliko lenov pomeni veliko 'kljukic' za nadzor. Ko je dokument iz tega ali onega lena
v ustreznem roku poslan na zapovedani naslov, je mogoe ugotoviti, da je bilo delo opravljeno v
skladu z zakonom. Zakaj v dokumentu pie, kar pie, pa ostaja skrivnost, katere nadzor ne bo v
nikogarnji pristojnosti.
9. len - ob izvedbi posebne metode zdravljenja lahko pristojne osebe zahtevajo upravni
nadzor, ni pa dopustno, da bi zahtevale strokovni nadzor.
SODNA
MEDICINA
GENETSKO
PROFILIRANJE
Morala, ki jo uzakonja Zakon o duevnem zdravju, je morala monejega nad ibkejim. Zakon
ne vzpostavlja enakopravnosti med ljudmi z duevno motnjo in drugimi bolniki, e manj
vzpostavlja enakopravnost z zdravimi ljudmi. Nasprotno - pod krinko skrbi zanje jim poilja
nepregledne postopke in nadzornike z velikimi pooblastili. Paternalizem psihiatrov se zamenjuje
s paternalizmom drave.
SODNA
MEDICINA
GENETSKO
PROFILIRANJE
vaje, 8.12.10
asist. dr. Irena Zupani Paji, univ. dipl. biol
GENETSKO PROFILIRANJE
Odvzem krvi za genetsko testiranje:

Pooblaeni laboratorij zdravniku polje komplet za odvzem vzorca. Zdravnik mora pacientu
odvzeti 2 kapljici krvi in ju nakapati na kartico. Kartico se nato pusti odprto pri sobni
temperaturi v mirnem kotiku ambulante. Ko se kartica posui se jo zapakira in polje po poti.
Odvzem vzorca z bokalne sluznice za genetsko testiranje:
Pooblaeni laboratorij zdravniku polje komplet za odvzem vzorca. Zdravnik s pripravljeno
krtako 10x podrgne po pacientovi bokalni sluznici. Bris pustimo odprt pri sobni temperaturi v
mirnem kotiku ambulante vsaj 24h132. Nato ga zapremo in poljemo po poti.
Pri genetskem testiranju sta pomembna podatka o transfuziji v zadnjih 24h in pretekli
transplantaciji kostnega mozga.
Tipi preiskav na ISM:
identifikacija biolokih sledi v kriminalistinih primerih
ropi
umori
posilstva
rekonstrukcije prometnih nesre in iskanje sledi voznika
preverjanje sorodstvenih odnosov
blinje sorodstvene povezave - oetovstva
daljne sorodstvene povezave - pravice do dedovanja133
transplantacije134
identifikacija trupel iz 2. svetovne vojne
preverjanje istovetnosti bioptinega tkiva/krvi
identifikacija skeletiziranih posmrtnih ostankov in razpadlih ter zoglenelih trupel 135
Metode genetskega profiliranja:
pomnoevanje s PCR
doloamo alelne vzorce ali genetske profile
omogoa pozitivno identifikacijo, ne le izkljuitve
mona uspena identifikacija iz sline na cigaretnem ogorku ali potni znamki, prhljaja,
epitelijskih celic iz prstnih odtisov in iz paleoarheolokega materiala
Uspenost je odvisna od koliine in kvalitete izolirane DNA, ki je pogojena z ohranjenostjo
biolokega materiala. Pri sveem in dobro ohranjenem biolokem vzorcu se doloa polimorfizme
132 Bris zaprt po 6h je popolnoma neuporaben, ker se DNA razgradi.

133 npr. polsestra, polbrat
134 Pri uspeni presaditvi kostnega mozga se v prejemnikovi krvi e po nekaj dneh pojavi dajaleva
DNA.
135 Kadar je genetski material potrebno pridobivati iz kosti postopek traja pokoli 14 dni. Zato se,
kadar je le mono, posluujemo nohtov,kjer je postopek bistveno hitreji.
SODNA
MEDICINA
GENETSKO
PROFILIRANJE
jedrne DNA. Kadar pa imamo opravka z manj primernim materialom, npr. zelo starimi kostmi ali
lasmi brez korenin, se obiajno posluujemo analiz mitDNA.
Vrste biolokih sledi:
krvni madei
feces in urin
kontaktne sledi
semenska tekoina
lasje, nohti, kostiin zobje
slina steklenice, cigaretni ogorki ipd.
JEDRNA DNA je najbolj polimorfna. Doloamo STR (kratke tandemske ponovitve) ali
mikorsatelite. Gre za nekodogeno DNA, ki ima individualno najbolj specifine odseke.
Forenzini lokusi STR so doline do 400bp, njihov osnovni motiv pa gradijo 4bp.
Na ISM lahko doloijo 23 avtosomnih lokusov STR in 17 Y-specifinih lokusov STR. Rutinsko se
preiskave izvajajo na 15 avtosomalnih lokusov. Ve lokusov se vkljui, kadar gre za
kompleksneje primere, npr. inceste, oetovstva z mutacijami, daljne sorodstvene povezave in
spolne delikte. Pri identifikacijskih testih mora biti verjetnost ujemanja 10 15. Oetovstvo pa je
nesporno pri verjetnosti > 99,9999%. Potrditev oetovstva136 pomeni ujemanje v vseh 15
lokusih, izkljuitev pa neujemanje v najmanj 3 lokusih.
Druge uporabe:
reevaje imigrantskih primerov
preverjanje druinskih sorodstvenih odnosov v grobiih (Romanovi)
identificiranje posmrtnih ostankov z reverznimi testi starevstva masovne katastrofe,
mnoina grobia
Mean genetski profil lahko interpretiramo samo, e ne gre za ve kot 3 osebe 6 alelov/1
profil. Pri vejem tevilu oseb postane profil premalo zanesljiv, ker se verjetnost mono
zmanja.
Y KROMOSOM se forenzino uporablja od 1996. Mona je le izkljuitev. Uporablja se predvsem

pri pomanjkljivih spornih oetovstvih, ko bioloki material domnevnega oeta ni na razpolago.
Mona je uporaba tudi pri mnoinih posilstvih za ugotavljanje tevila napadalcev ali pri spolnih
deliktih ko je na voljo le vaginalni bris z zelo malim tevilom spermalnih celic.
MITOHONDRIJSKA DNA (mitDNA) se forenzino uporablja od 1992. Uporabna je predvsem zato,

ker je bolj obstojna kot jedrna DNA. Najdemo jo v vzorcih, kjer jedrne DNA ne najdemo ve.
Vzrok je velika koliina mitDNA v eni celici in njena krona oblika, ki napravi molekulo zelo
obstojno. Uporablja se v namene identifikacije z maternalnimi rodovniki in pri detomorih.
136 Pri otrocih mora biti mama obveena o testu oetovstva, kasneje pa to ni potrebno, razen, e je
potrebno odvzet tudi njen vzorec, ker verjetnost ni dovolj visoka.
SODNA
KAZNIVA
MEDICINA
IN
NEKAZNIVA
ZDRAVSTVENA NAPAKA
predavanje, 4.1.11
predavanje izbirni predmet, 26.1.11
KAZNIVA IN NEKAZNIVA ZDRAVSTVENA NAPAKA
Kazniva dejanja, tudi na podroju medicine, doloa Kazenski zakonik RS.

178. l. KZ-1: OPUSTITEV
ZDRAVSTVENE POMOI
Zdravnik ali drug zdravstveni delavec, ki v nasprotju

s svojo poklicno dolnostjo ne pomaga bolniku ali
komu drugemu, ki je v nevarnosti za ivljenje, se
kaznuje z zaporom do enega leta.
Storilec kaznivega dejanja je zdravnik ali drug zdravstveni delavec z medicinsko izobrazbo. Je
pravo opustitveno dejanje, pri katerem posledica ni pomembna137. Dejanje je s strani pravnikov
in stroke natanneje opredeljeno kot:
Pomo v neposredni nevarnosti za ivljenje.
Ne velja za umirajoega ali osebo v brezupnem stanju.
Pomo ni nujno posebej zahtevana, mora pa biti potrebna.
Nevarnost za ivljenje mora biti objektivno podana in neposredna. Nevarnost je torej konkretna,
ne abstraktna. Opredelijo jo izvedenci138 medicinske stroke.
Opredelitev pomoi - obstojee stanje se izbolja, nevarnost za ivljenje se s pomojo odvrne,
zmanja ali odgodi.
179. l. KZ-1: MALOMARNO
ZDRAVLJENJE IN OPRAVLJANJE ZDRAVILSKE DEJAVNOSTI
Zdravnik, ki pri opravljanju zdravnike dejavnosti iz malomarnosti ravna v nasprotju s pravili

zdravnike znanosti in stroke in tako povzroi, da se komu obutno poslaba zdravje, se kaznuje z
zaporom do treh let.
Pojem malomarnosti je opredeljeno kot oitno napano malomarno ravnanje v nasprotju z

medicinsko doktrino139. Lahko je zavestno ali nezavestno, pomembno je, da se je zgodila koda
137 Dogajajo se le redko, obiajno v asu ko zdravstveni delavec ni na delovnem mestu.

138 Izvedence doloi ministrstvo za pravosodje za dobo 5 letih, nato mora vsak izvedenec za
podaljanje statusa predloiti ustrezna dokazila o izobraevanju in izpopolnjevanju.
139 Medicinska doktrina je skupek dogovorjenih postopkov pri neki bolezni, pokodbi ali rehabilitaciji.
Doloi jo razirjen strokovni kolegij v skladu s priporoenimi smernicami in novimi znanstvenimi
dognanji.
SODNA
MEDICINA
KAZNIVA
IN
NEKAZNIVA
ZDRAVSTVENA NAPAKA
za pacienta. Kaj je obutno poslabanje za vsak posamezen primer opredelijo izvedenci. V

primeru nastopa smrti zaradi ravnanja v prejnjih odstavkih, je zagroena zaporna kazen od 1
do 8 let.
Zavestna malomarnost zdravnik se zaveda, da je nek postopek/dejanje napano, ali da zanj ni

ustrezno usposobljen, vendar ga kljub temu izvede.
Nezavestna malomarnost zdravnik ne ve, da nekaj pone narobe.
len obravnava tudi drugega zdravstvenega delavca in zdravilca in njegovo odgovornost, ki je
enaka zdravnikovi.
Vsaki pravnomoni sodbi sledi odkodninska toba. Slednja pa je mona tudi brez kazenske
obsodbe.
Pojem NEKAZNIVE NAPAKE v zdravstvu - ob nastali kodi na bolnikovem zdravju ni lo za kaznivo
dejanje zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca.
Splona definicija zdravstvene napake je nepriakovan ali nenartovan dogodek140, ki je
povzroil ali bi lahko povzroil kodo bolniku. Nadaljevanje definicije pravi, da je zdravstvena
napaka odstopanje od priakovanega naina izvedbe zdravstvenega ukrepa:
vija sila, nesrea
izvedba napanega ukrepa
opustitev priakovanega ukrepa
zamuda ali prehitevanje pri izvedbi ukrepa, ki ima za posledico neelen izid
izvedba zdravstvenega ukrepa pri napanem bolniku ali na napanem delu telesa
Za primer nekaznive napake je zdravnik komercialno zavarovan zavarovanje poklicne
odgovornosti141. To zavarovanje pokrije tudi kodo nastalo ob uporabi diagnostinih in drugih
pripomokov. Odgovornost je kolektivna.
V primeru nekaznive napake je potrebno pisno obvestiti zavarovalnico, ki nato prevzame vse
nadaljnje postopke nase. Najprej poskua s prizadeto stranko dosei poravnavo. e je le-ta
neuspena, sledi obravnava na sodiu.
Pri viji sili/nesrei sodelujejo tri komponente, nesre z eno samo komponento ni:
bolnik
okoliine
zdravnik ali drug zdravstveni delavec
Poznamo tri tipe nesre:

140 npr. slabo napisana medicinska dokumentacija
141 Max. zavarovalna vsota je 300000eur, vendar je lahko nija. Viina premije je nato pogojena z
delovnim mestom in rizino stopnjo specializacije.
SODNA
MEDICINA
KAZNIVA
IN
NEKAZNIVA
ZDRAVSTVENA NAPAKA
prevladuje objektivni faktor

prevladujejo odloilne okoliine pri bolniku
odloajo okoliine pri zdravniku ali drugem zdravstvenem delavcu
Odloilen moment doloi predvidljivost ali nepredvidljivost.
Zaplet ali komplikacija nastane kljub pravilnemu in pravoasnemu medicinskemu postopku, ki je

izveden s pravilno in primerno opremo ob optimalni organizaciji dela in predstavlja:
nadaljnji razvoj bolezni ob pravilnem medicinskem postopku
raziritev patolokih stanj na druge organe ali organske sisteme kljub pravilnem postopku je
posebna okoliina sluaja
Zdravnik zanjo ne more biti odgovoren, kodljiva posledica je nastala sluajno in zaradi vije
sile. Prav tako ne moremo govoriti o zdravnikovi odgovornosti, e ni mogoe potrditi vzrone
zveze med nastalo kodljivo posledico in zdravnikim ravnanjem med zdravljenjem.
Naelo subjektivne in objektivne odgovornosti:

za subjektivno odgovornost krivda povzroitelja nastale kode
za objektivno odgovornost se ugotavlja vzrona zveza med protipravnim postopkom
povzroitelja nastale kode in nastankom kode
SODNA
MEDICINA
ZAKON
O PACIENTOVIH PRAVICAH
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
ZAKON O PACIENTOVIH PRAVICAH

Ur. l. RS, t. 15/2008 (11.2.08)
Pacientu daje status 'lastnika' vsebine medicinske dokumentacije. Zdravniku daje status
'lastnika' oblike medicinske dokumentacije
Zakon je razdeljen v 92 lenov:
splone dolobe
pacientove pravice
pacientove dolnosti
pristojnosti varuha l. pravic na podroju pacientovih pravic
postopek z zahtevo za obravnavo kritve pacientovih pravic
nadzor
kazenske dolobe
predhodne in konne dolobe
Namen zakona je doloitev pacientovih142 pravic ter zagotovitev enakopravne, primerne,
kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. Zdravstvena oskrba mora temeljiti na zaupanju in
spotovanju med pacientom in zdravnikom, drugim zdravstvenim delavcem ali zdravstvenim
sodelavcem. Zdravnik mora obravnavati pacienta v skladu s strokovnimi standardi, ki
predstavljajo sodobno medicinsko doktrino, ki jo sprejme RSK 143 ob upotevanju najnovejih
strokovnih smernic
Pacientove pravice:
Pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev
Posebno varstvo otrok in drugih ogroenih skupin

Pravica do enake obravnave pri zdravstveni oskrbi
Pacient ima pravico do dostopa do zdravstvene oskrbe
Pacient ima pravico do NMP, ki je ni mogoe nikakor pogojevati ne s plailom ali napotnico.
Za ohranitev zdravja in prepreitev bolezni ima pravico do preventivnih zdravstvenih storitev
Pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi
Pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene storitve
Pacient ima pravico do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev

Zdravnik lahko pacientovo izbiro razen nujnih stanj zavrne le v posebej utemeljenih primerih in to
kadar bi bilo zdravljenje manj uspeno ali nemogoe ali kadar tako doloa zakon.
Ustrezna obrazloitev pacientu in napotitev k drugemu zdravniku ugovor zdravnikove vesti ali
porueno ali omajano zaupanje med njima
Obveznost zapisa pri odklonitvi te pravice in razlogov za zavrnitev v pacientovo zdravstveno
dokumentacijo
Pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe
PRIMERNA zdravstvena oskrba = v skladu s pacientovimi potrebami in monostmi zdravstvenega sistema

in vzpostavitev s pacientom odnos sodelovanja in zaupanja
142 Pacient je vsak uporabnik neke zdravstvene storitve (doloene ali ponujene) in ni nujno, da je
hkrati bolnik. Je tudi vsak iskalec ali uporabnik preventivnih zdravstvenih storitev.
143 razirjeni strokovni kolegij
SODNA
MEDICINA
ZAKON
KAKOVOSTNA zdravstvena oskrba = dosega izide zdravljenja, primerljive s standardi ali najboljimi
praksami ter uspenostjo, varnostjo, pravoasnostjo, kontinuiteto in uinkovitostjo, enakopravnostjo in
osredotoenjem na pacienta
VARNA zdravstvena oskrba = prepreuje kodo za pacienta s samim zdravljenjem, fizine varnosti
bivanja in zadrevanja pri izvajalcu zdr. storitev
UPRAVIENOSt do medicinskega posega oz. zdravstvene oskrbe = e je ta poseg ali oskrba po pravilih
medicinske stroke potrebna in bo glede na medicinsko doktrino pacientu koristna
Pravica do spotovanja pacientovega asa
im prejnja obravnava pacienta

akalna doba in akalni as morata biti im kraja
Transparentnost in enakopravnost obravnave vsakega pacienta
akalni seznam in pravica vpogleda vanj - nacionalni akalni seznam na IVZ
Zahteva kontrolnega pregleda, e je akalna doba dalja od treh mesecev
Pacient je lahko vpisan v eden akalni seznam za isto zdravstveno storitev
Ustrezno opraviilo pacienta, e ne pride na naroeni pregled, sicer je lahko brisan iz akalnega
seznama
Pravica do obveenosti in sodelovanja
Obveenost pacienta o nainu zdravljenja, cilju, vrsti in nainu izvedbe zdravljena, verjetnostih
uspeha, priakovanih koristih in izidu predlaganega zdravljenja, monih tveganjih in stranskih uinkih
in morebitnih tveganjih
Negativni vpliv kodljivih informacij
Sprejem in odpust iz zdravstvene ustanove
Zdravnikova pojasnilna dolnost in pacientov osveeni pristanek
Razloge za zamolanje doloenih podatkov je potrebno loeno pisno dokumentirati v pacientovi
zdravstveni dokumentaciji
Pravica do samostojnega odloanja o zdravljenju
Nikogar ni mogoe prisiliti v zdravljenje, razen v primerih, kadar to doloa zakon

Privolitev pacienta po pojasnilu
Privolitev pacienta v drugih primerih
uni proces
darovanje organov
medicinske raziskave
preiskave na odvzetem biolokem materialu za druge namene

Privolitveni obrazec
Zdravstvena oskrba brez privolitve je mona le:
NMP
ko pacient ni sposoben odloanja o sebi
privolitve v razumnem asu ni mono pridobiti
zdravnik ni vedel ali mogel vedeti o nasprotovanju posega
medicinski poseg bo pacientu v najvejo zdravstveno korist
Pacient ima pravico zavrniti zdravstveno oskrbo, kadar je sposoben odloati o sebi, razen kadar bi
to ogrozilo ivljenje ali huje ogrozilo zdravje drugih. Zakon doloa tudi ravnanje zdravnika ob oceni
monega nastanka hude kode ob pacientovi zavrnitvi zdravstvene oskrbe ali posega.
Privolitev ali zavrnitev zdravstvene oskrbe veljata do preklica s strani pacienta.
Pravica do upotevanja vnaprej izraene volje
Pacient, ki je sposoben odloati o sebi in je dopolnil 18 let, lahko s pisnim pooblastilom doloi
osebo, ki bo odloala o vseh njegovih pravicah, kadar sam tega ne bo sposoben. Pacientov zdravstveni
pooblaenec je lahko vsakdo, ki mu pacient zaupa in je dopolnil 18 let. Doloitev velja do preklica s strani
pacienta ali pooblaenca.
SODNA
MEDICINA
ZAKON
Pacient, sposoben odloanja o sebi, star najmanj 18 let, ima pravico odloanja, kakne zdravstvene
oskrbe ne dovoli, e bi se znael v poloaju, ko ne bi mogel dati veljavne privolitve. Za zdravnika
zavezujoa alineja je:
Bi trpel za hudo boleznijo, ki bi glede na medicinske doseke v kratkem vodila v smrt tudi ob
ustreznem zdravljenju in zdravljenje ne daje upanja na ozdravitev ali lajanje trpljenja in samo
podaljuje preivetje.
Medtem ko se naslednja alineja upoteva le kot smernica pri odloanju o zdravljenju:

Bi mu medicinski poseg ali oskrba podaljala ivljenje v poloaju, ko bo bolezen ali pokodba
povzroila tako hudo invalidnost, da bo dokonno izgubil telesno in duevno sposobnost skrbeti
zase.
Vnaprej izraena volja mora biti dokumentirana na posebnem obrazcu. Zdravnik in zastopnik
pacientovih pravic sta dolna pacienta natanno pouiti o pomenu in posledicah njegove odloitve. Pisna
izjava velja 5 let in jo pacient lahko kadar koli pisno preklie. Meja odloanja o sebi je za otroke 15 let.
NMP pri otroku se lahko opravi, etudi jo otrok ali stari zavrnejo.
Pravica do prepreevanja in lajanja trpljenja
evtanazija ni dovoljena
lajanje trpljenja na najustrezneji nain
paliativna oskrba v terminalni fazi bolezni
Pravica do drugega mnenja
Uveljavljanje pri zdravniku, pri katerem se zdravi; e ta tega ne more zagotoviti, to pacientovo
pravico zagotovi pri drugem izvajalcu. Ta pravica se uveljavi najve enkrat za oceno istega zdravstvenega
stanja
Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo
Pacient je lastnik vsebine zdravstvene dokumentacije

vpogled pacienta samega ali njegovega pooblaenca ali druge osebe, ki jo je doloil pacient
Uresniitev v 15 dneh po prejemu zahteve
Seznanitev z vsebino po pacientovi smrti (zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne
skupnosti, otroci, posvojenci kadar teh oseb ni pa pacientovi stari)
doloene omejitve
Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov
Pri zdravstveni oskrbi so lahko navzoe:
osebe, ki eli, da so navzoe, e to omogoa zdravstveni proces
druge osebe, ki jih doloa zakon
osebe, ki imajo pravico do privolitve v zdravstveni poseg, e pacient ni sposoben odloanja o

sebi
Varovanje poklicne skrivnosti
Pravica do obravnave kritev pacientovih pravic
pred pristojno osebo izvajalca (prva kritev)

pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic na podlagi pisne ali ustne zahteve (druga kritev)
Pravica do brezplane pomoi pri uresnievanju pacientovih pravic
Zastopnik pacientovih pravic ima mandat 5 let, imenuje ga predstavniki organ pokrajine na podlagi
javnega poziva (1/450.000 prebivalcev).
Natanni predpisi o delovanju in nalogah zastopnika
Predpis o postopkih
mediacija
SODNA
MEDICINA
ZAKON
O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI
ZAKON O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI

Uradni list RS tevilka 9/92
Zakon o zdravstveni dejavnosti je bil sprejet 1992 in od takrat e 5x noveliran, predvsem

zaradi uskladitve s pravnim redom EU144. Letos bi moral biti sprejet nov zakon na tem podroju,
vendar trenutno vse kae na to, da novi zakon e precej dolgo ne bo zagledal lui sveta.
Zakon opredeljuje zdravstveno dejavnost na treh ravneh primarni, sekundarni in terciarni.
Opravljajo jo domae in tuje pravne in fizine osebe javni zdravstveni zavodi in druge pravne
in fizine osebe na podlagi koncesije. Kasneje je bila dodana e monost opravljanja privatne
dejavnosti. Javna sluba so:
klinike
intituti
preskrba s krvjo
lekarnika dejavnost145
prosekturna dejavnost
mrlikopregledna sluba146
dejavnost za presajanje organov
socialnomedicinska, epidemioloka in zdravstvena ekoloka dejavnost
Zdravstveno dejavnost opravljajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu s
sprejeto zdravstveno doktrino in s kodeksom medicinske deontologije oz. z drugimi strokovnimi
in etinimi kodeksi (Kodeks medicinskih sester, Kodeks delavcev laboratorijske medicine).
Merilo prednosti je nujnost zdravstvenega posega, ostala obravnava pod enakimi pogoji z
upotevanjem ustavnih in zakonskih pravic bolnika.
Pravice bolnika so delno doloene e s tem zakonom, podrobneje pa z Zakonom o pacientovih
pravicah:
ugovor in pritoba
zahteva po diskreciji
prosta izbira zdravnika in zavoda
premestitev v drug zdravstveni zavod
*vpogled v zdravstveno dokumentacijo
odklonitev predlaganih medicinskih posegov
povrailo kode zaradi neustreznega zdravljenja
posvet z raznimi specialisti po lastni izbiri oz. konziliarni pregled
izvedeti za diagnozo bolezni in za obseg ter trajanje zdravljenja
144 Od 1.6.2011 ne bo ve ovir za prost pretok storitev, blaga in delovne sile med dravami lanicami.
Vse kvalifikacije se tako priznajo po celi EU, vendar vsaka drava lahko zahteva ponovitev strokovnega
izpita na dravni ravni. Ob tem direktive o znanju jezika ni. V Sloveniji se zahteva vsaj pogovorno
znanje slovenine.
145 od leta 2004 je opravljaje lekarnike dejavnosti mono tudi povsem zasebno
146 formalnopravno na tem podroju ni sprememb, kljub temu pa so prisotne koncesije ker podroje
ureja e Pravilnik o pogojih in nainu opravljanja mrliko pregledne slube na tem podroju ni ni
urejeno
SODNA
MEDICINA
ZAKON
O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI
dati soglasje za kakren koli medicinski poseg in biti informiran - brez predhodnega soglasja se
nujni medicinski poseg lahko opravi le, e bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja o tem ne
more odloati (Jehove prie, razne sekte)
Zakon predvideva za otroke do 15. leta starosti in za osebe pod skrbnitvom uveljavljanje
pravic preko starev ali skrbnikov.
Zakon ureja tudi prisilno hospitalizacijo duevnih bolnikov, kljub temu pa se na tem podroju
pripravlja poseben Zakon o duevnem zdravju.
Dolnosti bolnika:
aktivno sodelovanje v procesu zdravljenja
ravnanje po navodilih zdravstvenih delavcev
navedba resninih podatkov o svojem zdravstvenem stanju
V primeru ravnanju v nasprotju z dolnostmi se bolniku lahko odkloni medicinska pomo razen
nujne medicinske pomoi.
Ostale pomembne dolobe:

nadzor
ugovor vesti
strokovno izpopolnjevanje
poklicna skrivnost in njena razreitev147
uporaba preverjenih metod zdravljenja
alternativni naini in dopolnilno zdravljenje148
smrt bolnika v zdravstvenem zavodu in obdukcija
samostojno opravljanje dejavnosti pripravnitvo, strokovni izpit in sekundariat, licenca
dajanje podatkov o zdravstvenem stanju in poiljanje medicinske dokumentacije ob preselitvi ali
premestitvi bolnika149
147 pogoje razreitve doloa Kazenski zakonik

148 priznani alternativni zdravljenji sta le akupunktura in akupresura, dopolnilna zdravljenja pa so
razlini aji ipd.
149 podatke lahko daje le zdravnik, zdravstvene dokumentacije pa se nikdar ne daje v roke direktno
bolniku
SODNA
IZVEDENSTVO
MEDICINA
predavanje, 7.1.11
IZVEDENSTVO
Izvedenstvo doloa Zakon o kazenskem postopku - Uradni list Republike Slovenije, Stran 780/
t. 8/ 26. 1. 2006.
248. len
Kadar je za ugotovitev ali presojo kaknega pomembnega dejstva potrebno dobiti izvid in
mnenje nekoga, ki ima potrebno strokovno znanje, se odredi, naj to opravijo izvedenci.
249. len
(1) Izvedenstvo odredi s pisno odredbo organ, ki vodi postopek. V odredbi navede, katera
dejstva naj se ugotovijo ali presodijo s pomojo izvedencev in komu naj bo izvedensko delo
zaupano. Odredba se vroi tudi strankam.
(2) e je za doloeno vrsto izvedenskega dela strokoven zavod ali e se da izvedensko delo
opraviti v okviru dravnega organa, se tako delo, zlasti e je bolj zamotano, zaupa praviloma
takemu zavodu oziroma organu. Zavod oz. organ doloi enega ali ve strokovnjakov, ki naj to
delo opravijo.
(3) Kadar doloi izvedenca organ, ki vodi postopek, doloi praviloma enega izvedenca, e je
izvedensko delo zamotano, pa dva ali ve.
(4) e so za kakno vrsto izvedenskega dela imenovani sodni izvedenci, sme sodie postaviti
druge izvedence samo, e bi bilo nevarno odlaati, e so sodni izvedenci zadrani ali e to
zahtevajo druge okoliine.
250. len
(1) Kdor je povabljen kot izvedenec, se je dolan odzvati vabilu in podati svoj izvid in mnenje.
(2) e izvedenec, ki je bil v redu povabljen, ne pride, pa svojega izostanka ne opravii, ali e
noe opraviti izvedenskega dela, se sme kaznovati z denarno kaznijo doloeno v prvem
odstavku 78. lena tega zakona; e neopravieno ne pride, se sme tudi prisilno privesti.
(3) O pritobi zoper sklep, s katerim je bila izreena denarna kazen, odloi senat (esti
odstavek 25. lena).
251. len
(1) Za izvedenca se ne sme postaviti, kdor ne sme biti zaslian kot pria (235. len) ali kdor je
oproen dolnosti prievanja (236. len) kot tudi ne tisti, proti katerem je bilo storjeno
kaznivo dejanje; e pa je bil postavljen, se sodna odloba ne sme opirati na njegov izvid in
mnenje.
(2) Razlog za izloitev izvedenca (44. len) je podan tudi glede oseb, ki so skupaj z
obdolencem ali okodovancem v delovnem razmerju pri istem delodajalcu, kot tudi glede oseb,
ki so v delovnem razmerju pri okodovancu ali obdolencu.
(3) Za izvedenca se praviloma ne vzame, kdor je bil zaslian kot pria.
(4) e je dovoljena posebna pritoba zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za
izloitev izvedenca (etrti odstavek 42. lena), odloi pritoba delo izvedenca, razen, e bi bilo
nevarno odlaati.
SODNA
MEDICINA
IZVEDENSTVO
SODNA
MEDICINA
IZVEDENSTVO
252. len
(1) Pred zaetkom dokazovanja po izvedencih je treba izvedencu naroiti, naj predmet skrbno
pregleda, natanno navede vse, kar opazi in doene in naj poda svoje mnenje nepristransko in v
skladu s pravili znanosti ali strokovnega znanja. Posebej ga je treba opozoriti, da pomeni
kriva izpovedba kaznivo dejanje.
(2) Od izvedenca se sme zahtevati, naj pred zaetkom svojega dela prisee. Do glavne
obravnave sme izvedenec prisei samo pred sodiem in sicer tedaj, e se je bati, da bo
zadran in ne bo mogel priti na glavno obravnavo. Vzrok zakaj je bil zapriseen, se navede v
zapisniku. Stalni zapriseeni izvedenec se pred zaetkom svojega dela samo opomni na dano
prisego. Prisega se opravi, kakor je to doloeno v 333. lenu tega zakona.
(3) Organ, pred katerim tee postopek, vodi dokazovanje, pokae izvedencu predmete, ki naj
jih pregleda, mu postavlja vpraanja in zahteva po potrebi pojasnila glede njegovega izvida
in mnenja.
(4) Izvedencu se smejo dajati pojasnila, sme pa se mu tudi dovoliti pregled spisov. Izvedenec
lahko predlaga, naj se izvedejo dokazi ali preskrbijo predmeti in podatki, ki so pomembni za
izvid in mnenje. e je navzo pri ogledu, rekonstrukciji dogodka ali pri kaknem drugem
preiskovalnem dejanju lahko predlaga, naj se razjasnijo posamezne okoliine ali naj se tistemu,
ki se zasliuje, postavijo posamezna vpraanja.
253. len
(1) Izvedenec pregleda predmete v navzonosti organa, ki vodi postopek, in zapisnikarja, razen
e je za pregled potrebna dolgotrajna preiskava ali e se preiskava opravi v zavodu oz. pri
dravnem organu ali e je to iz moralnih ozirov neprimerno.
(2) e je za izvedenstvo potrebna analiza kakne snovi, se da izvedencu, e je to mogoe, na
razpolago le del take snovi, potrebna koliina ostanka pa spravi za primer poznejih analiz.
254. len
Izvid in mnenje izvedenca se takoj vpieta v zapisnik. Izvedencu se lahko dovoli, da da svoj pisni
izvid oz. pisno mnenje pozneje, v roku, ki mu ga doloi organ, pred katerim tee postopek.
255. len
(1) e je izvedenstvo zaupano strokovnemu zavodu ali dravnemu organu, ga organ, ki vodi
postopek, opozori, da pri dajanju izvida in mnenja ne more sodelovati oseba iz 251. lena tega
zakona in tudi ne nekdo, pri katerem je podan kaken razlog za izloitev od izvedenstva, ki je
doloen v tem zakonu, in na posledice, e bi dal kriv izvid in mnenje.
(2) Strokovnemu zavodu oz. dravnemu organu se da na razpolago gradivo, ki je potrebno za

izvedensko delo, e je potrebno, pa se ravna po etrtem odstavku 252. lena tega zakona.
(3) Strokovni zavod ali dravni organ polje sodiu pisni izvid in mnenje, ki ga podpiejo tisti,
ki so opravili izvedensko delo.
(4) Stranke lahko zahtevajo od predstojnika strokovnega zavoda oz. dravnega organa, naj jim
sporoi imena strokovnjakov, ki bodo opravili izvedensko delo.
(5) Dolobe 1., 2., in 3. odstavka 252. lena tega zakona se ne uporabljajo, kadar je izvedensko
delo zaupano strokovnemu zavodu ali dravnemu organu. Organ pred katerim tee postopek,
lahko zahteva od strokovnega zavoda oziroma organa pojasnila glede danega izvida in
mnenja.
256. len
SODNA
MEDICINA
IZVEDENSTVO
V zapisniku o izvedenskem delu ali v pisnem izvidu in mnenju je treba navesti, kdo je to delo
opravil, ter njegov poklic, strokovno izobrazbo in specialnost.
257. len
e se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali e je njihov izvid nejasen,
nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliinami v nasprotju, pa se te pomanjkljivosti ne
dajo odpraviti z novim zaslianjem izvedencev, se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi
izvedenci.
259. len
(1) Pregled in razteleenje trupla se opravi vselej, kadar je v kaknem smrtnem primeru podan
sum ali je oitno, da je bila smrt povzroena s kaznivim dejanjem ali da je v zvezi z
izvritvijo kaznivega dejanja. e je truplo e pokopano, se odredi izkop, da se truplo pregleda
in raztelesi.
(2) Pri razteleenju trupla je treba storiti vse, kar je potrebno, da se ugotovi istovetnost
trupla, v ta namen se posebej opiejo njegove zunanje in notranje telesne posebnosti.
260. len
(1) e se izvedensko delo ne opravi v strokovnem zavodu, opravi pregled in razteleenje trupla
en zdravnik, po potrebi pa tudi dva ali ve zdravnikov, ki naj bodo po monosti iz
sodnomedicinske stroke. To izvedensko delo vodi preiskovalni sodnik, ki v zapisnik vnese izvid in
mnenje izvedencev.
(2) Za izvedenca se ne sme doloiti zdravnik, ki je umrlega zdravil. Pri razteleenju trupla se
lahko zaradi pojasnila o poteku in okoliinah bolezni zdravnik, ki je umrlega zdravil, zaslii kot
pria.
261. len
(1) V svojem mnenju morajo izvedenci navesti zlasti neposredni vzrok smrti, kaj ga je sproilo
in kdaj je nastopila smrt.
(2) e je na truplu najdena kakna pokodba, je treba ugotoviti, ali jo je prizadejal kdo drug, in
e jo je, s im, na kaken nain, koliko asa pred nastopom smrti in ali je ta pokodba
povzroila smrt. e je na truplu ve pokodb, je treba ugotoviti, ali je bila vsaka pokodba
prizadejana z istim sredstvom in katera je povzroila smrt, e pa je bilo ve pokodb smrtnih,
je treba ugotoviti, katere od njih so s svojim skupnim delovanjem povzroile smrt.
262. len
(1) Pri pregledu in razteleenju zarodka je treba posebej dognati njegovo starost, zmonost
za ivljenje zunaj maternice in vzrok, zakaj je zamrl.
(2) Pri pregledu in razteleenju trupla novorojenka je treba posebej dognati, ali je bil rojen
iv ali mrtev, ali je bil zmoen za ivljenje, kako dolgo je ivel, kdaj je umrl in kaj je bilo
vzrok njegove smrti.
263. len
(1) e je podan sum zastrupitve, se poljejo sumljive snovi, ki so bile najdene v truplu ali pa
drugje, zavodu, ki opravlja toksikoloke preiskave, da opravi izvedensko delo.
(2) Pri pregledu sumljivih snovi mora izvedenec posebej ugotoviti vrsto, koliino in uinek
najdenega strupa; e gre za pregled snovi, ki so bile vzete iz trupla, pa po monosti tudi
koliino uporabljenega strupa.
SODNA
MEDICINA
IZVEDENSTVO
264. len
(1) Pri telesnih pokodbah opravi izvedenec svoje delo praviloma tako, da pokodovanca
pregleda; e to ni mogoe ali ni potrebno, pa na podlagi medicinske dokumentacije ali drugih
podatkov v spisih.
(2) Ko natanno opie pokodbe, da izvedenec svoje mnenje zlasti o vrsti in tei vsake
posamezne pokodbe in o njihovem skupnem uinku glede na njihovo naravo in posebne
okoliine primera, kaken uinek imajo ponavadi takne pokodbe in kaken uinek so imele
v konkretnem primeru, ter s im in na kaken nain so bile prizadejane.
265. len
(1) e nastane sum, da je pri obdolencu zaradi trajne ali zaasne duevne bolezni, zaasne
duevne motnje ali duevne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne in hude duevne motenosti
pritevnost izkljuena ali zmanjana, se odredi psihiatrini pregled obdolenca.
(2) e je po mnenju izvedencev potrebno dalje opazovanje, se polje obdolenec na opazovanje

v ustrezen zdravstveni zavod. Sklep o tem izda preiskovalni sodnik. Pritoba ne zadri izvritve
sklepa. Opazovanje se sme podaljati nad dva meseca samo na obrazloen predlog upravnika
zdravstvenega zavoda po poprejnjem zaslianju izvedencev, vendar pa nikakor ne sme trajati
dalj, kot traja rok za pripor.
(3) e doenejo izvedenci v duevnem stanju obdolenca motnjo, doloijo njeno naravo, vrsto,
stopnjo in trajnost ter dajo svoje mnenje o tem, kako je tako duevno stanje vplivalo in kako e
sedaj vpliva na pojmovanje in ravnanje obdolenca, in ali je in v kolikni meri je obstajala
duevna motnja ob storitvi kaznivega dejanja.
(4) e polje v zdravstveni zavod obdolenca, ki je v priporu, obvesti preiskovalni sodnik zavod,
zakaj je bil odrejen pripor, da zavod ukrene, kar je potrebno za zagotovitev namena pripora.
(5) Obdolencu, ki se polje na opazovanje po 2. odst. tega lena in nima zagovornika, je treba
postaviti zagovornika po uradni dolnosti ob izdaji sklepa o opazovanju.
(6) as, ki ga prebije v zdravstvenem zavodu, se obdolencu vteje v pripor oz. v morebitno
kazen.
266. len
(1) Telesni pregled obdolenca se opravi tudi brez njegove privolitve, e je treba dognati
dejstva, ki so pomembna za kazenski postopek. Telesni pregled drugih oseb se sme opravit brez
njihove privolitve samo tedaj, e je treba dognati, ali je na njihovem telesu doloena sled ali
posledica kaznivega dejanja.
(2) Odvzem krvi in druga zdravnika dejanja, ki se po pravilih zdravnike znanosti opravijo
zaradi analize in ugotovitve drugih dejstev, pomembnih za kazenski postopek, razen e bi
zaradi tega nastala koda za njegovo zdravje.
(3) Ni dovoljeno, da bi se pri obdolencu ali prii uporabili zdravniki posegi ali da bi se jima
dala takna sredstva, s katerimi bi se vplivalo na njuno voljo pri izpovedovanju.

SOS Sodna

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

SOS Sodna

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Sodna medicina

Kronoloka tanatoloka tabela................................................................................................................................. 11

POKODBE IN KRANIOCEREBRALNA TRAVMA........................................................................................................ 32

PRAKSA IN ZDRAVNIK DRUINSKE MEDICINE................................................................................................ 107

DILEME V PSIHIATRIJI..................................................................................................................................... 116

IN NEKAZNIVA ZDRAVSTVENA NAPAKA....................................................................................................... 123

O PACIENTOVIH PRAVICAH............................................................................................................................... 126

O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI......................................................................................................................... 129

predavanje, 8.10.10 in 12.10.10

Naravna smrt odraslih:

Smrt v sumljivih okoliinah je predvsem kriminalistien, ne medicinski izraz, ki se nanaa ne

Znaki smrti so mrlike spremembe, to so nepopravljive spremembe na truplu, ki so posledica

mrlike spremembe, ki so zanesljiv znak smrti:

4 Lise se pojavijo tudi na najnijih tokah notranjih organov.

Kako loimo mrliko liso in podplutbo:

Truplo se prine takoj po smrti OHLAJATI na temperaturo okolice. Ohlaja se po plasteh,

Zmehanje in utekoinjenje notranjih organov iz katerih se izceja motno rdekasta tekoina.

7 v 24h pri sobni temperaturi

V procesu saponifikacije10 nastane MRLIKI VOSEK. Maobno tkivo se namre ob majhni

Med SEKUNDARNIMI MRLIKIMI SPREMEMBAMI so objede ivali:

Spremembe na truplu zaradi visoke temperature so raznolike in odvisne od vrste, temperature

Pooglenenje nastane, e je truplo izpostavljeno plamenu. Truplo le redko poogleni enakomerno,

komolci in kolena so skrena poloaj boksarja. Ko se na poogleneli koi pojavijo razpoke, se

MRLIKE SPREMEMBE IN PRESOJA O ASU SMRTI

zaetek okorelosti na srcu in preponi

padec rektalne temperature za 1 - velja za prve 4h

okorelost povsem popustila - e je toplo, e prej

zaetek mrlikega voska v podkoju

Dodatni viri in literatura

mrliki vosek globokega obraznega miija

posebna znamenja tatu, znamenja, zlomi, dentalni popravki, brazgotine

odtisi prstov od 1936 priznana znanstvena metoda

doloanje starosti13 je bolj natanno pri mladih ljudeh:

izguba elastinosti koe

osifikacijska jedra so prisotna do 15. leta

13 govorimo o povpreju v populaciji, seveda pa so moni precejnji odkloni

arterijska ateroskleroza spremembe se prinejo na ilju pojavljati po 30. letu

tetovae tu se shrani v retikulo-endotelijskem sistemu, zato se tetovaa ohrani tudi,

prstni odtisi in DNA analiza

moka lobanja je veja po volumnu

moki eljustni greben je bolj izrazit

medenica je pri enskah ira in nija

kot stegnenice na ravni podlagi je pri enskah <76 pri mokih pa 80

Maevje v kosti ne moremo ve dokazati po 50. letih.

81,306 + 1,880 femur

70,641 + 2,394 humerus

78,864 + 2,376 tibia

89,925 + 3,271 radiu

Viina = 67,049 + 0,913 F + 0,600 T + 1,225 H 0,187 R

Viina = 67,469 + 0,782 F + 1,120 T + 1,059 H -

Pri vlanih kosteh s hrustanci:

(Glaister: Medical Jurisprudence and Toxicology, 1950, str. 95)

Dolina = F 5,6 + 8 cm = T 6,5 + 8 cm = H 6,5 + 8 cm

Medularni indeks je razmerje med najmanjim premerom medularnega kanala in najmanjim

(Simonin, str. 795)

(Simonin, str. 867)

17 Smrt tae nikakor ne more biti nesrea.

Dodatni viri in literatura

OBDUKCIJA PRAVNI PREDPISI

Loimo 4 vrste obdukcij18:

Sanitarna obdukcija je lahko obvezna ali dovoljena. Obvezna je v primeru nejasnega/neznanega

Zavarovalnike obdukcije se opravijo na eljo in stroke zavarovalnice. Omogoa jih dejstvo, da

prosektura - medicinske fakultete, bolninice