-

: M-
, 2014

Dr`avnite sudovi gi osnova dr`avata kako trajni (permanentni) organi na

vlasta, na koi strankite im se obra}aat sekoga{ koga imaat potreba za pravna
za{tita na nivnite subjektivni prava. Celiot sistem se bazira deka sudijata e
nekoj so koi strankite nemaat nikakva dopirna to~ka, barem do momentot koga
postapkata }e otpo~ne. Ovlastuvaweto na sudijata da gi re{ava sporovite na
strankite izvira od samata dr`ava, a strankite nemaat nikakvo vlijanie vrz
takvoto ovlastuvawe.

Koga sporot treba da se re{i pred arbitra`a rabotite stojat poinaku. Pred
arbitra`niot sud da pristapi kon izvr{uvawe na svojata zada~a, toj mora
najnapred da bide konstituiran i toa za sekoj slu~aj poodelno. Toa se vr{i preku
imenuvawe na arbiter ili arbitri, na koi im se doveruva ovlastuvaweto da go
re{at sporot. Procesot na konstituirawe na arbitra`niot sud e direkten
rezultat od dejstvuvaweto i realizacijata na arbitra`nata spogodba, a vo isto
vreme go ozna~uva i otpo~nuvaweto na arbitra`nata postapka.

Pra{aweta povrzani so konstituiraweto na arbitra`niot sud se od

su{testveno zna~ewe za arbitra`niot proces. Za arbitra`ata da bide efikasna,
arbitrite mora da bidat imenuvani brzo i da u`ivaat odredena stabilnost.

Op{to usvoen princip vo me|unarodnoto arbitra`no pravo e deka strankite

imaat polna sloboda dogovorno da go ureduvat na~inot na funkcioniraweto na
arbitra`ata koja treba za da re{i nivniot spor. Taa sloboda e izrazena i vo
fazata na konstituiraweto na arbitra`niot sud, taka {to imenuvaweto na
arbiterot ili arbitrite }e se vr{i soglasno procedurata dogovorena od
strankite. No dokolku strankite propu{tat da se dogovorat za imenuvaweto na
arbitrite, ili nivniot dogovor ne regulira odredeno pra{awe, ]e se primeni
pravoto koe e merodavno za arbitra`nata postapka.

Ulogata na voljata na strankite pri konstituiraweto na arbitra`niot sud

razli~no se manifestira kaj ad hoc i kaj institucionalnite arbitra`i. Kaj ad
hoc arbitra`ata, strankite se tie koi ja organiziraat arbitra`ata, pa tie samite
go izbiraat arbiterot ili arbitrite za konkretniot spor ili toa go vr{i od niv
ovlasteno treto lice t.n. telo za imenuvawe - appointing authority.

Takvata arbitra`a ne postoi pred strankite da ja konstituiraat i

prestanuva da postoi vedna{ po donesuvaweto na arbitra`nata odluka. Za razlika
od toa, koga strankite se obra}aat pred institucionalnata arbitra`a, tie se
potpiraat na arbitra`nata institucija da go regulira konstituiraweto na
arbitra`niot sud i da ja organizira postapkata. Vo ovoj slu~aj strankite
edinstveno u~estvuvaat vo samiot proces na imenuvawe na arbiterot poedinec ili
na arbitra`niot sovet soglasno pravilnikot na institucijata.

Nacionalnite zakonodastva i me|unarodnite konvencii im davaat na

strankite i na arbitra`nite institucii re~isi polna sloboda vo reguliraweto na
konstituiraweto na arbitra`niot sud, no sepak postavuvaat i odredeni osnovni
principi na koi mora da se zasnova imenuvaweto na arbitrite.

2
1.
Prviot ~ekor kon konstituiraweto na arbitra`niot sud prestavuva
opredeluvaweto na brojot na arbitri. Vo pogled na ova pra{awe strankite imaat
{iroka sloboda na dogovarawe. Vo me|unarodnata arbitra`na praktika naj~esto
arbitra`nite sudovi se sostaveni od eden ili od tri arbitri, zavisno od toa {to
dogovorile strankite.

Arbitra`nite tribunali sostaveni od pet ili pove}e arbitri se

dogovaraat za me|udr`avnite (me|unarodno javno pravni) arbitra`i, no tie ne se
svojstveni za me|unarodnata trgovska arbitra`a.

Vo angliskoto arbitra`no pravo, arbitra`ata so paren broj na arbitri e

izre~no dozvolena. Stanuva zbor za t.n. umpire (umpair) sistem vo koj strankite
dogovaraat paren broj na arbitri. Ako tie dvajca arbitri ne se slo`at za odlukata,
tie samite izbiraat tret t.n. umpire (arbiter), na kogo preminuvaat site
ovlastuvawa za odlu~uvawe, dodeka prethodno izbraniot dvo~len arbitra`en
tribunal stanuva functus officio. Zna~i vo situacite vo koi se izbira umpire,
arbitra`nata odluka ne ja donesuva sovet od trojca arbitri, tuku umpireot kako
eden vid na arbitar poedinec. Umpire sistemot e denes nadminat duri i vo Anglija
i se sre}ava dosta retko. Vo pravnata teorija se istaknuva stojali{teto deka vo
redovnata me|unarodna arbitra`a e prepora~livo strankite da ja odbegnuvaat
dvo~lenata arbitra`a kako prevencija na problemite koi taa gi predizvikuva.

Optiraweto za arbitar poedinec ima prednosti. Prvo toa }e zna~i pomali

tro{oci bidejki }e treba da se pokrijat nagradata i tro{ocite samo za edno lice,
namesto za tri. Zna~i arbiterot poedinec e posebno pogoden kaj sporovite od
pomala vrednost.

Vtoro se postignuva procesna ekonomija odnosno zna~itelno se olesnuva

prezemaweto na procesni dejstvija kako {to se ro~i{ta i sostanoci, zatoa {to
nema pogolem broj na arbitri koi }e treba da gi usoglasuvaat sopstvenite
rasporedi. Isto taka sproveduvaweto na postapkata i donesuvaweto na odlukite e
poednostavno zatoa {to nema potreba od konsultacii, kako {to se neophodni koga
se postapuva vo sovet, is~eznuva problemot na postignuvawe na mnozinstvo od
arbitrite za donesuvawe na odluka i sl.

Arbitra`niot sovet od trojca arbitri ima svoi prednosti. Prvo, doverbata

na strankite vo arbitra`niot sovet e pogolema zatoa {to po pravilo sekoja od niv
ima mo`nost da imenuva eden arbitar, odnosno lice vo koe ima doverba kako na
sudija po svoj izbor. Arbitra`niot sovet ovozmo`uva podobri uslovi za sva}awe
na vakvite razliki, bidej}i ~lenovite imenuvani od sekoja od strankite ]e bidat

3
vo mo`nost da gi ostranat mo`nite nedorazbirawa. Vo toj pravec odredeni
arbitra`ni pravilnici kako {to se onie na ICC, LCIA, AAA ili SCC
predviduvaat deka pretsedatelot na arbitra`niot sovet po pravilo ne mo`e da
bide dr`avjanin na dr`avata vo koja poteknuvaat strankite. Vtoro, arbitra`niot
sovet na strankite im ovozmo`uva da gi kombiniraat stru~nite poznavawa na
arbitrite imenuvaj}i razli~ni profili. Treto, kvalitetot na pravosudeweto se
zgolemuva zato {to na trojca te{ko }e im se pokradnat gre{ki odo{to na edno
lice. ^etvrto, arbitra`niot sovet ovozmo`uva mnogu polesno nadminuvawe na
nedorazbirawata na strankite vo pogled na imenuvaweto na arbitri. Imeno kaj
arbiterot poedinec, ako strankite nemo`at da se dogovorat za liceto koe }e go
imenuvaat toa za niv go pravi ili nadle`niot dr`aven sud ili eventualno
dogovorenoto telo za imenuvawe, koe go vr{i imenuvaweto namesto strankite.
Obratno, koga e predviden arbitra`en sovet po pravilo sekoja od strankite
imenuva po eden arbiter, a samo pretsedava~ot na arbitra`niot sovet se izbira na
poinakov na~in (zaedni~ki od arbitrite ili teloto za imenuvawe).

(a) Re{enija za ZMTARM

Zakonot za me|unarodna trgovska arbitra`a na Republika Makedonija

(ZMTARM), predviduva:

Ako so spogodba na strankite ne e opredelen brojot na arbitrite }e se

imenuvaat tri arbitri.1

Ovaa odredba vo ZMTARM e sodr`inski prevzemena od ~len 10 model

zakonot za me|unarodna trgovska arbitra`a na UNCITRAL. So nea se predviduva
polna sloboda za strankite pri opredeluvaweto na brojot na arbitri. Pri toa tie
mo`at da opredelat i paren broj na arbitri. Vo slu~aj koga strankite propu{tile
da go odredat brojot na arbitri, kako supsidierno re{enie se predviduva sovet od
trojca arbitri.

()Re{enijata vo arbitra`nite pravilnici

Slobodata na voljata na strankite vo pogled na odreduva-weto na brojot na

arbitri, zastapena e i vo arbitra`nite pravilnici na vode~kite me|unarodni
arbitra`ni institucii vo svetot. Taka na primer Arbitra`nite pravila na
Me|unarodnata trgovska komora vo Pariz (ICC)2 predviduvaat deka sporovite }e gi
re{avaat arbiter poedinec ili trojca arbitri. Pravilnikot na Me|unarodniot

1
^len 10 od ZMTARM
2
^len 8 st.1 od Pravilnikot na ICC

4
trgovski arbitra`en sud na Trgovsko-industriskata komora na Ruskata federacija
(MTAS) predviduva arbitar poedinec ili trojca arbitri 3. Pravilnikot na
Londonskiot sud za me|unarodna arbitra`a (LCIA) predviduva deka imenuvaweto
na arbitrite }e se vr{i spored metodot izbran od strankite, pri {to }e re{ava
arbitar poedinec osven ako strankite ne dogovorile poinaku4. Sli~no na toa
Arbitra`niot pravilnik na Stokholmskata trgovska komora (SCC) predviduva
deka strankite se slobodni vo odreduvaweto na brojot na arbitrite (~len 12) {to
zna~i deka mo`at da opredelat bilo kakov broj na arbitri, vklu~uvajki ni paren
broj.5

Pravilnikot na postojaniot izbran sud (Arbitra`a) pri Stopanska komora

na Makedonija (PISASKM) od 2007 god predviduva deka strankite mo`aat da se
dogovorat sporot da go re{ava arbiter poedinec ili arbitra`en sovet od trojca
arbitri. So ovaa odredba se derogira ~len 10 od ZMTARM. Zna~i, ako strankite
dogovorat re{avawe na sporot spored pravilata na PISASKM, brojot na arbitri
mora da bide neparen (eden ili tri).6

() Suspendirani pravila vo arbitra`nite pravilnici

Eden del od arbitra`nite pravilnici, kako primerno suspendirano

re{enie predviduva nadle`nost na arbiterot poedinec. Taka na primer
Pravilnikot na ICC predviduva deka koga strankite ne go odredile brojot na
arbitrite, Sudot }e imenuva arbiter poedinec, osven ako sudot ne oceni deka
sporot e takov {to e neophodno da se imenuvaat trojca arbitri.7

Najgolemiot broj na pravilnici, predviduvaat arbitra`en sovet od trojca

arbitri. Taka na primer, arbitra`nite pravila na UNCITRAL, predviduvaat deka
ako strankite prethodno ne go dogovorile brojot na arbitri i ako vo rok od 15
dena, po priemot na baraweto za arbitra`a od strana na tu`eniot, strankite ne
dogovorile deka }e ima arbotar poedinec, }e bidat imenuvani tri arbitri.8

3
^len 17 st.2 od Pravilnikot na Me|unarodniot trgovski arbitra`en sud na Trgovsko-
industriskata komora na Ruskata Federacija(MTAC)
4
^len 5 st.4 od Pravilnikot na LCIA
5
^len 12 od Pravilnikot na SCC
6
^len 17 st.1 od Pravilnikot na PISASKM
7
^len 8 st.2 od Pravilnikot na ICC
8
^len 5 od Arbitr`nite pravila na UNCITRAL

5
2.
Op{to e usvoen pravilnikot deka dr`avjanstvoto ne mo`e da prestavuva
pre~ka za izbor na odredeno lice za arbitar. Ovaj princip e usvoen i vo ZMTARM
kade e predvideno deka nikoj nema da bide li{en od mo`nosta da bide arbitar
poradi svoeto dr`avjanstvo, osven ako strankite ne se dogovorile poinaku ~len 11
stav 1, Vo me|unarodnoto arbitra`no pravo e op{to usvoeno stojali{teto deka
dr`avjanstvoto ne smee da bide pre~ka za edno lice da bide izbrano za arbitar,
odnosno deka e dozvoleno i stranci da bidat imenuvani kako arbitri. Taka
Evropskata konvecija za me|uanarodnata trgovska arbitra`a od 1961 god.
Predviduva deka za arbitra`ata na koja se primenuvaat na ovaa Konvecija stranski
dr`avjani mo`at da bidat imenuvani kako arbitri (~len III). Samo dva uslovi
moraat da bidat ispolneti za edno lice da bide podobno da bide imenuvano za
arbitar:

a) strankite treba da mu ja uka`at svojata doverba

b) arbiterot treba da go prifati imenuvaweto.

3.

Strane~kata avtonomija e glavniot kontrolor na procesot na imenuvawe na

arbitrite. Strankite mo`at da ja uredat postapkata za imenuvawe na arbitrite
preku vnesuvawe na soodvetna odredba vo arbitra`nata spogodba, ili pak preku
izbor na institucionalna arbitra`a. Vo otsustvo na dogovor na strankite za
postapkata za imenuvawe na arbitrite se primenuvaat odredbite od nacionalnite
arbitra`ni zakoni ili me|unarodnite konvenci

) Postapka za imenuvawe na arbitrite spored ZMTARM

ZMTARM vo celost go prevzema re{enieto od ~len 11 od Model zakonot za

me|unarodna trgovska arbitra`a na UNCITRAL vo pogled na postapkata za
imenuvawe na arbitrite. ^len 11 od ZMTARM predviduva:

(1)Nikoj nema da bide li{en od mo`nosta da bide arbiter poradi svoeto

dr`avjanstvo, osven ako strankite poinaku se dogovorile.

(2)Strankite mo`at da se dogovorat za postapkata za imenuvawe na arbitar

ili arbitri, pod uslov da se po~ituvaat odredbite na stavovite 4 i 5 od ovaj ~len.

(3)Ako strankite se dogovorile za postapkata za imenuvaweto na arbiter

ili arbitri:

6
 (4) Koga arbitra`ata ja sproveduvaat tri arbitri, sekoja stranka }e imenuva
eden arbitar, a dvajcata taka imenuvani arbitri }e go imenuvaat tretiot arbitar.
Ako edna stranka ne imenuva arbitar vo rok od 30 dena od priemot na baraweto na
drugata stranka toa da go stori ili ako dvajcata arbitri nemo`at da se soglasat vo
pogled na tretiot arbitar vo rok od 30 dena od nivnoto imenuvawe imenuvaweto, na
barawe na edna stranka }e go izvr{i sudot.

(5) Sudot pri imenuvaweto na arbitrite }e vodi smetka za kvalifikacite

koj se baraat za arbitarot vrz osnova na dogovorot na strankite i za se {to mo`e
da obezbedi imenuvawe na nezavisen i nepristrasen arbitar, a vo slu~aj na
imenuvawe na arbitar poedinec ili tret arbitar treba da ima predvid deka e
po`elno da bide imenuvan arbitar koi ima razli~no dr`avjanstvo od strankite.

(6) Protiv odlukata na sudot od stavovite 3 i 4 na ovoj ~len ne e dozvolena

`alba.

Od navedenata odredba proizleguva deka i ZMTARM kako i najgolemiot broj

na nacionalni arbitra`ni zakonodavstva, ja usvojuva avtonomjata na vojlite na
strankite kako osnoven princip za konstituiraweto na arbitra`ata (~len 11 stav
2). Strane~kata avtonomija vo pogled na konstituiraweto na arbitra`ata mo`e da
se manifestira na dva na~ina:

preku konkreten dogovor za na~inot na konstituiraweto na

arbitra`a ad hoc
preku dogovarawe na nadle`nost na nekoja arbitra`na institucija za
re{avawe na sporot.

Vo otsustvo na dogovor na strankite za konstituiraweto na arbitra`ata vo

ZMTARM e predvideno supsidierno pravilo, spored koe:
Koga arbitra`ata ja sproveduvaat tri arbitri, sekoja stranka }e imenuva
eden arbiter a dvajcata taka imenuvani arbitri }e go imenuvaat tretiot arbiter.
Ako ednata stranka ne imenuva arbiter vo rok od 30 dena od priemot na baraweto
na drugata stranka toa da go stori, ili ako dvajcata arbitri nemo`at da se soglasat
vo pogled na tretiot arbiter vo rok od 30 dena od nivnoto imenuvawe,
imenuvaweto, na barawe na ednata stranka, }e go izvr{i nadle`niot sud na
Republika Makedonija.

Dokolku arbitra`ata ja sproveduva arbiter poedinec, ako strankite

nemo`at da se dogovorat vo pogled na arbiterot, na barawe na edna od strankite
arbiterot }e go imenuva nadle`niot sud na R. Makedonija.

7
 b) Imenuvawe na arbitrite soglasno arbitra`nite pravilnici

Eden od modalitetite za realizacija na strane~kata avtonomija vo pogled na

konstituiraweto na arbitra`niot sud prestavuva izborot na arbitra`na
institucija za re{avawe na sporot.

Arbitra`nite pravilnici na najgolemiot broj na arbitra`ni ustanovi

predviduvaat zna~itelna uloga na strankite vo procesot na imenuvawe na
arbitrite.

Arbitra`nite pravila na ICC predviduvaat deka koga strankite dogovorile

sporot da go re{i arbiter poedinec, tie mo`at dogovorno da nominiraat arbiter
za potvrda (koja ja dava sekretarot na sudot na ICC). Dokolku strankite ne
nominiraat arbiter poedinec vo rok od 30 dena od datumot koga baraweto za
arbitra`a bilo primeno od tu`enata stranka, ili vo nekoj dopolnitelen rok
opredelen od Sekretarjatot na ICC, arbiterot poedinec }e go imenuva sudot (na
ICC). Koga pak sporot treba da go re{at trojca arbitri, sekoja stranka }e
nominira predlo`i po eden arbiter za potvrda. Ako nekoja od strankite ne
nominira arbiter, sudot ke go izvr{i imenuvaweto na toj arbiter. Tretiot
arbiter, koj }e pretsedava so arbitra`niot sovet, ]e bide imenuvan od sudot, osven
ako strankite se soglasile za nekoja druga postapka.9

Pravilnikot na Postojaniot izbran sud (Arbitra`a) pri Stopanskata

komora na Makedonija (PISASKM) od 2007 god. Predviduva deka ako strankite se
dogovorile sporot da go re{i arbitar poedinec, dol`ni se na sekretarot na
PISASKM da mu go dostavat imeto na arbiterot. Ako strankite vo rok od 30 dena
od denot na predavaweto na odgovorot na tu`bata do sekretarot na arbitra`ata,
odnosno od denot na propu{taweto na odgovorot na tu`bata, ne go dostavat imeto
do sekretarot, arbiterot poedinec }e go imenuva pretsedatelot na osnovniot sud
Skopje II, Skopje ili drug sudija opredelen od nego.10

Koga pak sporot treba da go re{i arbitra`en sovet od trojca arbitri,

sekoja stranka imenuva po eden ~len od sovetot, a imenuvanite ~lenovi na sovetot
spogodbeno izbiraat pretsedatel na sovetot. Ako strankite vo tu`bata ili vo
odgovorot na tu`bata ne imenuvaat arbiter, sekretarot na arbitra`ata }e ja
povika vo rok od 30 dena da imenuva arbitar. Ako strankata povikana da imenuva
arbitar, toa ne go stori vo dadeniot rok od 30 dena, pretsedatelot na osnovniot sud
Skopje II, Skopje ili drug sudija opredelen od nego }e go imenuva arbitarot.
Delegiraweto na ovlastuvaweto za imenuvawe na arbitri na dr`aven sud e

9
^len 8 st.3 i st.4 od Pravilnikot na ICC
10
^len 18 od Pravilnikot na PISASKM

8
neobi~na odredba, koja retko se sre}ava vo pravilnicite na drugite arbitra`ni
institucii.

Koristena literatura:

Avtorizirani predavawa od doc.. D-r. Toni Deskoski

Zakon za me|unarodna trgovska arbitra`a na R. Makedonija (ZMTARM)

Pravilnikot na postojaniot izbran sud (Arbitra`a) pri Stopanska komora

na Makedonija (PISASKM)

Model zakon na UNCITRAL

Arbitra`nite pravila na Me|unarodnata trgovska komora vo Pariz (ICC)

Me|unarodniot trgovski arbitra`en sud na Trgovsko-industriskata komora

na Ruskata federacija (MTAS)

Londonskiot sud za me|unarodna arbitra`a (LCIA)

Stokholmskata trgovska komora (SCC)

9
 Attribution-NonCommercial-NoDerivs 3.0 Unported
You are free:
to Share - to copy, distribute and transmit the work
Under the following conditions:
Attribution. You must attribute the work in the manner specified by the
author or licensor (but not in any way that suggests that they endorse you
or your use of the work).

Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes.
No Derivative Works. You may not alter, transform, or build upon this
work.
For any reuse or distribution, you must make clear to others the license
terms of this work. The best way to do this is with a link to this web
page.
Any of the above conditions can be waived if you get permission from the
copyright holder.
Nothing in this license impairs or restricts the authors moral rights.

The document was created by CC PDF Converter