GLAVA 8

DEFORMACII NA TEMELNA PODLOGA

Interakcijata (sorabotkata) na temelot i podlogata pred s zavisi od

deformacijata na temelnata podloga kako posledica od optovaruvaweto koe
go prenesuva temelot vrz nea i od sposobnosta na temelot da gi sledi tie de-
formacii.
Temelnata podloga e deformabilna sredina i potrebno e pri presmetka
na temelite da se zemat vo predvid i vlijanijata koi se posledica od defor-
maciite na temelnata podloga. Goleminata na ovie vlijanija zavisi od kru-
tosta na temelot i krutosta na gornata konstrukcija. Spored kriteriumot na
krutost temelite se delat na tri grupi:
Apsolutno kruti. Toa se temeli ~ii {to deformacii mo`at da se za-
nemarat ;
Apsolutno sovitlivi. Toa se temeli koi ne se ~uvstvitelni na neram-
nomerni slegawa ;
Temeli so kone~na krutost. Vo ovaa grupa spa|aat temelite kaj koi
pri nivno dimenzionirawe treba da se zemat vo predvid i vlijanijata
od deformacijata na temelnata podloga.

Kako posledica od deformacijata na temelnata podloga pod temelot se

javuvaat:
vertikalni pomestuvawa (slegawa),
horizontalni pomestuvawa i
rotacii.
Za apsolutno kruti temeli najva`ni se rotaciite, dodeka za apsolutno
fleksibilni temeli va`ni se prose~nite golemini na slegawata za procen-
ka na promenite koi mo`at da nastanat vo eksploatacioniot period. Pri
presmetka na temeli so kone~na krutost treba da se vodi smetka i na defor-
macijata na temelnata podloga. Imeno, potrebno e gornata konstrukcija, te-

379
 Glava 8. DEFORMACII NA TEMELNA PODLOGA

melnata konstrukcija i temelnata podloga da se tretitaat kako eden sistem.

Me|utoa, vakviot na~in na presmetka e dosta slo`en proces.
Deformaciite na temelnata podloga zavisat od mnogu faktori i toa:
Fizi~ko-mehani~ki karakteristiki na po~venata sredina koja pret-
stavuva temelna podloga ;
Formata i dimenziite na kontaktnata povr{ina na temelot, kako i
dlabinata na fundirawe ;
Goleminata i tipot na optovaruvaweto {to temelot go prenesuva vrz
podlogata ;
Krutosta na temelot ;
Krutosta na gornata konstrukcija ;
Rastojanieto do sosednite temeli i goleminata na optovaruvaweto
{to tie go prenesuvaat.

Pri presmetka na deformaciite pod temelot pred s treba da se definira

odnesuvaweto na temelnata podloga. Obi~no, pri re{avawe na ovoj problem,
temelnata podloga se tretira kako homogena, elasti~na i izotropna sredina.
Ovaa idealizacija na temelnata podloga dava mo`nost da se primeni teori-
jata na elasti~nost pri re{avawe na temelni konstrukcii. Me|utoa, treba
da sme svesni deka postojat objektivni zabele{ki na vakvoto idealizirawe
na temelnata podloga i toa:
Po~venata sredina ne e elasti~na,
Vrskata pome|u napregawata i deformaciite ne e linearna i
Podlogata ne e homogena, bidej}i uslovite pri nejzinoto formirawe
pridonesle taa da e sloevita, nehomogena i anizotropna.

Me|utoa treba da se znae deka i otfrlaweto na teorijata na elasti~nost

pri re{avawe na problemite od fundirawe ne e racionalno zaradi slednite
pri~ini:
Optovaruvaweto {to go prenesuvaat temelite nema takov karakter
vo eden moment da deluva, a vo drug ne i zatoa elasti~nite svojstva na
podlogata ne mo`at da dojdat do izraz;
Vrskata pome|u napregawata i deformaciite, koga pritisokot {to
go prenesuva temelot vrz podlogata e daleku od grani~nata nosivost,
e bliska do linearna. Ako taa vrska e nelinearna, bidej}i priras-
tot na napregawa e mal, istata mo`e da se zameni so linearna.

380
Plasti~ni zoni

Primenata na teorijata na elasti~nost pri re{avawe na problemi od

temelewe na konstrukcii pred s zavisi od pojavata na plasti~ni zoni. Ako
plasti~ni zoni nema ili tie se mali vo odnos na vkupnata kontaktna povr-
{ina, toga{ so opravduvawe mo`e postoeweto na plasti~nite zoni da se za-
nemari i da se primeni teorijata na elasti~nost.

8.1. PLASTI^NI ZONI

Vo zavisnost od goleminata na optovaruvaweto {to go prenesuva teme-

lot vrz temelnata podloga vo odnos na grani~nota nosivost na podlogata, vo
nekoi delovi od kontaktnata povr{ina mo`e da dojde do pojava na plasti~na
zona. Plasti~na zona e volumen na po~vena sredina kade {to napregawata se
ednakvi na grani~nite napregawa, odnosno napregawata pri lom. Ako pri-
rastot na napregawa e takov da ovie zoni se zgolemuvaat, mo`e da nastane
lom pod celata kontaktna povr{ina i toga{ e iscrpena nosivosta na temel-
nata podloga i slegawata se zgolemuvaat bez promena na optovaruvaweto.
Dlabo~inata na rasprostirawe na plasti~nata zona mo`e da se izvede od
zavisnosta so koja se definira grani~nata nosivost na temelnata podloga.
Uslovot na grani~na ramnote`a vo nekoja to~ka vo temelnata podloga,
izrazen preku glavnite napregawa, glasi:
1 3 2c cos (1 3 ) sin
Odreduvaweto na grani~nata nosivost na podlogata so koristewe na gorena-
vedeniot Mohr Coulomb - ov kriterium na lom }e se ilustrira na primerot na
lentoviden temel so {irina B , fundiran na dlabo~ina D f preku koj na pod-
logata se prenesuva ramnomeren pritisok p (sl. 119).

Slika 119. Mohr Coulomb - ov kriterium na lom.

381
 Glava 8. DEFORMACII NA TEMELNA PODLOGA

Glavnite napregawa od optovaruvaweto koe preku temelot se prenesuva

na podlogata mo`at da se opredelat preku slednite izrazi ( Michell ):
p Df
1 (2 sin 2)

p Df
3 (2 sin 2)

Vkupnite vrednosti na glavnite napregawa se:
p Df
1 ( D f z ) (2 sin 2)

p Df
3 ( D f z ) (2 sin 2)

Ako ovie vrednosti na glavnite napregawa se vnesat vo ravenkata so koja e
definiran kriteriumot na lom se dobiva:
p Df
(sin 2 2 sin ) ( D f z ) c cos

Ako gornata ravenka se re{i po z, se dobiva:
p Df sin 2 c
z ( 2) Df
sin tan
So ovaa ravenka se definira oblasta vo koja e ispolnet uslovot za gra-
ni~na ramnote`a, odnosno plasti~nata zona. Maksimalnata dlabo~ina do ko-
ja se protega plasti~nata zona mo`e da se presmeta ako prviot izvod od gor-
niot izraz se izedna~i so nula:

z p Df 2 cos 2
( 2) 0
sin
odnosno

cos 2 sin cos ( )
2
Od tuka se dobiva:
sin 2 cos
Ako ovaa vrednost se zameni vo ravenkata za z, se dobiva:
p Df c
z max (cot ) Df
tan

382
Plasti~ni zoni

Po~etokot na procesot na sozdavawe na plasti~ni zoni }e se dobie ako

vo gornata ravenka se stavi z max 0 :
p Df c
(cot ) Df 0
tan
Ako gornata ravenka se re{i po p se dobiva goleminata na pritisokot
koj go odreduva po~etokot na formirawe na plasti~na zona.
( D f c cot )
pkr Df
cot / 2
Za idealno svrzani po~vi (koga 7) na ist na~in se doa|a do ova napre-
gawe. Kriteriumot na lom e definiran so slednata ravenka:
1 3 2c
So zamena na vrednostite za 1 i 3 , kako i so koristewe na uslovot z max 0,
se dobiva:
pkr c D f

I najmaloto zgolemuvawe na ovoj kriti~en pritisok doveduva do formirawe

na plasti~ni zoni, odnosno nastanuva vtorata faza na deformacii na podlo-
gata. Vo po~etokot na ovaa faza oblastite vo koi e ispolnet uslovot na gra-
ni~na ramnote`a se formiraat okolu rabovite na temelot so maksimalna
dlabo~ina od z max . Pritisokot koj sozdava plasti~na zona na dlabo~ina z se
presmetuva spored slednata ravenka:
( D f z c cot )
p Df
cot / 2
odnosno za idealno svrzani po~vi:
p c ( Df z)

Primenata na teorijata na elasti~nost e opravdana koga maksimalnite

napregawa {to temelot gi prenesuva vrz podlogata se mnogu pomali od gra-
ni~nite napregawa:
pmax gr odnosno doz gr

Nekoi avtori smetaat deka mo`e da se dozvoli formirawe na plasti~ni

zoni oklu rabovite na temelot, no dlabo~inata na rasprostirawe da ne bide
pogolema od 0,25 B za centri~no tovareni temeli, odnosno 0,33 B za ekscent-
ri~no tovareni temeli. Spored toa, za centri~no tovaren temel mo`e da se
usvoi slednata vrednost:

383
 Glava 8. DEFORMACII NA TEMELNA PODLOGA

( D f 0,25 B c cot )
doz Df
cot / 2
Za ekscentri~no tovaren temel se dobiva:
( D f 0,33 B c cot )
doz Df
cot / 2
Dozvolenoto napregawe na podlogata mo`e da se dobie od grani~noto
napregawe so voveduvawe na koeficient na sigurnost. Vo praksa voobi~aeno
e da se koristat slednite koeficienti na sigurnost:
Fs 3,00 za opredeluvawe na dozvolena nosivost pod centri~no
tovaren temel,
Fs 2,00 za opredeluvawe na dozvolena nosivost pod ekscentri~no
tovaren temel,
Fs 1,67 za opredeluvawe na dozvolena nosivost pod ekscentri~no
tovaren temel vo dva pravci.

8.2. SLEGAWE

Goleminata na pomestuvawata na temelot imaat posebno zna~ewe za oce-

nuvawe na negovata sigurnost, a i za sigurnosta na celiot objekt i negova
eksploataciona upotreblivost. Pomestuvawata na temelot se posledica od
deformacijata na temelnata podloga kako rezultat na promenata na sostoj-
bata na napregawa zaradi nadvore{niot tovar koj go prenesuva temelot.
Deformaciite na po~vata vo temelnata podloga mo`at da bidat:
istovremeni (momentalni) i
vremenski.

Deformaciite vo po~venite sloevi so golema vodopropusnost (prisutna

kaj nekoherentni po~vi) prakti~no se momentalni i nastanuvaat istovre-
meno so promenata na sostojbata na napregawa. Tie zavisat samo od stepenot
na zbienost, odnosno od stepenot na rastresitost.
Vo po~venite sloevi so mala vodopropusnost (prisutna kaj koherentnite
po~vi) deformaciite se naj~esto vremenski i se sostojat od nekolku kom-
ponenti:

384
Slegawe

s si sc ssc
kade {to se:
si inicijalno (po~etno) slegawe. Deformaciite se pojavuvaat isto-
vremeno so nanesuvawe na tovarot ;
sc konsolidaciono (vremensko) slegawe. Deformaciite se razvivaat
vo tekot na istisnuvawe na vodata od po~venite pori, odnosno pri
gubewe na porniot pritisok. Ovie deformacii se interesni kaj
koherentnite po~veni sloevi;
ssc sekundarno slegawe. Deformaciite se rezultat na polzewe i se
sre}avaat kaj po~vi (meki glini) koga postojat visoki vrednosti
na napregawata na smolknuvawe.

Slegawe na temeli na nekoherentna podloga

Podatocite za opredeluvawe na slegawata na temeli postaveni na neko-
herentna podloga se dobivaat od razni laboratoriski opiti: edometarski
opit, opit so direkno smolknuvawe i triaksijalen opit, me|utoa treba da se
ima vo predvid deka te{ko se obezbeduvaat nerazru{eni primeroci.
Me|utoa, za korelativna presmetka se koristat i rezultatite od teren-
skite istra`uvawa:
probno tovarewe,
stati~ka penetracija i
dinami~ka penetracija.

Najverodostojni podatoci se dobivaat so terenski opit na probno tova-

rewe, no toj opit e najskap i se primenuva samo vo specijalni slu~ai.
Buisman (1935) go predlaga sledniot odnos pome|u indeksot na stislivost
i otporot na konusot od stati~kiot penetrometar:
ckd
C
o
kade {to se:
ckd otpor na konusot od stati~kiot penetrometar,
o po~ven pritisok na nivo na konusot od sopstvena te`ina,
koeficient koj zavisi od vidot na po~vata ( 1,5).

385
 Glava 8. DEFORMACII NA TEMELNA PODLOGA

Vesi (1970) merej}i gi slegawata na kolovi vo pesok, utvrdil deka odno-

sot na indeksot na stislivost zavisi i od relativnata gustina na pesokot i
predlaga:
2(1 DR2 ) ckd
C
o
De Beer (1948) od rezultatite dobieni so merewe na slegawe na temel na
mostovski stolb fundiran vo pesok go predlaga sledniot odnos:
3 ckd
C
o
Paralelnite ispituvawa so stati~ka i dinami~ka penetracija poka`uvaat
edna korelacija pome|u otporot na konusot i brojot na udari (Peck, Hanson i
drugi):
pra{ini ................... ckd 200 N [kPa]
siten pesok .............. ckd (300 400) N [kPa]
krupen pesok ........... ckd (500 600) N [kPa]
~akal ......................... ckd (800 1000) N [kPa]

Koristej}i gi ovie odnosi, slegaweto mo`e da se presmeta spored polu-

empiriskata ravenka predlo`ena od Terzaghi i Buisman:
h 2,3 z
z log o ili
h C o
1 z
z ln o
C o
Ako ovoj izraz se razvie vo red i ako se zadr`i samo prviot ~len se dobiva:
z z
z
C o Mv
Slegaweto mo`e da se opredeli so sumirawe na vrednostite na dilata-
cijata, odnosno:

s z dz ili
0
n
s z ,i d z
1

Slegawe na temeli na koherentna podloga

386
Slegawe

Presmetkata na slegaweto na temelite postaveni na koherentna podloga

koristej}i gi deformacionite karakteristiki dobieni od edometarski opit
ne e realna od pove}e pri~ini. Pri~inite za toa le`at vo razli~noto odne-
suvawe na primerokot vo edometar i po~venata sredina. Vo edometarot spre-
~eni se bo~nite deformacii i mo`e da se opredelat samo konsolidacionite
deformacii, no ne i inicijalnite. Zatoa, teoretski korekten metod za pres-
metka na slegawata e metodot na pateka na napregawa (Stress path method ).
Presmetkata na slegawata se sproveduva sledej}i ja patekata na napre-
gawa, kako {to e prika`ano na sl. 120 (Nonveiller, 1979).

da se precrta od knigata na Nonveiller ...

Slika 120. Metod na pateka na napregawa.

Postapkata se sproveduva po ovoj redosled:

1. Se opredeluva rasporedot na sloevite pod nabquduvaniot temel i vo
niv se izbiraat to~ki, karakteristi~ni za goleminata na slegaweto.
2. Se presmetuvaat goleminite na vkupnite napregawa i porni pritiso-
ci vo izbranite to~ki za sostojba pred nanesuvawe na tovarot.
3. Se presmetuvaat promenite na vkupnite napregawa vo to~kite koi se
posledica od optovaruvaweto bez drenirawe i konsolidacija.
4. Vo laboratorija se ispituvaat karakteristi~ni primeroci. Najprvo
primerokot se ispituva za postoe~kata sostojba na napregawa, a po-
toa za sostojba na napregawa koja odgovara na promenetite vkupni
napregawa. Primerokot najprvo se konsolidira za postoe~kite nap-
regawa 1 , 3 i postoe~kiot poren pritisok ui , potoa se optovaruva i
se opredeluva dilatacijata vo pravecot na pogolemoto glavno napre-
gawe i . Natamu primerokot se konsolidira za kone~nite vkupni nap-
regawa namaleni za vrednostite na postoe~kiot poren pritisok vo
izbranata to~ka vo podlogata pod analiziraniot temel i se opredelu-
va dilatacijata vo pravec na pogolemoto glavno napregawe c .
5. Dilataciite i i c se koristat za opredeluvawe na inicijalnite i
konsolidacionite slegawa.
6. Vremenskiot tok na slegawa se odreduva spored teorijata na konsoli-
dacija.

387
 Glava 8. DEFORMACII NA TEMELNA PODLOGA

8.3. PRESMETUVAWE NA SLEGAWA SPORED

TEORIJATA NA ELASTI^NOST

Presmetuvaweto na slegawata spored teorijata na elasti~nost e pri-

fatlivo samo ako ne postojat plasti~ni zoni ili goleminata na plasti~nite
zoni e takva {to istite mo`at da se zanemarat.

8.3.1. Presmetuvawe na slegawe pod fleksibilen temel samec

Ako raspredelbata na reaktivniot pritisok vo kontaktnata povr{ina

na temel samec e dadena so slednata ravenka:
p(x, y) po k1 y k2 x
slegaweto na oddelni to~ki od kontaktnata povr{ina se opredeluva na toj
na~in {to se poa|a od zatvorenoto re{enie na Boussinesq za pomestuvawe na
to~ka vo poluprostorot koja se nao|a na dlabo~ina z od dejstvo na koncentri-
rana sila P (sl. 121).

Slika 121. Pomestuvawe na to~ka vo poluprostor.

1 o2 Pi 1 o Pi z 2
wk
Eo r2 z2 2 Eo (r 2 z 2 )3

388
Presmetuvawe na slegawa spored teorijata na elasti~nost

Ako se analizira gornata ravenka mo`e da se zaklu~i deka slegaweto pod

silata e beskone~no. Me|utoa, znaej}i deka optovaruvaweto prika`ano kako
koncentriran tovar e fiktivno, odnosno znaej}i deka sekoja sila se prene-
suva preku nekoja povr{ina, slegaweto mo`e da dobie realna vrednost ako
koncentriranata sila se transformira vo raspredelitelen tovar (sl. 122):
dPi p (, ) d d

Slika 122. Koncentrirana sila transformirana vo raspredelitelen tovar.

Pritoa se dobiva:

1 o2 p (, ) d d 1 o p (, ) d d z 2
d wk
Eo 2
z 2 2 2 Eo (2 2 z 2 )3
odnosno
2 2 2 2
1 o2 p (, ) d d 1 o p (, ) d d z 2
wk
Eo
2 Eo
1 1 2 2 z 2 1 1 (2 2 z 2 )3
So zamena na funkcijata za raspredelba na reaktivniot pritisok se dobiva:

2 2 2 2
1 o2 2 2 po d d k1 d d k2 d d
Eo 1 1
wk
2 2 z 2 1 1 2 2 z 2 1 1 2 2 z 2

389
 Glava 8. DEFORMACII NA TEMELNA PODLOGA

2 2 2 2
(1 o ) z 2 2 2 po d d k1 d d k2 d d
2 Eo 1 1

2 2 z 2 1 1 2 2 z 2 1 1 2 2 z 2

So re{avawe na dvojnite integrali se dobiva re{enieto za pomestuvaweto

na to~kata k:
1 2 (1 ) z 2
wk ( po I1 k1 I2 k2 I3 ) ( po J1 k1 J2 k2 J3 )
E E
Funkciite na konstantite Im i Jm (m 1 3) se dadeni vo dodatokot 12.
Za da se dobie prakti~no re{enie kako ona na Steinbrenner (slegawe na
aglova to~ka) treba da se zamenat slednite granici:
1 0 ; 1 0
2 mb ; 2 b
Re{enieto za slegawe na aglova to~ka na kontaktnata povr{ina iznesuva:
1 2 1
w ( po b I1 b2 k1 I2 b2 k2 I3 ) ( po b J1 b2 k1 J2 b2 k2 J3 )
E E
kade {to koeficientite se dadeni so slednite izrazi:

1 1 m m
I1 m asinh asinh n atan
m2 n2 1 n2 m n 1
2 2


1 m m
I2 2 2
m m n 1 m 2 n 2 ( 1 n 2 ) asinh asinh
2 1 n2 n


1 2 2 1 1
I3 m n 1 n 2 1 (m 2 n 2 ) asinh n 2 asinh
2 m2 n2 n


1 m
J1 n atan
2 n m n 1
2 2


1 2 1 2 1
J2 n asinh n n asinh
2 2
m n
2

1 2 m 2 m
J3 n asinh n n asinh
2 1 n2

390
Presmetuvawe na slegawa spored teorijata na elasti~nost

Ako za optovaruvaweto se usvoi ramnomerno raspredelen tovar, se dobiva

re{enieto na Steinbrenner (1934):
pB
w I1
E
Za opredeluvawe na slegaweto na aglova to~ka prakti~no e da se koris-
tat dijagramite ili nivniot tabelaren prikaz (dodatok 12 /1 12 /6) na koi se
prika`ani funkciite na integracionite koeficienti. Me|utoa, prethodno
treba da se opredelat vrednostite:
P
po
AB
12 M x 12 M y
k1 ; k2
AB 2
A2 B
Osnovnite parametri so koi se definiraat deformaciite se srednoto
slegawe i rotaciite (zavrtuvawata) na temelot.
Srednoto slegawe se opredeluva kako aritmeti~ka sredina na presmeta-
noto slegawe (sl. 123).

Slika 123. Opredeluvawe na sredno slegawe.

Za slu~aj koga podlogata pretstavuva homogen, elasti~en i izotropen polu-

prostor, za opredeluvawe na srednoto slegawe se koristi ravenkata dadena
na sl. 124.

391
 Glava 8. DEFORMACII NA TEMELNA PODLOGA

m 1.0 1.2 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 5.0 10.0
k f,sr 0.9463 1.0346 1.1475 1.3003 1.4234 1.5266 1.6154 1.6933 1.8253 2.2462

Slika 124. Sredno slegawe na fleksibilen temel.

Rotacijata na oskata x se opredeluva od uslovot na ednakvost na volume-

not na presmetanoto so prose~noto slegawe (sl. 125).

Slika 125. Opredeluvawe na rotacijata na oskata x.

Za slu~aj koga podlogata pretstavuva homogen, elasti~en i izotropen polu-

prostor, za opredeluvawe na rotacijata na oskata x se koristi ravenkata da-
dena na sl. 126.

392
Presmetuvawe na slegawa spored teorijata na elasti~nost

m 1.0 1.2 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 5.0 10.0
k f,x 2.392 2.754 3.245 3.953 4.558 5.085 5.549 5.965 6.684 9.060

Slika 126. Rotacija na oskata x za fleksibilen temel.

Rotacijata na oskata y se opredeluva od uslovot na ednakvost na volume-

not na presmetanoto so prose~noto slegawe (sl. 127).

Slika 127. Opredeluvawe na rotacijata na oskata y.

Za slu~aj koga podlogata pretstavuva homogen, elasti~en i izotropen polu-

prostor, za opredeluvawe na rotacijata na oskata y se koristi ravenkata da-
dena na sl. 128.

393
 Glava 8. DEFORMACII NA TEMELNA PODLOGA

m 1.0 1.2 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 5.0 10.0
k f,y 2.392 2.067 1.718 1.340 1.098 0.9303 0.8068 0.7124 0.5771 0.2960

Slika 128. Rotacija na oskata y za fleksibilen temel.

Vo slu~aj koga po~venata sredina e sloevit poluprostor ili sloevita

sredina so ograni~ena mo}nost (sl. 129) postapkata za opredeluvawe na po-
mestuvaweto vo to~ka vo vnatre{nosta e analogna so prethodno opi{anata
koja se odnesuva{e za homogen i izotropen poluprostor.

394
Presmetuvawe na slegawa spored teorijata na elasti~nost

Slika 129. Slegawe kaj sloevita sredina so ograni~ena mo}nost.

Koga postoi horizontalno usloena podloga kako na sl. 129, slegaweto vo to~-
kata k iznesuva:
m
sk , i wj
j 1

wj = wp wp+1
kade {to se:
wp i wp+1 vertikalni pomestuvawa vo to~kite p i p 1 za homogen
poluprostor so elasti~ni karakteristiki E j i j ,
m broj na razli~ni sloevi.

Vo slu~aj ako postojat n optovareni pravoagolni povr{ini, nivnoto

vlijanie vrz slegaweto na nekoja to~ka se zema so koristewe na principot
na superpozicija.
n
sk sk , i
i 1

kade {to se:

sk vkupno slegawe na to~kata k,
n broj na razli~ni optovareni povr{ini.

395
 Glava 8. DEFORMACII NA TEMELNA PODLOGA

Presmetuvaweto na osnovnite parametri se vr{i spored slednite ana-

logni odnosi:
Sredno slegawe:
1 2 1
ssr po B Fik po B Fjk
E E
Rotacija na oskata x:
M
2 ssr y
tg x
A
M 1 2 1
ssr y k 2 B 2 Fik k 2 B 2 Fjk
E E
Rotacija na oskata y:
M
2 ssr x
tg y
B
M 1 2 1
ssr x k1 B 2 Fik k1 B 2 Fjk
E E
Funkciite Fik i Fjk se vlijatelni funkcii i pretstavuvaat deformacii
od edine~ni tovari. Istite se dadeni tabelarno ili vo vid na dijagrami (do-
datok 13 /1 13 /6).
Koga treba da se presmeta slegawe vo to~ka koja se nao|a nadvor od kon-
taktnata povr{ina, toga{ toa se pravi so koristewe na principot na super-
pozicija kako {to e prika`ano na sl. 130.

396
Presmetuvawe na slegawa spored teorijata na elasti~nost

Slika 130. Presmetuvawe na slegawe vo to~ka nadvor od kontaktnata povr{ina.

Slegaweto vo to~kata A e ednakvo na:

sA s1 s2 s3 s4

8.3.2. Presmetuvawe na slegawe pod krut temel samec

Presmetuvaweto na funkcijata na slegawe pod krut temel mo`e da se

opredeli so pomo{ na funkcijata na slegawe pod fleksibilen temel. Se po-
a|a od uslovot (sl. 132), volumenot {to go formira funkcijata na slegawe
pod krut temel so kontaktnata povr{ina da bide ne{to pomal od volumenot
{to go formira funkcijata na slegawe pod fleksibilen temel so kontakt-
nata povr{ina, odnosno:

ssrK k ssrF
Koeficientot k zavisi od mnogu faktori:
odnosot na stranite na kontaktnata povr{ina;
mo}nosta na deformabilnite po~veni sloevi;
redot na goleminata na dimenziite na kontaktnata povr{ina i dr.

Koeficientot k mo`e da se opredeli i so matemati~ko modelirawe so po-

mo{ na MKE. So presmetuvawe na golem broj na razli~ni modeli na temeli
koi se razlikuvaat spored dimenziite i mo}nosta na deformabilnite sloevi
se dobivaat vrednostite na koeficientot k. Rezultatite od tie istra`uvawa
se dadeni na sledniot dijagram (sl. 131) kade {to e prika`ana zavisnosta na
k od m i n.

397
 Glava 8. DEFORMACII NA TEMELNA PODLOGA

n/m 1 2 3 4 5 10
0 0.9000 0.9052 0.9122 0.9172 0.9217 0.9344
2 0.8726 0.8757 0.8835 0.8904 0.8955 0.9088
5 0.8877 0.8886 0.8936 0.8977 0.9019 0.9166
10 0.8938 0.8969 0.9017 0.9057 0.9091 0.9215

Slika 131. Zavisnost na koeficientot k od m i n.

Poznavaj}i go koeficientot k, koj pretstavuva odnos pome|u srednoto

slegawe na krut i fleksibilen temel, lesno se opredeluvaat t.n. karakteris-
ti~ni to~ki na kontaktnata povr{ina (sl. 132).

398
Presmetuvawe na slegawa spored teorijata na elasti~nost

Slika 132. a) prostorna polo`ba na slegawa pod fleksibilen temel;

b) funkcija na reaktiven pritisok i slegawe pod krut i fleksibilen
temel; v) krivi na ednakvi slegawa za optovaruvawe psr ; g) polo`ba na
karakteristi~ni to~ki spored nekoi avtori.

Mestopolo`bata na karakteristi~nite to~ki spored matemati~koto mo-

delirawe so pomo{ na MKE, vklu~uvaj}i gi i vlijatelnite faktori, prika-
`ani se na dijagramot na sl. 133.

399
 Glava 8. DEFORMACII NA TEMELNA PODLOGA

n/m 1 2 3 4 5 10
0 0.1255 0.1266 0.1279 0.1281 0.1287 0.1275
2 0.1264 0.1271 0.1247 0.1212 0.1177 0.1044
5 0.1257 0.1269 0.1275 0.1275 0.1265 0.1184
10 0.1255 0.1268 0.1278 0.1280 0.1276 0.1252

Slika 133. Mestopolo`ba na karakteristi~ni to~ki spored matemati~ko

modelirawe so pomo{ na MKE.

Mo`e da se zabele`i deka so matemati~koto modelirawe se dobivaat rezul-

tati koi se bliski do re{enieto na Kany: xkt 0,13A ; odnosno ykt 0,13B.
Presmetuvaweto na osnovnite parametri se vr{i spored slednite ana-
logni odnosi:
Srednoto slegawe za slu~aj koga podlogata e homogen, elasti~en i izo-
tropen poluprostor se opredeluva spored ravenkata dadena na sl. 134.

400
Presmetuvawe na slegawa spored teorijata na elasti~nost

m 1.0 1.2 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 5.0 10.0

0.88 1.22 1.44 1.61 1.72 2.12

kk,sr

0.8517 0.9352 1.0372 1.1767 1.2940 1.3923 1.4779 1.5528 1.6832 2.0978

Balu{ev
S. \or|evski
Slika 134. Sredno slegawe na krut temel.

Rotacijata na oskata x vo slu~aj koga podlogata e homogen, elasti~en i

izotropen poluprostor se opredeluva spored ravenkata dadena na sl. 135.

401
 Glava 8. DEFORMACII NA TEMELNA PODLOGA

m 1.0 1.2 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 5.0 10.0

4.16 7.04 8.89 10.40 11.64 15.84

4.56 7.68 12.96 17.92
kk,x

4.48 5.17 6.07 7.39 8.57 9.60 10.52 11.34 12.80 17.60

4.00 6.96 8.80 10.40 11.60 16.00

SNiP S. \or|evski
Gorbunov - Posadov Stevanovi
Slika 135. Rotacija na oskata x za krut temel.

Rotacijata na oskata y vo slu~aj koga podlogata e homogen, elasti~en i

izotropen poluprostor se opredeluva spored ravenkata dadena na sl. 136.

402
Presmetuvawe na slegawa spored teorijata na elasti~nost

m 1.0 1.2 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 5.0 10.0

4.16 2.40 1.60 1.20 0.96 0.60

4.56 2.58 1.11 0.56
kk, y

4.48 3.92 3.27 2.57 2.13 1.82 1.59 1.41 1.15 0.59

4.00 2.40 1.68 1.20 0.96 0.56

SNiP S. \or|evski
Gorbunov - Posadov Stevanovi
Slika 136. Rotacija na oskata y za krut temel.

Vo slu~aj koga po~venata sredina e sloevit poluprostor ili sloevitata

sredina so ograni~ena mo}nost (sl. 129) postapkata za opredeluvawe na po-
mestuvaweto vo to~ka vo vnatre{nosta e analogna so prethodno opi{anata
koja se odnesuva{e za homogen i izotropen poluprostor.
Presmetuvaweto na osnovnite parametri se vr{i spored slednite ana-
logni odnosi:

Sredno slegawe:
1 2 1
ssr po B Fik po B Fjk
E E
Rotacija na oskata x:

403
 Glava 8. DEFORMACII NA TEMELNA PODLOGA

M
2 ssr y
tg x ; l x A(1 2 xkt )
lx

M 1 2 1
ssr y k 2 B 2 Fik k 2 B 2 Fjk
E E
Rotacija na oskata y:
M
2 ssr x
tg y ; l y B(1 2 ykt )
ly

M 1 2 1
ssr x k1 B 2 Fik k1 B 2 Fjk
E E
Funkciite Fik i Fjk se vlijatelni funkcii i pretstavuvaat deformacii
od edine~ni tovari. Istite se dadeni tabelarno ili vo vid na dijagrami (do-
datok 13 /7 13 /12).
Bidej}i temelot ima realna krutost se o~ekuva vrednostite na paramet-
rite na deformacijata na temelot (slegawe i rotacii) da se nao|aat nekade
pome|u dvete krajnosti, koga temelot e tretiran po postapka A (fleksibi-
len temel) i po postapka B (krut temel). Logi~no e vrednosta na parametri-
te na deformacija na temelot da se opredeluvaat kako aritmeti~ka sredina
pome|u dvete krajnosti.

ssrA ssrB
ssr
2
tg xA tg xB tg yA tg yB
tg x ; tg y
2 2

8.4. PRESMETUVAWE NA TEMELI SO ZEMAWE VO PREDVID

NA DEFORMACIITE (ROTACIJATA) NA PODLOGATA

Nabquduvame eden krut temel koj e optovaren so vertikalna sila P. Si-

lata mo`e da dejstvuva od levata ili desnata strana (sl. 137).

404
Deformacii (zavrtuvawe) na temelite

Slika 137. Ekscentri~no optovaren temel so vertikalna sila.

I vo dvata slu~ai, zaradi deformabilnite karakteristiki na podlogata,

}e dojde do zavrtuvawe na temelite (sl. 138).

Slika 138. Zavrtuvawe na temeli.

Zavrtuvaweto na temelite mo`e da se opredeli so porano izvedenata ra-

venka:
2 M
tg 3R
E B
Ova zavrtuvawe predizvikuva i dopolnitelno zavrtuvawe vo stolbot, vo to~-
kata kade {to stolbot se vkle{tuva vo temelot. Na sl. 139 prika`ani se dva
slu~ai na povrzuvawe na stolbot so gornata konstrukcija.

405
 Glava 8. DEFORMACII NA TEMELNA PODLOGA

Slika 139. Vrska na stolb so gorna konstrukcija: a) vkle{tena; b) zglobna.

Ako ima zavrtuvawe na edniot jazol od stolbot, toga{ vo toj jazol kako
posledica od zavrtuvaweto }e se pojavi dopolnitelen moment Mo i toa:

za vkle{tena vrska
4E J Mo l
Mo , odnosno
l 4E J
za zglobna vrska
3E J Mo l
Mo , odnosno
l 3E J
Ovoj moment Mo dejstvuva kako dopolnitelen tovar vrz temelot i na sl. 140 e
prika`an so svojot pravec na dejstvuvawe. Isto taka, vo zavisnost od vrskata
na stolbot so gornata konstrukcija, ovoj moment predizvikuva i dopolnitel-
na horizontalna sila Ho .
3 Mo
za vkle{tena vrska .............. Ho
2 l
Mo
za zglobna vrska .................... Ho
l

Slika 140. Dopolnitelni sili kako posledica od zavrtuvaweto.

406
Deformacii (zavrtuvawe) na temelite

Rezultantniot moment pod ~ie dejstvo }e dojde do zavrtuvawe na temelot

e ednakov na:
M R P e Mo Ho h t
Bidej}i stolbot e vkle{ten vo temelot, zavrtuvawata na stolbot i teme-
lot se ednakvi na:
za vkle{tena vrska
2 M Mo l
3R
E B 4E J
za zglobna vrska
2 M Mo l
3R
E B 3E J
So sreduvawe na ovie odnosi se dobiva dopolnitelniot moment Mo .

za vkle{tena vrska
2 P e M o H o ht Mo l

E B3 4E J
Mo E B3 l
P e M o H o ht
4 E J ( 2 )
E B3 l 3 ht
Mo 2
1 P e
4 E J ( ) 2 l
P e
Mo 3
EB l 3 ht
2
1
4 E J ( ) 2 l

za zglobna vrska
P e
Mo 3
EB l ht
2
1
3 E J ( ) l

Ako stolbot prenesuva tovar: P, M i H lesno se izveduva goleminata na

dopolnitelniot moment (sl. 141).

407
 Glava 8. DEFORMACII NA TEMELNA PODLOGA

Slika 141. Dopolnitelni sili koga temelot e optovaren so P, M i H :

a) pred deformacija; b) po deformacija.

Rezultantniot moment iznesuva:

M R ( M M o ) ( H Ho ) h t
Za dopolnitelnite momenti Mo se dobiva:

za vkle{tena vrska
M H ht
Mo
E B3 l 3 ht
2
1
4 E J ( ) 2 l

za zglobna vrska
M H ht
Mo
E B3 l ht
2
1
3 E J ( ) l

^esto pati vrskata na stolbot so gornata konstrukcija e elasti~na, od-

nosno postoi elasti~no vkle{tuvawe, pa mo`e da se zeme deka:
Mo l
(0,25 0,333)
EJ

408