SREDNJA MEDIJSKA IN GRAFIČNA ŠOLA LJUBLJANA

ZVOK V FILMU
Seminarska naloga – izražanje s sliko in zvokom

Avtorica: Tjaša Zupanc 3.f

Mentor: Boštjan Miha Jambrek
2017/2018

S t r a n 1 | 10
Predstavitev naloge
V seminarski nalogi vam bom predstavila kako pomemben je zvok v
glasbi. Kako se je prenašal skozi zgodovino vse do danes ter na koliko
različnih vej se zvok v filmu deli. Zvok se je se je razvijal kar nekaj časa,
zato se seminarska naloga zacne z zgodovino zvoka, nato pa bomo
spoznali osnovne dele, ki so pomembne za zvok.

Viri
Spletni viri :
Filmska glasba. [online]. Wikipedia, the free encyclopedia. [Citirano 29.
marca 2018].
Dostopno na naslovu: < https://sl.wikipedia.org/wiki/Filmska_glasba >.
Zvok v filmu. [online]. Projekti.gimvic. [Citirano 29. marca 2018].
Dostopno na naslovu: <
http://projekti.gimvic.org/2005/2d/Film/zvokvfilmu.htm >.
Pomen zvoka v filmu. [online]. Isz-smgs. [Citirano 29. marca 2018].
Dostopno na naslovu: < http://isz-smgs.weebly.com/pomen-zvoka-v-
filmu.html >.
Vloga glasbe v filmski industriji. [online]. Siol. [Citirano 29. marca 2018].
Dostopno na naslovu: < https://siol.net/trendi/kanal-amc/vloga-glasbe-v-
filmski-industriji-filme-ter-televizijske-serije-gledamo-in-poslusamo-
450093 >.
Snemanje zvoka. [online]. Filmska-sola. [Citirano 29. marca 2018].
Dostopno na naslovu:< http://www.filmska-sola.si/snemanje-zvoka/ >.
Asynchronous sound. [online]. Oxford reference. [Citirano 29. marca
2018].
Dostopno na naslovu:
<http://www.oxfordreference.com/view/10.1093/oi/authority.2011080309
5431317 >.
Zvok, glasba in zvočni efekti. [online]. Vision. [Citirano 29. marca 2018].
Dostopno na naslovu:< http://vision.wettintv.de/?page_id=168 >.

Literatura:
Knjiga o filmu. 1960. Ljubljana: Prešernova družba
Kinematograf: izum stoletja. 1996. Ljubljana: DZS
Pod žarometom: oder in zaslon. 1998. Slovenska knjiga
S t r a n 2 | 10
Kazalo
1. Uvod…………………………………………………………………....……4
2.Zgodovina zvoka…………………………………………….........….........4
2.1. Fonograf…………………………………………………..................4-5
2.2. Kinetofon……………………………........................…......................5
2.3. »Mize za ropot«…………………………………….........................5-6
2.4. Zvok na filmu………………………………………………..................6
3. Vloga filmskega zvoka………………………………………………..........6
3.1. Razpoložeje v filmu…………………………………………………….7
3.2. Ritem v filmu..........…………………………………………………….7
3.3. Poudarjanje zvoka v filmu……………………...……………………..7
3.4.Sinhroni/Asinhroni zvok………………………………………….........7
4. Ambient……………………………………………...................................8
5. Dialog………………………………………………………...……..............8
6. Zvočni učinki……………………………………………............................8
7. Glasba………………………………………………………………............8
8. Tišina………………………………………………………………..............9
9. (Ne)Diagetično……………………………….....…………...…….............9
10. Primerjava Filmov..........................................................................9-10
11. Zaključek...........................................................................................10

S t r a n 3 | 10
1. Uvod
Zvok je prenašalec informacij od igralca do gledalca ter vzbujanje
vzdušja in čustev iz gledalca z glasbo in zvočnimi učinki. Od žanra filma
pa je odvisno kakšen zvok bo vključen v film, če je tragedija je ponavadi
v zvoku uporabljena otožna glasba v komediji pa so dodani smešni
zvočni učinki. V preteklosti so potrebovali veliko časa, da so odkrili kako
deluje zvok oziroma kako ga dodamo na posamezen filmski trak brez
spremstva glasbil ali orkestra. Predstavljamo si kako bi bilo če bi gledali
film, ki nima dialoga. Dve osebi bi se v filmu prepirali mi pa nikoli ne bi
izvedli o čem se pogovarjata če ne bi bilo zvoka oziroma bi samo gledali
kako odpirata usta in se grdo gledata, seveda pa so še bolj zanimivi filmi,
ki ne uporabljajo dialoga, saj mora gledalec sam razbrati, kaj je
sporočilo/smisel filma. Podobno je pri glasbi oziroma zvočnih učinkih.
Glasba je velik del filma saj gledalcu vzbuja različna razpoloženja.
Zvočni učinki pa nam pomagajo, da ustvarimo različne zvoke, še
posebno tiste, ki jih ne slišimo v resničnem življenju, na primer
nezemljani.

2.Zgodovina zvoka
Filmi so se najprej snemali brez zvoka. Imenovali so se nemi filmi (angl.
Silent movies). Že od začetka filma pa so sliki želeli dodati zvok. Iz
nemih filmov na zvočne filme je bila sprememba nenavadno hitra, vsaj v
Ameriki. Do leta 1929 je bil ozvočen skoraj ves Hollywood. V ostalem
svetu pa se je sprememba dogajala dokaj počasneje.

2.1. Fonograf
Thomas Alva Edison, si je želel povezati sliko in zvok, tako je v
njegovem laboratoriju izumil fonograf. Fonograf sestavlja membrana z
jekleno iglo, ki zapisuje zvočne tresljaje v utore valja. Šele leta 1889 je
bila naprava tržena.
Edison pa si je zamislil tudi kinetoskop, ki je bil kot optični fonograf.
Napravi se je kmalu odrekel, čeprav so nekatere filmske zapise sočasno
posneli z fonografom in kinetoskopom, zato da bi navdušili gledalce in je
postal tudi navdih za nekatere filme.

S t r a n 4 | 10
1. 2.

3.
Slika 1: Thomas Alva Edison Slika 2: Fonograf
Slika3: Kinetoskop

2.2. Kinetofon
Leta 1896 je francoz August Baron izumil kinetofon, saj je bil navdušen
nad Edisovimi izumi. Kinetofon je deloval na principu za sinhrono
snemanje in reproduciranje slike in zvoka. Bila je prva sinhronost,
mikrofoni so bili nameščeni nad odrom in bili povezani s kabinami.
Vibracije, ki so prihajale iz odra so se zapisovale v vosek. Ker pa se ni
dalo narediti kopij iz voskov je bil njegov sistem predrag in je tako tudi
opustil svoje delo.

2.3. »Mize za ropot«

Povzročanje hrupa je scenska tehnika, ki jo je film spodbil v gledališču.
Nekdo je stal za platnom z različnimi stvari in z »mizo za ropot«
povzročal hrup oz. prikazoval dogajanje a platnu z zvokom. Za nevihto
so uporabili pločevinko ali drgnili kovinske krtače, za morje pa so na
primer premikali suh grah in še veliko različnih zvokov. Prve predstave v
Grand
Cafe-ju je spremljal klavir. Glasbeniki, ki so spremljali filmsko predstavo,
so po navadi improvizirali oz. igrali klasične dele, znane odlomke.

S t r a n 5 | 10
 Slika 4: Pianistka igra ob predvajanju filma

2.4. Zvok na filmu

Nato so le našli odgovor, zvok je treba posneti naravnost na filmski trak.
Čeprav zvok ni revolucionarni pojav, še danes nekatere literature trdijo,
da je prvi pojav zvoka v filmu bil leta 1927 Warner brothers v filmu The
Jazz Singer, kjer je bila tudi javno predstavljena črnska glasba. Igralci in
režiserji, ki so igrali oz. režirali neme filme niso bili pripravljeni na filme z
zvokom oz. se niso znašli zato so prišli tudi novi igralci, kot tako tudi novi
režiserji. Danes ima večina filmov optični zapis.

Slika 5: Plakat filma The Jazz Singer

Slika 6: Warner Brothers

3. Vloga filmskega zvoka

Z zvokom lahko izrazimo veliko stvari, kot na primer čustva, lahko
prikažemo ritem, poudarimo določene zvoke ali zvočne učinke.
Pomembno je tudi kako zvok prehaja. Z zvokom pa lahko tudi zamotimo
gledalčevo pozornost.

S t r a n 6 | 10
3.1. Razpoloženje v filmu
Po navadi ko gledamo tragedijo ali grozljivko je vedno v ozadju glasba, ki
nam vzbudi različna čustva. Pri grozljivki se po navadi glasba stopnjuje,
ko pričakujemo nekaj groznega oz. nas glasba opozarja da bomo na
platnu zagledali nekaj groznega. S tem iz nas izvablja različna
razpoloženja. Pri tragedijah po navadi jokamo, še posebno če je v filmu
otožna glasba. Tako zvok iz nas izvablja različna razpoloženja.

3.2. Ritem v filmu

Zvok ustvarja občutek ritma. Z zvokom se orientiramo in dogodke
doživljamo bolj napeto. Na primer, da gledamo film iz prve perspektive in
slišimo da se za igralcem nekaj razbije, takoj vemo, da to kar se je
razbilo je za nami in ne pred nami saj je iz vidnega polja in zvok prihaja
za igralcem. Tako dobimo tudi gledalčevo pozornost, s tem da gledalec
pogleda v smeri zvoka(na primer: v filmu sedijo za mizo poslovneži, ko
zaslišimo odpiranje vrat, ker smo slišali vrata smo tudi pogledali v smeri
vrat.)

3.3. Poudarjanje zvoka v filmu

Z zvokom poudarimo lahko veliko stvari. Lahko poudarimo približevanje
korakov ali pa oddaljevanje korakov. Se pravi poudarimo lahko nekaj, kar
nam je blizu oz. daleč, poudarimo pa lahko tudi stopnjevanje glasbe. Po
navadi je to v grozljivkah.

3.4. Sinhroni/Asinhroni zvok

Sinhroni zvoki so istočasno snemanje slike in zvoka. To so zvoki, ki se
nanašajo na zvoke nastopajočih: koraki, premikanje stvari itd.

Asinhroni zvoki, ne potekajo istočasno. Je diegetski zvok, ki se sliši pred

prikazom dejanja, ki ga proizvaja, ali se nadaljuje, potem ko to dejanje ni
več na zaslonu.

S t r a n 7 | 10
4. Ambient
Prostorski zvok lahko posnamemo že s kamero na lokaciji ali pa ga
naknadno posnamemo in dodamo v film. Velikokrat namreč lahko
dodamo zvoke, ki jih na lokaciji ni bilo ali pa določene zvoke odstranimo(
zavijanje vetra, šum valov, žvrgolenje ptic...). Na primer film Bruca Leeja,
kjer za vsak udarec v filmu, udarijo v bližini mikrofon z palicama, kar
pričara efekt močnega udarca.

5. Dialog
V filmih velikokrat gledalec informacijo prejme preko slike, vendar to ni
vedno mogoče. V takem primeru uporabimo dialoge. Na primer, da
nekoga boli glava, to lahko storimo brez besed, le s sliko ( oseba se
prime za glavo, vzame tablete...) ali pa to storimo z uporabo besed
(igralec nekomu pove, da jo boli glava…). Istočasno ne kažemo in
razlagamo z besedami.

6. Zvočni učinki
Različni zvočni učinki se uporabljajo tudi, kadar želimo ustvariti okolje, ki
je drugačno npr. vesolje, nebesa… Z zvokom in sliko se lahko tudi
igramo, in sicer da sliko z zvokom poudarimo ali pa dodamo zvok, ki s
sliko nima zveze. Na primer vidimo zelo prometno ulico, slišimo pa le
tišino in s tem pokažemo, kako se npr. počuti glavni igralec.

7. Glasba
Na začetku je bila glasba prisotna zgolj iz praktičnih razlogov, z
namenom, da preglasi ropotanje projektorja, kasneje pa so jo začeli
prilagajati dogajanju in vzdušju v filmu. Filmi z največ glasbe so muzikali
(High School Musical, Chicago,...). Pogostokrat ravno z glasbo
pričaramo različna vzdušja.

S t r a n 8 | 10
8. Tišina
Nikoli ni samo tišina, vedno so dodani ambienti, zato tudi tišino
uporabljamo kadar je bližji kader(close-up) in sočustva zelo močna, tako
da je to že razvidno iz slike.

9. (Ne)Diegetično
Diegetični zvok je zvok, ki ga slišimo mi in junaki zgodbe(namišljen zvok,
popačen glas, branje zapisanega, notranji glas, zvočni most...).

Nediegetični zvok je zvok, ki ga slišimo samo gledalci in ga junaki ne

morejo razbrati(mogoče glasba in neosebna pripoved).

10.Filmi

-1.Cherbourški dežniki (Umbrellas of Cherbourg) posebnost tega filma je

da ni muzikal saj ves dialog pojejo. Nekateri bi ga celo opredelili kot
opero. Glasba, ki je v ozadju se prilagaja dialogu na primer ko si
izkazujeta ljubezen je glasba nežna. Igralci si s petjem izkazujejo čustva,
film pa je kljub temu realističen in eden najbolj romantični filmov. V filmu
pa manjka kar nekaj zvočnih učinkov na primer hoja, premikanje kolesa,
speljevanje avta itd. nekatera pa so opazna v filmu.

2.Dunkirk za razliko od drugih vojaških filmov nam ta opisuje preživetje

vsakega posameznega vojaka skozi oči igralcev ter nam ustvari občutek,
da smo s njimi in občutimo njihova čustva. Začetek se začne mirno,
slišimo hojo vojakov in njihovo raziskovanje, nato pa zaslišimo strele in s
tem se film začne odvijati. Glasba v filmu je zelo dramatična in napeta na
primer v sceni The mole, ko odnašata ranjenca na ladjo, zvok violine
prikazuje paniko, nujo po pobegu in hiter tempo. Skozi film slišimo v
glasbi tiktakanje ure, kar nam sporoča da čas ne čaka vendar hiti. V
filmu, lahko slišimo letala, ki imajo strašljiv zvok, kakor da bi kričala, s
tem gledalcu vzbudijo občutek groze in strahu. Dobro so posneti tudi
podvodni učinki, ko slišimo kako vojaki kričijo in brcajo v vodi.

S t r a n 9 | 10
3.Tiho mesto (A Quiet Place) grozljivka, ki je predstavljena na zanimiv
način in sicer s tišino. V filmu ni uporabljen dialog, uporabljen pa je
znakovni jezik, zato so še bolj pomembni zvočni učinki, ki so v filmu zelo
dobro prikazani. Ker je osnovna tema tišina imamo ključne poudarjene
zvočne učinke kot na primer udarec svetilke, glasovi letala-igrače, kriki,
ognjemet. Kljub temu da je žanr grozljivka je sporočilo filma pomembnost
družine saj oče žrtvuje svoje lastno življenje. V filmu pa spoznamo tudi
hči, ki je gluhonema in glede zvočnega vidika dobimo tudi njen pogled na
dogajanje v filmu, ki pa je seveda popolna tišina z glasbo v ozadju.
Glasba v filmu je minimalna a kljub temu napeta, uporabljena pa je bila
samo ena pesem v celotnem filmu (Neil Young-Harvest Moon). Posebni
zvoki pa so tudi glasovi nezemljanov, ki so seveda izmišljeni.

11. Zaključek
Iz seminarske naloge smo ugotovili kako pomemben je zvok, saj brez
njega bi bil film zelo dolgočasen in iz nas (gledalcev) ne bi izvabil
različnih razpoloženj (grozljivka- strah, komedija - smeh, tragedija-
žalost). Glasba pa ima tudi pomemben del saj iz nas izvabi različna
čustva in nam prikaže stopnjevanje filma.. Spoznali smo tudi različne
naprave, ki so nastale, zato da bi združili zvok in film. Proces zvoka na
film pa je trajal kar nekaj časa. Prvi pojav zvoka v filmu pa je bil leta 1927
Warner brothers v filmu The Jazz Singer. Sedaj pa tudi vemo kaj
pomenita sinhroni in asinhroni zvok v filmu. Pomenita istočasnost slike in
zvoka ter obratno, slika in zvok ne potekata istočasno. Tako kot smo tudi
izvedeli kdaj gledalci in igralci slišijo zvok in kdaj sliši zvok samo gledalec
(diegetično/nediegetično). Zaključni sklep je torej, da v filmu potrebujemo
glasbo, ambiente, dialoge, zvočne učinke in tudi tišino.

S t r a n 10 | 10