ИНИ - Сведоштва за македонскиот идентитет (XVIII-XX век) PDF

INSTITUT ZA NACIONALNA ISTORIJA
SVEDO[TVA ZA MAKEDONSKIOT IDENTITET

(XVIII ‡ XX VEK)
INSTITUTE OF NATIONAL HISTORY
TESTEMONIES FOR THE

MACEDONIAN IDENTITY
(18TH ‡ 20TH CENTURIES)
Skopje, 2009
SVEDO[TVA
ZA MAKEDONSKIOT IDENTITET
(XVIII ‡ XX VEK)
Skopje, 2009
Redakcija
prof. d-r Todor êpreganov
prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska
doc. d-r Liljana Gu{evska
Prireduva~i
prof. d-r Todor êpreganov
prof. d-r \or|i âkarjanevski
prof. d-r Vasil Jotevski
prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska
prof. d-r Vera Go{eva
doc. d-r Silvana Sidorovska-ûpovska
doc. d-r Nata{a Kotlar-Trajkova
doc. d-r Makedonka Mitrova
m-r Teon Xingo
m-r Dimitar Qorovski
m-r Petar Todorov
KON IZDANIETO
Zbornikot so dokumenti „Svedo{tva za makedonskiot
identitet (XVII – XX vek)“ {to $ go priop{tuvame na makedonska-
ta nau~na i po{iroka javnost pretstavuva samo del od mnogubroj-
nata dokumentacija koja se nao|a vo arhivite i vo instituciite
niz svetot, a vo koja nedvosmisleno e izrazen ili definiran ma-
kedonskiot identitet. Vo nego se vklu~eni svedo{tva od najraz-
li~en vid – oficijalni dràvni dokumenti, izve{tai na diplo-
matski pretstavnici, konstitutivni i programski dokumenti na
oddelni organizacii, zdruènija, odbori i sl., izvadoci od nau~-
ni studii, knigi i od statii od pe~atot i od periodikata (organi
na spomenatite organizacii i zdruènija, nau~ni, stru~ni i drugi
spisanija), li~ni iskaùvawa, spomeni, se}avawa, patopisi, me-
moarski zapisi, pisma, reakcii i diskusii po razli~ni povodi i
za razli~ni pra{awa. Bea zemeni predvid i mal broj primeri od
literaturata, vklu~itelno i od poezijata, kako individualen i
intimen izraz na sfa}awata i na ideite. Vo navodite se vklu~eni
i nekolku statistiki, kako i folklorno-etnografski zapisi i sl.
Pri sostavuvaweto na ovaa kniga bea koristeni dokumenti {to se
ve}e objaveni vo oddelni publikacii i originalni dokumenti koi
za prvpat se pretstavuvaat vo na{ata sredina. Pritoa se opfate-
ni dokumenti koi datiraat od XVIII do XX. Ograni~uvaweto na
ovoj period proizleze od zamislata da se pretstavat del od isto-
riskite svedo{tva za Makedonija, Makedoncite i za makedonski-
ot narod toga{ koga se sozdavaat modernite nacii.
Dokumentite se podredeni hronolo{ki, spored periodot
na nastanuvaweto. Primerite na dvojno datirawe se dadeni spo-
red koristenata literatura, za{to vo prezemenite dokumenti ne
se vr{eni kakvi bilo intervencii. Vo odredeni slu~ai, koga se
raboti za spomeni, se}avawa, memoarski i biografski zapisi i
sl. za koi ne se znae koga nastanale ili koi se objavuvani podocna,
datiraweto e pribli`no ili se upatuva na periodot na koj se od-
nesuvaat opi{anite nastani. Zaradi polesno prebaruvawe i kori-
stewe na materijalot, pokraj datumot, sekoj tekst se najavuva so
kusi informacii {to ja pojasnuvaat negovata sodrìna, karakte-
rot na dokumentot ili so imeto na li~nosta ~ie iskaùvawe se
dava. Pritoa, se citira i soodvetnata literatura, odnosno izvo-
rite, a na krajot od ovaa publikacija e daden i iscrpniot popis.
Dokumentite {to se vklu~eni vo ovaa publikacija se raz-
li~ni po obem. Zabele`livo e deka i vo navedenite izvadoci se
ispu{tani odredeni delovi (re~enici, no i celi pasusi i pove}e),
koi naj~esto sodràt sporedni informacii, po{iroki eksplika-
cii i sl. Isto taka, dopolnitelnite objasnuvawa i tolkuvawa se
svedeni na minimum so cel niz samite svedo{tva da se prezenti-
raat razli~nite stavovi, li~ni i kolektivni, procesi, previra-
wa, borbata na mislewa, na idelogii i na opcii, da se dade pogled
odnatre i odnadvor, da se notiraat razli~nite vidovi imenuvawa
vo oddelni periodi, ednostavno da se pretstavat istoriskite fak-
ti onakvi kakvi {to se. Rezultatot na seto toa e na{ata sega{-
nost i nepobitnoto postoewe na makedonskata suverena dràva,
na makedonskiot narod i na makedonskiot jazik.
Ostanuvame so nade` deka knigata „Makedonskiot identi-
tet niz svedo{tva (XVIII – XX vek)“, vo izdanie na Institutot za
nacionalna istorija, }e go privle~e vnimanieto ne samo na nau~-
nata tuku i na po{irokata ~itatelska publika.
Redakcijata
RAZMISLI NAMESTO PREDGOVOR,
ILI PREDGOVOR ZA NEKOI RAZMISLI
Geografijata i nacijata se nerazdelno povrzani, kako od
aspekt na samoimenuvaweto na odredena zaednica na lu|e koja pre-
tendira na samoizdvojuvawe od drugite, taka i od aspekt na èl-
bata za vospostavuvawe sopstven suverenitet vrz odredena terito-
rija. Pritoa, ovaa neraskinliva vrska moè naj~esto da bide i
dvonaso~na. Od edna strana, samoizdvoenata zaednica preku fik-
sirawe na sopstvenoto ime i suverenitet nametnuva i geografsko
ime na prostorot koj go zazema, so {to jasno se izdvojuva od drugi-
te suvereni i samoizdvoeni zaednici. Vo vtoriot slu~aj, blagoda-
rej}i na èlbata za samoizdvojuvawe, imeto na odredena terito-
rija se stava vo funkcija na toa samoizdvojuvawe, za da moè vo
eventualnata sledna faza, faza na vospostavuvawe na celosen su-
verenitet, da dobie status i na dràvno ime.
Pogoreiznesenoto ne pretstavuva nitu ne{to novo, nitu,
pak, nepoznato. Naprotiv, vo najgolem broj slu~ai istorijata sle-
di eden od ovie modeli. Vo taa smisla i primerot na Republika
Makedonija, odnosno na makedonskata nacija, moè da bide samo
potvrda za toa. Tokmu toa e i celta na ovaa kniga. Na eden jasen i
nedvosmislen na~in da pokaè deka razvojniot pat na makedonska-
ta nacija e tesno povrzan so geografskiot poim Makedonija. Is-
toto se odnesuva i na imeto na dràvata Republika Makedonija,
ime koe proizleguva od geografskoto ime Makedonija, no i od
èlbata na samoizdvoenata zaednica da vospostavi svoj celosen
suverenitet pod toa ime, stavaj}i go dràvnoto ime vo funkcija
na natamo{no zajaknuvawe i stabilizirawe na samoizgradenata
nacionalna svest.
Nacijata, nacionalizmot i nacionalnata svest se proizvod
na evropskata modernizacija. Tie se direkten rezultat na pojava-
ta i razvojot na liberalnite i demokratski idei, idei koi jasno
baraat postoewe na urbano naselenie, oslobodeno od sopstveniot
ruralen folklorit. So samoto toa i podgotveno, preku procesot
na obrazovanieto, da gi prepoznae i da gi prifati novite idei.
U{te pove}e, soo~eno so eventualnoto otfrlawe, odnosno margi-
nalizirawe, od strana na etabliranata etni~ki dominantna urba-
na klasa, da trgne vo avanturata nare~ena borba za nacionalna
emancipacija.
Izneseniov model, pomalku ili pove}e, e sleden od re~isi
site nacionalni dvièwa od sredinata na devetnaesettiot i po-
~etokot na dvaesettiot vek. Isklu~ok se balkanskite dvièwa.
Ne zatoa {to se tie ne{to posebno vo odnos na ostatokot na Ev-
ropa, tuku zatoa {to, blagodarej}i na opstojuvaweto na Otoman-
skata Imperija, se nadvor od globalnite procesi.
Otomanskata Imperija, kako rezultat na svojot istoriski
razvoj, no i na dlabokata povrzanost so {erietot, ne e vo sostojba
da gi sledi globalnite ekonomski tekovi. So samoto toa taa ne gi
forsira urbanizacijata i obrazovanieto. Niz celiot period na
nejzinoto egzistirawe dominanten socijalen sloj e ruralniot, ne-
mo}en da se oslobodi od etni~ko-folklorniot lokalizam, kako i
od dlabokata posvetenost na religijata, ne{to {to Imperijata
go poddrùva, go pottiknuva i go neguva. Religiskiot milet-sis-
tem, kolku i da e napreden za svoeto vreme, istovremeno e i najgo-
lem predizvik za balkanskite avtonomisti~ki dvièwa, pa, vo
tie ramki, i za makedonskoto. U{te pove}e {to, kako {to e vo
konkretniov slu~aj, ne postoi zna~ajna i mnogubrojna urbana kla-
sa.
Iskaànovo jasno ukaùva na toa deka sovremenite post-
moderni teorii za nacijata te{ko deka moàt da prifatat posto-
ewe i dejstvuvawe na seriozni nacionalnoosloboditelni dviè-
wa na balkanskite prostori. Tokmu od tie pri~ini poprifatlivo
bi bilo da se zboruva za lokalni etni~ko-socijalni ili avtono-
misti~ki dvièwa, dodatno zbogateni so intrareligiskata soli-
darnost. Toa se dvièwa koi, vo uslovi na vnatre{na nestabil-
nost na Imperijata, se obiduvaat da izdejstvuvaat, odnosno da
zgrap~at, odredeni privilegii. Vnatre{na organizaciska i ideo-
lo{ka nestabilnost, koja proizleguva od vkupnata ekonomska i
socijalno-obrazovna slabost na Imperijata, ne ovozmoùva da
prerasnat vo silni i stabilni nacionalnoosloboditelni dviè-
wa. Svesni za sopstvenata nemo}, tie celosno se potpiraat na
simpatiite i na poddr{kata na golemite evropski sili. Vsu{-
nost uspehot, odnosno neuspehot na ovie dvièwa vo celost zavisi
tokmu od ovaa poddr{ka, koja, pak, e uslovena od geopoliti~kite
interesi na golemite evropski sili vo regionov.
Potenciraweto na strukturnata nemo`nost vo ramkite na
Otomanskata Imperija da se izrodat stabilni nacionalnooslobo-
ditelni dvièwa, ne treba da se razbere kako negacija na postoe-
weto na etni~ki zaednici. Naprotiv, svesta za drugosta, kako od
aspekt na religijata taka i od aspekt na jazikot i na folklorot –
e, sekako, prisutna. Sosema drugo e pra{aweto kolku ovaa svest,
vo uslovi na nedostatok na razviena soobra}ajna infrastruktura,
e sposobna celosno i zaokruèno da ja sogleda drugosta. Vo ovoj
kontekst, od isto tolkava va`nost e i pra{aweto {to to~no se
podrazbira pod sopstvenoto sebeidentifikuvawe, odnosno pod
identifikuvaweto na drugite. Toa e vo isto vreme pra{awe na
koe e isklu~itelno te{ko, ako ne i nevozmo`no, da se odgovori.
Dokumentite, od poraniot period, prezentirani vo ovoj zbornik,
toa najdobro i go pokaùvaat.
Imeno, upotrebata na zborovite Makedonec, odnosno Ma-
kedonija, te{ko deka }e moàt da dadat odgovor na toa {to to~no
se misli: dali na etni~ka ili na geografska povrzanost, dali na
Makedonija kakva {to nie denes ja poznavame ili na nekoja druga,
odnosno onakva kakva {to ja poznaval avtorot na dokumentot – sè
se toa pra{awa na koi naukata bi trebalo da odgovori, no koi,
pak, vo krajna linija, voop{to ne go zasegaat razvojniot pat na
makedonskata nacija i dràva. Toa {to zasegnuva e samata upotre-
ba na imeto, pa i vo negovata najgruba smisla, kako ~isto geograf-
ska odrednica.
Razvojniot pat na makedonskata nacija i na Republika Ma-
kedonija, kako {to pokaùvaat i samite dokumenti, ima nepreki-
nat kontinuitet vo upotrebata na zborot Makedonija. Toj konti-
nuitet, bez ogled na toa dali vo sebe sodrì etni~ka komponenta
ili ne, vo po~etokot sozdava privid, a denes i realnost za poseb-
nosta vo odnos na drugite balkanski dràvi i etni~ki zaednici.
Za razlika od srednovekovnata bugarska, odnosno srpska politi~-
ka zaednica, makedonska ne postoi, odnosno dokolku postoi, ne os-
tava pe~at vrz natamo{niot razvoen pat. Za razlika od vozobno-
venata bugarska, odnosno srpska pravoslavna crkva, makedonska
ne postoi. Za razlika od postoeweto na Vizantiskata Imperija
koja go za~uvuva gr~kiot jazik i ovozmoùva negovo nepre~eno ko-
ristewe i razvivawe vo ramkite na Carigradskata patrijar{ija,
a so samoto toa i vo konstruiraweto na svesta za drugosta kaj Gr-
cite, takvo ne{to vo makedonskiot slu~aj ne postoi. Edinstveno
{to postoi e samo imeto na regionot Makedonija, ime koe poradi
svojata anti~ka teìna e dovolno mo}no da gi kompenzira site
drugi nedostatoci, no u{te pove}e, vo periodot na balkanskiot
romantizam, paralelno so konstruiraweto na etni~kite kvaziis-
torii, da sozdade i sopstvena kvaziistorija.
Ova e u{te va`no ako se ima predvid faktot deka postepe-
noto formirawe na raznite balkanski dràvi ne odi na {teta na
regionot Makedonija. Naprotiv, toj vo ovoj proces na iscrtuvawe
na balkanskite granici re~isi celosno se izdvojuva, ovozmoùva
dozpolnitelno zajaknuvawe na pretstavata za posebnosta, koja se-
ga stanuva i realnost ne tolku od aspekt na etni~nosta, kolku od
aspekt na sudbinata, odnosno idninata. Ako do periodot na sozda-
vaweto na razli~nite balkanski dràvi, bez ogled na specifiki-
te, ìvotnite uslovi na site sultanovi podanici se re~isi isti,
sega, po nivnoto osamostojuvawe, site tie trgnuvaat po razli~ni
pati{ta, sosema razli~ni od pati{tata na naselenieto vo geo-
grafskiot region Makedonija. Tokmu ovaa razli~nost pridonesu-
va za toa golemite evropski sili, samostojno ili vo korelacija so
razli~nite balkanski dràvi, da go aktueliziraat pra{aweto na
negovata idnina. So samoto toa dopolnitelno go zacvrstuvaat soz-
nanieto za posebnosta na Makedonija.
Sledej}i ja pozicijata na postmodernata, fenomenot na na-
cijata uporno go potisnuvam. Ne sum ubeden nitu vo toa deka bi
moèl da se vmetne i fenomenot na nacionalnoosloboditelnoto
dvièwe. Sè u{te e rano. No eden e faktot: makedonskata nacija
te{ko deka voop{to denes }e postoe{e da ne be{e makedonskoto
osloboditelno dvièwe. Dali i kolku e toa nacionalno ili e iz-
raz na sebesozdadenata antiosmanska a propravoslavna ideja, e
drugo pra{awe. No toa {to e va`no e faktot deka toa dvièwe,
zalagaj}i se za politi~ka avtonomija na Makedonija, vsu{nost gi
sozdava preduslovite za postepeno razvivawe na makedonskata na-
cionalna svest. Svesno ili, pak, nesvesno, gi postavuva temelite
na nacijata, dava isklu~itelno bogat materijal za sebeizdvojuva-
we preku masovno {irewe na mitot za regionot Makedonija, no i
za potencirawe na sebe`rtvata poloèna vo imeto na toj mit,
ne{to {to vo podocne`nite i pozrelite fazi na nejziniot razvoj
}e odigra islu~itelno zna~ajna uloga.
I u{te ne{to. Vo periodot po Ilindenskoto vostanie, vo
periodot na najgolemite crkovno-etni~ki zlostorstva vo Makedo-
nija, imeto Makedonec, pripadnik na Makedoncite, sega ve}e de-
tektirani kako oddelna grupa, a proizvedeni od geografskiot po-
im Makedonija, pretstavuva najdobar odgovor za zapirawe na
krvoprolevawata. Toa e odgovor koj kako doktrina e ponuden i vo
sedumdesettite i vo osumdesettite godini na devetnaesettiot vek,
no koj poradi socijalnata struktura na naselenieto ne moè da
zaìvee. Postepeno, no sigurno, na balkanskiot etnocentristi~-
ki model vo sozdavaweto na nacijata mu se sprotivstavuva pomo-
derniot, a so samoto toa i pokompleksniot teritorijalno-poli-
ti~kiot model, model koj tokmu poradi opkruùvaweto, poradi
geopoliti~kite interesi na golemite sili, no pred sè i nad sè po-
radi nepostoeweto na razviena i stabilna makedonska gra|anska
klasa, e osuden na neuspeh. Balkanskite vojni i podelbata na regi-
onot Makedonija se samo potvrda na iznesenovo. U~estvoto na ma-
kedonskite dobrovolci vo armiite na balkanskite dràvi, pak, se
potvrda i na ne{to drugo – na romanti~arskata zabluda deka Oto-
manskata Imperija e eden i zaedni~ki neprijatel na balkanskite
narodi i dràvi, na toa deka osloboduvaweto na Makedonija e
mo`no i ostvarlivo preku nivno zaedni~ko dejstvuvawe.
Zavr{uvaweto na Balkanskite vojni i na Prvata svetska
vojna, odlukite na Versajskata mirovna konferencija jasno gi po-
kaùvaat site vnatremakedonski zabludi, no i realnosta na geo-
politikata. Regionot Makedonija ostanuva podelen, zaedno so na-
selenieto, koe ve}e moè i se sebedetektira kako makedonsko, ka-
ko ne{to posebno i izdvoeno od drugite balkanski narodi, dotol-
ku pove}e {to sega ve}e inkorporirano vo pravniot i vo politi~-
kiot sistem na razli~nite balkanski dràvi, toa direktno se so-
o~uva so svojata posebnost kako od aspekt na jazikot i na kultura-
ta taka i od aspekt na postojanata ekonomska i socijalna margina-
lizacija. So samoto toa, sega ve}e se ispolneti re~isi site uslo-
vi za negovo prerasnuvawe vo klasi~no nacionalnoosloboditelno
dvièwe, dvièwe koe, vo zavisnost od vnatre{nite uslovi, vo
sekoja od balkanskite dràvi }e primenuva razli~ni taktiki na
dejstvuvawe, {to na momenti, sosema razbirlivo, }e generira i
vnatre{na konkurentnost, predizvikana od pojavata i zacvrstuva-
weto na ideolo{kata filozofija na levica na prostorite na
Balkanot.
Bez ogled na postojanite tendencii da se negira makedon-
skata nacija, a so toa i nejzinata samoizgradena i sebedefinirana
nacionalna svest, eden e faktot: evropskata, a vo tie ramki i bal-
kanskata levica, vo svoite planovi za seopfatna konfrontacija
so liberalnata demokratija vo makedonskoto nacionalnooslobo-
ditelno dvièwe prepozna seriozen sojuznik. Sojuznik dlaboko
posveten na idejata za sozdavawe sopstvena makedonska dràva,
{to samo po sebe podrazbira ru{ewe, odnosno redefinirawe na
balkanskiot sistem na dràvi, ne{to {to celosno odgovara na
ideite i na taktikata kako na Sovetskiot Sojuz taka i na negova-
ta prodolèna raka – Kominternata. Ottuka, slobodno moè da se
kaè deka, paralelno so nacionalnoto dvièwe, sega ve}e i komu-
nisti~kite partii i organizacii stanaa nositeli i propagatori
na posebnosta na makedonskiot nacionalen identitet, a so samoto
toa i na idejata za sozdavawe makedonska dràva, samostojna ili
vo sostav na nekakva balkanska federacija, seedno.
Iznesenovo, bez ogled na simplificiranosta, jasno ukaù-
va na momentot deka podelbata na geografsko-etni~ko-socijalni-
ot prostor nare~en Makedonija vo nitu eden moment ne doveduva
do eliminirawe na imeto Makedonec kako sebeindentifikacija,
nitu, pak, na idejata za makedonska dràva. Naprotiv, i bez cen-
tralizirano, i bez naddràvno rakovodstvo, makedonskoto nacio-
nalnoosloboditelno dvièwe prodolùva da sozreva. Prodolù-
va so svojata bazi~na zada~a – da ja {iri idejata za samosvesta, od-
nosno za obezbeduvawe sopstveni politi~ki i socijalni prava.
Vsu{nost, bez vaka sozdadenata nacionalna osnova, Vtora-
ta svetska vojna, kako seriozna mo`nost za realizacija na celite,
}e be{e ispu{tena. Ednostavno nema i ne moè nacionalnooslo-
boditelno dvièwe da se formira preku no} i vedna{ da po~ne da
dejstvuva. Toa e nezamislivo. Osobeno ne vo uslovite vo koi se na-
o|a Makedonija, podelena pome|u razli~ni pravno-politi~ki sis-
temi, dopolnitelno optovareni so golemobugarskata i germansko-
-italijanskata okupaciska vlast. Tokmu zatoa na eskalacijata na
makedonskoto nacionalno dvièwe vo tekot na 1943 godina treba
da se gleda kako na definitivna zavr{nica na procesot za sozda-
vawe sopstvena dràva, kako na definitivna potvrda ne samo na
sebeosoznavaweto, tuku i na osoznavaweto na realnosta od strana
na evropskata, no i na svetskata javnost. Podgotvitelnite doku-
menti na britanskoto, odnosno na amerikanskoto Ministerstvo
za nadvore{ni raboti, vo presret na sojuzni~kata konferencija
na Jalta, jasno ukaùvaat na toa deka makedonskata nacija e real-
nost, fakt od koj ne moè da se izbega. No vo soglasnost so inte-
resite na geopolitikata, toa moè kako takti~ko pra{awe da
vleze vo sferata na usoglasuvawe pome|u golemite sili.
Uspehot ili neuspehot na sekoe edno nacionalnooslobodi-
telno dvièwe vo golema mera zavisi od geopolitikata, od inte-
resite na razli~nite golemi svetski igra~i. Ostvaruvawata na
maksimalisti~kite celi, sozdavaweto sopstvena dràva e isklu-
~itelno te{ka zada~a, zada~a koja bara ne samo cvrsta opredele-
nost, tuku i soodveten geopoliti~ki moment. Makedonskoto naci-
onalnoosloboditelno dvièwe, po zavr{uvaweto na Vtorata
svetska vojna, delumno toj moment go iskoristi vo ramkite na so-
juznata jugoslovenska dràva. Vo ramkite na federalnata struk-
tura sozdade sopstven pravno-politi~ki instrument so koj ja pos-
tigna osnovnata cel. Od edna strana, da ja stabilizira i da ja raz-
viva svojata nacionalna svest, a od druga strana, zra~ej}i regio-
nalno, da ja za~uva i da ja razviva idejata za sebeposebnosta vo so-
sednite dràvi.
Sekoja generacija odnovo ja pi{uva istorijata na svoite
koreni. Sekoja generacija od ve}e vospostaveniot {ablon odzema
ne{to {to im pripa|alo na minatite generacii, no dodava i ne{-
to svoe. Gi teleportira viduvawata na predizvicite od sopstvena-
ta sega{nost vo minatoto. Na minatoto mu dava delumno nov i svoj
{mek. Nesvesno ja provocira sega{nosta, pottiknuvaj}i ja nau~-
nata qubopitnost, za da dobie svesni i razumni odgovori, odgovo-
ri koi }e bidat vo soglasnost so duhot na vremeto vo koe ìvee.
Stranicive {to sleduvaat ja imaat tokmu taa cel – prezentiraj}i
mnogubrojni dokumenti od makedonskoto minato da gi pottiknat
dene{nive generacii na razmisluvawe i na barawe sopstven, no i
zaedni~ki odgovor, odgovor {to }e ni ja olesni na{ata sega{-
nost, a da se nadevame, i sekojdnevjeto na idnite generacii. I toa
sè so cel nim da im ovozmoìme sopstveniot „{mek“ da go dodava-
at na onie istoriski pra{awa {to sudbinski deneska ni se ~inat
– bizarni.
prof. d-r Jovan Donev

Elisaveta Petrovna,1 24 dekemvri 1751 godina
24 dekemvri 1751 g. Izdadeniot ukaz na imperatorkata
Elisaveta Petrovna za Senatot i dodatocite (aneksite) kon nego
pojasnuvaat: pratenikot vo Viena, grofot Bestuèv-Rjumin, ja so-
op{ti èlbata na polkovnikot vo avstriskata slu`ba Ivan Hor-
vat Otkurti~, so soglasnost na tamo{nata imperatorka, da se pre-
seli vo Rusija, so husarskiot polk od vkupno 1000 lu|e, {to }e go
izdrùva toj. Sledstveno, be{e zapovedano, ne samo na Srbinot
Horvat (toga{ unapreden vo general-major vo ruska slu`ba) tuku
i na drugite hristijani – makedonski, bugarski, vla{ki i dr., da
se javat kaj kievskiot general-gubernator Leontjev, kade {to ve}e
be{e naredeno da se formiraat dva husarski i dva pandurski pol-
ka, sekoj po 4000 lu|e, niv razdeluvaj}i gi na 20 ~eti, da se raspo-
redat od utvrduvaweto Kamecki po rabot na granicata od desnata
strana, od levata po rabot na Zaporo`ci do turskata i tatarskata
granica, vo vid na policiska pograni~na vojska.2
Ruskiot Senat, 24 dekemvri 1751 godina

24 dekemvri 1751 g. Za preseluvaweto vo Rusija na Bugari-
te (isto taka na Makedoncite, Srbite i na Vlasite) i za formira-
weto oddelni polkovi od niv, koi ima da se naselat po dolìnata
na toga{nata turska granica, od utvrduvaweto Kamenk, nadesno
(t.e. kon zapad) do polskata granica, a nalevo do Zaporo`ci i do
turskata i tatarskata granica, se zboruva za prvpat vo ukazot od
24 dekemvri 1751 godina. Toj ukaz bil izdaden poradi iz-
vestuvaweto dobieno od ruskiot ambasador vo Viena, grofot
1
Elisaveta Petrovna (1709-1762) – ruska carica, }erka na Petar
Veliki i Katerina I.
2
Aleksandar Matkovski, Makedonskiot polk vo Ukraina, Skopje,
1995, 174 (ponatamu: Aleksandar Matkovski, Makedonskiot polk vo Ukra-
ina). Prevodot na ovoj i na slednite dva dokumenta e na Vesna Stoj~evska
Bestuèv-Rjumin, za predlogot na polkovnikot Ivan Horvat
Otkurti~ da sobere i postepeno da donese vo Rusija cel husarski
polk od 1000 lu|e i pe{adiski polk na redovni panduri od 2000
lu|e, site lu|e so gr~ka veroispoved.3
Ruska carska gramota, 1752 godina

1) Najmilozlivo Vi blagovolime i Vi pora~uvame Vam, ge-
neral-majore Horvat, so drugite oficeri {to se kaj Vas, a {to
zaminaa po svoja zalo`ba od pravoslavnite srpski, makedonski,
bugarski i vla{ki narodi, povikuvaj}i gi vo dobrovolna slu`ba i
pod Na{e podani{tvo tie lu|e {to pri preminot od svojata
tatkovina imaat èlba i sloboda da soberat i da formiraat
~etiri redovni polka, od koi dva husarski i dva pandurski, sekoj
polk od po 4 000 lu|e; a isto taka vo pe{adiskite polkovi da ima
po 1 000 lu|e grenadiri; i vo edniot husarski polk, {to }e go
soberete za sebe Vie, Horvat, Vi nareduvam Vie, Horvat,
zadolìtelno da bidete polkovnik i po Vas, zasekoga{ Va{ite
deca, spored dostoinstvoto i zaslugite, da bidat polkovnici...4
3
Se odnesuva na lica so pravoslavna veroispoved.
4
Aleksandar Matkovski, Makedonskiot polk vo Ukraina, 177.
Spisok na pripadnicite na [evi}eviot5 polk vo Ukraina,6 1756 godina
5
Jovan (Ivan) [evi}, oficer vo avstriskata vojska, podocna
general vo ruskata vojska.
6
Ibidem, 184-185.
Spisok na pripadnicite na [evi}eviot polk vo Ukraina,7 1759 godina
7
Ibid., 186-187.
Zapis na \or|ija Makedonski,8 1846 godina
Roden sum od tatko mi svja{tenik Dimitrija i majka Var-
skija… Slavjanskoto pismo go izu~iv od tatko mi Dimitrija
Ma}edonski, koj taka se vika za{to sme Ma}edonci, a ne Grci. (…)
I jas prekarot si go zedov Ma}edonski, a ne po tatko mi i po dedo
mi, za da se znae oti sme Slavjani od Ma}edonija. Den Golema Bo-
gorodica za 1846 godina.
\or|ija Makedonski9
Viktor I. Grigorovi~,10 1848 godina

Vo site poseteni krai{ta jas nemam ~ueno drugi imiwa,
osven na Aleksandra V/eliki/ i na Marka Kralevi}a. I edniot i
drugiot ìveat vo spomenot na narodot vo mo{ne obop{teni
likovi. Spomenot za Aleksandra Veliki izgleda e pove}e zatvr-
den kaj narodot, za{to ~esto onie {to go izgovaraat negovoto ime
ne moàt poinaku da go objasnat negoviot lik, tuku se povikuvaat
na daskalite (u~itelite) {to imaat knigi za toa.11
V. „Carigradski vestnik“, 1851 godina

Kolku za jazikot na g-n Jordana,12 sekoj moè da vidi za{to
e tolku razli~en od na{iot pismen i govoren jazik, taka {to koj
prvpat }e go pro~ita }e mu se vidi ne tolku razbirliv tuku i so-
sema raznoroden. I navistina toj jazik, ako i da se pokaùva bu-
garski, i negovata materija kako i na na{iot e zemena isto taka
od crkovniot pi{an jazik, po vidot me|utoa, to est po izgovorot
na zborovite i pi{uvaweto tolku svojstva i osobenosti ima, taka
{to polesno moè da go govori pravo eden tu|oplenik, a ne eden
edinoroden Bugarin. Da pro{tavaat skopjanite i nim podobnoja-
8
U~itel, rodum od s. Radibu{ (Krivopalane~ko).
9
Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za
nacionalna dràva. Od naseluvaweto na Slovenite vo Makedonija do krajot
na Prvata svetska vojna, tom prvi, Skopje, 1981, 182 (ponatamu: Dokumenti za
borbata, tom prvi).
10
Ruskiot slavist (1815-1876).
11
O~erkъ pute{estviiя po EvropeŸskoŸ Turcii (sъ kartoÓ okrestno-
stneŸ ohridskago i prespanskago ozerъ) Viktora Grigorovi~a. Izdaniie vto-
roe, Moskva, 1877, 139. Prevodot e na prireduva~ite.
12
Jordan Haxi Konstantinov-Xinot (1820-1882) - prerodbenski deec,
etnograf, pisatel i sobirac na narodni umotvorbi
zi~nite: bidej}i i tie ne go razbiraat nitu moàt da go govorat
na{iot jazik.13
Partenij Zografski,14 1858 godina
Makedonskoto nare~ie, ne tolko ne trebet i ne moèt da
bidet iskqu~eno ot ob{tij-ot pismennij jazik, no dobro }e be{e
ako ono sja priima{e za glavna negova osnova: po taja pri~ina ~to
ono e po p’lnozvu~no, po plavno i po strojno i vo mnogo otno{e-
nija po p’lno i po bogato. Pretstaviteli na toa nare~ie se jugoza-
padni-te strani na Makedonija.15
Sve{tenikot Dimitrija, 1865 godina

Vo imeto na Otecot, Sinot i Svetiot Duh, jas erej Dimi-
trija, roden sum vo s. Ogut, Krivopalane~ko i 12 godini pastiru-
vav vo rodnoto selo, koga na 1848 leto Gospodovo prvencite na
gradot Kriva Palanka me glavija za sve{tenik, protiv voljata na
Negovoto Visokopreosve{tenstvo gr~kiot Kir Gavril. Za moeto
nazna~uvawe se zaloì najmnogu g-n Mihail Makedonski, zo{to
sum rodum Ma}edonec i slu`bata ja teram po slavjanski. Od boga
bilo pi{ano moeto ote~estvo Makedonija da strada od Grcite, pa
tie ne ni davaat i denes mir, iako site znaat deka Makedonija
bila postara dràva i od nivnoto carstvo. Nie sme si imale na{i
slovenski u~iteli i prosvetiteli Kiril i Metodija, koi ni go
ostavija na{eto slovensko pismo. Tie se rodum Makedonci od So-
lun, slavnata prestolnina na Makedonija. Toa ne ni go priznava
vladikata Grk, pa zatoa nie ne go sakame da pastiruva, tuku da si
imame na{ arhipastir Sloven, vo veki vekov. Amin.16
Todor Kusev,17 28 januari 1867 godina

G-ne Redaktore na „Makedonija“,
Va{iot vesnik so samoto ime go za~udi sekogo vo Makedo-
nija do taa mera, {to sekoj tr~a da vidi {to vesnik e {to go nosi
imeto na na{ata zemja… Vesnikot kaj Grcite i grkomanite e do-
~ekan so taga i bes, za{to tie sekojpat vodele borba za pogr~uva-
we na Makedoncite, uni{uvaj}i ja i Ohridskata arhiepiskopija –
„Iskrata na na{ata idnina“. No i kolku da se ma~ea da nè soprat
da odime napred ne moèa da go iskorenat ~uvstvoto sosema Make-
doncite da ne bidat Makedonci.
13
Dokumenti za borbata, tom prvi, 184.
14
Partenij Zografski (1818-1876) – makedonski u~ebnikar, gramati-
~ar, mitropolit i kulturen deec.
15
16
Ibidem, 203-204.
17
Todor Kusev (1830-1922) – crkoven i kulturen deec.
Ohrid samo pred sto godini be{e stolnina na Patrijar{i-
jata osnovana od Justinijan, a edno vreme i svetilnik na prosvetu-
vawe na slovenskiot vek, no pak ne ostana nazad, za{to ne go izgu-
bi semeto na slavni svoite prededovci. (…)
Ne samo vo Ohrid, deneska se razbuduvaat i gi baraat svoi-
te prava i od cela Makedonija. Site gledaat da si otvoraat u~ili-
{ta, da se vovede slu`ba vo crkvite na staroslovenski jazik, da ne
gi ostavaa u~ili{tata i narodnite raboti vo racete na eden-dvaj-
ca {to do{le od drugo mesto po sekoj na~in gledaat da spre~at sè
{to e narodno. Nasekade zapo~nuvaat da se voveduvaat trgovski
knigi ne na gr~ki tuku na maj~in jazik.18
Grigor Prli~ev,19 1867 godina

Kako nie }e ugasime èdosta na{a? Kako nie }e razberime
svetenoto pisanie? Kako ne dumame oti so elinskiot jazik ne mo-
ìt da bidit napredija u nas! Kako ne dumame oti elinskiot jazik
e najm’~en od site jazici i oti sakat 20 godini u~enie! (...) Ne e li
slepotija golema da gi slu{ate decata va{i da vi pejet grcki, ta
ni tie da razbervet, ta ni vie da razbervite! Kako }e daite odgo-
vor pred Gospoda vie {~o si oslepivte ~edata va{i so jazik ~u`-
di, mrtov i najm’~en?20
Nikola Pop Filipov21, 1868 godina

Mnozina od na{ite sogra|ani-Makedonci, isfrluvaj}i go
elinskiot jazik od crkvite vo bogoslu`bata go zamenija so crkov-
noslovenskiot, od koj malu se polzuvaa ili podobro da re~eme i~
ne se polzuvaa: za{to tolku go razbiraat nego kolku elinskiot...
U~ebnicite {to se preveduvale na bugarski, nare~en balkanski
jazik, dosega malku ne{to ni bea porazbirlivi nam, na Makedon-
cite, od onie na crkovnoslovenski jazik: zatoa i polza sosem mala
imame pridobieno od niv.22
18
Dokumenti za borbata, tom prvi, 204-205.
19
Grigor Prli~ev (1830-1893) – makedonski prerodbenik, poet i pi-
satel.
20
Grigor Prli~ev, Sobrani tekstovi. Priredil Todor Dimitrov-
ski, Skopje, 1974, 114-115.
21
Nikola Pop Filipov (1822-1896) – u~itel, sve{tenik i prosveten
deec.
22
Trajko Stamatoski, Nikola Pop Filipov, ran prethodnik na
Misirkov, Makedonskiot jazi~en identitet, Skopje, 2004, 47.
Kuzman [apkarev,23 29 maj 1869 godina
Kaj nas (do kade {to bil izgonet bugarskiot jazik) se raz-
bira deka nikoj, od najmaliot do najgolemiot, ne znae da ~ita bu-
garski, ta kako bi moèlo da se vovede lesno? No polo{o e toa
{to me|u na{ite ima i takvi lu|e koi, osven {to ne znaat i ne sa-
kaat da se nau~at… Edna od mnogute nivni golemi pre~ki e i sled-
nava – oti crkovniot b. jazik bil srpski (!?) boèm zapren. (?!) A
za dene{noto isto~nobugarsko nare~je – oti bilo „{opsko“, a pak
[ o p kaj nas zna~i najprost debeloglavec, ta velat: „[opje li }e
se ~inime“.24
Stefan Zahariev,25 25 mart 1870 godina

No tolku sega {to govorevme za svadbata na bogatiot Ma-
kedonec Karan, sega da go ostavime spomenatiot Atinej da doka-
ùva deka Rimjanite na prifatile rasko{nosta vo gozbite od Ma-
kedoncite i da gi narekuva varvarski narodi, i da gi vidime onie
od sega{nite Makedonci koi zaslepeni od podzatvoreniot blesok
na elinskite mudruvawa, prifa}aat da se preziraat i da se otka-
ùvaat od svojata narodnost. Zatoa, po opi{uvaweto na Karanovi-
te gozbi, mi se vide vremeto povolno da izvikam i of: Navistina
kolku sme oddale~eni od vremeto koga od site denes nare~ena Ela-
da (Grcija) be{e pot~ineta od makedonskata vlast, i se oddale~u-
va{e od nivnata juna{tina. (…)
(…) Spored toa, ako ni be{e celta da gi opi{eme za~uva-
nite vo gr~kite knigi „Svadbarski obi~ai i gozbi na drevnite
Makedonci“, pri~inata na oddale~uvawe od predmetot se sostoi
da ja pokaème civilizacijata na makedonskite Sloveni, vo {to
taa se sostoela vo vremeto na Aleksandar i do kade stignuvalo
nivnoto obrazovanie, za da gi upotrebuvaat Elinite za podbiv i
sega{nata nivna zabluda i neznaewe, vo koe gi frlile grkofener-
skite vladici i da gi pokanime na{ite rodoqubivi sonarodnici
da im pomognat i moralno, i materijalno.26
23
Kuzman [apkarev (1834-1909) – u~ebnikar i folklorist.
24
25
Bugarski u~itel vo Solun.
26
V. „Makedonija“, 23 juni 1870 godina
Fermanot koga izleze od milostivite race na N. V. S. A.
pretstavuva{e golema uteha za Bugarite koga se vidoa smesteni vo
nivnite eparhii; no taa visoka milost ne be{e dadena samo isklu-
~ivo za Bugarite, tuku istoto se veti i za Makedoncite preku 10-
iot ~len, spored koj, ako si ja pokaàt site ili 2/3 èlbata, }e us-
peat da se prisoedinat kon Bugarskata crkva. No pred da se soedi-
nime, mislime i smetame deka ni e dol`nost da gi pra{ame i da
ni kaàt - kako }e pastiruvaat, spored evangelskata zapoved li
ili kako do deneska {to ni pastiruvale gr~kite vladici tiran-
ski i despotski? Za{to, kako {to ni mirisa u{te otsega, }e da na-
vala kon toj pusti despotizam. Pa zatoa ne e sramota da ni kaàt
oti taka }e bide, barem da ne si ja buvtame glavata suetno, pa naj-
posle pogolemi glavobolija da imame, pra{awa makedonski.27
Pismo od Resen, 30 noemvri 1870 godina

]e se po~udite, mislime, koga }e go vidite na{eto pismo.
Eden u~itel, po ime g. [apkarevi},28 kogo{to moè da go poznava-
te li~no, dojde vo u~ili{teto da me poseti; istiot den mi stignaa
i kni{kite {to mi gi isprativte preku g. Lazara P. H. Stojanov.
No {tom gi vide, re~e deka ne trebalo da se prodavaat vo make-
donskite u~ili{ta, bidej}i bile (na) bugarsko nare~je; ami da ze-
meme od negovite kni{ki, za{to bile (na) makedonsko nare~je. No
kakvi se negovite knigi - edno malo dete da se smee. I pokraj seto
toa, otkako se protivevme nekoe vreme, si otide. Toga{ oti{ol
kaj stare{inite na na{iot grad i im rekol „da gi zaprat tie
kni{ki da ne se prodavaat vo u~ili{teto“. I tie kako prosti mi
rekoa da gi vratime niv, a na mestoto nivno gi donesoa negovite.
Ova za Va{e znaewe.29
27
Blaè Ristovski, Portreti i procesi od makedonskata litera-
turna i nacionalna istorija, I, Skopje, 1989, 366-367 (ponatamu: Blaè
Ristovski, Portreti i procesi, I).
28
Kuzman [apkarev.
29
Petko R. Slavejkov,30 18 januari 1871 godina
Najposle makedonskoto pra{awe izleze najave i se pokaà
vo pe~atot. Nie velime najposle, za{to toa pra{awe ne e nova ra-
bota. Nie sme go slu{ale u{te pred desetina godini od nekoi od
Makedonija. Najprvo gi sfativme zborovite na tie mladi
patrioti ... (kako izraz) na na{ite ne tolku seriozni raspravii.
Taka i mislevme nie do pred edna-dve godini, koga novi razgovori
so nekoi Makedonci ni pokaàa deka rabotata ne e samo goli
zborovi, ami misla {to mnozina sakaat da ja sprovedat vo
ìvotot. I àlno i te{ko ni be{e da slu{ame takvi zborovi, no
nie ne se re{ivme da govorime za niv preku pe~atot, za{to ni se
gleda{e rabotata dosta delikatna i osobeno za okolnostite vo
koi se nao|ame. Deneska toa pra{awe ve}e izleze na pazar,
blagodarenie na nesmotrenosta na eden od na{ite sobra}a i nie
sme ve}e prinudeni sakale-nej}ele da se javime.
Nie pak ne }e govorevme nikoga{ za toa pra{awe ako se
sostoe{e samo vo oddeluvaweto na u~ebnite knigi, za{to nie ne
gledame {teta od toa {to nekoi sakaat da se u~at decata na
tatkovoto nare~je; naprotiv, nie gledame vo toa eden znak na sves-
tuvawe. Osnovnata nastava e samo toga{ plodotvorna koga se iz-
veduva na jazik {to go razbiraat decata. Seta vina e vo toa {to ne
se izbira eden takov pat koj }e dovede ne do razdeluvawa na nare-
~jata, ami do soedinuvawe, soglasnost (...)
No koga vo razdrobuvaweto vleguvaat i drugi celi, celi za
raskinuvawe na na{iot u{te nekonstruiran narod, toga{ sekoj
ima dol`nost da se protivi na takvo zlo. Takva cel se gleda da
imaat nekoi od na{ite makedonski bra}a i taa cel ja krijat tie
pod prevezot na jazikot i na negovite nare~ja; zatoa i si dozvolu-
vame nie da kaème ne{to za makedonskoto pra{awe.
Mnogu pati sme slu{ale od makedonistite deka tie ne bile
Bugari, ami Makedonci, potomci na drevnite Makedonci i seko-
ga{ sme ~ekale nekoi dokazi za toa, bez da gi do~ekame...
(...)
Sme slu{ale i drug argument. Nekoi makedonisti se delat
od Bugarite po druga pri~ina, po toa {to tie se ~isti Sloveni, a
Bugarite se Tatari i ne znam {to...
30
Petko Ra~ev Slavejkov (1827-1895) – bugarski prerodbenik, publi-
cist, kulturno-nacionalen deec i op{testvenik.
Za da £ pridadat sila na svojata proizvolna argumentacija,
makedonistite ukaùvaat na razlikata pome|u makedonskoto i
gornobugarskoto nare~je, od koi prvoto bilo poblizu do sloven-
skiot jazik, a vtoroto bilo izme{ano so tatarizmi i dr. ...
(...)
Nie sme uvereni deka èlbite na makedonistite treba da
imaat i drugi osnovi i deka tuka se me{a i malata neednakvost
me|u gornite i makedonskite Bugari po broj i progres. Makedo-
nistite moè da mislat deka narodnite raboti sekoga{ }e gi vo-
dat gornite Bugari, kako pomnogubrojni i porazbudeni, i deka
Makedoncite }e ostanat na vtoro mesto. Toa zna~at zborovite na
makedonistite: s e o t k i n a v m e o d G r c i t e, p o d d r u g i
l i d a p a d n e m e?31
Venijamin Ma~ukovski,32 1872 godina

Izu~uvaweto za bugarskata gramatika vo makedonskite
u~ili{ta e eden od najte{kite predmeti za u~enicite, zaedno so
toa najbestolkoven. Toj im odzema dosta dolgo vreme, i toa ne im
pre~i pak da nemaat poim od gramatikata. Toa proizleguva od ne-
soobraznosta vo gramati~kite formi na dosega{nite izdadeni
bug. gramatiki so onie na makedonskoto nare~je. Toa mi dade po-
vod od vreme u{te da obrnam vnimanie vrz na{eto nare~je i da go
podvedam pod gramati~ki formi i pravila. Go imam ve}e narede-
no prviot del za gramatikata, i od uspehot {to go pokaàa u~eni-
cite vo izu~uvaweto na ovoj predmet po moite zapiski, napolno se
ubediv vo postignuvaweto na mojata cel.
Za da im dadam edno lesno rakovodstvo i na drugite u~eni-
ci po Makedonija, i da gi izbavam svoite od prepi{uvaweto, se
re{iv da go nape~atam ovoj moj trudec; no edinstvenata stapka se
sredstvata {to mi pre~at da go napravam toa.
Poradi toa se obra}am so pokorna molba kon g-da u~iteli-
te po Makedonija da se pogriàt da mi soberat spomo{testvova-
nija, od koi isklu~ivo zavisi izdavaweto na mojata kni{ka...33
31
P. R. Slaveйkov, Makedonskiйt vъpros, „Makedoniя“, g. V, br. 3,
Caregradъ, 18. I 1871, 2. Prevodot e na prireduva~ite.
32
Venijamin Ma~ukovski (1847-1878) – gramati~ar, sobira~ na fol-
klor, makedonski prosveten i crkoven deec.
33
Blaè Ristovski, Portreti i procesi, I, 178.
P. P. Karapetrov,34 3 noemvri 1873 godina
Mithad-pa{a se obide da gi ubeduva nekoi od poli~nite
Makedonski Bugari deka tie ne se Bugari, tuku Makedonci; deka
tie se narod poseben od bugarskiot, kako {to se dokaùvalo i od
nivniot jazik (nare~je), koj{to ne e kako bugarskiot, deka dobro
}e storat ako se oddelat od Bugarite vo Dunavskata i Odrinskata
oblast (Mizija i Trakija) i deka, na takov na~in, tie }e si imaat i
svoja samostojna crkva, obnovuvaj}i im se Ohridskata arhiepisko-
pija, i u{te nekoi drugi takvi raboti.35
Petko R. Slavejkov, fevruari 1874 godinaI

Za ova vreme dodeka sum vo Makedonija, jas go konstatiram
ona {to od porano go znaeme i za koe pi{uvavme pred tri godini.
I sega, kako i toga{, kako i pred dvaesetina godini, stanuva zbor
za makedonskoto pra{awe. Vo razgovor so nekoi makedonski
„patrioti“ sfativ deka ova dvièwe, koe samo pred nekolku
godini be{e goli zborovi, sega e jasna precizirana misla:
„Makedoncite ne se Bugari“ i tie uporno nastojuvaat, bez ogled
na cenata, da se zdobijat so svoja oddelna dobijat svoja crkva…
(…) Vo tekot na ovoj mesec razbrav od doverlivi izvori de-
ka pristignuvaat katadnevno pisma od Carigrad do solunskata op-
{tina, a odovde se ispra}aat do drugite op{tini vo vnatre{nos-
ta. Pismata se pi{uvani vo toj duh. Edno takvo pismo, {to solun-
skata op{tina go preprati do vodenskata, gi povikuva voden~ani
da gi prekinat site vrski so Egzarhijata dodeka ne se re{elo ma-
kedonskoto crkovno pra{awe, bidej}i „sega bil momentot“. Oso-
beno aktivnost vo {ireweto na idejata za obnova na Ohridskata
arhiepiskopija pokaùva nam poznatiot gospodin Kuzman [apka-
rev od Ohrid, koj postojano skita od Kuku{ do Ohrid i obratno,
ne znam na ~ii patni tro{oci. Ne e pomalku aktiven i gospodin
Dimitar Makedonski, „makedonski u~ebnikar“ koj prima plata
kako u~itel od Egzarhijata i od tuka{nite lazaristi.
Poradi vakvite nerazumni propovedi na makedonskite pa-
trioti, deka pra{aweto e razre{eno samo vo polza na Bugarite,
34
Bugarski nacionalen deec.
35
P. P. Karapetrovъ, Sbirka otъ statii, Srødecъ, 1898, 91. Prevo-
dot e na prireduva~ite.
kaj narodot se razbudilo neraspoloènie kon eparhiite vo Du-
navskiot i Odrinskiot vilaet i zavist poradi porane{noto pro-
buduvawe na Bugarite. Osobeno se ~uvstvuva golem otpor protiv
isto~nobugarskiot govor vo literaturata. Op{t vpe~atok e deka
mesnite lu|e smetaat oti Makedoncite se naàleni od razre{uva-
weto na crkovnoto pra{awe vo polza na krajdunavskite i trakis-
kite Bugari. Ova neraspoloènie ve}e prerasna vo nedoverba kon
Egzarhijata i kon nejzinata visoka hierarhija i e oformena mis-
lata za istaknuvawe na mesnoto makedonsko nare~je kako litera-
turen jazik za sozdavawe makedonska hierarhija.
Posebno vnimanie, Va{e Blaèstvo, treba da se obrati na
Negovoto visokopreosve{tenstvo Natanail, koj im vetuva na mes-
nite lu|e, {tom }e dojde vo svojata eparhija, oti }e prezeme ~eko-
ri za obnova na Ohridskata arhiepiskopija. Izgleda, toj se povr-
zal so makedonskite esnafi vo Carigrad i kaj niv gi protura ves-
tite za spogodbata so Patrijar{ijata. Od svoja strana, tie gi iz-
vestuvaat pak svoite vo Makedonija. Toa predizvikuva golem re-
volt ovde. Spored toa, separatizmot gi ima svoite korewa vo taj-
niot krug vo Carigrad. Ako se pritisne tamu, ovde vo Makedonija
}e stivne rabotata. Zaprete ja trubata, }e ima i eho.
(…)
Mislata za obnova na Ohridskata arhiepiskopija vo mo-
mentov e najra{irena ovde vo Solun. Tuka se krojat planovite, tu-
ka se sobiraat zapalenite glavi. Taa misla, se razbira, ne se
bazira vrz vakvata zrelost, osobeno otkako Mithad-pa{a e smenet
od Solun. No taa postepeno se {iri i vo severna Makedonija,
samo {to ne e sosema jasna. Vo narodot edna frla edno, drug drugo.
Postoi opasnost, do kolku ne se prezemat ~ekori od avtoritetno
mesto, da dojde do edno op{to mislewe. Toga{ posledicite }e
bidat mnogu pote{ki…
Utre, so gospoda, imam napeta da se sretnam so nekoi pr-
venci od tuka{nava op{tina. ]e nastojuvam da gi ubedam vo neos-
novanosta na nivnite stremeì za oddelna crkva, koga ve}e imaat
svoja vo liceto na Egzarhijata. Sekako deka najte{ko pra{awe }e
bide okolu nazna~uvaweto vladici od makedonsko poteklo, a
osobeno za hirotonijata na dedo Hariton...
II
Agentite i privrzanicite na Unijata vo razgovorot {to
go vodev ne slu~ajno spomenuvaat deka samo preku Unijata moè da
se postigne razre{uvawe na „makedonskoto pra{awe“. (…) Tie
zboruvaat za makedonskoto pra{awe vrz crkovna osnova, no isto-
vremeno gi pothranuvaat starite separatisti~ki tendencii kaj
Makedoncite, preku Unijata da se sozdade edna nova etni~ka ob-
last... Kako {to vo 1860 godina rimokatoli~kite agenti za Unija-
ta bea izrabotile kulturno-nacionalna programa za osloboduva-
we na bugarskiot narod od Patrijar{ijata, taka i sega tie se javu-
vaat so opredelena programa za duhovno-nacionalno osloboduva-
we na makedonskite eparhii preku Unijata. Ve}e vo komunikacio-
niot jazik na makedonskite dejci se zaboruva za „makedonskoto
dvièwe“, pod koe treba da se razbira nezavisno nacionalno i cr-
kovno osloboduvawe. Treba da poso~am pocvrsto, Va{e Blaèn-
stvo, deka tuka ima eden moment od vaèn politi~ki karakter, se-
paratizmot se {iri od crkovna na po{iroka narodna osnova.36
Panta Sre}kovi} i Miloe S. Miloevi},

3 noemvri 1874 godina
Na potpi{anite, kako ~lenovi na Odborot,37 im go podnese
svoeto delo „Re~nik na srpsko makedonskiot, arnautskiot i tur-
skiot jazik“ \or|i M. Pulevski, rodum od Gali~nik, Dibarskata38
nahija na Stara Srbija, so cel dràvata da go potpomogne da go ot-
pe~ati toa delo i tamu da go rasturi. (…) No dodeka se re{ava{e
ovaa rabota, \or|i na{ol nekolku zemjaci, koi mu go izdale delo-
to na svoj tro{ok, i toj go rasturi po Stara Srbija; i toa ima{e
mnogu dobro vlijanie na tamo{noto naselenie.39
Kuzman Baxovi},40 9 juli 1875 godina

Pa ete, sudete po ova; nie, oblasta Xelezni~ka Reka41, se
slu~i edna{ da posakame da podigneme edno poglavno u~ili{te vo
na{eto glavno selo Cer. I samite ne bevme vo sostojba da go
izvr{ime. Pa zatoa zamolivme kaj Egzarhijata za pomo{. A na toa
najmnogu nè prinudi g. mitropolit, kako negovo stado. Se nadeva-
vme deka g. egzarh nema da nè odbie. No, koga slu{na deka imaat
36
Dokumenti za borbata, tom prvi, 219-220, 222.
37
Odbor za srpski {koli i u~iteli vo Stara Srbija i Makedonija.
38
Debarskata.
39
Gra|a za istorijata na makedonskiot narod od Arhivot na Srbija,
tom III, kniga II (1874–1878), priredil dr Kliment Xambazovski, Beograd,
1984, 106 (ponatamu: Gra|a za istorijata, tom III, kniga II). Prevodot e na
prireduva~ite.
40
Makedonski u~ebnikar i u~itel.
41
@elezni~ka Reka.
srpski u~itel, se pla{e{e tuka da ne se ustanovi srpska {kola.
Pa zatoa ne dade pomo{ od nikoja strana. (…) Sega, ete, qubezni
bra}a Makedonci, Albanezi i Starosrbijanci, gledate li kako
postapuva prvo Egzarhijata so nas, a kamoli negovoto stado?
Gledate li kako se griàt tie za nas? Gledate li kako nemaat tie
grià za nas? Ta tie sakaat da postapuvaat so nas polo{o i
ponemilostivo otkolku i samite fanarioti. Tie sakaat da nè
odràt vo prostotija i vo neznaewe. Tie samo sakaat da imame
takvi {koli vo koi bi se izu~uval samo bugarskiot jazik, a ne na
svojot maj~in jazik, tie velat {to }e vi se vam takvi golemi
u~ili{ta, pa da imate tolkav tro{ok, tuku nekoi mali kolku da
znaete da go zapi{ete svoeto ime i prezime. (…)
Se uverivte sega deka tie so na{ite pari gi izdrùvaat sa-
mo svoite {koli; gi izdrùvaat samo svoite u~enici i pomagaat
samo za svojot podunavski narod. A za nas, Makedoncite, Albane-
zite i Starosrbijancite, vikaat samo: gledajte da se izbavime od
Gr~kata patrijar{ija, pa toga{ }e ima taka za sè.42
To{a Markovi},43 17 juli 1875 godina

U{te vo 1873 godina, vo mesec septemvri, bev ispraten po
preporaka na gospodinot Milo{ Miloevi}, zaedno so mojata è-
na, za Veles vo Makedonija (Turcija), so odredena poddr{ka od 60
# c godi{no za tamo{nite u~iteli. So te{ka maka i golem trud
otvoriv privatna srpska {kola, koja so u~enicite sekoj den mi
napreduva{e, nasproti site napori na tamo{nite pobugareni Sr-
bi44. (…) Nivnoto zavidlivo oko ne moè{e da ja gleda srpskata
{kola i nejziniot napredok, koja predizvika op{to nezadovol-
stvo na bugarskite privrzanici, a osobeno na vladikata Dama-
skin, koj minatiot mesec me obvini kaj turskata vlast kako najgo-
lem i najopasen ~ovek za turskata dràva. Na tu`bata od vladi-
kata me doteraa turskite zaptii vo konakot, kade {to kolku {to
moèv se branev i dokaùvav deka nemam nikakvi vrski so
Srbija... (...) Kako stapnav vnatre, mi se nafrli kajmakamot so
pra{aweto: Kako sum smeel da ja otvoram odnovo {kolata naspro-
ti negovata zapoved? Jas mu odgovoriv na toa deka ima tri dena ka-
42
Gra|a za istorijata, tom III, kniga II, 172-174. Pri prevodot na
sovremen makedonski jazik se nastojuva{e da se zapazi stilot i arhai~nosta
na originalniot dokument, so cel {to poverno da se pretstavi negovata
avtenti~nost.
43
U~itel vo Veles.
44
Vo originalot stoi: Srbaqa.
ko mu se molam na Boga, a toa e od onoj den od koga mi ja zatvoriv-
te {kolata, Gospod da mi isprati leb, no toj mi odgovori: raboti,
pa }e ima{ leb, jas ja poslu{av negovata zapoved i smetam deka taa
e najva`na od site drugi zapovedi. Toa e edno, a drugo e {to ne e
rabotata eden nevin ~ovek da se uni{ti vo svojata dejnost poradi
eden podol ~ovek kakov {to e vladikata Damaskin, ~ovek komu ne
mu se na um ni desette Bo`ji zapovedi, a kamoli delata na mi-
losta. Kako {to go izgovori ova, skokna vladikata… i re~e:
Slu{aj, mexlisu, kako me rezili ovoj ~ovek, pa u{te da znaete
kakvo pismo mi napi{a, mene kako na negov pastir i vladika. Jas
mu odgovoriv na toa: ako si vladika vele{ki, moj ne si ni bil, a
nema ni da bide{. Ama, znae{ li, xanam, deka tuka e bugarski45
narodot. Na toa mu odgovoriv deka ne sum vinoven {to ti si si
vsadil sebesi vo glavata deka se nao|a{ vo bugarskiot narod.
Kako {to mu go odgovoriv ova, mu re~e na kajmakamot deka sum jas
politi~en ~ovek. Jas mu go presekov zborot i mu kaàv na kaj-
makamot deka tokmu vladikata e politi~en ~ovek, a ne jas, bidej}i
toj kako makedonski vladika se bori za onaa partija na koja toj
apsolutno ne £ pripa|a, a toa e na Bugarite. Vistina e deka toj
denes kako Bugarin e makedonski vladika, no do v~era bea gr~kite
vladiki, pa dali za vremeto na ovie vladiki ovaa zemja se nareku-
va{e bugarska ili Makedonija, a jas sum gotov vo sekoe vreme da
mu dokaàm na kajmakamot deka e ova star slovenski narod, narod
koj po svojot jazik, po svojot obi~aj, po svoite pesni im pripa|a
pove}e na Srbite otkolku na Bugarite, i deka Makedonecot ni-
kako ne razbira bugarski... a drugo, otvorete gi site svetski isto-
rii koi jasno govorat za makedonskiot narod kako za ~isto slo-
venski, i toa najstar slovenski narod, a toa {to Bugarite imaat
strast sè {to na Balkanskiot Poluostrov govori slovenski jazik
– da go pobugari, i toa {to denes bugarskite {koli se vovedeni na
nekoi na{i mesta na podol na~in, so toa sè u{te ne se dokaàlo
deka Makedoncite se Bugari.46
\or|ija M. Pulevski,47 1875 godina

Pi.
A slavjanskijod jazik aqi je sekade, ednakov, iqi ne
kaìmi, sored.
45
Vo originalniot tekst stoi: Bolgarski.
46
Gra|a za istorijata, tom III, kniga II, 178-180.
47
\or|ija M. Pulevski (1822/23–1893) – prerodbenik, u~ebnikar, so-
bira~ i publikuva~ na narodno tvore{tvo, vojvoda.
Od.
Slavjanskijod, jezik, imad pet razqike.
Pi.
Koji se tije razqiki kaìmi sored.
Od.
Tije se ruski, hrvatski, bo{wa~ki, bugarski i makedonski.
Pi.
Koji jazici se naqik eden so drugijod, od napred re~enite.
Od.
Ruskijod i bugarskijod naibqizu se.
A hrvatskijod, i bo{wa~kijod, i makedonskijod naibqizu
se.
Pi.
A makedonskijod jazik, koga je bqizu so bo{wja~kijod
za{to se imenuvajed s. makedonski, deka s. makedonskijod jazik je
najsroden so crkveno slavjanskite kwigi, i toi je staroslav-
janski.48
\or|ija M. Pulevski, 1875 godina

Pi.
[to se veqid narod.
Odg.
Narod se veqid, qudi koji se od eden rod i koji zboruvajed
ednakov zbor, i koji, ìvuvajed i se drugarad eden, so drugi, i koji,
imajed, jednakvi, obi~aji i pesni i veseqa, tije qudite ji vikajed
narod a mesto, vo koje ìvuvad narod, se veqid ote~estvo, od toi,
narod.
Taka i Makedoncive se narod i mestovo wivno je
Makedonija.
Pi.
[to trebuvad zadase upravuvad i da se krepit eden narod.
Od.
Treba da imajed car, i upravqenije, carsko.
(…)
Pi.
A kako se veqid, na{evo ote~estvo.
Odg.
48
Re~nik od tri jezika s. makedonski, arbanski i turski, kwiga II.
Napisao Ђorђe M. Puqevski. Mijak Gaqi~ki. U Beogradu dràvnoj {tampa-
riji Tab Olupmi{. 1875, 40.
Na{e ota~astvo, se veqid Makedonija i mije, se imenuvame
s. Makedonci.49
Dimitar Pop Georgiev Berovski,50 1876 godina

Ovde narodnata volja be{e neskr{liva do o~ajanie. Za da
se zadovoli, vladikata Jerotej be{e najsramotno isteran pred li-
ceto na vlasta ne samo od Berovo tuku i nadvor od okrugot; ne mu
se dozvoli da preno}uva i koga za sekoga{ se prosti od Male{evo
vo na{ interes, toj si go dobi svoeto, no i jas kako pretstavnik na
okrugot po crkovnoto pra{awe i u{te kako polnomo{nik (vekil)
na okrugot na Makedonci i Turci za site dela so vlasta.51
Petar V. Alabin,52 1877-1878 godina

Na primer, koga druìnite od bugarskoto opol~enie bea
raspu{teni za da si odat doma, bidej}i bea sostaveni isklu~ivo
od dobrovolci, izleze, deka mnogumina od niv nemaa so {to da se
vratat vo svoite mesta. Najgolema potreba od pari~na pomo{
imaa Makedoncite, koi nemaat mo`nost da se vratat na doma{ni-
te ogni{ta, za{to nivnata tatkovina i natamu e zaposednata od
Turcite. Me|utoa, poznato e deka Makedoncite bea najdobrite lu-
|e vo druìnite (i) so svojata hrabrost i ma{kost vo borbite gi
voshituvaa duri in a{ite stari vojnici. Jas im razdadov na takvi-
te Makedonci za prehrana 894 franka o~ekuvaj}i ja mo`nosta za
nivnoto vra}awe vo tatkovinata.53
Makedonski emigranti vo Kneèstvoto Srbija,

12 juni 1878 godina
Pre~estni O~e Arhimandrite!
U ovaj ~as, koga se re{ava sudbina od narod na Balkanski
poluostrov, slu{ame kako Grci rabotajet protiv sojediwewe na-
49
Ibidem, 48-49, 62.
50
Dimitar Pop Georgiev Berovski (1840-1907) ‡ antipatrijar{iski
borec, organizator na bunt vo Berovo (1874), na Tajniot revolucioneren
komitet vo Solun (1875), na Razlove~koto vostanie (1876) i na Kresnenskoto
vostanie (1878).
51
52
Petar Vladimirovi~ Alabin (1824-1896) – ruski op{testvenik i
publicist.
53
{e s braћom na{om slovenskom i pretstavqat Makedonce, koji se
najstari Sloveni na Balkanski poluostrov i ìveele dugo zajedno
so Srbima u dràvna zajednica, a pod svoj car Samuil samostalne
bile.54
Petnaeset male{evski glavatari,55

Na{ata makedonska krv, so koja sme re{eni po nevolja da
ja krvavime ovaa od pred dve iljadi godini nemilostivo osudena i
prezrena Makedonija, pri sega{nive evropski vladetelski naro-
di }e dade li kraj za da ne £ se odmazduva ve}e na velikata i neko-
ga{na slava!!! (...) Azijatskite narodi moèbi po nivnite stari
predanija da go sakaat zali~uvaweto vo svetot na imeto Makedo-
nija! A prosvetena Evropa ima li pri~ini i u{te li ne rodila
spasitel da nè izbavi od na{iot praote~eski grev?56
Ruska carska tajna arhiva57, 1878 godina

... Grofot [uvalov moli da se donesat site potrebni
merki za smiruvawe na Makedonija. Zaradi toa bi bilo poèlno
da se ispratat tamu opitni agenti, da im se objavi na
Makedoncite od imeto na Vladetelot Imperator deka Negovoto
Veli~estvo se griì za nivnata sudbina, ednakvo kako i za
drugite Sloveni, i deka }e im bide dadena takva ista sloboda
kako na Bugarite, sega ve}e oslobodeni…
... Re{avaweto na makedonskoto pra{awe za nas se pokaà
mnogu te{ko i izbrzano. Nie sme dol`ni vo odnos na Makedonija
da dejstvuvame solidarno so carigradskiot prestol.58
54
Gra|a za istorijata, tom III, kniga II, 319. Tekstot e daden vo
originalna forma.
55
Petnaeset male{evski vostanici mu predale pismeno obra}awe
na angliskiot generalen konzul vo Solun (24. XI 1878).
56
Osvobo`denie Bolgarii ot tureckogo iga. Dokumenti v treh
tomah, III, Moskva, 1967, dok. № 205. Prevodot e na prireduva~ite.
57
Ruski dràvnik i diplomat, pratenik vo Velika Britanija (1874-
1879).
58
Pravila na Makedonskiot vostani~ki komitet,
1878 godina
Poznato ni e na site nas deka zlosre}nata na{a zemja Ma-
kedonija poradi pri~ini za egoisti~ki celi od strana na golemi-
te sili, e ostavena pak na Turcija po Berlinskiot kongres… Vo
èlba da go otfrlime od na{ata tatkovina tuskiot jarem, sekoj
od nas, koj kolku moè, stanavme da se `rtvuvame, bidej}i od seko-
go od nas e nu`na pomo{. Nie vostanavme kako pobornici na slo-
bodata. So na{ata krv {to ja prolevame niz poliwata i gorite
makedonski nie sluìme kako makedonska vojska na Aleksandar
Makedonski, za slobodata so na{ata deviza: „Sloboda ili smrt!“
(…)
Celta na vostanieto vo Makedonija
1. Vostanieto vo Makedonija, koe sega e u{te lokalno, tre-
ba da se pro{iri niz cela Makedonija.
2. Vo vostanieto u~estvuvaat lu|e od samata Makedonija,
koi se ~uvstvuvaat Makedonci i ja sakaat slobodata na svojata
tatkovina.
3. Vo vostanieto moàt da u~estvuvaat i site makedonski
ìteli, bez razlika na vera i narodnost, stiga da ja sakaat slobo-
data.
4. Site dobroèlateli na Makedoncite od sosednite i po-
dale~nite zemji moàt da u~estvuvaat vo Makedonskoto vostanie,
ako mu se pokoruvaat na Makedonskiot vostani~ki komitet i is-
kreno se zalagaat za osloboduvaweto na Makedonija.
(…)
9. Na{ata cel na Makedonskoto vostanie ne e nikakva taj-
na. Taa e osloboduvaweto na Makedonija, zemjata na slavnite slo-
venski prosvetiteli i u~iteli sv. Kiril i Metodij, koja so veko-
vi strada pod turskoto igo. Zatoa sekoj {to ne se bori za nejzino-
to osloboduvawe, tuku si pravi svoja smetka – za nego nema mesto
vo vostanieto.
Voenite pravila za makedonskata vojska
(…)
15. Sekoj hristijanin i mohamedanec Makedonec, Tur~in,
Arnaut, Vlav i drug koj{to }e se pokaè kako protivnik na vos-
tanieto i na vostanicite }e se goni i otkako }e bide faten, }e se
kazni soodvetno.
(…)
71. Do kolku se ustanovi deka stanuva zbor za {pion ili
propagandistili razbojnik dojden od Tursko, Gr~ko, Bugarsko,
Srpsko, Rusin, Bo{wak ili bilo od kade i da e, }e se preispita
koj go ispra}a, za koja cel i za sè {to pravel po vostani~kite mes-
ta i }e se kaznuva spored teìnata na storenite dela ili }e se
vrati nazad.
(…)
79. Tatkovinski dolg e sekoj Makedonec {to i da razbere
za neprijatelot, a e vo polza na vostanieto, da im go soop{ti toa
vedna{ na sotnicite na makedonskata vojska.
(…)
97. Site ìteli Makedonci se re{eni da se bijat so nepri-
jatelot ogor~eno i dokraj. Za da bide na{iot otpor uspe{en, i
gradskite komiteti treba da prezemat soodvetni merki za toa se-
koj komitet da isprati po selata 12 lu|e, za da se ispita kolku vo-
ini }e izlezat i kolku hrana moàt da dadat selanite, kako i koe
koli~estvo na hrana bi se sobrala.
(…)
132. Na{eto makedonsko vostanie e vnatre{no i nie go vo-
dime so svoi sili, pa bliskite okruzi vo Bugarskoto kneèstvo
nemaat bratski pristap i gi vra}aat na{ite pretenici bez da im
dadat oru`je, taka {to i nie nemame dovolno pa da moème da im
pomogneme na na{ite bra}a Makedonci vnatre vo Makedonija. Za-
toa sme prinudeni da sovetuvame da se vnimava na oru`jeto i kur-
{umite. (…)
134. Makedoncite {to ìveat vo tu|ina i sakaat da go po-
mognat osloboduvaweto na svojata mila tatkovina od ropstvoto,
moàt da zemat u~estvo vo vostanieto, ako ponesat so sebe oru`je
i obleka.
135. Makedoncite vo tu|ina koi sakaat da go pomognat os-
loboduvaweto na Makedonija so dobrovolni prilozi vo pari i
oru`je, da ne ispra}aat edini~no, tuku grupno. Pomo{tite da se
ispra}aat direktno do Makedonskiot vostani~ki komitet po ku-
riri {to nie }e gi opredelime, a ne kako dosega preku komiteti-
te vo Kneèstvoto Bugarija.
136. Golem broj Makedonci vo Srbija iskaàa èlba da se
priklu~at kon makedonskoto vostanie, udiraj}i na turskite sili
od severnite granici, no nemaat oru`je. Ako si najdat oru`je i se
stavat pod na{iot vostani~ki ustav, gi primame od sè srce.
(…)
Nadvore{ni zadolènija za Vostanieto
182. Makedonskoto vostanie e vnatre{no, no toa ne moè
da uspee ako ne ja ubedime Evropa vo na{ata osloboditelna bor-
ba. Vostanieto pred evropskite dràvi }e gi pretstavuva Make-
donskiot vostani~ki komitet i lu|e {to toj }e gi opredeli nad-
vor od Makedonija.
(…)
184. Vo Evropa ve}e se zboruva, a glasovite postepeno sta-
nuvaat posilni vo korist na na{iot narod. Dol`nosta na make-
donskiot vostani~ki komitet e da gi pojasnuva celite na vostani-
eto, taka {to da se razbere vistinata deka na{ata borba e oslobo-
ditelna i nema za cel da im na{teti na pravata na drugoto nasele-
nie vo Makedonija.
(…)
186. Makedonskiot vostani~ki komitet }e ja izvesti i vla-
data na Kneèstvo Bugarija deka Makedoncite ne }e imaat drugo
me{awe so Kneèstvoto osven bratska pomo{ od tie slvoenski
na{i bra}a.
187. Makedonskiot vostani~ki komitet vo Kneèstvoto }e
se pretstavuva od na{i deputati, a Kneèstvoto pri Komitetot
moè da isprati svoi deputati.
188. Se moli knezot na Kneèstvoto da go zamoli Negovoto
Imperatorsko Veli~estvo Carot Osloboditel od Rusija, kako
tatko i na Makedoncite, da posreduva pred drugite dvorovi da se
izmeni taa lo{a polo`ba na makedonskiot narod.
189. Se opolnomo{tuva Dimitar Pop Georgiev Berovski
da ja zeme vrz sebe griàta i da se povrze so site makedonski i
drugi dobrotvorni komiteti vo Kneèstvoto i vo tu|ina za sobi-
rawe na sekakvi pomo{ti za vostanieto. Za ispratenite pomo{ti
na daritelite da im se blagodari.
190. So okru`ni pisma do site dobrotvorni komiteti vo
Evropa da se isprati eden memoar za neophodnite raboti za pot-
krepa na Makedonskoto vostanie. Vo memoarot }e se iskaè na{a-
ta vera vo pravdinata i korista na na{eto sveto delo: nie ne se
o~ajuvame, ami prodoùvame da rabotime energi~no i neumorno za
postignuvaweto na na{ata cel – osloboduvawe na Makedoncite od
turskoto igo, bidej}i turskata vlast ne saka da go primeni ~lenot
23 od Berlinskiot dogovor.
191. Makedonskiot vostani~ki komitet }e ja zapoznae i
bratskata zemja Kneèstvoto Srbija so celite na na{eto vosta-
nie, baraj}i bratska pomo{ za osloboduvaweto na Makedonija.
Ako srpskiot knez dozvoli, }e ispratime vo Kneèstvoto na{i
deputati, a pri Komitetot }e primime nivni deputati.
(…)
193. Komitetot }e go zamoli srpskiot knez da ne gi zapira
na{ite Makedonci vo Srbija da zemat u~estvo vo osloboduvaweto
na nivnata tatkovina Makedonija, davaj}i im oru`je i ispra}aj}i
gi bez zapirawe do granicata.
194. Na{ite Makedonci, dedovci i tatkovci, se borea i ja
leeja svojata krv za slobodata gr~ka i srpska, za osloboduvaweto
na Bugarija, ne poàlija za op{tata sloboda na{a. Sega e vreme
tie da se pokaàt kako vistinski potomci na slavnite svoi oslo-
boditeli i posledovnici i na svoite vrsnici da im pomognat vo
osloboduvaweto na Makedonija od petvekovnoto ropstvo.
195. Makedonskiot vostani~ki komitet }e ja pomoli gr~ka-
ta vlada da go pomogne Makedonskoto vostanie i da dozvoli ispra-
}awe na makedonski dobrovole~ki ~eti od Grcija.
(…)
197. Makedonskiot vostani~ki komitet }e gi povika na
bratsko razbirawe albanskite bajraktari i narodni voda~i koi ja
sakaat slobodata na svojata tatkovina da se pridruàt kon Make-
donskoto vostanie za nivna i na{a sloboda.
(…)
200. Svetata bugarska egzarhija na ~elo so Negovoto Bla-
ènstvo vodi politika pove}e od ~udna, bidej}i pod pretekst deka
se griì za Makedoncite, koi ostanuvaat pod neposredna vlast na
Turcite, odrùva tesni vrski so turskata vlada vo Carigrad i
ima golemo prijatelstvo so nea, taka {to preku taa vlada si mis-
li deka, ugoduvaj}i im na Turcite, }e spe~ali da ima vlijanie
pred niv, za da ispra}a duhovni na~alnici (vladici) vo Makedoni-
ja, koi }e go za{tituvaat makedonskoto naselenie od potisnicite.
Te{ko na Makedonija! Makedonskiot vostani~ki komitet ne ja
odobruva takvata nesmasna politika, koja{to gi razbiva sosredo-
to~enite narodni sili - £ gi vrzuva racete na Makedonija za os-
loboduvaweto.
201. Makedonskiot vostani~ki komitet gi pokanuva sve{-
tenicite vo Makedonija da ne gi ispolnuvaat egzarhiskite nared-
bi vo zemjata i da se prisoedinuvaat kon vostanatiot makedonski
narod za osloboduvawe, a podocna }e se re{i i crkovnoto pra{a-
we vo Makedonija.
(…)
208. Makedonskiot vostani~ki komitet ozakonuva site Ma-
kedonci da gi ispolnuvaat naredbite na ovie pravila – ustav bez
pogovor do osloboduvaweto na Makedonija i do donesuvaweto na
mirnovremen ustav na avtonomna Makedonija.59
Grigor Prli~ev, 1878 godina

Vo srceto se pojavi misla stara:
na dobrodeteli tvorec, vozvra}a~,
buden tvorec na zakoni slobodni,
osloboduva~ i voda~ na robovi,
go oslobodi Balkanot - Aleksandar Ruski. (...)
Vodi gi narodite vo pristani{teto na spasot,
kako {to vdahnoveniot Mojsej gi povel Izraelcite,
povedi gi po spasonosniot pat,
kon tatkovinata na Aleksandar Veliki,
na Orfej, Metodij i Kiril,
na Simeon i Samuil.60

1. Sverh planiwe makedonskih eèdnevna temnina.
Dal' pokrila temna mogla il' temen oblak?
2. Dal' estestvo no} stvorilo - temno da bidet
V Kralevinu Makedonsku od vremja ono do veka....
....
58. Dal' ste ~ule, Makedonci, stari qudi otu govorat:
ot Makedonci pojunaci nad nih ne bilo -
59. Car Aleksander Makedonski tristo leta pred Hrista
So Makedonci svu vselenu povladal....
....

59
60
Grigor Prli~ev, Voda~ me pra}a tatkovinata, izbor pogovor i
komentari d-r Naum Celakoski, Skopje, 1993, 9.
66. Rod branite ot Agarjanci! Svi za eden ìvot da sloìm!
Zato, junaci makedonski, probudite se!
67. Poharno je da izgineme v na{a mila tatkovina,
Otkoli ovake da gledame svjako zlotvorstvo.61
\or|ija M. Pulevski, 8 januari 1879 godina

Predragij mi Despote,
Preedi eden mesec vidoh pismo ut tvojot brat Kuzman i mu
pisah da dojde tuka i da soberi kolku moè pogolema ~eta. Togiz,
koga mu pisah, aze o{~e veruvah za o{~e sme trgnati da se bieme
za Ma}edonija. I ne samo aze, tuk vsite veruvahme i behme gotovi
da mreeme: ili svoboda ili smrt, treto nema. Ama ne bilo taka.
Edno mislel volkot, a drugo ov~arot.
Nekolku dena napred djadu vladika Natanail mi dade edno
tvoe pismo. Pro~itah go. Ti pisue{, Despote, kako iska{ dobru-
volec i veti{ 1000-2000 dobruvolci. Toa jet ubavo i preubavo.
Ama aze }e ti re~am da ne ide{ sos lu|e vamu, jer ovde ima ne{to
lo{o. Tuk podigravaet sos nas i vrtat voda na svoja vudenica zaed-
no sos crnokapecot Natanail, kuj {to e Ma}edonec, ama pove}e
tegli na bulgarsko.
Da ti kaèm, eve sos ~eti ~ekame tolkoz vreme da vrvim uv
Tursko i se bieme za na{ata svoboda, ama ne po{taet. Kladoja
ogon i sega iskat pove}e trevoga pred Jevropa. Ete, mojte vojnici
se rasturaju poleka, a i aze nemat za{to da ~ekam.
Ako vistina ima{ 1000 do 2000 dobruvolci, moli serpska-
ta vlada da pomognit, esapam po~ove~ni set. Tuga{ i jaze sus ~eta
}e dojda, a i drugite ~eti }e krenat i vsi zaedno da udrim na
Tur~in ut sever.
Pismovo moe ne go davaj nikomu, da ne go najdit crnokape-
cot Natanail.
Javi mi da zema so vreme merki!62
61
Blaè Ristovski, \or|ija M. Pulevski i negovite kni{ki „Samo-
vila Makedonska“ i „Makedonska Pesnarka“, Biblioteka na spisanieto
„Makedonski folklor“, 1, Institut za folklor, Skopje, 1973, 39-43
(ponatamu: Blaè Ristovski, \or|ija M. Pulevski i negovite kni{ki).
62
Blaè Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, I,
Skopje, 1983, 353-354.
Tatkovina je ovo mesto milo Makedoncim,
kralevina bila pod kraqom Filipom,
staro carstvo jeste od cara Aleksandra,
na{ car, makedonski, pozdnat Aleksander veliki uv vselenu.
On je na{e carstvo v Poluostrov Balkanski
je go ostavil vse gorskim Slavjanim.63
Privremena vlada na Makedonija „Edinstvo“,64

21 maj 1880 godina
Od imeto na Privremenata vlada na Makedonija Vi go is-
pra}ame ova protokolarno re{enie na Nacionalnoto sobranie na
Makedonija, so molba da go ispratite do N. V. Seruskiot Impera-
tor Aleksandar II. Se nadevame deka ruskata vlada }e gi potpo-
mogne pravednite barawa na makedonskiot narod i }e pomogne da
se zdobie so pravdini sli~ni na ostanatite balkanski narodi.
Prilog:
PROTOKOLARNO RE[ENIE
Nacionalnoto sobranie na makedonskiot narod, sostaveno
od privremenite pretstavnici na narodot od razli~nite oblasti,
se sobra na Gremen Teke, ja razgleda op{tata politi~ka polo`ba
vo zemjata i go pretrese seto ona {to bi trebalo da se stori za da
se postigne nacionalnata cel na Makedonija. Pritoa se ima{e
predvid makotrpnata istorija na ovaa zemja, koja so vekovi stra-
dala od razbojni{tvata, od organite na vlasta, od grabeìte i na-
silstvata na êrkezite odamna nastaneti vo oddelni oblasti;
– deka poradi svojata geografska polo`ba vo centarot na
Evropska Turcija, Makedonija sekoga{ bila `rtva na vostanija i
na grabeì od strana na ba{ibozucite, êrkezite i Gegite;
– deka Makedonija pove}e od koja i da e druga zemja poradi
politi~ki celi e razdelena i etni~ki na Sloveni, Grci, Alban-
ci, Vlasi i Turci, a zavojuva~ite se stremat da ja raspokinat, so
63
Blaè Ristovski, \or|ija M. Pulevski i negovite kni{ki, 48-49.
64
Privremenata vlada na Makedonija „Edinstvo“ (1880-1881), for-
mirana po neuspehot na Kresnenskoto vostanie, e izbrana na Narodnoto so-
branie na Makedonija, odràno od 21 maj do 2 juni 1880 godina na German Te-
ke (Ostrovsko, deneska vo delot na Makedonija {to se nao|a vo ramkite na
Grcija).
{to se ru{i nacionalnoto postoewe na Makedoncite, taka {to
tie sekoga{ ostanuvaat vo siroma{tija;
– deka na me|unarodnite kongresi na golemite sili Make-
donija e ostavena sirak;
– deka poradi poslednite promeni vo Evropska Turcija –
Romanija, Srbija i Crna Gora po silata na Berlinskiot dogovor
od 1878 godina ja dobija svojata polna nezavisnost, a Bugarija, Is-
to~na Rumelija, Krit dobija gra|anski prava, Epir i Tesalija go
o~ekuvaat svoeto prisoedinuvawe kon Grcija, dodeka edinstveno
Makedonija, koja vo drevnoto vreme imala svoja civilizacija i go
dala Aristotel i Aleksandar Veliki e li{ena od sekakva pomo{;
– deka nikakvo re{enie na mirovnite dogovori po odnos na
gra|anskite prava na makedonskoto naselenie ne bilo primeneto -
~l. 15 na preliminarniot Sanstefanski dogovor priznava{e pol-
na avtonomija na pogolemiot del na Makedonija; ~l. 23 od Berlin-
skiot dogovor £ dava{e organski ustav sli~en na Kritskiot ustav
od 1868 godina, no ottoga{ izminaa ve}e dve godini bez ni{to da
se stori.
Po silata na seto ova, Sobranieto na makedonskite pret-
stavnici ednodu{no re{i:
1. da $ se dade na znaewe najnapred na Visokata Porta, pre-
ku glavniot upravitel (valijata) na Makedonija, pravednite bara-
wa na makedonskiot narod da se ispolnat so brzo primenuvawe na
~l. 23 od Berlinskiot dogovor.
2. ova re{enie da im bide vra~eno na konzulskite pret-
stavnici na golemite sili – potpisni~ki na Berlinskiot dogovor
so molba golemite sili da se zastapat pred Visokata Porta za
primenuvawe na ~l. 23 od Berlinskiot dogovor. Vo slu~aj Visoka-
ta Porta da ne stori ni{to, Privremenata vlada na Makedonija
}e go povika makedonskiot narod na oru`je so parolata: Makedo-
nija za Makedoncite, za vospostavuvawe na drevnata Makedonija.65
65
Slavko Dimevski, Makedonskata liga i Ustavot za dràvno uredu-
vawe na Makedonija 1880, Skopje, 1985, 353-355 (ponatamu: Slavko Dimevski,
Makedonskata liga i Ustavot).
Leonidas Vulgaris,66 1880 godina
Vojvodata Iqo67 be{e odu{even poradi na{eto prisustvo
i ne àle{e trud da dojdeme vo ovaa selska ku}a na Pirin. Ja odo-
bri spogodbata so Dijamandiev, no zabele`livo se murte{e okolu
pokrovitelstvoto na Bugarija i Grcija. Zabeleà, {to }e stane
ako doturime i pokrovitelstvo na Srbija i re~e deka odime pak
na staroto. Ostavete gi, re~e, site tie {to ni ja matat vodata. Koj
}e ni veruva oti se borime za sloboda na Makedonija, koga tie
pokroviteli sakaat da ja raspar~at. Nie napolno se soglasuvame
so nego i re{ivme da rabotime tajno, i od Bugarite i od Srbite. 68
Manifest na Privremenata vlada na Makedonija,

23 mart 1881 godina
Makedonci,
Na{ata mila tatkovina Makedonija nekoga{ bila edna od
najslavnite zemji. Makedonskiot narod, isto taka, udiraj}i gi pr-
vite temeli na voenata ve{tina, so svoite pobedni~ki falangi i
Aristotelovata prosveta, go civiliziral ~ove{tvoto i Azija.
No taa nekoga{ tolku slavna na{a tatkovina denes e na pragot na
svojata propast poradi na{ite gre{ki i zaboravawe na na{eto
poteklo. Tu|i i somnitelni narodi sakaat da ja zazemaat na{ata
zemja i da ja uni{tat na{ata narodnost, koja, svetej}i so takov
sjaj, ne moè i nema nikoga{ da propadne… So minuvaweto od
eden jarem vo drug, regeneracijata na Makedonija nema da stane
mo`na i na{ata narodnost }e propadne. Momentot za Makedonija
e kriti~en: se raboti za nejziniot ìvot ili smrt.
Vistinski Makedonci, verni deca na tatkovinata!
Zar }e trpite na{ata mila zemja da propadne? Poglednete
ja kako e pokriena vo ropstvo i so rani {to £ gi napravile okol-
nite narodi… Nao|aj}i se vo vakva nemo} i gledaj}i ja celata ras-
plakana, na{ata mila Makedonija, na{ata draga tatkovina Ve vi-
ka: vie {to ste moi verni deca; vie {to po Aristotela i Aleksan-
66
Leonidas Vulgaris (1833-?) e sin na Anastas Vulgaris (po poteklo
od Pijanec, u~esnik vo Gr~koto vostanie).
67
Iqo Markov-Male{evski (1805-1898) – makedonski ajdutski i vos-
tani~ki vojvoda.
68
Slavko Dimevski, Makedonskata liga i Ustavot, 134-137.
dra Veliki ste moi naslednici; vie vo ~ii{to ìli te~e make-
donska krv, ne ostavajte me da umram, tuku pomognete mi. Kakva
ta`na gletka za vas, vistinski Makedonci, }e bide ako stanete
o~evidci na mojot pogreb. Ne, ne, eve vi gi moite krvavi grozni
race, eve vi gi moite te{ki sinxiri: skr{ete gi niv, izlekuvajte
mi gi moite rani; napravete sè na znameto {to }e go krenam da bi-
de napi{ano: edinstvena i obedineta Makedonija! [tom toa }e go
storite hrabro, isterajte gi od va{ata zemja ovie ubijci, koi go
dràt vo svoite race znameto na neslogata i vnesuvaat otcepuva~-
ki strasti, ve delat vas, moi deca, na bezbroj narodnosti, potoa
sobiraj}i se okolu znameto na Makedonija, kako va{ edinstven
nacionalen beleg, dignete go visoko i podgotvete go ova slavno
zname za potoa da napi{ete ednoglasno:
Da ìvee makedonskiot narod, da ìvee Makedonija!
Postoi glasot na na{ata tatkovina, postoi slobodata, toa
skapo nasledstvo na narodite. Da gi proglasite ovie zborovi, toa
zna~i da gi povikate blagorodnite srca da pobrzaat da dojdat da se
bijat za da vi pomognat da ja dobiete taa sveta sloboda koja od
mnogu vekovi pobegnala od na{ata draga tatkovina.
Makedonci, setete se za na{eto poteklo i nemojte da go ot-
kaùvate!69
Proglasot na silogosot „Makedonija na Makedoncite“,

15 april 1881 godina
Do makedonskite narodi!
Na{ata tatkovina Makedonija nekoga{ bila edna od naj-
slavnite zemji. Makedonskiot narod gi turil prvite temeli na
voenata ve{tina. So pobedni~kite falangi na Aleksandar Veli-
ki ja prenesol Aristotelovata prosveta vo vnatre{nosta na Azi-
ja i so toa go civiliziral ~ove~kiot rod. No taa nekoga{ tolku
slavna tatkovina denes e vo opasnost da bide razdelena i da ja sne-
ma sosema, za{to nie Makedoncite sme ja zafrlile svojata narod-
nost, a drugite narodi ja baraat na{ata zemja kako svoja, baraat da
ja pot~inat na{ata golema narodnost, koja vo minatoto vo svojata
samostojnost tolku bolskotela.
Vistinski Makedonci
69
Ibidem, 356-357.
Na{ata tatkovina e stanata sira~e. Nejzinoto pobedni~ko
zname, od koe trepere{e celiot svet, deneska ve}e ne postoi kako
zname na oddelna narodnost. Denes se pi{uva vo kartata imeto na
Makedonija kako nekoj spomen, a nejzinite pobedni~ki grobovi
leàt vo golemite grobi{ta na zaboravot, blagodarej}i na razor-
nite spletki na onie {to ve}e nekolku godini krstosuvaat niz na-
{ata zemja, zasipuvaj}i go na{iot narod so razdor i otvoreni
strasti… Junaci makedonski! Zar }e ostavite dodeka ste u{te
ìvi da se zakopa va{ata ubava tatkovina? (...) Vo takva o~ajna po-
lo`ba na{ata draga majka Makedonija gleda na nas so o~i polni
so solzi i ni vika:
Ako ste navistina moi deca, ako vo va{ite ìli te~e ma-
kedonska krv, toga{ e podobro da zaginete so mene otkolku da os-
tanete ìvi svedoci na is~eznuvaweto na makedonskata narod-
nost. Ne veruvajte im ve}e na intrigite na sosednite narodi koi-
{to rabotat samo za mojata propast. (…) Zar ne }e se zasramite
ako ve ras~ere~at i razdelat sosedite koi zaboruvaat so odnosni-
ot jazik, no koi se moi neprijateli? Zar vie u{te }e im pomogne-
te za da me zakopaat v grob, a so mene i slavnoto makedonsko ime?
Ako toa go nej}ete, ako, naprotiv, sakate da gi zale~ite moite ra-
ni, a vie kako vistinski Makedonci re{ete: na znameto {to denes
go vijam da se napi{e: Makedonija na Makedoncite, pa toga{ iste-
rajte gi od svojata pradedovska zemja site intriganti {to denes
me|u vas razgoruvaat rascep na narodnosnite strasti {to vas, mo-
ite deca i ednokrvni bra}a, ve kinat na razni tu|i narodnosti.
Priznavaj}i go ova moe zname kako edinstveno va{e zname, vikne-
te: Da ìvee nerazdelniot makedonski narod!70
Prateni{tvo na Srbija vo London,

Ne veruvam deka angliskata vlada }e prezema {to bilo vo
smisla na bugarskite èlbi zasega. Me|utoa, Bugarite i nivnite
upravuva~i postignuvaat barem edno. Tie ja naviknuvaat Anglija,
i vooo{to Evropa, Makedonija da ja smeta kako bugarska zemja.71
70
Ibid., 363-364.
71
tom IV, kniga I (1879–1885), priredil dr Kliment Xambazovski, Beograd,
1984, 250 (ponatamu: Gra|a za istorijata, tom IV, kniga I). Prevodot e na
prireduva~ite.
Zastapnik na Srbija vo Bugarija,
2 juni 1885 godina
Od pred izvesno vreme po stranskite vesnici se javuva za
ispra}awe i upa|awe na ~eti od Bugarija vo Makedonija so cel ta-
mu da krevaat vostanie. (…) Kako {to doznav vo Kistendil72, na
granicata kon Turcija pred kuso vreme se slu~il nastan deka bo-
èm 200 Makedonci od Makedonija upadnale i go ograbile tamo{-
niot arsenal, odnesuvaj}i do 250 pu{ki, preku 200 revolveri i ne-
kolku iljadi (do 10 000) patroni i deka bugar. vlasti boèm ne mo-
èle da im se sprotivstavat.73
Grigor Prli~ev, 1885 godina

Ni nedostasuvaat
nam mnogubrojni mudri maì, majka
Makedonija e mnogu osiroma{ena.
Otkako go porodi velikogo
Aleksandra, otkako gi porodi sv. Kiril
i Metodij, ottoga{ majka Makedonija
leì na svoeto leglo uàsno
iznemo{tena, sosema primrena.
(...)
Gre{iv! Prostete mi. Gre{no e da kaè
~ovek deka Makedonija ne moè da ra|a
veliki maì. Naprotiv, Makedonija e
plodorodna i neiscrpno blago~edna. (...)
Blagodarej}i vi vam kolegi, Makedonija
}e rodi yvezdopodobni mladi~i. (...)
Za novorodenite mladi~i na Makedonija va{ata
radost }e bide ramna so radosta
na majkata {to gi rodila, za{to
o, vie, uvaèni i sveti zemjodelci
gi povivate plodovite na makedonskata
zemja.74
72
]ustendil.
73
Ibidem, 309. Prevodot e na prireduva~ite.
74
Grigor Prli~ev, Voda~ me pra}a tatkovinata, 17, 18).
Ilija Kosti},75 20 juli 1886 godina
Bugara{tvoto vo Makedonija, gospodine Pretsedatele, od
den na den sè pove}e napreduva. Srpskiot element se ugnetuva –
nemu mu se zakanuva opstanokot. Imeto Srbin sè poretko se
slu{a, a se zamenuva so drugo. Na sekoj Srbin mu pominuvaat
mornici koga }e slu{ne od ustata na onoj {to zboruva so ubav
srpski jazik deka e roden Bugarin.
(…)
Vo Plovdiv osnovaa polugimnazija, podignaa pe~atnica,
kade {to }e se pe~atat knigite za {kolite i za narodot. Od taa
{kola izleguvale mom~iwa prili~no podgotveni za u~iteli, pa
iako ne {irele kojznae kakvo znaewe vo narodot, a go u~ele da ~i-
ta i da pi{uva.
Osven toa, mnogumina76 od niv zaminuvale vo Rusija, kade
{to bra}ata Rusi gi primaa podobro od nas. Ruskite varo{i: Ni-
kolaev, Moskva, Kiev ne oskudevaa so bugarski u~enici od site
krai{ta, dodeka Makedonec i Starosrbijanec nikade nema{e.
(…)
So dobivaweto egzarh po~nuva nova era vo Makedonija. Na
gospodinot Ignatiev, ruskiot pratenik vo Carigrad, ne mu be{e
te{ko, a u{te pomalku da ja uveri V. porta deka naselenieto vo
Makedonija e bugarsko.
(…)
Kneèstvoto Bugarija nema{e toga{ dovolen broj podgot-
veni i pismeni lu|e, rodeni vo nejzinite granici, pa be{e prinu-
dena da go prima vo slu`ba i onoj {to znae barem malku da ~ita i
da pi{uva.
Mnogu mesta vo dràvnata slu`ba zazedoa Makedonci. Dr-
àvata niv ubavo gi daruva. Im dade dobra plata, a so toa, se raz-
bira, i gi pridobi. Makedoncite se narekoa Bugari. (…)
(...)
Narodot vo Makedonija ne e bogat. Sekoj ne e vo sostojba
da go isprati svojot sin vo Solun. Za da moè sekoj tatko {to sa-
ka da go vospita svojot sin, Egzarhijata i vo toa im napravi
75
Tetovski u~itel.
76
Vo originalot stoi: gomilama je wih.
olesnuvawa na Makedoncite. Sekoja poglavna i pogolema varo{
vo Makedonija ima polugimnazii. Bitola, Prilep, Ohrid, Skopje
– toa se mestata i poziciite od kade {to Bugarite nè ga|aat vo
ìvo srce.77
Programa na dru{tvoto „Srbo-Makedonci“,

1886 godina
I
Da se izdejstvuva pred Visokata porta da mu odobri vo Ca-
rigrad da izdava eden vesnik na ~isto makedonski jazik. Vesnikot
}e se vika „Makedonski vesnik“ i }e se pridruì kon ovaa
programa:
Politi~kiot del
Sekoga{ da gi {titi interesite na Otomanskoto Carstvo.
Da go podigne crkovnoto pra{awe za otkaùvawe na Makedoncite
od bugarskiot egzarh, da ja baraat Arhiepiskopijata ohridska, ko-
ja }e zavisi od carigradskiot patrijarh, a pod Ohridskata arhie-
piskopija da pripadnat site makedonski eparhii. Na makedonski-
ot narod da mu se dokaùva deka ne se Bugari, deka so Bugarite ne-
maat ve}e nikakvi vrski, deka Bugarite se neprijateli na make-
donskiot narod. Da vodi smetka za svoite narodni osobini, jazik i
obi~ai. Da razviva najenergi~na propaganda za isteruvawe na bu-
garskite vladici i u~iteli od Makedonija i na nivnite mesta da
se doveduvaat vladici i u~iteli rodum od Makedonija.
a) Filolo{kiot del
I. Da se pi{uva na ~isto makedonski jazik, no bidej}i make-
donskiot jazik ne e knièvno obraboten, da se isfrla sekoj bugar-
ski izraz, a da se voveduva srpski…
(...)
IV. Redakcijata na ovoj vesnik, pokraj toa {to sekoga{ }e
raboti vo nego, }e napi{e na makedonski jazik knigi za osnovni
u~ili{ta i vo rok od edna godina }e gi otpe~ati vo Carigrad…78
77
Gra|a za istorijata na makedonskiot narod od Arhivot na Srbija.
tom IV, kniga II (1886–1887), priredil dr Kliment Xambazovski, Beograd,
1986, 48, 49-50, 52 (ponatamu: Gra|a za istorijata, tom IV, kniga II). Prevodot
e na prireduva~ite.
78
Stojan Novakovi},79 6 mart 1887 godina
Vo vremeto koga jas sè u{te se nao|av vo Belgrad i koga se
rabote{e za moeto imenuvawe za ova mesto, po~nata e rabotata so
~etvoricata Makedonci: Vasilko Kara-Jovovi}, Tomko Popovi},
Naum Jevrovi}, Kosta Grup~evi}.80
Grupa prilep~ani, 2 juli 1887 godina

Nie, dolupotpi{anite od g. Prilep, bidej}i sme podanici
na Negovoto Imperatorstvo i Veli~estvo Avgusei{i Sultan
Habdul Amit II sakame da imame makedonsko narodno u~ili{te i
bidej}i nie ne sme po rod Bugari, zatoa ne ja priznavame
bugarskata c. op{tina i nivnite u~ili{ta, a za religiozna
za{tita go priznavame Papata, no bez menuvawe na dogmite na
Pravoslavnata crkva.81
Georgi Babaxanovi} i Vasil Teofilovi},

22 juli 1887 godina
Ponizno potpi{anite rodum sme od Ohrid, Stara Srbija,
pa kompromitirani kaj Turcite poradi vojnite na Rusija i Srbija
protiv Turcija, prebegnavme, kako {to vi e poznato, so mnogu dru-
gi pod imeto Makedonci, vo Bugarija; toga{ se nadevavme na Rusi-
ja – a i sega – no Bugarite po~naa protiv Rusite, pa i protiv nas,
pa koga ja preminaa sekoja mera na neu~tivost kon osloboditelite
i nie ne moèvme ramnodu{no da mol~ime, a taka nè isteraa Bu-
garite, i po na{a èlba ruskiot konzul vo Bukure{t ni dozvoli
da dojdeme ovde.82
Stojan Novakovi}, 15 avgust 1887 godina

Pop Spase Igumanov e sin na nekoj star pop vo Prilip83.
U{te pred dve-tri godini toj vleze kako reis (upravitel) vo ta-
79
Stojan Novakovi} (1842-915) ‡ srpski istori~ar, filolog i poli-
ti~ar.
80
Gra|a za istorijata, tom IV, kniga II, 122. Prevodot e na
prireduva~ite.
81
82
Ibid., 239. Prevodot e na prireduva~ite.
83
Prilep.
mo{nata crkovna op{tina, za koja toj samiot, na moeto pra{awe,
i kaà deka na pe~atot nosi naslov „Bugarska pravoslavna op-
{tina vo Prilip“. Pred edna i pol godina pop Spase, po voljata
na mnogu lu|e od op{tinata, mu napi{a pismo na bugarskiot eg-
zarh vo Carigrad so koe se otkaùva od nego i mu odrekuva pokor-
nost, „zatoa {to, veli popot, egzarhot sedi vo Carigrad, a naro-
dot vo Makedonija poradi nego se izloùva na gonewa“. Ovaa pos-
tapka ne izgleda deka e proizvod na srpskite simpatii, tuku }e
bide ili proizvod na katoli~kata propaganda ili izraz na sebi~-
nata grià za li~no spokojstvo, ako ne e u{te vo vrska so
ne~istite smetki vo op{tinata. (…) Bidej}i vo Bitola ima neko-
ja {kola ili zavod na katolicite-lazaristi, koi imaat nekoj za-
vod za propaganda me|u Bugarite i Makedoncite i vo Solun, toa
popot, za da se kurtuli od egzarhot, izjavuva deka }e ja primi uni-
jata i toj i negovata op{tina vo Prilip pod uslov lazaristite
(od ovoj) egzarh da go spasat84 i da mu pomognat da podigne crkva i
u~ili{te vo Prilip. Lazaristite vetuvaat i po svoi pati{ta se
zazemaat i srabotuvaat, ta popot e pu{ten od Bitola i se vratil
vo Prilip. (…)
(…) Toga{ popot mu ja izrazi èlbata na Patrijarhot vo
Prilip da se osnova nova pravoslavna op{tina pod naslovot „Ma-
kedonska pravoslavna op{tina vo Prilep“, koja bi imala
mo`nosti sosema da ja istisne i kon sebe da ja privle~e
dosega{nata „Bugarska pravoslavna op{tina“. Patrijarhot dade
zabele{ka na „Makedonska“, napomnuvaj}i deka bi bilo dovolno
novata op{tina da se vika samo „Pravoslavna prilipska“
op{tina. (…) No sega odedna{ popot se fatil za zabele{kata na
patrijarhot protiv „Makedonska“ i sakal najprvin da mu se dade
uveruvawe deka }e mu se odobri molbata, pa toga{ da ja podnese,
bidej}i se pla{i Prilip da ne se pogr~i (!) i bidej}i nekoi mu
zboruvale deka toa ne e Makedonija, tuku e Jelada. (…)
Kone~niot zaklu~ok e deka vo celata rabota nemame uspeh
i deka sè {to moème u{te da napravime e toa i vo ovaa prigoda
da go zamolam patrijarhot po svoite pati{ta i na~ini da se
zazeme protiv katoli~kata propaganda vo onie krai{ta i protiv
zloupotrebata na oddelni lu|e, koi go vle~at narodot i na tie
pati{ta samo za da se za{titat sebesi od odgovornost.85
84
Vo originalot stoi: da ga Lazaristi (od ovoga) Eksarha opros-
te.
85
Gra|a za istorijata, tom IV, kniga II, 270-272. Prevodot e na
prireduva~ite.
[piro Koprivica, 15 avgust 1887 godina
Mojata rabota vo Carigrad zavr{i nepovolno, poradi toa
{to popot (pretstavnik na Prilipskata op{tina {to protesti-
rala protiv bugarskiot egzarh) ne sakal kone~no da go priznae pa-
trijarhot, od pri~ina {to nazivot „makedonska“ op{tina (vo
sprotivnost „bug(a)rska“) ne zvu~el najprijatno vo gr~ko-patri-
jar{iskite u{i (Grcite smetaat deka Prilip e nivni). Pa se po-
kaà i samiot pop kako obi~no makedonski vrtipop, mislej}i ka-
ko i mnozinstvoto: „dava{ pari, }e stanam Srbin - ne dava{, }e
stanam {to sakam“. (…) Vsu{nost, mi se ~ini deka e dosta i toa
{to popot so negovite parohijani ostanal pri ubeduvaweto deka
se tie Makedonci, a ne Bugari kako {to se vikale do na{eto doa-
|awe…86
Stojan Novakovi}, 29 avgust 1887 godina

No kako {to na Makedonija polagaat prava Bugarite,
Srbite, Grcite i Vlasite, jas ve}e poodamna zabeleàv deka prak-
ti~nite Makedonci gi istisnaa popovite, koi kolku {to se moè
gi molzea poedincite ili sekogo po red, taka {to ~esto ne moè
da se znae {to vsu{nost tie mislat i ~ii navistina se ~uvstvu-
vaat.87
Temko Popov, 9 maj 1888 godina

Vo predgovorof na ova pismo }e ti predizvestam, oti jas
}e se poma~am da ti pi{am, kolku je mo`no, na na{e nare~ie za-
mestvaj}i onie re~i, koi ja i neznam, so blgarski. Na{eto nare-
~ie koga moèlo da diktira na drugite slavjanski nare~ia, osta-
nale naisiroma{ko i, kako pita~, soruìt raka bilo na blgarsko-
to, bilo na srpskoto i duri na Ruskoto! Ne otri~am ja oti svoite
slavjanski nare~ia, se shodni pomegu si i oti prirodno je da se
vzemeet ednoto ot drugoto, a ne do vakvo deredè (dè = neznam
kako se pi{it) do koe e do{lo na{eto kutro nare~ie, {~o da ne
moìt ~oek da si iskaìt mislite, bez da upotrebit blgarski
re~i, ako toj imat ìveno u blgarsko, srpski – ako u srpsko. (…)
Da ne se laìme, Despote, nacionalniot duh u Makedonia
do takvo deredè deneska je stignal, {toto i sam Isus Hristos
86
87
Ibid., 291-292.
ako slezit od nebono nemoìt da go uverit Makedoneca, oti toj je
blgarin ili srbin, osven onie Makedonci u koi veke propaganda-
ta blgarska se imat vkoreneno. Za da se uveri{ ti vo ova ne{~o
trebit da zeme{ blgarizma pred o~i. Blgarskata propaganda evo
veke se ~ineet 20 godini, kade rabotat vo Makedonija, vo najslepi-
te vremina, koga grcizmot – sosvem ~u`da nacia, be{e dafatil da
se fkorenvit vo srceto Makedonsko; i Makedoncite koga vidoa
zrak ot slavjanizam, frlia se, kako slepi vo pazuite mu, bez da pu-
leet na razlikata mu. Stiga{e za nimi {~o se otkinaa ot grciz-
mot. No {~o da ~init sega t. j. posle dvadeset godini blgarski ma-
ki, akimlaci i nemilosni pari~ni èrtvi?
Se ~init ona, Dragi mi Despote, {~o e prirodno, no za
blgarite neo~ekivano t.j. sega sekoj makedonec priznava, oti toj
ne je blgarin i glasno ispoveda svojata nacia, ako i da se polzuve-
et u{~e ot blgarski sretstva, nemajki, razume se, svoi.
(...) Zatoa nie, Dragi mi Despote, befme zafatile u{te od
lani i dori ot olumlani da prepora~aame da se otvoreet make-
donski u~ili{~a so ova nare~ie, {toto kolku je mo`no da se is-
korenveet blgarizmite, koi se imeet piknato ot otvaraweto na
blgarskite u~ili{~a vo Makedonija, i da se zamestveet so popri-
rodnite t.j. srpskite. Mene nikoj ne moè da me razubedi oti po
inakof na~in moèat da se zbratimoseet ovie dva bratski naroda
i jazika. Najglavnata rabota je Makedonija da se pomakedon~it.88
Isaija Radev Maòvski,89 18 juli 1888 godina

RE^
iskaàna na 18 juli 1888 godina vo parabrodot „Ricar“ srede
rekata Dnepar, vo gradot Kiev, Rusija, od Isaija Radev
Maòvski od selo Lazaropole, Debarsko, Makedonija.
Mnogu po~ituvani gospoda i slovenski bra}a, pred 40 dena

razbravme vo na{iot kraj Makedonija vo Debar i Ki~evo za gole-
miot radosen nastan – 900-godi{ninata od pokrstuvaweto na
bratskiot ruski narod od velikiot ruski knez sv. Vladimir i se
podgotvivme nekolku lu|e da dojdeme vo slovenskata velika Rusi-
ja za da prisustvuvame na ovoj sve~en golem ruski praznik, no za
88
89
Isaija Radev Maòvski (1852-1925) – nacionalno-prerodbenski
deec, aktivist vo borbata za osloboduvawe na Makedonija.
golema àl ne moèvme da dobieme paso{i za Rusija. No jas se os-
meliv i re{iv da dojdam sam i narodot no}e me isprati so solzi
на o~i, àlej}i {to ne moàt pove}e lu|e da dodat vo Rusija. Jas
se re{iv, povtoruvam, i trgnav no}no vreme i celi 30 dena odev,
kriej}i se od sledeweto na Turcite, i najposle uspeav da dojdam vo
slavnata slovenska velika Rusija... Mnogu uvaèni gospoda, make-
donskiot staroslovenski narod u{te pred 2500 godini e doveden
vo Makedonija od car Karan, koj{to kako car Filip i car Alek-
sandar bil ~ist Sloven; no pove}e od 500 godini izminaа otkako
Makedonija i makedonskiot star slovenski narod se potisnati i
se nao|aat pod te{kiot turski jarem. Nie, kletite Makedonci,
ofkame i pla~eme, no nikoj ne saka ni da ~ue, pa duri i samite na-
{i bra}a ni pre~at. Bra}a Sloveni, makedonskiot slovenski na-
rod e obvitkan od najluti i otrovni zmii, toj se davi i se izma~u-
va od najluti i neumolivi yverovi. Dovolno e nekoj ma`, nekoja
èna ili pak nekoe dete samo da spomene za velika Rusija, za da
bidat vedna{ tepani i pcueni na verata i narekuvani ruski |aurу,
ta od druga strana kaj nas vo Makedonija se namnoìја protestan-
tite i katolicite, koi na sekoj na~in se obiduvaat da nè napravat
protestanti ili da nè pokatoli~at. Vo na{iot Debar imame eg-
zarhiski namestnik - Arhimandrit, no i na toa ni zaviduvaa ne-
prijatelite. Taka, na primer, gr~kiot vladika gi potkupi turski-
te yverovi i gi natera da go ubijat, kolku i da ni e te{ko trpime,
pla{ej}i se da ne padneme pod avstriski jarem. Bra}a ruski Slo-
veni, celi petstotini godini stanaa ve}e otkako celiot makedon-
ski slovenski narod i celata negova zemja se obgrnati so crni i
mra~ni oblaci, koi{to ne ni davaat mo`nost da gledame i da se
polzuvame od blagotvornoto dejstvo na son~evata svetlina. Samo
slu{ame deka nekade ima i gree golemo i svetlo sonce, no o~ite
na makedonskite Sloveni ne go gledaat. Na{ata najgolema nade`
e vo velika Rusija, od nea nie ~ekame spas i izbavuvawe. Rusija,
koja gi spasi Grcija i Srbija, koja ja izbavi Romanija i slovenska
Bugarija, eden den }e ja ispruì rakata i na nesre}niot makedon-
ski rob i }e go spasi, podaruvaj}i mu sloboda.
Bra}a ruski Sloveni, nie okaenite turski robovi – make-
donskite Sloveni, denono}no go molime sevi{niot Bog i na{iot
spasitel Isus Hristos da mu dava zdravje i dolg ìvot na Negovo-
to Veli~estvo ruskiot imperator – edinstveniot mo}en pokrovi-
tel na site slovenski narodi... Nie go molime Boga da gi nadari
so sila i krepkost ruskite hrabri orli, da letnat vo vozduh da ja
pokrijat cela Makedonija, da gi proteraat lutite zmii i bes-
po{tednite yverovi, }e gi skr{at vekovnite te{ki `lezni pran-
gi, da ja oslobodat vekovnata turska robinka Makedonija.90
Stojan Novakovi}, 8 oktomvri 1888 godina

A ako pra{aweto bi se izvadilo od politi~kata sfera, pa
bi se poglednalo nau~no i akademski – bi moèlo, spored stran-
skata nauka, da se najde deka Makedoncite ja zazemaat preodnata
alka pome|u Srbite i Bugarite, {to zna~i deka za ponatamo{nata
rasprava, kade so niv, treba da se zemat predvid drugite politi~-
ki, istoriski i geografski ogledi, i deka vo toa Makedonija li~i
na Malorusite, koi taka stojat me|u Rusite i Poljacite, i na
Provansalcite vo Ju`na Francija, koi isto taka stojat me|u Ita-
lijancite, [pancite i Francuzite. I za kone~nata politi~ka
sudbina na dvete mesta presuduvale drugi faktori.91
Kosta [ahov,92 21 oktomvri 1888 godina

Pri sè {to sme 2.000.000 lu|e, pak nemame, barem ovde, vo
slobodna zemja, eden kakov i da e vesnik, koj }e nè drì vo tekot
na rabotite {to se slu~uvaat okolu nas i za nas; i koj }e ni sluì
za da gi izrazime na{ite narodni iskaùvawa i misli… Deneska
pe~atot e posilen od topot i so nego se sluàt skoro site narodi
na svetot, osven nas. (…) Na krajot, nie, Makedoncite, kako sme
edni pod dvojno i trojno ropstvo, a drugi prsnati po razni strani,
sepak ne smeeme da si ja zaboravime tatkovinata i sme dol`ni da
rabotime za podobruvawe na nejzinata polo`ba...
Pobudeni od seto toa, iako so slabi sili, go zapo~nuvame
izdavaweto na vesnikot „Makedonija“ so cel i barawe da se po-
dobri polo`bata na Makedonija. Vesnikov „Makedonija“ }e bide
daleku od sekakvi partiski intrigi i }e vodi nezavisna politika
po makedonskoto pra{awe. Stranicite }e bidat slobodni za sekoj
rodoqubec samo ako se pi{uvani vo duhot na vremeto i celta...
90
Isaiйя Radev Maòvski, V’zpominani na Isaйя Radev Maòvski
roden na 9 mart, 1852 godina, v selo Deb’rsko-Makedoniя, Sofiя, 1922, 26-
27. Prevodot e na prireduva~ite.
91
Blaè Ristovski, Portreti i procesi, I, Skopje, 1989, 551. Prevo-
92
Kosta [ahov (1862-1916) ‡ publicist, prv pretsedatel na MMKD
vo Sofija, sorabotnik na sp. „Loza“, urednik na v. „Makedonija“.
Zada~a na v. „Makedonija“ e da se bori za duhovnoto i kulturnoto
izdigawe na Makedoncite.93
V. „Makedonija“, 11 noemvri 1888 godina

Deneska, na pr., sekoj Makedonec, koga go spomnuva Alek-
sandar Makedonski, veli: „Nie sme go imale car Aleksandar Ve-
liki“. So tie zborovi toj si naumuva za bleskaviot period i veli-
~ieto na Makedonskata dràva. Aleksandar Makedonski stoi
pred liceto na Makedonecot kako nacionalna gordost. Taa nacio-
nalna gordost deneska ima za nego intelektualno zna~ewe pri od-
nosot za postignuvawe na idejata za samostojnost. Velikata
Makedonska dràva vo liceto na Aleksandra £ ima napraveno og-
romna polza na naukata.94
Ivan Haxi Nikolov,95 1888 godina

Nakaj noemvri u~itelite, rodum od Bugarija, podnesoa
molba do direktorot, da im se dozvoli da se hranat vo pansionot,
pri {to da si ja pla}aat hranata. Im se dozvoli. Hranej}i se zaed-
no, bev svedok na nivnite postojani prefrluvawa na smetka na ma-
kedonskite Bugari, obvinuvaj}i gi za slab patriotizam – „}e mi
daj{ pari, }e se ~inam Bugarin“ i sl. na toa. Jas im ja istaknuvav
borbata na makedonskite Bugari protiv tu|ite propagandi, koja
borba e pointenzivna i pogolema odo{to e borbata na Bugarite
od drugite bugarski geografski oblasti, Dobruxa, Mizija i Tra-
kija, tuku tie postojano prodolùvaa da gi ismejuvaat svoite jugo-
zapadni sonarodnici, ~ii deca bea povikani da gi obu~uvaat i
vospituvaat.
Eden den bevme izlegle kraj moreto, da pieme kafe vo ka-
feanata „Belvi“. V. K’n~ev be{e mnogu zborlest, i me|u drugoto
vo svoite prikaùvawa re~e deka toj do{ol za u~itel vo Solun, za
ja da pobugari Makedonija. Toa be{e preterano i silno re~eno.
Mu prigovoriv deka ne biva da zboruva taka i da se natcenuva se-
besi, bidej}i Makedonija odamna e bugarska i deka makedonskite
Bugari odamna vodat borba protiv rutinata; nejze £ e potrebna
93
94
Blaè Ristovski, Portreti i procesi, I, 226.
95
Ivan Haxi Nikolov (1861-1934) ‡ u~itel, kniàr, revolucioner,
sorabotnik na MMKD, eden od osnova~ite na MRO (1893).
prosveta {to treba vistinski da ja {irat site u~iteli i duhovni-
ci. K’n~ev se po~uvstvuva zasegnat i ottoga{ po~na da me mrazi.96
Petar Draganov,97 1888 godina

Makedonskiot zbornik (Collection Mac#donienne) makar {to
se izdava od strana na bugarskata Egzarhija pod redakcija na g.
Ofejkov so ~isto propagandisti~ka cel, t. e. so cel da se odbrani
velikobugarskata ideja vo Makedonija od pretenziite na isto tak-
vata srpska ideja, ednovremeno so toa, izgleda, }e dade cenet pri-
dones i vo riznicata na makedonistikata, za{to vo ovoj zbornik,
sudej}i spored podatocite {to mu prethodat, }e izlezat 1.500
obrasci od site krai{ta na makedonskoslovenskata provincija,
96
Spomeni. I. H. Nikolov, D. Gruev, B. Sarafov, J. Sandanski, M.
Gerxikov, d-r H. Tatar~ev, Skopje, 1995, 47. Vo knigata „Traktati za sonce-
qubivite“ (Skopje, 1974, 122-123), Gane Todorovski dava fragmenti od memo-
arite na Haxi Nikolov koi se razlikuvaat od onie na [aldev: „У~itelite
vo gimnazijata, za da imaat poevtina hrana, pobaraa da se hranat zedno so nas
– vospita~ite i da ja pla}aat храната po cenata na ~ineweto. Nivnata molba
Egzarhijata ja uvaì i po~navme site u~iteli i nadgleduva~i da se hranime
zaedno. Za seto vreme na ru~ekot i sekoj den edinstveniot razgovor be{e za
Makedoncite. Kakvi li ne navreduva~ki zborovi izgovoruvaa po adresa na
Makedoncite: ’Makedonci – gnili konci‘, ’daj mi pari za da stanam Buga-
rin‘, ’mуur mi e, i ovde go klavam i onde go klavam‘ itn. itn. – izop{to, kako
da se Makedoncite bez patriotizam, nesoznatelni, ete taka – divjaci, bez se-
kakvo nacionalno ~uvstvo. Ovie obvinuvawa i navreduvawa se slu{aa glav-
no od Vasil K’n~ev i Petko Ma{ev. (...)“
„Se jadosuvav mo{ne mnogu, bidej}i znaev kakvi zatvorawa, materi-
jalni i moralni `rtvi podnele Makedoncite vo borbata so Patrijar{ijata,
kakov silen patriotizam projavuvale, gi branev Makedoncite voop{to, ja
objasnuvav pojavata na srpskite u~ili{ta vo Makedonija..., tuku ni{to ne
pomaga{e – navredite i zagor~uvawata ne prestanuvaa. Najposle, eden den
im rekov: ’Gospoda, jas vi zabranuvam da zboruvate po adresa na Makedonci-
te! Ako prodolìte da zboruvate po adresa na Makedoncite, }e proizleze
golem skandal!‘ Kaànoto kako so no`, gi prese~e razgovorite za Makedon-
cite. (...) Eden den vleguvam vo odajata na Dim. H. Ivanov i Petar Mi{ev po
inercija prodolùva da zboruva: ’Makedoncite, xanam, Makedonci, s è okolu
parata‘. (…) Koga me vide, zapre i go promenija razgovorot. (...) Po moe
sfa}awe D. H. Ivanov, V. K’n~ev i Petko Ma{ev bea golemi makedonofobi,
za V. K’n~ev barem na zborovi. Od prviot den u{te koga dojde prikve~er,
{estmina u~iteli otidovme na pro{etka pokraj moreto i sednavme vo
kafean~eto ’Belvi‘. Otkako sednavme, dodeka stanavme, sè K’n~ev zboru-
va{e... Me|u drugoto re~e: ’Jas dojdov za u~itel vo Solun so ambicija da ja
pobugaram Makedonija‘, itn.“
97
Petar Danilovi~ Draganov (1857-1928) ‡ ruski slavist i istraù-
va~-makedonist.
zapi{ani od samite Makedonci i isprateni vo bugarskata Egzar-
hija od nejzinite dejci i u~iteli vo Makedonija. Mo{ne uspe{no
e izbran i naslovot na ovoj zbornik: toj ne e nare~en so bugarsko-
to, tuku so neutralnoto makedonskoslovensko ime (Mac#doine Sla-
ves). Ova go izrazuva stremeòt na zbornikot za objektivnost vo
idnoto razre{uvawe na filolo{kiot spor, koe edna{ za sekoga{
treba da presudi ~ii se ovie obrasci – srpski ili bugarski, im
pripa|aat li tie na pretendentite delumno ili napolno, i nema
li me|u niv takvi {to }e treba da ne mu pripadnat nitu na Srbi-
not, nitu na Bugarinot, tuku samo i edinstveno na Makedonecot.
(...)
Raspolagaj}i so seto ova, slovenskata filolo{ka nauka bi
bila vo sostojba, edna{ za sekoga{, da go razre{i makdonskiot ja-
zi~en spor i bespristrasno da presudi {to vo ovie tri makedon-
sko-slovenski zbornici mu pripa|aat na bugarskoto nare~je, {to
– na srpskoto nare~je i, sosema prirodno, {to e ona koe ne mu pri-
pa|a nitu na srpskoto, nitu na bugarskoto, tuku sostavuva sopstve-
nost samo na oddelnoto, samobitnoto makedonsko nare~je.98
Stojan Novakovi}, 1888 godina

Najposle, postoi u{te edna pojava koja ne moè da se is-
pu{ti od predvid. Toa e stremeòt na makedonskiot narod da os-
tane sam za sebe, koj bara pat po sredinata na site gorespomenati
stremeì. I ovoj streme` po~na da se budi osobeno od sprotiv-
nostite me|u bugarskiot i makedonskiot govor i me|u bugarskiot
i makedonskiot karakter, od vremeto koga bugarskata propaganda
po~na so golem pritisok i ostrina da udira vrz makedonskite oso-
benosti, vo imeto na panbugarizmot. Duri me|u platenite profe-
sori na bugarskite sredni u~ili{ta na Makedonija se nao|aat lu-
|e vo koi se budat ovie stremeì tokmu onaka kako {to se gleda
me|u Malorusite protiv uniformitetot ruski. Ne e bez zna~ewe,
i ne moè da se objasni so pri~ini poznatiot fakt, deka proletta
na 1885 godina, po bugarskite javni sobiri za Makedonija, sledu-
vaa vedna{ javni sobiri na Makedoncite vo Srbija, na koi zedoa
u~estvo site Makedonci {to prestojuvaat po Srbija. Posilno
dvièwe }e gi izvede u{te na pogolema svetlina ovie strui, {to
sega u{te mu gi davaat na istoto prvite znaci na ìvotot.99
98
Dokumenti za borbata, tom prvi, 311, 313.
99
Ibidem, 281-282.
Slavjanskomakedonskata knièvna druìna,
1888 godina
Taka, vo 1888 godina se obrazuva od emigranti Makedonci
vo Sofija „Slavjansko-Makedonska Knièvna Druìna“ pod pret-
sedatelstvo na Georgija Pulevski, so cel da ja prerodi narodnata
makedonska literatura, bugarskata vlada ja rasturi i mnozina nej-
zini ~lenovi gi istera od granicite na Kneèvstvoto.
Po dve godini vo taa ista Sofija bugarskata vlada gi zat-
vori ve~ernite {koli, specijalno otvoreni za emigrantite Make-
donci-zanaet~ii, rakovoditelite na ovie {koli, makedonskite
patrioti: Damjan Gruev, Del~ev, Petre Pop-Arsov i mnogumina
drugi, gi protera od Bugarija.100
Aleksandar A. Rostkovski,101 28 januari 1889 godina

Spored zborovite na istiot toj Kirijazi, me|u muslimani-
te nacionalnite idei se mnogu pora{ireni, otkolku me|u hristi-
janite, taka {to od prvite ve}e 90% me~taat za nacionalna pre-
rodba, dodeka me|u hristijanite edvaj deka bi se nabrojale do 60%;
ostanatite 40% hristijani se pogr~eni. (...)
(…) Bugarskite vesnici, {to specijalno se zanimavaat so
makedonskoto pra{awe, kako na primer „Vardar“, „Avtonomija“ i
drugite, ja propovedaat neophodnosta za Makedoncite, t. e. za Bu-
garite, da se soedinat so Albancite i da baraat zaedno avtonomna
uprava. Vo poslednite broevi od ovie vesnici se predlaga da bide
formiran eden Albano-Makedonski revolucioneren komitet, so
cel da se oslobodat od istiot neprijatel – Turcite. (...)
Nacionalizmot e ve}e razbuden i zatoa sekoj obid za nego-
vo uni{tuvawe e osuden na neuspeh; toa e fakt, so koj e neophodno
da se smeta. I nam ni e neophodno odnapred seriozno da se zafati-
me so toa pra{awe i da ne im dademe mo`nost na Avstrija i na
Italija da go zemat dvièweto vo svoi race i da go povedat nego
po neprijatelski za nas pat… Poddr{kata na Grcite vo nivniot
streme` da eliniziraat, nam osven pakost ne moè da ni donese
100
Upravda, KømÍ bыla BolgarіÔ dlÔ Makedon˜i., „Makedonskій go-
losÍ (Makedonski glas)“, g. I, br. 5, S.-PeterburgÍ, 5 SentÔbrÔ 1913, 77.
Prevodot e na prireduva~ite.
101
Aleksandar Arkadievi~ Rostkovski (1860-1903) ‡ ruski konzul,
prijatel na K. Misirkov.
ni{to drugo, bidej}i pomagaj}i im na Grcite, }e gi otturneme
drugite, a qubov od Grcite sepak nema da dobieme. Makar {to ni
od drugite narodi ne treba da se o~ekuva nekoja posebna polza, se-
pak, podobro e tie da bidat razdrobeni, za da ne bidat silni; kol-
ku pove}e narodi }e ima ovde, tolku podobro. (...)
(…) Vo sega{niov mig samite Bugari se dràt cvrsto do
{izmata, kako za stoèr na spas na svojata nacionalnost od srp-
skata propaganda i po niedna cena nema da se pomirat so Patri-
jar{ijata, pa duri ni pod uslov vo onie delovi od Makedonija, ka-
de {to e naselenieto slavjansko, da ostane slavjanskata bogoslu`-
ba i istite takvi u~ili{ta, bidej}i niv }e gi iskoristat Srbite
za svojata propaganda me|u Makedoncite, koi }e prestanat da se
pla{at, pri preminuvaweto na srpska strana, od mo`nosta za zab-
rana od Patrija{iskite Vladici na crkovnoslavjanskata bogo-
slu`ba vo crkvite. (...)
Samite Srbi objasnuvaat, deka porano tie svoeto vlijanie
go imaat svrteno kon Bosna i Hercegovina, i duri otkako zagubija
sekakva nade` koga i da bilo niv da gi dobijat, bea prisileni da
go svrtat pogledot na Makedonija i da pobaraat ovde izlez na mo-
re, bez {to Kralstvoto ne moè da ìvee… Zboruvaj}i go ova,
Srbite dodavaat, deka Rusija bi trebalo da im pomogne, bidej}i
Bugarija, imaj}i gi Varna i Burgas, bi moèla da postoi bez Ma-
kedonija, dodeka za Srbija ova pra{awe e pra{awe na ìvot i
smrt. Dodeka se odviva borbata me|u Srbite i Bugarite za idnoto
zavladuvawe na Makedonija, Grcite }e ja iskoristat svojata se-
ga{na polo`ba i, nevoznemiruvani pove}e od Slavjanite, }e ja za-
cvrstat svojata polo`ba vo Ju`na Makedonija, t. e. }e ja postignat
svojata cel, bidej}i tie ve}e prestanaa da sonuvaat za Severna
(Makedonija) i bea prisileni da ja priznaat nea za slavjanska. (...)
Site isprekrsteni vo Makedonija i neprijatelski ednite
na drugite propagandi £ nosat na zemjata straotna pakost. I koga
ne stanuva zbor ni za razvratni~koto vlijanie vrz naselenieto,
koe, zaradi materijalni pridobivki, e spremno bezmalu kataden
da si ja menuva svojata nacionalnost, propagandite pribegnuvaat,
so cel da ja zasluàt milosta na vlastite, kon kodo{tva i nakle-
vetuvawa na sopernicite, pri {to ne ja krijat svojata radost, koga
}e im uspee da £ nanesat zaguba na drugata hristijanska op{tina.
(...)
Kako posledica od takviot odnos na propagandite, ovde{-
nite ìteli po~nuvaat da go sfa}aat zna~eweto na gromkite fra-
zi, iskaùvani otade granicata, za èlbata da bidat oslobodeni
bra}ata od pod turskoto igo, dodeka vsu{nost glavnata rolja ja ig-
ra al~niot egoizam, {to saka sè da prisvoi i ni{to da ne im dade
na drugite. Otade stanuva sosem sfatliva èlbata na Makedonci-
te da se oslobodat od site ovie neprijatelski ednite sprema dru-
gite propagandi i da baraat spas od Turcite vo sproveduvaweto na
idejata deka „Makedonija e na Makedoncite“. Dokolku ovaa ideja
nekoga{ se osu{testvi, toga{ na toa }e bide mo`no samo da mu se
raduva, bidej}i na toj na~in Makedonija za prvpat }e se oslobodi
od raznite naru{iteli na poredokot, a kako vtoro, Makedoncite,
svrtuvaj}i im grb na pretstavnicite na neprijatelskite me|u niv
balkanski dràvi, }e ja vloàt seta svoja nade` vo Rusija i bes-
kprekoslovno }e gi slu{aat nejzinite soveti.
Samostojnoto Slavjansko makedonsko Kneèstvo, {to }e
se prostira do granicata na Albanija, }e uni{toì isto taka so
samata svoja pojava sekakov povod za razdori me|u Srbija i Buga-
rija.
Ovde{nava inteligencija, nezainteresirana za propagan-
dite, pokaùva strahuvawe, deka ustrojstvoto na avtonomna pro-
vincija od Makedonija e opasno, sè duri e Bugarija vazalno kne-
èvstvo, bidej}i bi moèlo da se povtori Isto~no-Rumeliskata
istorija, pa Bugarija da ja prisoedini kon sebe Makedonija, pri-
reduvaj}i ja komedijata na nazna~uvawe na Knezot za General-Gu-
bernator. Kako {to se ~ini, Bugarite prvi se imaat doseteno za
postoeweto me|u Makedoncite na seperatisti~ki tendencii i tie
prezemaat merki za nivno iskorenuvawe. So ovaa cel tie postepe-
no gi zamenuvaat u~itelite, mesnite, tuka rodenite, so onie {to
se ispra}ani od Kneèvstvoto; dodeka ovde{nite Makedonci tie
gi premestuvaat na slu`ba vo Bugarija; na toj na~in samo vo tekot
na 1898 godina tie uspeaja 25 procenti od ovde{niot u~itelski
personal da go popolnat so ~isti Bugari.102
V. „Makedonija“, 19 avgust 1889 godina

No sega, po na{eto politi~ko rascepuvawe, vo na{ata Ma-
kedonija tukure~i ne se gleda takva borba, pa po sè izgleda site i
ni go otkaùvaat sega pravoto na takvata borba, stremej}i se o~i-
gledno da nè zavladeat, duri mnozina i od slobodnite Bugari, ma-
kar i bez osnova, gledaat so edna ~udna nedoverba vrz edna posa-
102
Simon Drakul, Makedonija me|u avtonomijata i deleòt, prv tom
(1894-1901, 1902), Kumanovo, 1995, 127, 129, 130, 134-135, 141, 149, 150-151 (po-
natamu: Simon Drakul, Makedonija me|u avtonomijata i deleòt, prv tom).
mostojna borba od strana na Makedoncite. Se gleda deka site mu
go otkaùvaat pravoto na Makedoncot i samiot da se bori za ole-
snuvawe na svojot ìvot, kako stradalec da si go izdignuva glasot
i toj. Site samo edna i ista pesna peat: „da gi oslobodime na{ite
bra}a“, no da im pomognat na svoite bra}a da si se oslobodat za
sebesi nikoj ne saka da pomaga... Site, se gleda, se pla{at od edna
samostojna borba na Makedoncite i nikoja sosedna dràva dosega
ne dava da se razvie takva, koe, bez somnenie, si gi ima pri-
~inite...
(…)
Nie ne moème da go barame svojot spas uspe{no nitu kako
Grci, nitu kako Srbi, nitu kako Bugari, tuku kako Makedonci, na
koe, veruvame, site }e poglednat so dobro oko.103
Marko A. Mu{evi~,104 18 septemvri 1889 godina

Ovde nakratko }e vi objasnam deka treba i kako treba da se
raboti za da moème da gi postigneme na{ite celi vo Stara Sr-
bija i vo Makedonija.
1) Prvo, treba ova da im go dademe na Makedoncite: ednak-
vi prava na site {to se nao|aat ovde, vo cela Srbija i vo celoto
Kralstvo, i da se ~uvstvuvaat isto kako ovde{nite srpski sinovi
bez kakva bilo razlika.
2) Sekoj Makedonec koj bi sakal nekakva slu`ba, da mu se
dade spored negovite sposobnosti, za{to toj bi bil sposoben od
najmaliot, pa do najvisokiot slu`benik.
3) Treto, da se sotrat nekoi sme{ni imenuvawa na na{ite
Makedonci, takanare~eni pove}e vo Srbija (Rekalii). Drugi gi
vikaat ôkalii…105
103
Edinъ Makedonecъ, Mnønie za rø{avanie Makedonskiя vъprosъ,
„Makedoniя“, g. I, br. 36, Sofiя, 19. VIII 1889, 143. Prevodot e na prire-
duva~ite.
104
Marko A. Mu{evi~ ( ?- ok. 1920) ‡ ikonopisec, sobira~ na narod-
ni pesni, makedonski kulturno-nacionalen deec.
105
tom V, kniga I (1890), priredil dr Kliment Xambazovski, Beograd, 1988, 8
(ponatamu: Gra|a za istorijata na makedonskiot narod, tom V, kniga I).
Temko Popov, 1889 godina
KOJ E KRIV
Pojke od deset godini ima od kako nije Makedoncive nema-
me duhovno na~elstvo po na{ive mesta, od koje i najmnogu strada-
at na{ive crkveni i u~ili{ni raboti. (…)
(...) Tuku sme ti skrstile race, i sme ostajile rabotata na
Boga, bez da gledame kako od den na den gasneme duhom, i oti ako ja
terame vaka rabotava, kao {to sme ja terale do sega, ke dojdeme do
ni{to, i togaj ke imaat pravo sveton da veljat, oti pome|u nas Ma-
kedoncive nema intelegencija, a sis me {orolo{~iji i gotoa~i…
Ami ako vo edno op{testvo, vo eden narod nema intelegencija, to-
gaj toa op{testvo ne se veli op{testvo, toj narod ne se veli na-
rod, tuku zbir{tina. Deneska, koga svetot se pe~ali ne da ima in-
teligencija vo svojot narod, a sijot narod da je takov, nije siroma-
si si odime kao rakot! Ne za falenje ke kaà, oti nije Makedon-
cive od natura ne sme darujani da valime, i ne valime kon nazad,
kon mrak, a, naprotiv, na{ otli~en beleg bil i je: bistrina na
umot, ljubov kon naukata i kon druzite trgovski zavzimanja. A pak
sega {to ne zede matnata i sme olku ni{ti duhom! (...)
Mene mi se ~ini, oti pri~ina na ovaa na{a umstvena para-
lizija je – ama ke kaà golem zbor, i, moljam, nikoj da ne se trevo-
ì i da ne me krivi, pred da me islu{a – je, veljam, Egzarhijata i
egzarhiskite milosti. Taa egzarhija i tija nejzini milosti ne
napravija gotoa~i. Tija u~iteli {to ni ji pu{ta darom, i tija
u~ili{ta, {to ji krepi taa, napraija ovaa umstvena debeljaana vo
na{aa tatkojna. (…) A, mi se ~ini, inaku ke be{e, ako se
pe~ale{e sekoja op{tina za svojte u~ili{ta i sekoj gragjanin
daa{e svojata aspra za platata na u~iteljot. Togaj ke videvme nije
kako ke se ope~ale{e op{tinata da pogodi najdobri u~iteli i
gragjaninot ke gleda{e u~ili{teto kao svoje oko, za{to se
otvorilo so negoijot pot. (…) Ama ke re~e nekoj, oti, ako ne beja
ovija Egzarhiski milosti, nije ke nemavme u~ili{ta. Ne, toa ne je
verno. Nije tolku dobro moèvme i moème da imame potrebnite
si u~ili{ta vo tatkojnata na{a, {to da nemavme potreba, kao
{to se dokaùje podolu, od nikakvi pomoki davani po takov
na~in, {to rasipujat naravstvenosta na op{testvoto i go pravat
ni voda, ni kiselina! Ami {to da se pak za onija pansioni vo
Solun, vo Skopje, vo Bitolja? Ami tija na pansioni li, ili na
siropitali{ta prilegaat? Vlegol mi ti brate moj, onaj siromav
u~enik vo toj pansion so iljada molbi, so iljada poniùjenja i,
dur da svr{i gimnazija, u{te kakvi ne ke pretrpi, i, preku
sedumte godini, kakvi i druzi despotizmi-jani~arluci, {to, se
vikaat disciplina od strana na upravitelite neke upra`nat nad
negovata krevka du{a, taka {to, svr{ujejki u~ili{te, ke izleze
toj vo op{testvoto tolku ni{ti duhom i so tolku sma~kana i
pla{liva du{a, {to ti se ~ini oti izlegol od nekoj zatvor. Oh,
nevina mlade`, nemoj da se ljutite: vija ne ste vinovni! (...)
Inako, ako nija Makedoncite ne bevme vo edno paralizira-
no sostojanie, vo koje sme dovedeni, kao {to veke sekoj znae, od Eg-
zarhijata – ne ke trpevme ova poloènije na rabotive.106
Vladimir Kari},107 19 april 1890 godina

Zasega od moja strana bi moèl da vi prepora~am eden ~o-
vek, za koj ima pri~ini da se veruva deka }e ni posluì sosema
verno. Toa e Temko Popovi} od Ohrid, no koj podolgo vreme ì-
vee vo Solun so semejstvoto. Toj bil ekonom vo Bugarskata gimna-
zija vo Solun, no kako Makedonec, gledaj}i kako Bugarite gi po-
bugaruvaat mom~iwata od Makedonija, gi zamrazil, poradi toa is-
tapil od zavodot i po~nal da mu se pribliùva na na{iot konzul
vo Skopje i na Srbite koi ìveat tamu. (...)
Temko, koj ovde vo Svetosavskiot pansion ima i brat, ve}e
veliko{kolec, poznavaj}i gi sostojbite i odnosite na bugarskata
propaganda i kako Makedonec, poznavaj}i gi tamo{nite lu|e i
priliki, bi bil od golema korist vo site na{i tamo{ni dejstvu-
vawa108 ako bi se angaìral so sedi{te vo Solun…109
Dimitrie Bodi,110 28 juli 1890 godina

Kako odgovor na ova Va{e pismo ~est mi e, gospodine mi-
nistre, da Vi javam deka u~enicite {to mi se javuvaat mene vo po-
golem del odovde, od Bitola, ve}e zavr{ile po nekoj klas gimna-
zija i zatoa sakaat da go promenat zavodot i bi sakale da u~at vo
Belgrad.111 Niv ne moè da gi privle~e ni Prizren, ni Priz-
renskata bogoslovija, bidej}i i ednoto i drugoto e polo{o od
106
107
Srpski konzul vo Skopje.
108
Vo tekstot stoi: preduzeћima.
109
Gra|a za istorijata, tom V, kniga I, 146. Prevodot e na pri-
reduva~ite.
110
Konzul na Kralstvoto Srbija vo Bitola.
111
Vo tekstot stoi: {to bi hteli u Beogradu da se u~e.
bitolskite gimnazii, i spored toa nikoj od niv nema da ja primi
mojata ponuda. A ako nekoj i ja prifati, se postavuva pra{aweto
}e moè li Prizren da gi srbizira onolku kolku Belgrad, bidej}i
Makedoncite se malku razli~ni od St. Srbijancite.112
Vladimir Kari}, 13 avgust 1890 godina

Kako {to vi e poznato, gospodine Ministre, Upravata na
Prizrenskata bogoslovija dosega malku se osvrnuvala na Makedo-
nija. Otkako e ovaa Bogoslovija vo ìvot do denes, mislam deka
nitu eden Makedonec nema zavr{eno kurs vo nea, tuku site bile
ili Starosrbijanci ili Crnogorci.113
Xon Blant,114 30 avgust 1890 godina

…Belgradskiot vesnik „Odjek“ objavi deka pristignuvawe-
to vo Solun na bugarskiot skopski vladika Teodosij predizvika
nemiri kaj Grcite, Makedoncite i kaj Srbite, poradi {to vladi-
kata mora{e da ostane izvesno vreme na parabrodot, od koj podoc-
na izleze tajno i prepraven go prodolì svojot pat za Skopje…115
V. „Makedonija“, 10 septemvri 1890 godina

Ako navistina se to~ni informaciite {to gi dobivme od
nekolku mesta od Makedonija i drugi vo taa smisla od Romanija,
vo eden dosega golem del pak na{inci se razodila idejata da rabo-
tat za osloboduvaweto na Makedonija vo samostojna dràvi~ka.
Vo taa grupa napolno is~eznala mislata deka e vozmo`no nekoga{
soedinuvaweto na Makedonija so Severna Bugarija i sl. Centarot
kade }e £ bide ne se znae, no vo sekoj slu~aj nekade nadvor od na-
{ite krai{ta.116
112
Gra|a za istorijata, tom V, kniga I, 365. Prevodot e na pri-
reduva~ite.
113
Ibidem, 396.
114
Britanski generalen konzul vo Solun.
115
Britanski dokumenti za istorijata na Makedonija (1886-1900),
tom V. Redakcija d-r Dragi \orgiev. Izbor i prevod Zorica Boìnovska,
Skopje, 2005, 267-268 (ponatamu: Britanski dokumenti, tom V).
116
V. „Makedoniя“, g. II, br. 35, Sofiя, 10. IX 1890, 1. Prevodot e na
prireduva~ite.
V. H. D. Hegard,117 6 oktomvri 1890 godina
Slu`beniot vesnik od 22 septemvri (4 oktomvri) objavuva
Rozai Decrea so koj, vo soglasnost so zakonot, se odobruvaat pravi-
lata spored koi e osnovano vo Atina dru{tvoto nare~eno „Make-
donsko bratstvo vo imeto na siroma{nite“.
Spored praviloto 1, glavnata cel na Dru{tvoto e da im po-
maga na Makedoncite {to se siroma{ni i nesposobni za rabota.
Praviloto 2 istaknuva deka Dru{tvoto }e im pomaga mate-
rijalno i moralno na siroma{nite Makedonci na toj na~in {to
}e obezbeduva knigi za siroma{nite u~enici od dvata pola, kako
i so otvorawe ve~erni u~ili{ta.
Pravilata 3 i 4 se odnesuvaat na redovnite i po~esnite
~lenovi. Prvospomenatite mora da bidat Makedonci {to se vo so-
stojba da gi promoviraat celite na Dru{tvoto, a vtorospomenati-
te se lica {to se odlikuvaat so svojata polo`ba i patriotizam…
Naslovot na Dru{tvoto moè, na nekoj na~in, da zalaè,
bidej}i smislata na celiot dokument pokaùva deka Dru{tvoto
pove}e se stremi kon politi~ki celi, otkolku kon pomo{ta na si-
roma{nite Makedonci…118
Stojan Novakovi}, 27 noemvri 1890 godina

Kon prvite {est knigi e dodadeno posle so naredba na Mi-
nisterstvoto {to vi e dovereno pe~ateweto na „Makedonska ~i-
tanka“ od g. M. Veselinovi}… A i od prvite {est knigi dadov da
se pe~ati re~isi sekoja vo pogolem broj primeroci otkolku {to e
predvideno. Dokolku so toa e zgolemen tro{okot za pe~atewe, is-
tiot e namalen vo odnos na Srpskiot bukvar, zatoa {to se upotre-
beni ilustracii i hartija koja vo pogolem broj bila nabavena vo
po~etokot za pe~atewe na Makedonskiot Bukvar.119
117
Britanski diplomatski pretstavnik vo Atina.
118
Britanski dokumenti, tom V, 264.
119
Gra|a za istorijata, tom V, kniga I, 584-585. Prevodot e na pri-
reduva~ite).
Karl Hron,120 1890 godina
Spored toa moè da se potvrdi deka makedonskiot jazik so
svoite sopstveni zakoni za razvitokot na glasovite kako i spored
negovite gramati~ki pravila formira eden sopstven jazik {to
dosega nema svoja sopstvena literatura i koj poradi toa se potpi-
ra na srodnata bugarska literatura, koja vo nikoj slu~aj ne stoi
vo nekoi pobliski odnosi otkolku samo vo op{to srodstvo. Pona-
tamu, sigurno e deka makedonskiot jazik e poblizok do bugarskiot
otkolku do srpskiot jazik.
(...)
No, vo sekoj slu~aj moè da se dokaè, kako spored nivnata
istorija, taka i spored nivniot jazik, deka Makedoncite ne se ni-
tu Srbi, a u{te pomalku Bugari, tuku se poseben narod, imeno di-
rektni potomci na onie slovenski pradoselenici, koi go naselu-
vale Balkanskiot Poluostrov u{te dolgo pred srpskata i bugar-
skata invazija i koi ne se izme{ale nitu so eden od ovie dva na-
roda.121
Ohridskoto gra|anstvo, 1890 godina

Do Negovata Svetost Velikiot Patrijarh vo Carigrad
Nie vernite podanici na Negovoto Veli~estvo carot Sul-
tan Abdul Hamid I od dolgo vreme nemame crkovna sloboda, a od
1892 godina stanavme u{te pove}e zabludeno stado, za{to dojdov-
me pod Bugarska egzarhija, zabludeni od bugarskata propaganda.
Taka i nie stanavme {izmatici.
Nie, Slovenite od Makedonija, od sekoga{ sme imale svoja
crkva, Ohridska arhiepiskopija, koja ima{e sedi{te vo na{iot
grad. Denes nie bi sakale odnovo da si ja vratime i taka ìveeme
vo sloga so Velikata crkva.
Bidej}i nam ni e potrebno Va{eto sveto blagovolenie po
odnos na na{ata slovenska crkva vo Makedonija, poradi toa Ve
molime, makar i da sme izmameni od strana na Bugarite, da ni
prostite, bidej}i ste blag Hristov sluìtel i da ni ja obnovite
na{ata crkva.
Karl Hron (1852-1912) avstriski publicist.

120
121
Karl Hron, Narodnosta na makedonskite Sloveni. Redakcija i
komentari: Dr Hristo Andonov-Poljanski. Skopje, 1966, 18, 25.
Pokraj toa {to Bugarite nè izmamija i izlagaa, tie ni go
otfrlaat i jazikot, ni gi menuvaat i na{ite sveti obi~ai i ja me-
nuvaat i seta na{a lika i prilika. Nie toa ne moème pove}e da
go trpime i ne sakame na{ite deca da nè kolnat nas i grobovite
na na{ite prededi.
Sega nie se oddelivme od Bugarite i sami so~inuvame slo-
venski op{tini vo Makedonija, i so~inuvame samostoen narod.
Kako takvi, nie sakame da imame na{a crkva, na{i u~ili{ta. Nie
si najdovme i na{i u~iteli, koi gi pla}ame i izdrùvame.122
Nikola Naumov,123 23 fevruari 1891 godina

I taka, zborovite „ne ni treba egzarh, tuku Karaxata“ na-
polno moàt da se primenat kon makedonskoto pra{awe. Nikakvi
„legalni pati{ta“ ne moàt da pomognat za razre{uvaweto na ma-
ked/onskoto/ pra{awe, za{to ne malku legalni pati{ta moàt da
se vidat vo minatoto {to se ostanati „pusti pati{ta“ vo odnos na
Turcija. Zatoa, vreme e ve}e makedonskata inteligencija da pre-
zeme samata inicijativa za razre{uvaweto na svoeto pra{awe;
minatoto da £ posluì kako lekcija; da ne ostava makedonskoto
pra{awe da go eksploatiraat i da go monopoliziraat; da pokaè
pred celiot obrazovan svet deka Makedonija ima svoja inteligen-
cija {to e vo sostojba da gi `rtvuva ne samo li~nite interesi, no
duri i samiot svoj ìvot za dostignuvaweto na idejata i so toa da
pokaè deka i makedonskiot narod, bez razlika na vera i narod-
nost, e dostoen za politi~ka sloboda i kultura, postavuvaj}i go
principot:
„Politi~koto maked/onsko/ pra{awe vrz makedonska po~-
va“, a sredstvata: sloboda ili smrt.124
122
123
Student, eden od osnova~ite na MMKD vo Sofija.
124
Áno{eskiŸ, InteligenciÓ! êrno da ti e liceto!, „MakedoniÔ“,
g. III, br. 7, Sofiя, 23. II 1891, 1-2. Zad psevdonimot Juno{eski stoi Nikola
Naumov. Prevodot e na prireduva~ite.
Teodosij Gologanov,125 22 juni 1891 godina
ûdna e promislata Bo`ja, a u{te se po~udni pati{tata
negovi. Hristos propoveda{e qubov me|u lu|eto i za nea otide na
Krst, a nie lu|eto, vo imeto na Hristova qubov, so negoviot naj-
svet simbol – Krstot, {irime me|u lu|eto najgolema omraza i gi
potisnuvame duhovno i nacionalno, ubeduvaj}i gi deka dobro im
~inime. Taka i na{ata sveta Egzarhija na ~elo so Blaèniot Eg-
zarh Josif I pravi sevozmo`no da go ubedi kutriot makedonski
narod deka mu go misli dobroto, deka se griì za negovata sega{-
nost i idnina i deka saka da go izvadi od temninata na nacional-
noto neosoznavawe i od nego sozdade sveti Bugari. A ne treba
mnogu da te ubeduvam… deka svetata na{a Egzarhija so svojata cr-
kovna i prosvetna dejnost tuka vo Makedonija vr{i vsu{nost naj-
mizerna zada~a, mu go odzema imeto na eden narod i go zamenuva so
drugo, mu go odzema maj~iniot jazik i go zamenuva so tu|, za da
obezbedi na svojata vlada i svoite bugarski ~orbaxii da si ja pro-
{irat trgovijkata i na tu|a teritorija. A kako ova ti }e go nare-
~e{, dragi brate, ako ne novo ropstvo, postra{no od turskoto.
Turcite zemaat imoti i ìvoti na rajata, no ne posegnuvaat vrz
negoviot duh. Tie go uni{tuvaat teloto, no duhot go po~ituvaat.
A na{ata sveta Egzarhija go ubiva ova drugoto, postojanoto. Toa
li e bratski i hristijanski odnos?
…nie duhovnicite po poteklo Makedonci treba da se zdru-
ìme i go kreneme na{iot narod da se razbudi, da gi otfrli tu-
|inskite upravi, da ja otfrli i Patrijar{ijata i Egzarhijata i
da se obedini duhovno vo kriloto na Ohridskata arhiepiskopija,
negovata vistinska majka crkva. Ne e li krajno vreme da se zapre
nacionalnoto dvièwe na eden ist narod samo poradi toa {to
eden ja priznava Patrijar{ijata, a drugiot Egzarhijata, dodeka
tretiot mu se poklonuva na Muhamed. Ne e li krajno vreme da se
zapre omraza me|u brat i brat? A kako moè toa da se stori ako ne
preku svoja narodna crkva, preku Ohridskata arhiepiskopija? Jas
}e bidam iskren… i otvoreno }e ti re~am: nie Makedoncite nema-
me tolku maka od Turcite, da ni e ìv Padi{ahot, otkolku od Gr-
cite, Bugarite i Srbite, koi kako orli na mr{a se vpu{tija vo
ovaa na{a mnogustradalna zemja i sakaat da ja ras~ere~at…
125
Teodosij Skopski, so svetovno ime Vasil Gologanov (1846-1926),
skopski egzarhiski mitropolit, crkoven pisatel, borec za obnovuvawe na
Ohridskata arhiepiskopija.
(...) Jas trgnav da ja obnovuvam Ohridskata arhiepiskopija
i vra}awe nazad nema. Ne sum siguren deka }e uspeam, za{to mnogu
e napraveno od na{ite „prijateli“ da se dojde do vakvo derexe. No
vreme e da se po~ne so seidbata. Nekoe seme }e padne na kamen, ne-
koe pilcite }e go isklukaat, no nekoe i }e najde plodna po~va i }e
nikne. Sekoj po~etok e teòk i sekoe golemo delo bara `rtvi.
Neka, ako re~e Gospod, jas bidam prvata `rtva, no neka taa `rtva
bide polezna za mojot narod.
(...)
(…) Preku Tomo Janakiev organizirav sredba so Paisij i
mu go kaàv planot za Ohridskata arhiepiskopija. Toj vo prvo
vreme zapo~na da spori, no neli e lakom za pari kako i sekoj Grk,
koga mu rekov deka }e go ostavime vo Skopje za mitropolit na se-
to naselenie, smekna ~ovekot i veti deka li~no }e mu pi{e na Pa-
trijarhot… Mu rekov i toa deka za pogolemiot del od eparhiite
imame dostojni lu|e za mitropoliti, a tamu kade {to nemame }e
prifatime i vladici Grci, samo ako go znaat na{kiot, t. e. make-
donskiot jazik. Ovaa otstapka bev prinuden da ja pravam, za{to i
samiot znae{ deka e podobro da zememe vladici Grci koi zboruva-
at na{ki, otkolku pobugareni Makedonci koi i natamu ni ja ma-
tat vodata. Kolku do vladicite Grci, kako od koj se oslobodime,
}e nazna~uvame po mestata na{i.126
Mihajlo Kr. \or|evi},127 22 juni 1891 godina

7. Postarite pitomci na Ministerstvoto i drugi otrakani
Makedonci i Staro-srbijanci, koi }e se soglasat, da se upatat vo
vojska.
(…)
9. Da se napravat potrebnite ~ekori za da se doznae brojna-
ta sostojba na Makedoncite i Staro-srbijancite koi vo Srbija
rabotat ili kako pe~albari ili se postojano naseleni vo nea.128
126
127
Srpski minister za nadvore{ni raboti.
128
tom V, kniga II (1891), priredil dr Kliment Xambazovski, Beograd, 1991, 268,
269 (ponatamu: Gra|a za istorijata na makedonskiot narod, tom V, kniga II).
Mihajlo Kr. \or|evi}, 9 juli 1891 godina
\or|e Boìnovi}, rodum od Kru{evo, vo Makedonija, pola-
gal vo ni{kata gimnazija, kako {to }e se uverite od priloènoto
uverenie, privaten ispit od {esti klas i od site predmeti poka-
àl zadovolitelen uspeh, osven {to ne go poloìl ispitot od la-
tinski i od francuski jazik, zatoa {to – kako {to mu soop{til
na M-stvoto, poradi kratkiot prestoj vo Srbija i podgotvuvaweto
od srpski jazik ne moèl kako {to treba da se podgotvi od ovie
dva jazika…
Kako na siroma{en Makedonec, koj{to mi e prepora~an od
nekolku strani, jas imam namera na \or|e da mu davam postojana
pomo{ ako go poloì ispitot u{te od ovie dva jazika i prodolì
dobro da u~i vo sedmiot kl.129
Vladimir Kari}, 16 oktomvri 1891 godina

Osven toa, tamu vo Vrawe se naselile kako ~inovnici, ili
penzioneri ili inaku, mala grupa130 Makedonci i Starosrbijanci,
koja, nezadovolna so svojata sostojba i polo`ba niz celo vreme od
osloboduvaweto, pa do denes, na cel glas postojano ja napa|ala se-
koja vlada, Srbija i Srbite voop{to. Taa nenasitna grupa {peku-
lanti go pravi toa i denes. Takviot primer ne ostana bez vlijanie
kaj vrawskite starosedelci, na koi malku im trebalo pa i tie da
vlezat vo koncertot na ovie Makedonci. (…)
Kolku pati se pravele obidi da se razbie taa makedonska
kompanija vo Vrawe, no bez uspeh. Jas vo toa, kako {kolski
revizor, edna{ uspeav, no samo za kuso vreme. Ova leto, pak, go
pottiknav vrawskiot kapetan, g. Bu|evac, toj da se obide. Toj
uspea kaj ministerot za prosveta da go trgne ottuka nekoj Baxo-
vi}, no g. Stankovi} onoj pat mi donese glas deka so Va{e
posredstvo Baxovi} povtorno ostanal vo Vrawe.131
129
Gra|a za istorijata, tom V, kniga II, 286-287. Prevodot e na
prireduva~ite.
130
Vo tekstot stoi: malena gomilica.
131
Gra|a za istorijata, tom V, kniga II, 451. Prevodot e na
prireduva~ite.
Teodosij Gologanov, 4 dekemvri 1891 godina
Jas, dolupotpi{aniot Mitropolit skopski Teodosij, po
Milosta Bo`ja kirijarh na Skopskata eparhija, ja podnesuvam
ovaa svoja molba od svoe ime i od imeto na celata pravoslavna
pastva od Makedonija, so koja ja molime Negovata Svetost da nè
primi vo kriloto na Rimokatoli~kata crkva, otkako }e ni ja ob-
novi starodrevnata Ohridska Arhiepiskopija, nezakonski ukina-
ta od sultanot Mustafa III vo 1767 godina i ja stavi vo kanonsko
edinstvo so Rimokatoli~kata crkva. Na{ata èlba proizleguva
od istoriskoto pravo na makedonskiot pravoslaven narod da se
oslobodi od jurisdikcijata na tu|inskite crkvi, Bugarskata eg-
zarhija i Carigradskata patrijar{ija, da se obedini vo svoja
edinstvena pravoslavna crkva i gi dobie site belezi na narod koj
ima pravo na samostoen duhoven i kulturno-prosveten ìvot.
(...)
Prilog
USLOVITE ZA PREMIN VO UNIJA
SO RIMOKATOLI^KATA CRKVA
Od svoe ime i od imeto na svojata makedonska pastva, jas,
dolupotpi{aniot Mitropolit skopski Teodosij, molam da se po-
~ituvaat slednive uslovi za premin vo unija i kanonsko edinstvo
na pravoslavnata pastva vo Makedonija so Rimokatoli~ka crkva:
1. Da se obnovi starodrevnata Ohridska arhiepiskopija, ko-
ja }e bide vo kanonsko edinstvo so Rimokatoli~kata crk-
va, so neposreden blagoslov na Svetiot Otec Papata;
2. Na ~elo na obnovenata Ohridska arhiepiskopija }e bidam
li~no jas, Teodosij, kako avtokefalen poglavar na crkva-
ta;
3. Drugite lu|e od visokiot kler (episkopite, sve{teno-mo-
nasite i mirskite sve{tenici) da bidat rodum Makedon-
ci i nazna~uvani od mene, kako arhiepiskop, a episkopite
moàt samo da bidat potvrduvani od Va{ata Svetost;
4. Granicite na Arhiepiskopijata da se poklopuvaat so gra-
nicite na Makedonija, a podelbata na eparhiite da se za-
drì sega{nata;
5. Starite unijati od Kuku{ko-poljanskata i Strumi~kata
eparhija da se izdelat od jurisdikcijata na unijatskiot
arhiepiskop vo Carigrad N. B. Nil Izvorov i da se pri-
klu~at kako eparhii pod moja jurisdikcija…132
D-r Vladan Ѓor|eviќ,133 11 dekemvri 1891 godina

Pred tri dena zabeleàv vo ovde{nite vesnici bele{ki
vo koi se lutat na Makedoncite za nekakov „bezobrazen“ proglas
{to se rastura po gradot.
„Na proglasot – stoe{e vo bele{kite – pi{uva deka e delo
na nekakov Makedonski siligos vo Carigrad. Me|utoa, celiot
svet znae deka takov siligos vo Carigrad nema. Toj izmislen silo-
gos gi povikuva site Makedonci da rabotat na osnovawe oddelno
makedonsko kneèvstvo. Za àl, ovoj proglas se rastura od ovde{-
noto makedonsko dru{tvo, sigurno bez znaewe na negoviot upra-
ven odbor, bidej}i site ovde{ni Makedonci go iskaàle svoeto
nezadovolstvo od toj proglas, zatoa {to e toj sosema sprotiven na
èlbite na gr~kite Makedonci. (...)
(...)
G. Apostolovi} zaludno odel od edna redakcija do druga
/koi ja objavile odnosnata bele{ka/, tie go “iskinale” odnosniot
proglas. No od niv razbral deka toj proglas go razdaval nekoj Ste-
van Makedonec, koj ìvee vo ovd. azil na makedonskoto bratstvo.
Jas go isprativ tamu. No Stevan postojano e vo edno kafean~e, koe
go drì toj, nasproti maked. azil, od koe go viknaa. Stevan re~e
deka nema pove}e primeroci, no deka do utre }e mu najde eden. I
navistina, v~era mu go dal, go odvel da go „~esti“ vo svoeto kafe-
an~e; vo taa prigoda gi povikuval po red Makedoncite {to sedat
vo negovata kafeana i gi pra{uval {to sakaat tie? Sekoj odgova-
ral: samostojna makedonska dràva. G. Apostolovi} se za~udil.134
132
133
Pratenik na Kralstvoto Srbija vo Atina.
134
Gra|a za istorijata, tom V, kniga II, 516-518. Prevodot e na
prireduva~ite. Vo prodolènie d-r Vladan \or|evi} go dava tekstot na
Proglasot spored sopstven prevod.
Sp. „Loza“,135 januari 1892 godina
Pominaa celi 54 godini otkako pokojniot Makedonec Ba-
ron Kostadin Beli go upatil od Viena gorniot povik „Kon svoite
ednorodci Makedonci“ vo koj e izleana seta negova du{a, srce i
nervi. @alno e deka negovite patriotski soveti, zasnovani vrz
ve~ni vistinski principi, dosega ne bile ~ueni od onie na koi im
se tie upateni. (…)
Da, na{iot sonarodnik ni naspomnuva za eden najsvetol
dolg. I navistina {to e posre}no, {to e poblagorodno od toa – da
£ sluì{ i da raboti{ za tatkovinata, za op{tonarodno dobro,
od koe zavisi i li~nata na{a sre}a? (...)
Taka ~ovekot ima nu`da od tatkovinata i od narodot, no i
tatkovinata ima nu`da od ~ovekot; deneska na{ata tatkovina ima
nu`da od nas.
Samo eden pogled e dovolen za da se vidat o~ajni~kite po-
trebi na na{ata tatkovina. Blagodarenie na poslednite politi~-
ki nastani na na{iot Poluostrov i geografskata polo`ba na Ma-
kedonija, deneska tamu se sobrale sevozmo`ni nadvore{ni ele-
menti koi, voodoo{eveni od svoite za na{ata idnina razurnuva~-
ki planovi i interesi, slobodno i so treskava energija go zasolu-
vaat antagonizmot, koj i bez toa postoi vo zemjata. Samo eden si-
len otpor od na{a strana moè da nè za~uva od grablivite poseg-
nuvawa. No, vo dene{nata sostojba nie ne moème da izvr{ime
sli~no delo; za toa nam ni se potrebni sili, a na{ite se razni{a-
ni, razdrobeni. Zna~i, treba da se obedinime, da gi sobereme vo
edna op{ta, mo}na sila – narodna sila, ako sakame da ja za~uvame
idninata na na{ata tatkovina.
Toa treba da bide stremeòt na sekoj ~uvstvitelen Make-
donec, kade i da se nao|a toj. Mladata makedonska kni`/ovna/ dru-
ìna ja ima predvid tokmu ovaa cel. (…)
Za postigawe na taa cel, Druìnata ja izdava svojata
„Loza“.136
135
Izvadok od uvodniot zbor vo prviot broj na sp. „Loza“, koe go
izdava kako svoj organ MMKD vo Sofija. Prviot broj izlegol vo januari
1892 godina. Odgovoren urednik bil Iv. K. Boìnov, a se pe~atel vo
pe~atnicata na Iv. P. Daskalov.
136
Dokumenti za borbata, tom prvi, 298, 299.
V. ,,Svoboda“,137 18 fevruari 1892 godina
Vpro~em, ne se javuvaat za prvpat me|u Makedoncite vakov
rod politi~ki i literaturni flugeri. Ako pomneweto ne nè izne-
verilo, g. K. [apkarov edno vreme, u{te na samiot po~etokot na
prerodbata na nacionalnata ideja kaj Makedoncite, be{e po~nal
da pi{uva kni{ki na makedonskoto nare~je. Negoviot plan da soz-
dade posebna makedonska pismenost propadna... Kaj starite dejci
{to ne u~ele vo bugarski u~ili{ta, ami vo gr~ki, kade {to crpe-
le samo omraza protiv bugarskoto ime - kaj takvite lu|e pojavata
na idejata za separatizam vo nivnite glavi e pojava snishodliva,
strogo ne moè{ da ja osudi{. A ovie gospoda [ahovci {to se
grupirale okolu Loza – za niv {to da misli ~ovek? Neodamna,
pred 6-7 godini drug eden poznat po politi~kite sersemlaci Ma-
kedonec, pro~ueniot Gulap~ev, i toj be{e zapo~nal da go propove-
da separatizmot me|u Makedoncite, i toj izleze so edno kniùle
napi{ano na makedonskoto nare~je.138
D. T. Levov139, april 1892 godina

Od statijata „Nekolku bele{ki“ str. 5 se gleda deka taa
pripa|a „kon dene{niot preovladuva~ki slovenski element“, de-
ka imeto na toj element mu e „Makedonci“, deka Makedonija e niv-
nata tatkovina i deka taa e „oddelno slovensko (?!) gospodarstvo,
~ie minato e pokrieno so blesok i osobeno so vremeto na Filipa
i Aleksandra Veliki, no pri nivnite naslednici opadnalo“(!!)
(...) „Mladata druìna“ pod prevezot na knièvnosta goni ne cel
za realizacija i propagandata na nekakov fantasti~en fonetski
pravopis, ami tendencii i celi kolku kuriozni, àlni, tolku voz-
mutuva~ki, sramni i opasni. Celta {to se goni od „Druìnata“...
se gleda od predgovorot na „Loza“.
Kako {to gledate, „Makedonskata druìna“ smeta deka ni-
vnata tatkovina e Makedonija, deka poslednava e naselena oddel-
no so slovensko pleme nare~eno „Makedonci“; deka tamu se sobra-
le „sevozmo`ni nadvore{ni elementi“, t.e. Bugari, Grci, Srbi i
137
Po povod izleguvaweto na prviot broj na sp. „Loza“ se pojavuva
reakcija vo sofiskiot v. „Svoboda“.
138
Blaè Ristovski, Istorija na makedonskata nacija, Skopje, 1999,
154-155 (ponatamu: Blaè Ristovski, Istorija na makedonskata nacija).
139
D. T. Levov e psevdonim na stambolovisti~kiot publicist Dimi-
tar T. Dramov, koj se potpi{uva i kako Lev Dramov.
dr. voodu{eveni od svoite planovi i interesi; deka celta im e da
ni dadat eden silen otpor i da se zapazat od na{ite razbojni~ki
posegawa i deka nakraj „Loza“ }e £ sluì na istata cel!! - Kako vi
se bendisuva?! - Za taa cel }e posluèle slobodnite kapitali {to
}e gi ~uvale vo „zaemnopomo{nata kasa na Makedoncite“ (vidi ja
str. 48) i spisanieto, „imeto, programata i pravecot na koe }e se
opredelat so re{enie na Druìnata“ (v. ~l. I, p.a. od Ustavot), t.e.
poleka-poleka }e go podgotvuvaat bugarskoto op{testveno mne-
nie za oddeluvawe na Makedonija od Bugarija i poleka-poleka }e
voveduvaat zborovi od ohridskoto podnare~je {to }e bide litera-
turen jazik na idnata Velika Makedonija na ~elo na koja }e dojde
nekoj od redaktorite na „Loza“ vo svojstvo na Filipa ili Alek-
sandra!?!140
V. „Novini“, april 1892 godina

Najposle vesnikot „Svoboda“ sogleda prst na protivdej-
stvo na bugarizmot i me|u begalcite Slavenomakedonci vo Buga-
rija i poradi toa najde za neumesno da gi ostavi na mir begalcite
iseleni pordi dejstvata na bugarskite propagandisti i naseleni
vo Bugarija. Zemaj}i povod od edno periodi~no spisanie pod na-
slov „Loza“ izdavano vo Sofija na slovenomakedonski jazik, so
sosem drug pravopis (ne bugarski), „Svoboda“ izrignuva razru{u-
va~ki peni protiv Slovenomakedoncite vo Bugarija i gi zapla{u-
va so ispaduvawe. I zo{to? Zatoa {to Slovenomakedoncite, iz-
mameni i so ostaveni tatkovi ogni{ta, se preseluvaat vo Bugari-
ja, kade {to, koga }e gi zapoznaat poodblizu so bugarskiot narod,
so negoviot jazik, naravi i obi~ai i koga }e gi najdat tu|i za sebe-
si, ja setuvaat izmamata i po~nuvaat da si go razrabotuvaat svojot
maj~in jazik, izdavaj}i razni periodi~ni spisanija i vesnici na
nego. Ovoj pravec od strana na Slovenomakedoncite „Svoboda“ go
karakterizira kako {lakanica vrz panbugarizmot i otkako raz-
misluva za jazikot i pravopisot na „Loza“, go nao|a jazikot na
Slovenomakedoncite nerazbirliv za Bugarite, a pravopisot so-
sem tu| na bugarskiot, i pra{uva: koja e celta i namenata na pe~a-
teweto vo glavniot grad na Bugarija spisanija na slovenskomake-
donskoto nare~je, koga Bugarite ne go razbiraat?141
140
Blaè Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, I,
Skopje, 1983, 492-493.
141
Ibidem, 496-497.
Dimitrie Bodi, 20 avgust 1892 godina
Gospodine Ministre,
Ve izvestuvam, gospodine Ministre, deka vo posledno vre-
me vo gradot Kostur se pojavi nekakvo intelektualisti~ko dviè-
we kaj mesnite u~iteli, so koe se insistira da se otfrlat gr~kata
i bugarskata propaganda, a vo u~ili{tata da se vovede makedon-
skiot dijalekt kako nastaven jazik. Ovaa inicijativa, vpro~em,
gospodine Ministre, zapo~na od nekolku gradski u~iteli neprija-
telski raspoloèni sprema grcizmot i bugarizmot poradi nivna-
ta politika vo prosvetata, a posebno poradi onepravduvawe na
mesniot u~itelski kadar.142
Dimitar Sakelariev143, avgust 1892 godina

Mitropolitot Teodosija ne e ni prvata ni poslednata `r-
tva na stoglavata hidra – Bugarskata egzarhija. Toa e edna per-
fidna politika da se uni{ti u{te vo svojot koren soznanieto na
slovenomakedonskiot narod za sopstvenoto postoewe. Preku crk-
vata, preku u~ili{tata, raznite ~itali{ta i dru{tva, toj treba
da go transformira svojot lik od slovenomakedonski vo bugarski
i na takov na~in da gi zasiti apetitite na bugarskata kruna za iz-
lez na Solun i Belo More, ne vodej}i pritoa smetka ni izbiraj}i
sredstva da ja postigne svojata ne~esna cel. Nie od ova mesto viso-
ko go krevame svojot glas protiv odnaroduvaweto na makedonski-
ot narod i sekoga{ sme gotovi i nau~no da dokaème deka Make-
doncite se Sloveni i poseben narod {to ni po jazikot, ni po obi-
~aite, ni po naravite ne se Bugari.144
Dimitrie Bodi, 1 septemvri 1892 godina

So moeto pismo od 26 avgust o. g. Ve izvestiv za novostite
okolu akcijata za voveduvawe na makedonskiot dijalekt vo grad-
skoto u~ili{te vo Kostur. Imaj}i ja predvid va`nosta na ova
pra{awe, jas napolno se angaìrav. Isprativ vo Kostur ~ovek od
konzulatot… i mi soop{ti deka Komisijata za sozdavawe na lite-
142
143
Dimitar Sakelariev od Kajlari, u~itel i nacionalen deec.
144
D-r Slavko Dimevski, Prisustvoto na Teodosij Gologanov vo raz-
vojot na makedonskata nacionalna misla vo epohata na nacionalno-revolu-
cionernoto dvièwe, „Glasnik“, g. XX, br. 2, Skopje, 1976, 79.
raturen makedonski jazik, na koj bi se predavalo vo gradskoto
u~ili{te vo Kostur ve}e raspolagala od porano so dosta obemen
materijal za sozdavawe na makedonska gramatika i makedonski
re~nik.145
Ivan Haxi Nikolov, 1892 godina

Vo juli 1892 zaminav vo Sofija. Tamu se sretnav so K. [a-
hov i mu go iznesov planot, a toj za soodveten i avtoriteten ~ovek
mi go poso~i Goce Del~ev, u{te junker vo voenoto u~ili{te... Na
na{ata sredba jas ja ocrtav polo`bata na na{eto nacionalno de-
lo vo Makedonija… i go postaviv pra{aweto ne e li vreme da se
osnova revolucionerna organizacija vo Makedonija. I dvajcata
mi odgovorija potvrdno, no pobaraa da im gi iznesam kakvi treba
da bidat, spored moeto mislewe, osnovite na taa tajna organizaci-
ja. Na postavenoto pra{awe go odgovoriv slednovo:
1. Revolucionernata organizacija da se osnova vnatre vo
Makedonija i
2. Da dejstvuva tamu, za da ne moàt Grcite i Srbite da ja
tolkuvaat kako orudie na bugarska vlada;
3. Nejzinite osnova~i da bidat mesni ìteli i koi ìve-
at vo Makedonija;
4. Politi~koto moto na Organizacijata da bide avtono-
mija na Makedonija;
5. Organizacijata da bide tajna i samostojna bez da vlegu-
va vo vrska so vladite na sosednite slobodni dràvi; i
6. Od makedonskata emigracija vo Bugarija i od bugarska-
ta javnost da se bara samo moralna i materijalna poddr-
{ka za borbata na makedonskite revolucioneri.
Za iznesenite pet osnovni postavki zboruvavme celi ~eti-
ri ~asa, i vo potpolnost se soglasivme. Po pra{aweto za avtori-
tetnoto lice, po razmenata na mislewata me|u mene i K. [ahov,
Goce re~e: „Slu{aj g. H. Nikolov, pomina tolku vreme, neka pomi-
ne u{te edna godina. Za edna godina jas go zavr{uvam voenoto u~i-
li{te, i nemam namera da ostanam kako oficer vo bugarskata
armija. ]e se vratam vo Makedonija. Toga{ }e dojdam vo Solun, }e
145
zboruvame za toa pra{awe, i ako ima uslovi, }e ja osnovame
Organizacijata“.146
\or|ija M. Pulevski, ok. 1892 godina

Ne se Bugari, toko se MakÝedonci, vo Skopø go izbralÝe
Bodina em knÝ®zevi i vojskovodci vizantiski, zaradi VasilÝi®
{to im oslÝepe lÝudite na Furka. A pred sto®{te re~eno je po
neznojenÝe istori~ko, za{to ot slav®nski istorici ni eden ne
spomnal za MakÝedonci, toko samo za Bugari i za SÍrbi. A kamo
nas?147

Istori® makÝedonska do FilÝipa II-ri
A vo gore re~ena Istori®, rekol istorik [loser, otu
samijÝot primør ni u~it za site vladatelÝi caruvav{ih nad
MakÝedonija vo delÝena jepoha najstara dinasti® se velÝelÝe
Temenidi.
A za ot za~alnijÝot koren na makÝedonskijÝov narod, kÝi
svojeto za~alo si go imat i vodit, rekol istorikot, za odsobeni ot
GÍrcite, a vo sosødstvo ìvuvalÝe.
Tiki sproti verno dokazatelÝstvo se poznavat, rekol
istorikot, otu makÝedonskite carevi GÝerkulÝesa go imalÝe za ot
svoj rodov na~alnik.148

V. Za gÍr~ko porim®nuvanÝe
A po gore re~en mir FilÝipov „„„ rimskijÝot vojni~ki
predvoditelÝ Flaminin, kato mu bilÝe mo{ne milÝi gÍr~kite
voistimi~eski igra~ki, tiki zaradi gÍr~kijÝot igra~ki
146
Gerxikov, d-r H. Tatar~ev, 49-51. Godinite vo izvadocite od spomenite na
Hristo Tatar~ev se opredeleni spored nastanite na koi se odnesuvaat.
147
\or|ija M. Pulevski, Slavjansko-ma}edonska op{ta istorija.
Podgotovka Blaè Ristovski i Biljana Ristovska-Josifovska, Skopje, 2003,
432. Pi{uvame ok. 1892 kako posledna godina navedena od avtorot, koga pret-
postvuvame deka e napi{an Predgovorot na rakopisot.
148
Ibidem, 48.
obrazuvanost Flaminin zapovødal za da se ob®vit otvoreno za
nezavisimo gÍr~koto osloboduvanÝe ot makÝedonskijÝot
zavisimost.
A gÍr~i{tata, kato ~ulÝe za nezavisimosta ot
MakÝedoni®, golÝemi blagodarnosti izskaàlÝe Flamininovu
(ilÝi Flamininu). Arno mu iz®vilÝe blagodarnostite, ama ne se
sekÝ®valÝe alÝi od edno tenko dÍrvo se odvÍrzalьe, a za drugo
podebelo se vÍrzalÝe.
A poslÝe GÍr~iщata, kato se setilÝe za otu ot edno dÍrvo
se odvÍrzalÝe, a za drugo se vÍrzalÝe, a za nih niщo ne
spe~alÝilÝe, se ka®lÝe, ama docna bilo.149

MakÝedonskijÝov rod slav®nski go poznavame za
starovremenski Slav®ni polostrofski mestni ìtelÝi otu se,
tiki istori®ta ot makÝedonskive SlavÔni se zafakÝ®t uщe od
za~aloto so slavjanskijÝov rod.
Zatova kÝ® kaùvame za od za~aloto slav®nsko za da ®
ispravime istori®va, zare otkolÝi slÝeduющive dokazatelÝstva
za MakÝedoni® drugi nemame za da ® suredime inaku, otkolÝi
(razvø) ka щo bilo da kaème.
Zare na{ite stari Slav®ni ne se zanimavalÝe so pi{enÝe,
ta da ni zabelÝeìlÝe starinata im da ® znojeme, toko silata i
snogata nihna na bojno polÝe ® polagalÝe, a vo nihnite ìlÝiщa
nikomu tugÝincu pristup ne mu dopuÈalÝe, a nito im pristupil
nikoj.
A zaradi nebelÝeènÝeto star~iÈata na{i seta slava
nihna vo temnica zakopana i za nih i za nas ostanala.
A ot kato se namnoìlÝe i slav®nskijÝov rod kato zafatil
da se nepoznavat eden so drugi, a i druènÝeto kato zafatilÝe da
si go odre~uvajet megÝu nih i kato zafatilÝe da se otugÝ®vajet
edni ot drugi, daè ot toga poslÝe zafatilÝe da opisuvajet døla,
ÓnaÈinÝe, vreme sraènije i da kaùvajet {to koga im se
slu~ilo ilÝi za so hrabrost i za so posto®nstvo ka щo
odÍràlÝe.150
149
Ibid., 203.
150
Ibid., 10.
Istorik RaiË vo gore reËen predpis mnogu se trudil za da
dokaèt otu sÍrbsko-cÍrkoven je staroslavяnski jazik i najËist
ot ilÝirskijÝon. Rekol: Imat pravo za podpÍln prijem.
Ama istorik RaiË, kato zboruval za staroslav®nskoto
nare~enije i za staroslavяnski jazik, mu trebelo makar na edno
mesto vo Slavяnskata si istori® da spomnet.
IlÝi za posredovatelÝite ot staroslav®nskijov jazik koы
bilÝe i ot kode se da kazal, barem mesnosta im i narodnosta щo
bilÝe.
A gore reËen istorik vo IstoriÔta si nigde ne spomnal
nito za slav®nsko-jaziËnite posredovatelÝi, nito za slav®nskite
prosvetitelÝi, a nito za staromestnite ovde{ni ìtelÝi, za
pri{estvijeto im i bitijeto im.
A segde vo Istorijata si spomnuval samo za Rusi, PolÝяci,
Moravci, IlÝirci, Sъrbi i Bolgari, a kamo êsi, Slovaci,
KranÝci i MakÝedonci? Barem da Ô ne velÝel Istorijata si
Istorija ot razni slavяnski narodi.
A MakÝedonci otu se staromestni polostrofski ìtelÝi
i gostoprijemci i bolgarski i sÍrbski i gorcki i ot drugi
narodnosti, a susødi elÝinski, zatova vo ovaя kniga kaùvame
Slav®nsko-makьedonska istorija i za ot svi ìvuщih pri{elci
polostrofski - da si znojat koj koga{en je.
A gore re~en istorik RaiË, kato ne kazal za
lÝiteraturnite slav®nski prosvetitelÝi koì i ot kode i Èo
bilÝe, ovde ni davat povod istorikot za da kaème.
Otu KÝiril, i Meθodiя slavÔnsko-makÝedonski sinovi
bilÝe, tiki pred reËeni svÔtiì slavÔnski prosvÔtitelÝi bilÝe i,
kato pravilÝe prevod za cъrkovnovo ni pønije i za Boga
molÝenÝe, ~isto po makÝedonsko-slavÔnsko nareËenije pisalÝe.
Da zatova cerkoven jazik vo ruskine i vo sÍrbskine
cerkovni knigi je doËuvan Ëist, zare so mala razlÝika je izmenat,
sproti podolu za makÝedonskijÝov jazik dølom ka щo kÝ® kaème,
otu je do~uvan Ëist i toga, a i sega je.
Zare gore reËen istorik ni dal povod za da kaème i
slovom i dølom otu MakÝedonci uÈe ot poslaniыte apostolski se
hrist®ni po nikÝeiskoto bogo-~estije.
Zare i sam apostol Pavel vo pute{estvijeto si svedoËil
vo zaËalo 40-to, a vo 17-ti. red, a na lÝist 28-mi Døjaniì
apostolskih, kato preminal prez MakÝedoni®, Solun i Ber, otu
svi hristani bilÝe, razvø Jevreite, a kato oti{ol vo Aθina -
pÍlno bilo so idolÝi. Zatova mnogu se oskorbil.
Da zatova rusiski-cerkoven i sъrbski jazik je Ëist, zare i
SÍrbi i Bolgari i Rusi vo poslÝedni vreminÝ® priimilÝe
kreÈenije i nikÝeisko bogoËestije ot makÝedonskite ravnoapos-
tolÝi. Za pred reËeno CÍrkovna istori® svedoËit.151
Ivan Haxi Nikolov, 1893 godina 152

Mislata deka treba da se napi{e ne{to za Revolucioner-
nata organizacija mi go obleva srceto so krv. Da se pi{uva za ed-
na organizacija, koja za rezultat go ima upropastuvaweto na Ma-
kedonija, makar {to toa ne e samata organizacija, tuku Sofija so
svojot car, so svoite ministri i generali, so svojata dràvna, a ne
nacionalna politika, ja pogreba Makedonija i £ pri~ini ogromni
`rtvi vo lu|e i materijalni blaga, a jas pak se ~uvstvuvam vino-
ven za site tie zlosre}ni {to so moite drugari stanavme pri~ina
za revolucioniziraweto i, vo posledica na toa, pogubuvaweto na
Makedonija i Makedoncite. I jas mu se ~udam na makedonskiot duh
kako tie lu|e ne nè ubija so kamewa otkako go sogledaa grozniot
izlez na na{ata revolucionerna inicijativa. Cela Makedonija,
kako eden ~ovek, so trogatelna ednodu{nost trgna po nas, ni ja
dade seta svoja poddr{ka i svojata moralna doverba; nie go vodime
kon osloboduvawe, a izleze deka sme go vodele kon upropastuvawe
kon novo, u{te pote{ko ropstvo; i pri takvi, dijametralno pro-
tivpolo`ni rezultati, pak da ne nè obvinuva, da ne nè navreduva,
da ne mrmori protiv nas – sozdava~ite na Revolucionernata orga-
nizacija, tuku mol~elivo i so polna pokornost na svojata sudba,
da si go podzeme te{kiot golgotski krst – toa predizvikuva vo
151
Ibid., 37-38.
152
Iako se}avawata i spomenite na Haxi Nikolov se objaveni po-
docna vo nekolku navrati i od razli~ni avtori, godinata se opredeluva
spored nastanot na koj se odnesuva dadeniot izvadok.
mene admiracija, i velam: „Makedonci, vie ne ste samo heroi, tuku
i svetci. Za vas site `rtvi se zasluèni“.153

Pre~kite i opasnostite za Revolucionernata organizacija
se pojavija u{te na samiot po~etok. Tie bea od nadvore{no i vna-
tre{no poteklo. Nadvore{nite pre~ki proizleguvaa od akciite
na bugarskata vlada i makedonskata emigracija vo Kneèstvoto,
koi prodolùvaa da bidat nositeli na velikobugarskiot ideal:
obedinuvawe na bugarskite zemji, preku neposredno oruèno me-
{awe na oficijalna Bugarija, poradi {to na na{eto dvièwe se
gleda{e kako na separatisti~ko dvièwe. A vnatre{nite pre~ki
proizleguvaa od na{ite evolucionisti i od turskata vlada.154
Ser Artur Nikolson,155 4 dekemvri 1894 godina

Vo posledno vreme Makedoncite vo Sofija pokaùvaat
znaci na aktivnost, so koja gi iznesuvaat poplakite protiv maki-
te na koi se izloèni, kako {to tvrdat tie, nivnite sonarodnici
vo sosednata provincija… (...)
Gospodinot Na~ovi~ vo svoeto obrazloènie dadeno na
Nebil-beg istaknal deka ako vladata go spre~ela ovoj miting so
primena na sila, toga{ }e mu bila dadena golema va`nost i deka
na nego prisustvuvale samo 150 do 200 vistinski Makedonci, koi
aktivno zele u~estvo vo diskusiite i pogolemiot del od koi bile
skitnici; vladata, od svoja strana, indirektno sovetuvala mnogu
Makedonci da ne prisustvuvaat na ovoj miting i deka vsu{nost
policijata go rasturila mitingot. (...)
Otkako g. Novi~ev si zamina, dojde da me poseti Nebil-beg,
koj be{e mnogu voznemiren od nastanite {to se slu~ija vo nedela-
ta. Toj me izvesti deka pred izvesno vreme ja predupredil bugar-
skata vlada za namerite na Makedoncite da odràt javni demon-
stracii i oti dobil vetuvawe oti nema da se dozvoli odrùvawe
na takvi demonstracii.156
153
Gerxikov, d-r H. Tatar~ev, 75-76.
154
Ibidem, 67.
155
Britanski diplomatski pretstavnik vo Sofija.
156
Hristo Tatar~ev, 157 1894 godina
Vo po~etokot na 1894 godina vo vreme na praznicite, pak
spomenatite {estmina158 se sobravme pred Vodici vo ìveali{-
teto na Andon Dimitrov…, za da go postavime temelot na edna re-
volucionerna organizacija. Dolgo raspravavme za celta na taa or-
ganizacija i najposle se zadràvme vrz avtonomija na Makedonija
so predimstvo na bugarskiot element. Ne moèvme da go prifati-
me stavot za „direktno prisoedinuvawe na Makedonija kon Buga-
rija“, zatoa {to uviduvavme deka toa }e sretne golemi te{kotii,
poradi sprotivstavuvaweto na golemite sili i aspiraciite na so-
sednite mali dràvi i na Turcija. Ni pominuva{e niz mislite
deka edna avtonomna Makedonija potem bi moèla polesno da se
obedini so Bugarija, a vo kraen slu~aj, ako ne se postigne toa, de-
ka }e moè da posluì kako obedinuva~ka alka na edna federaci-
ja na balkanskite narodi. Odrinsko, kolku {to se se}avam, ne vle-
guva{e vo na{ata programa i mislam deka posle be{e dojdeno do
zamislata i taa oblast da se vklu~i kon avtonomna Makedonija.159
Hristo Tatar~ev, 1894 godina

Vo 1894 godina na mestoto na K’n~ev za direktor dojde Mi-
hail Sarafov, so pretenzii da bide ne samo direktor na gimnazi-
jata, tuku eden vid gubernator na cela Makedonija. Toga{ ve}e za-
po~nuva borbata me|u na{ite somislenici i onie na{i gra|ani
{to ja poddrùvaa Egzarhijata. Mihail Sarafov be{e privrza-
nik na Egzarhijata i na nejzinite centralizatorski stremeì.
Kako posledica na toa se zasili i progonuvaweto na u~itelite od
strujata protivna na Egzarhijata, osobeno na u~itelite Makedon-
ci… Na{ite somislenici, makedonskite u~iteli, bea lo{o tre-
tirani, gi navreduvaa, gi nasaskuvaa gra|anite protiv nas so raz-
li~ni intrigi. Sarafov stasa duri dotamu da me obvinuva za ne-
157
Hristo Tatar~ev (1869-1952) – lekar, revolucioner, eden od osno-
va~ite i prv pretsedatel na CK na MRO.
158
Se odnesuva na osnovopolo`nicite na MRO: Ivan Haxi Nikolov,
Damjan Gruev, Petar Pop Arsov, Hristo Tatar~ev, Andon Dimitrov i Hris-
to Batanxiev.
159
Gerxikov, d-r H. Tatar~ev, 331.
moralnost, za boèmni vrski so u~itelki i sl., poradi {to morav
da prekinam so nego sekakvi vrski i so pansionot.160
Petar Pop Arsov,161 1894 godina

Poznato e deka tu|ite vesnici, posebno avstriskite i an-
gliskite, go slavat Stambolov kako „bugarski Bizmark“, „balkan-
ski Krispi“ i so drugi, za bugarskiot Neron umilkuva~ki epiteti
{to mo{ne prijatno mu yunea vo uvoto…
Toj tiranin, koj ni{to sveto za Bugarinot ne ostava neiz-
valkano, za zadovoluvawe na svojata èd za vlast posaka da se po-
sluì i so u~ili{noto delo vo Makedonija. Toj bludnik, koj{to
se podigra so ~esta, ìvotot i imotot na svoite sonarodnici vo
kneèvstvoto, posaka istoto da go stori i so nas Makedoncite vo
sopstvenata na{a tatkovina – Makedonija. I se najdoa ne~esni lu-
|e koi, iako Stambolov gi izbrkal od Bugarija, da mu sluàt (vo
Makedonija b.r.)! Ova moè na ~itatelot da mu se stori kako neve-
rojatno, no neka ne se ~udi: vo ovoj svet sè e mo`no, u{te pove}e
kaj nas, kade {to lu|eto mislat so {kembiwata, taka {to i
K’n~ev moè da inspektoruva, i Maksim da vladikuva, i Nasled-
nikov, Sarafov, H. Ivanov, Ra~ev i dr. da direktoruvaat itn. itn.,
a uzurpatorot Lazarov da na~alnikuva. (...)
Site {to ne go odobruvaat noviot kurs na u~ili{noto de-
lo vo Makedonija treba{e da navednat glava pred taa hunska naez-
da na sre}nite sinovi na balkanska Prusija… Aj da vidime {to
}e stane; Srbija – balkanski Piemont, Bugarija – balkanska Pru-
sija, Makedoncite… „separatisti“! (...) Raduvajte se, sledbenici
na prorokot! (...)
…Na{ite Makedonci u~iteli, koi vleguvaat vo zgradata
na gimnazijata, se ~uvstvuvaat kako vo nekoja turska kancelarija,
kade {to treba dobro da gi obmislat i izbrojat zborovite: inaku
bivaat proglasuvani za separatisti i… te{ko na nivnata zlatna
slu`bi~ka! (...)
(…) Odzemete mu go na ~oveka poleto na dejstvuvawe – toj e
ve}e mrtov: taka i na{ata „qubezna“ Egzarhija so svoite dva odde-
la, stremej}i se na na{ite op{tini da im go odzeme blagorodnoto
pole za rabota, preku svojot avtoritet, saka da gi umrtvi, da gi
160
Ibidem, 334.
161
Petar Pop Arsov (1872-1941) ‡ revolucioner, pisatel i publi-
cist, eden od osnova~ite na MMKD i eden od redaktorite na sp. „Loza“.
ubie! (...) Na pomo{, site ~esni Makedonci! Dojdete da gi spasime
umira~kite op{tini vo Makedonija, so {to sakaat da nè pretvo-
rat vo mrtov trup za da si igraat so nas, kako {to sakaat boèm-
nite na{i bra}a!... Oh, grozno!... Grozno e bratoubistvoto!...
Na{ite vekovni gospodari nikoga{ ne zadirale vo na{eto
op{tinsko samoupravuvawe: makar i pod gr~ki vladici, na{iot
narod vo op{tinite bil sloboden vo izdrùvaweto i ureduvaweto
na u~ili{tata, crkvite, manastirite i drugi narodnoop{testve-
ni pra{awa; tuka, vo toa sveto gnezdo, narodot se vospituval vo
op{testvenost, vo humanizam i na svojot duh mu daval povozvi{en
elan, prestanuvaj}i da se griì samo za svojata li~na egzistenci-
ja; tuka, vo toj edinstven na{ parlament, se ~uval i zajaknuval sta-
riot slovenski demokratski duh na na{iot narod – osnovata na
patrijarhalniot slovenski svet.
I to~no taa na{a op{tina – edinstvenata narodna ustano-
va {to ja zauvala na{ata nacionalna i ~ove~ka fizionomija niz
petstotinigodi{niot period, Egzarhijata so sekakvi sredstva sa-
ka da ja pretvori vo nula, da ja zadu{i, da go zadu{i narodniot
duh!!!...
Moè li da ima pogolemo zlostorstvo od toa?
– Koj ti gi izvadi o~ite?
– Brat mi.
– Zatoa tolku dlaboko ti gi izvrtel!
Tokmu takva e na{ata polo`ba: ni davaat pari za da nè ubi-
jat… Po vraga so tie pari, ako ubivaj}i gi na{ite op{tini… im
natrupuvaat sevozmo`ni pretsedateli, direktori, u~iteli i dru-
gi, za da gi kontrolirale(?!) sumite – edinstveniot motiv na bu-
garskata propaganda!... Da, bugarskata propaganda!
Najva`nite slu`bi Egzarhijata im gi doveruva na Bugari:
vladici, arhimandriti, direktori, inspektori, u~iteli, delovo-
diteli, redaktori itn. itn., a od egzarhiska slu`ba gi otstranu-
va sovesnite Makedonci protiv koi se upotrebuvaat site dozvole-
ni i nedozvoleni sredstva da bidat izgoneti nadvor od svojata
tatkovina…
So toa „narodnata“ Egzarhija sovr{eno smisleno se stremi
da go likvidira, sekoe posamostojno dvièwe kaj nas, na Makedo-
necot da mu odzeme sekakva mo`nost da se zanimava so povozvi-
{eni op{testveni pra{awa; da nè okove vo sinxiri za da nè razi-
gruva kako me~ka i da ne vodi tamu od kade {to }e dobie pogolem
bak{i{…162
Petar Draganov, 1894 godina

Zanimavaj}i se so dijalektogafijata na mnogubrojnite slo-
venski govori na raznoplemenskata i raznokulturnata makedon-
ska provincija, kade {to proìveav okolu tri godini vo svojstvo-
to na prepodavatel na Solunskata bug(arska) kirilometodievska
gimnazija, dolgo pred srpsko-bugarskata „bitka“ jas re{iv na sa-
moto mesto da go proveram stepenot na osnovanosta na srpskite i
bugarskite pretenzii za jazikot i narodnosta na tamo{noto make-
donskoslovensko naselenie... So taa cel jas pribegnav kon najles-
niot i najcelesoobrazniot od site mo`ni na~ini vo dene{no
vreme. Jas se obrativ kon u~enicite od spomnatata gimnazija (pr-
venstveno od poniskite klasovi) po Boìkot i po Vodici da mi
dostavat najmalku po dva primera od svojata doma{na poezija i
proza. Iako bev postaven vo mo{ne blagoprijatna polo`ba za mo-
ite dijalektografski istraùvawa, bidej}i site u~enici od gim-
nazijata - pove}e od 300 du{i - bea samo Makedonci od apsolutno
site krai{ta na Makedonskata provincija i me|u nas nema{e ni
eden Bugarin dojden otade granicata (od Bugarskoto Kneèvstvo,
od Isto~na Rumelija i duri ni od Odrinskiot vilaet) i ni eden
Srbin duri ni od Kosovskiot (Pri{tinskiot) vilaet, i pritoa
Makedonci {to dosta lo{o ja sovladuvaat sovremenata bugarska
literaturna re~... I {to se slu~i? U~enicite bea tolku mili i
qubezni {to ne zadocnija po Boìkot da mi gi donesat sakanite
primeri, taka {to za edna-dve nedeli jas imav sre}a da stanam
sopstvenik na najobemnata od site postojni poetski i prozni ma-
kedonski lekcii, imeno okolu 1200 primeroci od najrazli~nite
vidovi od narodnata poezija i proza {to poteknuvaat od 105 nase-
leni makedonski punktovi...163
162
163
Blaè Ristovski, Makedonistot Petar Draganov 1857-1928. Po
povod 150-godi{ninata od negovoto ra|awe, Skopje, 2007, 18-19 (ponatamu:
Blaè Ristovski, Makedonistot Petar Draganov 1857-1928).
Goce Del~ev, 164 1894 godina
Na{ata ropska polo`ba vo Makedonija opredeluva jasno
{to treba da pravam: ona {to go prezemale site potisnati, ona
{to go prezede i Levski duri pri mnogu ponezgodni uslovi za bor-
ba otkolku {to postojat sega vo Makedonija, imaj}i na lice i ed-
na formalna obvrska od strana na golemite sili, obvrska {to }e
se poma~ime da gi naterame da bide primeneta. Neprostlivo e za
nas, izdignati duhovno povisoko, da trpime i tegneme i da ~ekame
drugi da nè osloboduvaat.165
Goce Del~ev, 1894 godina

Dali moè da ima drugo mesto za eden Makedonec osven
Makedonija? Dali ima narod ponesre}en od makedonskiot? I dali
ima nekade po{iroko pole za rabota otkolku vo Makedonija? (...)
Treba da se prosveti i da se organizira narodot, da se vooruì, da
mu se vlee vera vo negovite sili – da razbere kako moè da se ot-
trgne od ropstvoto i od mizerijata – da mu se otvorat o~ite.166
Edmund Fejn,167 2 mart 1895 godina

Me|utoa, vesnikot „Vidilo“, koj e eden od poserioznite
srpski vesnici za prezentirawe na nadvore{nata politika, neo-
damna go privle~e vnimanieto so edna statija, ~ij prevod e prilo-
èn tuka…
Neodamne{nite mitinzi vo Bugarija, odràni od imeto na
Makedoncite, predizvikaa sprotivstaveni mislewa. Bugarite sa-
kaat da gi smirat svoite bra}a {to stradaat od turskoto ugnetu-
vawe. So cel Makedoncite da ne bidat prinudeni da se krenat
protiv Turcite, Bugarite baraat primena na ~l. 23 od Berlin-
skiot dogovor, so {to treba da bidat primeneti nekoi avtonomni
prava {to treba{e da £ bidat dadeni na Makedonija…
164
Goce Del~ev (1872-1903) ‡ u~itel, vojvoda, ideolog i organizator
na makedonskoto revolucionerno dvièwe.
165
Hristo Andonov-Poljanski, Goce Del~ev. Kon osumdesetgodi{ni-
nata od zaginuvaweto na Goce Del~ev (1903-1983). Jubilejno izdanie, Pula,
1985, 201 (ponatamu: Hristo Andonov-Poljanski, Goce Del~ev).
166
Ibidem, 201.
167
Britanski diplomatski pretstavnik vo Belgrad.
^lenot 23 od Berlinskiot dogovor ne se primenuva samo na
Makedonija, i nie, isto kako i Bugarite, smetame deka vo Makedo-
nija ìveat na{i bra}a, bidej}i tie mislat deka makedonskite
Sloveni se Bugari, nie, pak, od na{a strana, tvrdime deka tie se
Srbi; deka tie se sli~ni so nas po vera i politika; deka tie se ne-
prekinato so nas vo kulturniot i religiozniot ìvot od po~eto-
kot na 13 vek pa sè do formiraweto na novata Bugarska egzarhija
vo na{e vreme. Nie ne moème da dozvolime da se kaè deka Buga-
rite se podobri prijateli na Makedoncite otkolku {to se Srbi-
te i poradi ovaa pri~ina nie prezemame merki da gi spre~ime
poslednite bugarski intrigi.
Sosema e jasno deka Bugarie ne go razgleduvaat pra{aweto
za pravata na Makedoncite poradi samite Makedonci, tuku zaradi
nivnite interesi. Ako be{e samo pra{aweto za Makedoncite, tie
}e pobaraa prisilno voveduvawe na sè {to garantira ~l. 23 od
Berlinskiot dogovor, t.e. avtonomni prava za site vilaeti vo Ev-
ropska Turcija.168
Ser Artur Nikolson,169 25 mart 1895 godina

Za vreme na razgorovot {to go vodev so g. Stambolov na 23-
ti ovoj mesec, toj se navrati na makedonskoto pra{awe, za koe se
pla{e{e deka moè da stane mo{ne opasno za Bugarija.
(...)
Makedoncite bile neodgovorni lu|e, a vo glavniot grad
nivniot broj iznesuval ~etvrtina od vkupnoto naselenie, me|u si-
te sloevi od op{testvoto. Dokolku vo Makedonija se javele nemi-
ri, celata zemja bi bila razni{ana. Sekoe dvièwe toj go spre~u-
val vo po~etokot so zatvorawe na voda~ite i na najvè{tenite
glavi od nivnite sledbenici. (...)
(...)
Gospodinot Stambolov mnogu dobro gi poznava Makedonci-
te i e dobro informiran za planovite na site ovde{ni dru{-
tva.170
168
Britanski dokumenti, tom V, 348-349.
169
Britanski diplomatski pretstavnik na Balkanot.
170
Grof Henkel fon Donersmark,171 23 maj 1895 godina
Spored doverlivi izvestuvawa na sega{niot avstriski am-
basador, stremeìte na Makedoncite kon politi~ka avtonomija
na Makedonija dobija zakanuva~ka forma za Portata. Kako {to e
dosega poznato, Makedoncite go obrazloìja svoeto barawe do
Turcija so ~lenot 23 od Berlinskiot dogovor, spored koj Portata
vo svojata evropska provincija treba{e da vovede samoupraven
statut, za {to }e pomognat formiranite mesni komisii. Sega, me-
|utoa, ova dvièwe vo Makedonija e zasileno od soznanieto deka
Anglija, poddrùvana od Rusija i Francija, raboti vo polza na
maloaziskite Ermenci kaj Negovot Viso~estvo Sultanot…
Nezadovolstvoto se gleda od den na den, prodolì ambasa-
dorot, i ne e isklu~eno toa da dovede do krvavi i fatalni ne-
redi.172
Ser Artur Nikolson, 7 juni 1895 godina

Denes, za vreme na voobi~aeniot nedelen priem, g. Na~ovi~
mi re~e deka saka seriozno da zboruva so mene za makedonskoto
pra{awe, za koe toj smeta deka }e predizvika golemi problemi.
Vo moeto prethodno pismo go izvestiv Va{eto lordstvo za
aktivnosta {to negovata vlada ja prezema{e vo vrska so verojat-
nosta Makedoncite vo ovaa zemja da baraat sproveduvawe refor-
mi vo administracijata vo sosednite provincii… So drugi zboro-
vi, bugarskata vlada smeta deka, dokolku bide prifaten proektot
za voveduvawe reformi vo Ermenija, toga{ i Makedoncite {to se
vo Bugarija }e insistiraat ovaa vlada da prezeme nekoi ~ekori za
dobivawe silni privilegii za svoite sonarodnici. Ako portata
ne se soglasi so predlozite na silite, toa }e dovede do komplika-
cii, koi verojatno }e gi ohrabrat Makedoncite da izvle~at ko-
rist od seto ova… (...)
Gospodinot Na~ovi~ mi objasni deka vo bugarskata armija
imalo okolu 100 makedonski oficeri, vo civilnata administra-
cija imalo isto taka mnogumina od ovaa rasa, dodeka pak vo glav-
niot grad Sofija imalo nekolku iljadi. (...)
(...)
171
Germanski vr{itel na dol`nost vo Carigrad.
172
Jas mu odgovoriv deka od informaciite {to uspeav da gi
dobijam zaklu~iv deka naselenieto preku granicata ne e naklone-
to da zeme u~estvo vo kakva bilo agitacija; a isto taka deka mi be-
{e kaàno oti Makedoncite tuka nemaat mo} da predizvikaat
ne{to poseriozno.173
Grigor Na~ovi~,174 17 oktomvri 1895 godina

Sekoja godina Makedoncite pristignuvaat ovde vo golem
broj. Tie se vrabotuvaat kako yidari, gradinari i dr. i za{tedu-
vaat dovolno pari za da moàt da preìveat vo tekot na zimskite
meseci, bilo doma ili ovde me|u nas. Vo prviot slu~aj, sporedbite
me|u na{eto i turskoto upravuvawe sozdava plodna po~va za agi-
tirawe protiv postojnata sostojba vo Makedonija. Vo vtoriot
slu~aj, me|u nas ima silen element na stransko naselenie, koe i
ponatamu odrùva vrski so negovata tatkovina i raboti vo nejzi-
no ime. Sega vo Bugarija ima okolu 150.000 takvi Makedonci. A
samo vo Sofija nivniot broj iznesuva 15.000, dodeka prili~en
broj moè da se najdat i vo sekoj drug povaèn grad.175

Osloboduvaweto na Makedonija se krie vo vnatre{no vos-
tanie. Koj misli inaku da se oslobodi Makedonija, toj se laè i
sebesi i drugite. (...)
Ako vostanie moè da se podigne so 1 - 40 du{i, Makedoni-
ja odamna }e be{e oslobodena dràvi~ka: bidej}i toa e nevozmo`-
no, ami treba narod za toa, {to treba da se pravi? Treba toj narod
da se razbudi od petvekovniot dlabok son, koj go napravil Make-
donecot dosta debel vo svesta za ~ove~kite pravdini.176
V. „Revolucija“,177 1895 godina

Nie izleguvame so v-ot „Revolucija“ koj }e bide organ na
site mladi revolucioneri, koi se nerazdelno svrzani so ugnetuva-
173
174
Bugarski minister za nadvore{ni raboti.
175
176
Quben Lape, Pismata na Goce Del~ev, Skopje, 1951, 11.
177
V. „Revolucija“ e prv socijalisti~ki organ na makedonskata ra-
botni~ka grupa na ~elo so Vasil Glavinov, koj po~nal da izleguva vo 1895 go-
dina vo Sofija.
nata masa i koi najdostojno }e moàt da gi naso~uvaat buntovni~-
kite dvièwa me|u nea. Tie mladi sili, proniknati so principi-
te na revolucionerniot socijalizam, }e vnesat novi elementi vo
osloboditelnata borba. (...) Na{ata deviza }e bide: Osloboduva-
weto na Makedonija e delo na samite Makedonci!
Pomo{ od drugite dràvi ne moè da se o~ekuva pri seta
silna èlba na mnozina, a u{te pomalku moè da se o~ekuva od
Bugarija ili Avstrija.
Kako krajni revolucioneri i republikanci... nie }e ja pod-
gotvuvame narodnata masa i kon slobodoqubivi op{testveni re-
formi... i ideata za sozdavawe na edna nezavisna Makedonska re-
publika.178
Aleksandar A. Rostkovski, 1895 godina

Takvata strogost vo kaznuvaweto pri pove}e od slabite
povodi za somnevawe se objasnuva so èlbata na vlasta da mu vtera
strav na hristijanskoto naselenie, koe, so isklu~ok na inteli-
gentnite proleteri, me|u drugoto, e i bez toa ispla{eno, pa ne
smee ni da sonuva za nekakvo smetnuvawe na turskoto igo i vo-
op{to ne gi ni spodeluva barawata na sofiskite dejci, tuku ob-
ratno, se odnesuva neprijatelski sprema niv, bidej}i e uvereno,
deka, osven pakost, sli~nite obidi nemu ni{to drugo nema da mu
donesat. Kako uverliv primer za vakvoto mislewe na naselenieto
bi moèlo da posluì opstojatelstvoto deka pominatoto leto re-
volucionernite bandi od Bugarija ne samo {to ne naidoa na pod-
dr{ka, tuku obratno, mesnite ìteli gi izvestuvaa turskite vlas-
ti za sekoja pojava i dvièwe na bandite, blagodarej}i mu na {to
site {ajki bea razbieni i rastureni re~isi na samata granica, pa
ne im uspea duri ni da se probijat vo vnatre{nosta na zemjata.
Pri ova e neophodno da se odbeleì deka vojskite i vlastite, pre-
sleduvaj}i gi bugarskite bandi, ne gi povreduvaa mesnite ìteli,
bidej}i imaa dobieno stroga naredba da ne gi uslo`nuvaat rabo-
tite i da ne im davaat povod na nekoi inostrani dràvi za zame-
{uvawe i za zastapni{tvo za Makedoncite.179
178
Dan~o Zografski, Odbrani dela, kn. 3, Skopje, 1986, 23.
179
Simon Drakul, Makedonija me|u avtonomijata i deleòt, prv tom
166.
Programa na makedonskite socijalisti,
1895 godina
Republika! Republika! – be{e izvikot na Frejligrat, koga
vo 1848 godina pariskite rabotnici se krenaa kako eden za da se
za{titat od samovolijata na debelite i nadueni ~orbaxii. Revo-
lucija! Revolucija! – izvikuvame nie sega, koga cela Makedonija e
prepolneta so Arnauti, êrkezi, Kurdi, vojska i sevozmo`ni kr-
vopijci! (...) Glasot na Makedonecot, koj e sistematski zadu{uvan
od pet vekovi navamu, po~nuva da se kreva. (…) Makedonskite do-
lini i planini, gorski karpi i pe{teri ve}e se oroseni so crve-
nata krv na ograbeniot rob-Makedonec. (…) Palanka, Ko~ani,
Kratovo i na mnogu drugi mesta, na{ite bra}a Makedonci ve}e gi
pre~ekale divite bezmilosni poganci so otrovniot kur{um i
ostriot no`. Tie padnaa za slobodata na na{ata tatkovina. (…)
(...)
Pred sè za da vostane narodot vo Makedonija, toj treba da
bide podgotven i obu~en. (…) Tie mladi sili, nadahnati od prin-
cipite na revolucionerniot socijalizam, }e vnesat novi elemen-
ti vo osloboditelnata borba. Kako {to rekovme i vo na{ata po-
kana, na{ata parola }e bide: O s l o b o d u v a w e t o n a M a k e-
d o n i j a e d e l o n a s a m i t e M a k e d o n c i. Samo izma~eni-
ot i potisnat Makedonec, koj ja po~ustvuval seta teìna, nepod-
noslivata grubost na turskiot vandalizam, samo toj e kompeten-
ten da go bara soodvetniot lek. Dodeka Makedoncite ne se krenat
site do eden, nikoj nema da se zainteresira za niv. (…)
Toa se osnovnite principi na na{ata revolucionerna bor-
ba od koi }e se rakovodime vo svoite natamo{ni akcii.180
Miroslav Hubmaer181, 1895 godina

Prvo i prvo, nedostiga doverba vo tu|ite osloboditeli, a i
stravot od turskata sila i èstokost mnogu dlaboko e proniknat
180
181
Slovenecot Miroslav Hubmaer (1851-1910), po profesija tipo-
graf vo „Narodna tiskarna“ vo Qubqana, e eden od prvite slovene~ki soci-
jalisti i dobrovolec i komandant na site vostani~ki ~eti vo Bosanskoher-
cegovskoto vostanie od 1875 godina, u~esnik vo srpskata vojska vo Srpsko-
turskata vojna i u~esnik vo makedonskoto Kresnensko vostanie.
vo srcata. Pa, i pokraj toa, tamu sekoj Makedonec vo sebesi ja no-
si mislata za slobodna, nezavisna i samostojna Makedonija.182
F. H. E. Eliot,183 18 januari 1896 godina

Za vreme na razgovorot {to go vodev zav~era so g. Stoilov,
go spomenav razli~niot jazik {to, od edna strana, go upotrebija
toj i g. Na~ovi~, i jazikot {to, od druga strana, go upotrebija g.
Dimitrov i egzarhot, vo vrska so va`nosta na novite eparhii i
administrativnite reformi vo Makedonija zaradi smiruvawe na
taa provincija.
(…) A {to se odnesuva do raspoloènieto vo Bugarija, toj
napravi razlika me|u ve{ta~koto dvièwe {to go promoviraat
komitetite i prirodnoto dvièwe na iljadnici Makedonci vo
Kneèstvoto kako poddr{ka za podobruvawe na sostojbata vo pro-
vincijata. So prvospomenatite toj veruva{e deka vladata }e bide
vo sostojba da sorabotuva, no opasnosta doa|a od vtorospomenati-
te, bidej}i tie bi moèle da prerasnat vo golema sila dokolku
ne{to ne se prezeme.184
Goce Del~ev, fevruari 1896 godina

/General Nikolaev/ - „Zna~i vie, mladi~ok, smetate deka
makedonskoto naselenie e sposobno da se bori, da podiga revolu-
cija? Detski raboti prikaùvate vie, mom~e! Toa e ropsko nase-
lenie. Va{ite planovi jas ne moàm da gi prifatam, nitu sakam
da gi slu{am. Kakva organizacija Vie smetate da sozdadete tamu?
Revolucionerna? Vnatre{na? Makedonska? Gluposti! Gluposti!
Ima samo edna organizacija – toa e Vrhovniot komitet. Jas Vi ga-
rantiram deka koga }e mu dojde vremeto, }e povedam 20-30 iljadi
rezervni vojnici. So mene se oficerite. I toga{ }e podigneme
vostanie vo Makedonija i }e ja oslobodime. A so selani, so selani
ni{to seriozno ne moè da se napravi. Tie se robje…“
/Goce Del~ev/ - „Bea robje, gospodine generale, no ve}e ne
se. Zna~i Vie otkaùvate kakva i da e rabota vnatre? Spored
Vas...“
182
Hristo Andonov-Poljanski, U~estvoto na Miroslav Hubmaer vo
Kresnenskoto vostanie, Odbrani dela, 2, Skopje, 1981, 373.
183
Britanski diplomatski pretstavnik vo Sofija.
184
/General Nikolaev/ - „Ne, ne otkaùvam, pri izvesni uslo-
vi. Vnatre{nata rabota e neophodna za nas, za Vrhovniot komi-
tet. Preku nea nie gi zapla{uvame politi~arite vo Bugarija i
diplomatite vo tu|ina, sekoga{ koga }e stane potreba. Zatoa mo-
ème da vi dademe pomo{, pri uslov: }e nè slu{ate i nadvor od
Tursko nema da prezemete ni{to. Celokupnata politika }e ni ja
ostavite nam. A {to se odnesuva do va{ata rabota vnatre, nie }e
vi kaème koga, kade i {to }e pravite. Osven toa, koga treba da se
podigne vostanie vo Makedonija, }e re{ime nie. Osven toa...
nie...“
/Goce Del~ev/ - „Toa nema da bide, gospodine generale. Vie,
kako {to razbiram - toa e Vrhovniot komitet i u{te nekoj… Ne
nie, nie sme soglasni so toa {to go mislite Vie za Makedonija.
Nie, znaete koi sme nie: selanite, makedonskoto naselenie, naro-
dot. Nie ne moème da pravime politika, nitu pak }e dozvolime
na drugi da pravat politika so Makedonija. Na{ata borba, toa e
za nas ìvot ili smrt. Nie nema da dozvolime drugi da re{avaat
dali da ìveeme ili da umreme i koga. Koga }e se podiga vostanie,
}e re{i narodot. (…)
– Gledam deka Vie ne gi poznavate uslovite vo Makedonija
i zatoa kaète im na site, kaète im da ne se me{aat i da ja
ostavat Vnatre{nata revolucionerna organizacija da organizi-
ra, da rakovodi, da re{ava. Nie smetame deka od Vas – od komite-
tot i od emigracijata moème da dobieme bratska pomo{. No
znajte, nie ne barame pokroviteli, a u{te pomalku gospodari“.
/General Nikolaev/ - „Kako smeete! Vie ne znaete ni{to za
me|unarodnata situacija. Jas imam pisma od tu|ina. Nie }e re{i-
me koga e momentot da se dejstvuva. Dali razbirate? Nie }e go
imame vrhovniot zbor, a ako smetate da ni pre~ite – a ako ni pre-
~ite, }e ve paralizirame“.
/Goce Del~ev/ - „Povelete – ili vie nas }e nè paralizirate,
ili nie vas!“185
Aleksandar A. Rostkovski, 26 avgust 1896 godina

Ovde{nite ìteli po~nuvaat da go sfa}aat zna~eweto na
gromkite frazi, {to se proiznesuvaat otade granicata, so barawe
osloboduvawe na svoite bra}a od pod turskoto igo, toga{ koga
vsu{nost na delo glavnata rolja ja igra nenasitniot egoizam, {to
185
saka sè da zagrabi za sebe i ni{to da ne im dade na drugite. Otade
stanuvaat dokraj sfatlivi èlbite na Makedoncite edna{ da se
oslobodat od site ovie neprijatelski ednata sprema drugata pro-
paganda i da go pobaraat svojot spas od Turcite vo sproveduvawe-
to na idejata deka e Makedonija za Makedoncite, t. e. so zdobiva-
weto avtonomija vo upravuvaweto, pod vlasta na Sultanot, pri
koja sekoja narodnost bi moèla da se razviva samostojno, soglas-
no so svojata èlba, a ne nasilno, kako {to sega go posakuvaat toa
sosednite dràvi.186
F. H. E. Eliot, 30 septemvri 1896 godina

Moè da se kaè deka sezonata za po~nuvawe vostani~ko
dvièwe vo Makedonija od bugarska teritorija pomina so samata
pojava na prviot sneg na planinite…
(...)
Iako obi~nite Makedonci vo Bugarija sè u{te gledaat na
Rusija kako na prijatel i osloboditel, nivnite voda~i se ubedeni
deka poradi nejzniot neodamne{en odnos kon Turskata Imperija,
beznade`no e da se o~ekuva kakva bila poddr{ka od nejzina strana
za ostvaruvawe na nivnite planovi za otcepuvawe na Makedonija
od Turcija.187
Panagiotis Argirijades,188 1896 godina

...Malite dràvi – gr~kata, bugarskata i srpskata – sporat
za prigrabuvawe na Makedonija, sluèj}i se so site vidovi doka-
zi: {ovinisti~ki i istoriski, izmisleni za potkrepa na nivnite
interesi, pri {to ne se zabeleùva deka ako se bazira na istoris-
kata vistina, pobrgu Makedonija treba po pravo da gi poseduva si-
te tie zemji, koi sakaat da ja goltnat, za{to taa samata porano gi
vladeela i gospodarela nad niv. (...)
(...)
... Makedoncite ne gi sakaat tie galewa {to moàt da gi
zadu{at. Tie sakaat da si ostanat Makedonci, bez drug epitet, da
186
Simon Drakul, Makedonija me|u avtonomijata i deleòt, prv tom,
177.
187
188
Panagiotis Argirijades (1849-1909) ‡ pravnik i publicist, pret-
sedatel na Ligata za balkanska konfederacija (1894).
si ja za~uvaat za sebe svojata ubava Makedonija, na koja po oslobo-
duvaweto od turskoto ropstvo }e £ dadat – po osloboduvaweto od
turskoto ropstvo – institucii soodvetni na politi~kiot i soci-
jalniot progres na na{eto vreme…
Re{avaweto na makedonskoto pra{awe preku nezavisnost,
avtonomija i federativen reìm se nalaga kako najpravedno. Toa
se nalaga i zaradi evropskiot mir i se nalaga isto taka za zbli-
ùvawe na narodite na Balkanskiot Poluostrov, za sosedite na
Makedonija, ~ija{to egzistencija }e bide osigurana so osnovawe-
to na edna konfederacija, koja }e gi otstrani opasnostite {to
moàt da se pojavat od nadvore{nite mo}ni neprijateli.189
Marko K. Cepenkov,190 1896 godina

Otkoa posede doma, pak mu se ko{na vo Vla{ko so Niko-
la191 i tamo be{e go na~ekale vremeto da spe~alat pari. Vo toa
vreme imalo nekoi Sluxar Todor192 {to go vikale i toj gi nakre-
nal site jabanxii (najpoe}e Ma}edonci) protiv bojarite so eden
la`liv ferman, |oa od Rusija be{e mu bil daen.193
Vilijam Gledston,194 19 januari 1897 godina

U{te polo{o i posramno od samata turska uprava e posto-
eweto na qubomora pome|u Grcite i Slovenite i planovite na
postojnite dràvi za prisvojuvawe na tu|i teritorii. A zo{to da
ne bide Makedonija na Makedoncite, kako {to e Bugarija na Buga-
rite i Srbija na Srbite? Iako se tie site mali i slabi, neka se
ostavat da se povrzat me|usebno za odbrana, taka {to ne }e moàt
189
190
Marko Cepenkov (1829-1920) – sobira~ na makedonski narodni
umotvorbi, etnograf, poet i pisatel. Izvadokot e od „Avtobiografijata“ na
Cepenkov, koja e napi{ana vo navedenata godina (Kiril Penu{liski,
Avtobiografijata na Marko Cepenkov, Izbrani folkloristi~ki trudovi,
1, Skopje, 386-389).
191
Se raboti za tatkoto na Marko Cepenkov.
192
Se misli na voda~ot na romanskoto vostanie od 1821 godina,
Tudor Vladimiresku.
193
Marko Cepenkov, Avtobiografija, Makedonski narodni umotvor-
bi vo deset knigi, kniga desetta (vtoro izdanie), Materijali. Literaturni
tvorbi. Redaktiral d-r Blaè Ristovski, Skopje, 1980, 306.
194
Vilijam Gledston (1809-1898) ‡ britanski politi~ar.
da bidat goltnati od drugite, bilo golemi ili mali, koe verojat-
no }e dojde kako posledica od nivnite me|usebni karanici.195
F. E. H. Eliot, 27 januari 1897 godina

Vo razgovorot {to go vodev prethodniot den so g. Stoilov,
toj povtorno be{e mo{ne nervozen vo vrska so podgotovkite vo
Grcija za predizvikuvawe nemiri vo Makedonija.
(…)
Negovoto razmisluvawe za re{avawe na problemot so Ma-
kedonija e formirawe privilegirana – ne avtonomna provincija,
koja }e bide pod uprava na hristijanski generalen guverner i so
administracija sli~na na onaa kakva {to e vovedena na Krit; i
deka trite sosedni dràvi, Grcija, Srbija i Bugarija, treba da ve-
tat deka nema da se me{aat vo nejzinite vnatre{ni raboti.
Toj be{e ubeden deka eden takov aran`man bi £ stavil kraj
na religioznata propaganda {to be{e glaven instrument na poli-
tikata na netrpelivost i me|usebnata nedoverba me|u trite zemji;
a davaweto mo`nost na Makedoncite samite da se razvivaat i da
napreduvaat }e gi otstrani èlbite na nejzinite sosedi da ja pri-
svojat.196
F. H. E. Eliot, 30 april 1897 godina

[eeset i ~etvorica Makedonci {to ja izdrùvaat kaznata
na Rodos za nivnoto u~estvo vo nemirite {to se javija vo 1895 go-
dina i koi bea oslobodeni od sultanot, pristignaa na bugarska te-
ritorija pred edna nedela. Gospodinot Stoilov, koj pove}e saka-
{e sultanskata milost da gi vrati vo nivnite obnoveni domovi,
me izvesti deka izdal naredba tie da bidat odneseni do makedon-
skata granica, bidej}i toj ne sakal da ostanat vo Bugarija i da ì-
veat od milost kako eden vid ma~enici.197
195
196
197
Ibidem, 495.
Georgi Aleksov,198 april 1897 godina
Toga{ koga Makedoncite, svesno – inteligentnite Make-
donci od site strani vikaat Makedonija na Makedoncite, srpski-
te agitatori i plateni novinari vikaat: ne, Makedonija za
Srbite.(...) Priznavam, ne $ e mnogu prijatno na Maћedonija199
koga }e dojde zbor za za~uvanite spomeni kaj Makedoncite za
nekoga{noto slavno minato vreme, no „po~im“ toa e na{a
tradicija, nie sekoga{ sme slobodni da si ja prispomnuvame i da
se borime za nejzinoto ispolnuvawe. Vpro~em, da prodolìme.
„Kakvi Aleksandar Maћedonski, kakve tikve?! (...) Aleksandar
Maћedonski pre Hrista i Maћedonci u Male{u, Tikve{u itd.?“ se
~ude{e vo eden broj v. „Maћedonija“, pra}aj}i nè da gi vidime
„srpske natpise po svim crkvama i spomenicima“ vo Makedonija,
ta da se ubedime deka sme bile Srbi. Toa e prekrasna ispoved za
„celite i pri~inite“ za nivnite tatkovski griì za nas i toa vrz
osnova na fakti! Bidej}i imalo vo Makedonija srpski „nadpise“
po „crkvama“, zna~elo deka bezdrugo nie sme Srbi! Silna logika,
navistina! A bidej}i tamu ìveat Makedonci, zboruvaat
makedonski, potomci se na slavniot Aleksandar Makedonski, tie
pak ne moàt da ostanat Makedonci po mnogu prostata pri~ina
{to Aleksandar Makedonski ìveel pred desetina veka! ... I sega
bi trebalo, za aterot na „nekolkute Srbi“ ili poradi
„nekoga{noto zavladuvawe“ na ovoj del od Makedonija, da ni se
odzeme taa nam i da im se dade nim! No ako im kaème deka i tie
nekoga{ bile zavladuvani od nas, pa duri i cela Mala Azija bila
makedonska, }e se soglasat li da ni ja otstapat? Nie sme pove}e od
uvereni deka tie od edno grlo }e svikaat: „Jo{ budale nisu
izumrle“. I navistina, mnogu glupavi bi bile tie motivirovki za
na{ite pretenzii, kako i za ~ii i da bile tie.200
F. H. E. Eliot, 11 maj 1897 godina

Te{kotijata za dobivawe nekavi verodostojni statisti~ki
podatoci {to se odnesuvaat na raznite podelbi na naselenieto vo
Makedonija najmnogu se dolì na faktot deka sostavnite elemen-
ti na naselenieto ne moàt da bidat razdvoeni spored kriteriu-
mite {to se koristat vo drugite dràvi. (…) Podatocite za jazi-
198
Redaktor na v. „Male{evski Balkanъ“ (12. I – 15. VI 1897).
199
Se odnesuva za v. „Maћedonija“.
200
Blaè Ristovski, Istorija na makedonskata nacija, 211.
kot, isto taka moè da zavedat. Prvo pogolemiot del od nasele-
nieto e bilingvalno: albansko i gr~ko, albansko i vla{ko, vla{-
ko i gr~ko, bugarsko i gr~ko se naj~estite zaedni~ki kombina-
cii. Vtoro, vo slu~aj na slovenskite jazici, te{ko e da se odredi
dali dijalektot e bugarski ili srpski. Nitu jazikot od Belgrad,
nitu, pak, onoj od Sofija ne im e poznat na neobrazovanite selani
vo Makedonija, koi govorat golemo mno{tvo dijalekti, ne{to po-
me|u bugarskiot i srpskiot, i ponekoga{ pretstavuvaat fenomen
{to ne se pojavuva vo nitu eden od tie jazici.
Fakt e deka nacionalnoto ime vo Makedonija – osobeno
gr~koto, bugarskoto, srpskoto i vla{koto – ne gi ozna~uva rasite
tuku jazicite. ôvekovata nacionalna opredelnost se ~ini deka e
rezultat na negovoto ubeduvawe i negovite principi i taa moè
da bide promeneta, kako i religijata. (…)
(...)
Kako ne{to {to e zna~ajno bi moèl da go spomenam po-
gledot na ruskite pisateli, poddràn do izvesen stepen od ovde{-
nata ruska ambasada; imeno, deka vo Makedonija nema Bugari ili
Srbi tuku samo Sloveni i deka naselenieto, isklu~uvaj}i gi Al-
bancite, dovolno e homogeno za prakti~ni celi za da bide mo`no
da se sozdade privilegirana provincija na Makedoncite, vo koja
razlikite na rasite ne bi bile vidlivi.201
Naum Spanos,202 3 oktomvri 1897 godina

Vo Atina dojdov to~no vo 3 oktomvri 1897 годina i razmis-
luvav za rabota. Na 26 oktomvri me sretna Apostol Perovski, me
pozdravuva: „Dobro te najdov, vojvodo, mi veli, ni go obeli obra-
zot na Makedoncite“, ova be{e negov trik. Mi veli: „Kapetan
Naum, sloboda da ne o~ekuvame nitu od Grcite, nitu od Bugarite.
Samo nie, Makedoncite, da se borime za na{ata Makedonija“. „Vo
red, dojde vremeto“, vedna{ mu rekov. „Bravo mnogu dobro zboru-
va{“, no ne{to se posomnevav. Se osmeli toj i mi veli deka „Ma-
kedoncite po~naa da se podgotvuvaat, duri ovde ima i Komitet od
Makedonci, i vo Romanija, Srbija i vo Bugarija, }e se podgotvuva-
me site Makedonci i }e dejstvuvame vo Makedonija, treba da se za-
pi{eme site vo Komitetot“. Jas vedna{ prifativ: „Ti kako vojvo-
201
202
Roden e vo Hrupi{ta vo 1873 godina. Bil u~esnik vo Gr~ko-
turskata vojna od 1897 godina i podocneèn gr~ki andartin, u~esnik vo gr~-
kata „makedonska“ borba.
da }e zeme{ 15 moneti od po 20 franci mese~no i duri da zamine{
i da ìvee{ ili vo Srbija ili vo Varna vo Bugarija, dodeka da se
podgotvi Komitetot edna ili dve godini i }e dejstvuvame site
Makedonci od site strani zaedno“.203
V. „Male{evski Balkan“, 1897 godina

Odvaj li ima poèstoka polo`ba od onaa na makedonskata
kauza. Angaìrana od simpatii, ~uvstva i od tradicii da bide se-
koga{ vo najintimni vrski sprema svoite direktni sosedi Bugari
i Srbi i dr., taa deneska najbesmilosno iznenaduva i tera na poka-
janie. Nikoj, bez somnenie nikoj, nema da ja ospori opravdanosta
na na{ite nadeì vo Bugarite i Srbite, kako lu|e {to najblisku
stojat do nas, kako narod so ednakvo minato kako {to e na{eto i
dr. (...)
A Bugarite i Srbite treba{e da go napu{tat svoeto dose-
ga{no povedenie, koe{to e za osuda, i da gi opravdaat nadeìte
na{i i da si go ispolnat svojot dolg.
Da, i da si go ispolnat svojot dolg, za{to i iskupuvaweto i
na nivnite slobodi ne malku `rtvi nè fa}alo nas, za{to nie im
dadovme razni @inzifovci, i bra}a Miladinovci, za{to sega
nesre}nata Makedonija e majka na svoite bra}a Kiril i Metodij.
Za{to u{te ne malkumina makedonski heroi gi poloìja svoite
bujni glavi za da ja iskupat nivnata sloboda. (...)
A vo odgovor na toa, {to gledame? [to pravat Srbite i
Bugarite i {to napravile dosega? – Ni{to, tukure~i ni{to. Ili
ne. Ni{to ne e ona {to tie go storile za Makedonija. Ne se ni{-
to tukure~i pakostite {to tie svesno ni gi donesoa! Pred soblaz-
nivata perspektiva za na{eto idno porobuvawe od edna od niv,
tie napravija sojuz so cel da nè razdelat kako edna nesvesna masa,
za da moàt ponatamu slobodno da nè eksploatiraat. Ne{to pove-
}e, tie napravija i prodolùvaat da pravat na na{a smetka pres-
tapi... : go frlija vo na{ata sredina jabolkoto na rasprava i bez
toa na{ite slabi sili i u{te ja imaat drskosta da ni se pretsta-
vuvaat za takvi {to ni go sakaat dobroto! Tie go poseaja sred nas
semeto na raspravii, priznaa edni od nas za Srbi, drugi za Buga-
ri…, i ete go na{iot najgolem poraz. Poraz skandalozen, za{to e
miren! (...) Da povtoram, so svoite klasifikacii na Srbi i Buga-
203
Ο μακεδονικος αγωνας, απομνημονευματα, Ναουμ Σπανος, Θεσσαλονικη,
1984, 355-356 (ponatamu: Ο μακεδονικος αγωνας, απομνημονευματα, Ναουμ Σπανος).
ri, tie bukvalno ni gi vrzaa racete, za{to nè ostavija da se kara-
me me|u sebe, a neprijatelot go ostavame sloboden, ta, koga }e ja
zadu{i zapo~natata borba na Grcite204 da se vrati i da nè uni{ti
i nas so sè!!
(...)
Zna~i, edna molba kon site Makedonci: ne davajte pat na
ve{ta~ki poddrànite kaj nas nepristojni strasti, pred mislata
za silata na na{iot neprijatel, protiv koj ima da se borime. Da
ne pravime razlika me|u nas so nekakvi Srbi ili Bugari, za{to
site pred sè drugo sme Makedonci, robje na eden krvoèden yver
kakov {to e sultanot Hamid.205

Koj znae, dali ima narod, koj tolku mnogu da trpel od svoi-
te sinovi i izrodi, kako makedonskiot...206
Grof Mihail Muravjov,207 3 dekemvri 1898 godina

Dokolku, sepak, nasproti sovetive za blagorazumnost, {to
nie gi prepora~uvame, bi im uspealo na makedonskite vode~ki dej-
ci i da pokrenat vostanie vo Makedonija – toga{ od stranata na
Rusija toa dvièwe neka ne se nadeva deka }e do~eka niti so~uv-
stvo, niti pak poddr{ka. Naprotiv, vo izbegnuvaweto na mnogu
poopasni uslo`nuvawa, Imperatorskoto Pravitelstvo }e bide
prisileno da im predostavi polna sloboda na represivnite
dejstvija na turskite vlasti, vo pravec na poni{tuvawe vo samiot
zarodi{ na revolucionernite zamisli na Makedoncite, i vo pri-
mernoto kaznuvawe na glavnite osnovopolo`nici na vosta-
nieto.208
204
Gr~ko-turskata vojna od 1897 godina.
205
206
Hristo Andonov-Poljanski, Goce Del~ev, 204.
207
Ruski minister za nadvore{ni raboti (1897-1900).
208
261.
Nacionalno-centralna Albansko-makedonska liga,
1898 godina
Na{ata cel e slednava:
1. Dobivawe nezavisnost (i avtonomija) na Albanija i
Makedonija;
2. Sozdavawe na edna samostojna konfederativna dràva
vo koja }e vlezat site narodi, {to se vo ovie oblasti,
bez razlika na ime, vera i jazik;
(...)
6. Ligata gi osuduva kako {tetni za interesite na
Albanija i Makedonija site sugestii ili predlozi za
razdrobuvawe na zemjata.
Uspevaj}i da gi soedini silite na Albancite i na Make-
doncite, Ligata, so ogled na golemata borba {to nabliùva, pri-
vle~e sledbenici i poddrùva~i, po~nuvaj}i od Ildiz }o{k,209 du-
ri do najskromnata koliba vo Albanija i vo Makedonija.
Na{ata Liga go ~eka samo povolniot moment za da dade
znak za edno op{to vostanie. Sekakvi drugi dejstva bez znaewe i
soglasnost na Ligata }e se ignoriraat, za{to Albancite i Make-
doncite nikoga{ nema da vostanat dodeka ne gi povika Ligata. I
obete ovie zemji ja prifatija i ja odobrija na{ata programa i se
gotovi da dejstvuvaat vo soglasnost so tie principi.210
Petar Manxukov,211 1898 godina

Ropstvoto na{e moèbi nema{e da bide tolku te{ko ako
vo na{ite raboti ne se zapletkaa sekakvi propagandi, koi pod
imeto na „bra}a“ i „dobroèlateli“ go razedinuvaat brat od brat
i gi predizvikuvaat Turcite da vr{at najgolemi zlostorstva. Tie
na{i „bra}a“ pravat sè da go onevozmoàt edinstvoto na na{ite
slobodoqubivi sili… duri i vistinskite sinovi na na{ata zemja,
onie {to navistina ne gi àlat ìvotite da gi priloàt na
oltarot na Tatkovinata, ~esto pogre{no mislat deka osloboduva-
209
Rezidencija na sultanot.
210
211
Petar Manxukov (1878-1966) ‡ revolucioner-anarhist, raskaù-
va~ i avtor na prozna beletristika i memoaristika.
weto na Makedonija ne moè da se zamisli bez vme{uvawe na ovaa
ili onaa dràva. Tie se opredeluvaat za ovoj ili onoj narod, a go
zaboravaat svojot. (…)
Nie znaeme… deka na{ata tatkovina se razlikuva po nase-
lenie od edna Bugarija, Grcija ili Srbija, koi se ednorodni zemji.
Kaj nas se nastaneti pove}e narodnosti i veri. Kaj nas ima Make-
donci, Grci, Vlasi, Turci, Evrei, Albanci, pa i nekoj Ermenec, a
za Ciganite da ne zboruvame. (…)
(...)
Jas smetam deka makedonskiot narod vo vakvata te{ka
polo`ba ne moè da se oslobodi za edno vostanie, koga se znae
deka protiv sebe }e ja ima ne samo Turcija tuku i Evropa, a da ne
zboruvame za balkanskite dràvi. (…)
I taka makedonskoto pra{awe }e moè najdobro i najsko-
ro da se re{i samo ako nie prednite Makedonci se kreneme i
postojano predizvikuvame bezredija. Vpro~em, na{iot spas e vo
revolucijata!212
TMK, 1 januari/23 fevruari 1899 godina

Kritskoto vostanie, kako {to e poznato, ve}e e re{eno
spored èlbite na golemite dràvi... (...) Sega e na red makedon-
skoto pra{awe. (...) Makedonskoto naselenie, eksploatirano od
razli~ni propagandi, voop{to ne e podgotveno, sè u{te ne e is-
polneto so nacionalno ~uvstvo.
Vo takvi uslovi bi bilo nerazumno da se o~ekuva od Make-
doncite tie samite da se krenat protiv Turcite. Tie toa nikoga{
nema da go napravat, za{to turskoto ropstvo ja ubi vo niv hrabro-
sta, moè da se re~e, gi napravi dremlivi i moralno opu{teni.
Me|utoa, uslovite se takvi {to vostanieto mora da se krene na-
prolet godinava. I bidej}i Makedoncite, o~igledno, ne moàt da
go napravat toa sami, Tajniot komitet be{e prinuden da prezeme
edna, vsu{nost, nepopularna merka: toj sklu~i dogovor so Arnaut-
skiot revolucioneren komitet vo Bukure{t, spored koj dogovor
Makedoncite i Arnautite se obvrzuvaat zaedni~ki da krenat vos-
tanie.
Sklu~uvaj}i go ovoj dogovor, Komitetot mnogu dobro znae-
{e za nenaklonetosta na Makedoncite sprema Arnautite – znae-
212
{e deka Makedoncite gi mrazat Arnautite. No tie neka ni pomo-
gnat da se spasime od Turcite, posle lesno }e bide i so niv da se
presmetame – za toa nema ni da razmisluvame. (...)
Vie, kako eden od mesnite voda~i, treba da go podgotvite
narodot za toj nastan. [tom }e razberete za arnautskoto vosta-
nie, vedna{ krenete go narodot. Bi bilo dobro ako i vie, od svoja
strana, vospostavite kontakti so mesnite arnautski voda~i vo vr-
ska so pra{aweto na revolucijata. (...)
Spored planot, vostanieto treba da po~ne vo oblastite na
Makedonija {to grani~at so Albanija, a ottuka ve}e postepeno }e
se {iri i vo nejzinite pooddale~ni krai{ta i na toj na~in }e si
obezbedi zadnina. (...)
Koga vostanieto }e dobie pogolemi razmeri, Evropa ne-
somneno }e se zame{a i nejzinoto zame{uvawe }e se projavi so os-
loboduvawe na Makedonija, a tokmu toa ni treba. A {to }e se slu-
~i so Albancite – toa e rabota na Evropa.213
\or~e Petrov,214 mart 1899 godina

Ete zo{to celata oficijalna Evropa denes rasuduva za
„neophodnite reformi“ vo Makedonija. Manirot e vakov: da po-
mislime nie deka Evropa gi zela ve}e pri srce na{ite interesi i
da bideme za nekoe vreme „poblagorazumni“... dodeka taa go zazeme
kone~noto re{enie za niv. Stapica, zamislena sovr{eno itro.
Pomina, me|utoa, vremeto na naivnite veruvawa. Makite na Ma-
kedonecot, proizvolnostite i izma~uvawata na negovite najblis-
ki rodnini, sramot kon koj sekoj den se pridodava po nekoja nova
alka, na negovoto semejstvo i ~est, ne moè pove}e da se ute{uva
„samo so goli nadeì“. (...) Neprijatnosti, pre~ki, opasnosti,
ni{to ne moè da ja otstrani nasokata na negoviot zovrien gnev.
Cela Makedonija se prestorila vo eden vulkan {to negoduva i
vrie i te{ko mu na onomu, koj bi se ispre~il na negoviot pat po-
me|u nego i negovata cel! (...) Revolucijata vo Makedonija e neo-
dlo`na – naloùva~ka. Taa e ve}e na izbuvnuvawe i nea evrop-
skite diplomati se stremat da ja onevozmoàt. Im sovetuvame,
213
Ruski dokumenti za Makedonija i makedonskoto pra{awe /1859-
1918/. Izbor, redakcija i komentari Aleksandar Trajanovski, Skopje, 2004,
143-144 (ponatamu: Ruski dokumenti za Makedonija).
214
\or~e Petrov (1864/65-1921) ‡ ideolog na makedonskoto revolu-
cionerno dvièwe i publicist.
me|utoa, na site na{i drugari re{enost i postojanstvo. „Sloboda
bez krv ne se pe~ali“.215
Ivan Ivani},216 26 noemvri 1899 godina

Molitelot, iako se {koluva na na{ tro{ok, ima ~udni po-
gledi za srpskite pretenzii. Po svoite pogledi toj pripa|a kon
krugot na makedonskite „separatisti“ {to vo prv red se „Make-
donci“... Ovie svoi pogledi toj nekolku pati otvoreno gi izrazi
pred dolupotpi{aniot.217
Dionisij Grigorjev, noemvri 1899 godina

Sosem sprotiven na nivniot pravec e pravecot na s e p a -
r a t i s t i t e. Ovoj pravec e u{te nov i mlad, no po sè izgleda toj
treba da ja ima idninata. Nesomnen e faktot deka pravecov
postoi vo samata Makedonija. Vladiniot vesnik „N o v V ø k Í“...
neodamna pi{uva{e za „pri~inite za zatvoraweto na Bitolskata
gimnazija“ i ja obvinuva{e del od mesnata inteligencija za sepa-
ratizam {to se projavuval vo stremeòt da se istisnat od site
mesta vo Egzarhijata i od u~ili{nite ustanovi rodenite vo Kne-
èvstvoto Bugari i da se zamenat so Makedonci.218

Kako na makedonskoto pra{awe gledaa rakovodnite lica
na Bugarija, najdobro se gleda od mojata sredba i razgovorot so
Luka V’àrov, glaven sekretar pri vladeeњeto na Radoslavov…
Vo 1899 godina, vo mesec avgust otidov da go vidam vo Minister-
stvoto i da go pozdravam za novoto mesto. Toj me pra{a: kako se
razviva Revolucionernata organizacija i {to se namerava preku
nea da se postigne… mu odgovoriv deka nie se stremime da izvoju-
vame avtomonija na Makedonija, kako i za toa deka taa o~ekuva
poddr{ka od bugarskata vlada, toj mi odgovori deka bugarskata
vlada e protiv avtonomijata na Makedonija.
215
Makedonskoto osloboditelno delo od \or~e Petrov. Predgovor i
bele{ki d-r Gane Todorovski, Skopje, 1971, 77-78 (ponatamu: Makedonskoto
osloboditelno delo od \or~e Petrov).
216
Srpski vicekonzul vo Bitola.
217
Blaè Ristovski, Portreti i procesi od makedonskata lite-
raturna i nacionalna istorija, II, Skopje, 1989, 71 (ponatamu: Blaè
Ristovski, Portreti i procesi, II).
218
Ibidem, 72.
– Pa zo{to e protiv?
– Zatoa {to ako se dade avtonomija, }e se javat partii, ka-
ko {to se javija vo Isto~na Rumelija, koi nema da sakaat da ja pri-
soedinat Makedonija kon Bugarija. Vladata deluva za prisoedinu-
vawe na Makedonija kon Bugarija.
– Bugarskata vlada e na pogre{en pat, - mu odgovoriv. –
Pred sè prisoedinuvaweto na cela Makedonija e nevozmo`no, za-
toa {to sprema nejzinite delovi pretendiraat Grcija i Srbija.
Prisoedinuvaweto na cela Makedonija kon Bugarija moè da sta-
ne samo vo slu~aj na edna pobedonosna vojna protiv Turcija, vo po-
mo{ na koja }e £ dojdat Grcija i Srbija. A ako Grcite i Srbite
vojuvaat zaedno so Bugarija protiv Turcija, tie }e baraat delovi
od Makedonija: tie }e bidat za raspar~uvawe na Makedonija. A
nie sakame Makedonija da ja zapazime cela vo nejzinite geograf-
ski granici, {to moè da bide ostvareno preku baranata od nas
avtonomija. Taka oslobodena, Makedonija }e pretstavuva edna
vtora Bugarija, iako nepriklu~ena kon majkata tatkovina. Od av-
tonomijata Bugarija i bugarskiot narod samo dobivaat.
Po izboruvaweto na avtonomijata na Makedonija moè da
se raboti vo prv red na nejzinoto federirawe so Bugarija a potoa
i federirawe na site balkanski dràvi.
Se razdelivme so sprotivni sfa}awa.219
Epan~in,220 3 januari 1900 godina

Spored Sanstefanskiot dogovor zna~itelen del od Make-
donija treba{e da vleze vo sostavot na Bugarija; Berlinskiot
traktat £ ja vrati Makedonija na Turcija, no Bugarite ne moàt
da se pomirat so toa, deka Makedonija ne im pripa|a. Kako {to e
poznato, na Makedonija iskaùvaat pretenzii i Grcite i Srbite;
no Bugarite se dlaboko ubedeni, deka Makedonija treba da im
pripadne nim, bidej}i ogromno mnozinstvo od naselenieto na
ovaa oblast e - od bugarsko pleme.
Bidej}i Makedoncite sami ne se vo sostojba da go svrgnat
turskoto igo, vo Bugarija se prezemeni merki da im se pomogne
nim. So ovaa cel vo Kneèstvoto e vostanovena cela mreà od ma-
219
Spomeni, I. H. Nikolov, D. Gruev, B. Sarafov, J. Sandanski, M.
220
Polkovnik, voen ruski pretstavnik vo Sofija.
kedonski komiteti, na ~elo so centralen komitet, koj ima sedi{-
te vo Sofija. (...)
Makedonskoto pra{awe ima tolku golemo zna~ewe vo o~i-
te na Bugarite, {to i Kneèvskata vlada e prisilena da smeta so
ovaa pojava.
Ruskoto Pravitelstvo opredeleno i ne edna{ mu ukaùva-
lo na Bugarskoto, deka vo odnos na Makedonija e potrebno strogo
da se pridruùva za status quo-to... (...)
(...)
(...) Rabotata e vo toa, {to vo komitetite tajno u~estvuvaat
site oficeri – Makedonci, {to se nao|aat vo aktivna slu`ba vo
Bugarija; takvi oficeri zasega ima okolu 300; ostanatite ofice-
ri se ~ini isto taka se ~lenovi na komitetite, no oficerite –
Makedonci se prednazna~eni da igraat aktivna rolja vo idnoto
vostanie.221
Petar Draganov, 24 juli 1900 godina

Obete vojuva~ki strani, bez obzir na javnite uveruvawa
pred celiot svet, pred Rusite posebno, za svojata plemenska qu-
bov kon Makedonija i kon Makedoncite, na samoto mesto, t.e. vo
samata Makedonija se odnesuvaat so najgolema omraza sprema mes-
noto nare~je i sprema osnovnite potrebi na mesnoto naselenie.
Toa pak osobeno se odnesuva na bugarskiot i srpskiot u~itelski
personal vo Makedonija. Nivnata omraza sprema potla~enoto, ug-
netuvano i progonuvano mesno makedonskoslovensko „nare~je“ ne
znae granici. Poslednovo so neobi~na usrdnost se progonuva od
makedonskoslovenskite u~ili{ta kako od Bugarite, taka i od Sr-
bite, koi{to sega vo Makedonija iscelo gi imaat v race sudbini-
te na mesnata slovenska prosveta. Me|utoa, ova nare~je pove}e od
koe i da e drugo od duzinata postojni slovenski nare~ja-jazici,
moè, so pogolema ili so pomala pretenzija da gi slee blagorod-
nite potomci na nekoga{ znamenitiot kirilometodievski jazik.
Nie bi moèle da navedeme dolga redica svedo{tva od visokoav-
toritetni nau~nici i pred sè od rodenite Makedonci od dobroto
staro vreme, kako dokumentarni dokazi za toa deka makedonsko-
slovenskoto nare~je e pove}e ili pomalku samostojno i avtonom-
no vo odnos na bugarskiot i srpskiot „jazik“. Ovie svedo{tva se
221
273-275.
odnesuvaat kon dve kategorii i gi dokaùvaat slednive dve pos-
tavki: 1) Takanare~enoto makedonsko „nare~je“ si ima svoi sopst-
veni osobenosti i vo akcentot, i vo zvukovite, i vo formite (vo
pade`nite i vo glagolskite promeni), i vo sintaksata i osobeno
na re~nikot. 2) Mesnite makedonskoslovenski u~iteli od dobroto
staro vreme, u{te na na{a pamet, duri do krajot na 60-tite i
po~etokot na 70-tite godini, t.e. u{te sproti golemata oslobodu-
va~ka vojna od 1877-1878 g., si pe~atea svoi u~ili{ni u~ebnici na
mesnoto nare~je i vo svoite uvodnici kon ovie u~ebnici i rako-
vodstva gromko izjavuvaa deka makedonskoslovenskoto naselenie,
otkako si ja izvojuva crkovnoslovenskata liturgija na gr~koto up-
ravuva~ko sve{tenstvo, nema ni najmala èlba da se otkaùva od
interesite na svojata narodnost, t.e. da se pobugaruva i da se posr-
buva, nare~uvaj}i gi pritoa Bugarite so omalovaùva~koto ime
„[opi“ (na pr., znamenitiot „Predgovor“ na sè u{te ìviot K.
[apkarev kon prevodot na Evangelieto na makedonskoto nare~je).
(...)
Vistina, vo 60-tite godini vo Makedonija ovde-onde se ja-
vuvaat dostatno mnogu „Bugari“, no potekloto na ovie Bugari P.
Slavejkov (samiot Bugarin) go objasnuva{e so korupcijata od ma-
kedonskoslovenskata strana. Za pari, predlagani od bugarskata
propaganda, razvratniot del od ova naselenie se objavuvalo za Bu-
gari, no ne inaku. Ottuka i proizleguva poznatata makedonska iz-
reka, otkriena i ovekove~ena od Slavejkov: „Dajte ni pari, }e se
~inime Bugari; ako ne ni dadete pari - ne }e se ~inime Bugari“.
Prvoklasniot slavist akademikot V. I. Lamanski malku im pri-
dava zna~ewe na potkupenite grloderi na makedonskite mitinzi
vo Sofija ili vo Belgrad: „Nikakvi mitinzi za so~uvstvo i nego-
duvawe, srpski i bugarski, tuk-tamu i so Makedonci, ne moàt da
imaat nikakvo zna~ewe vo nau~niot spor za etnografskiot sostav
na makedonskata provincija. Bugarite i Srbite ednakvo sakaat da
ja dobijat - da ja zdobijat Makedonija so Solun i bezdrugo so So-
lun. No ova pra{awe ne e nau~no, tuku politi~ko i moè da bide
re{eno ne so sporovi za makedonskata dijalektologija, ami so
nadvore{na gruba sila“. (...)
(...)
Drugo e pra{aweto dali nie Rusite treba da se raduvame
ili da àlime vo vrska vo toa {to vo Makedonija go izdigna svo-
jot glas tamo{noto starosedelsko naselenie „Slavjanci“ {to
inaku se nare~uva so starinskoto ime „Makedonci“ (za razlika od
klasi~nite „Makedonjani“). Spored na{eto li~no mislewe, bi
bilo prosto pravednost da se poddrì barem moralno ova mnogu-
brojno pleme {to zboruva na posebno nare~je i si ima svoja stara
istorija (od VI do XV vek), ne pomalku interesna od istorijata na
Bugarite i na Srbite. Makedoncite se isto taka hristijani, pri-
toa pravoslavni, kako {to se i Srbite so Bugarite. Ovie Make-
donci (Slovjanci), spored op{tiot odyiv na licata {to gi pozna-
vaat, vo ni{to ne se polo{i vo umstven i vo moralen pogled od si-
te Srbi i Bugari, vo nekoi pogledi tie se duri i povisoko od pos-
lednive. Poddr{kata pak od strana na Rusija i, bi rekol, od cela-
ta hristijanska Evropa, na hristijanskite i drugite elementi vo
raznojazi~nata i raznobojna Makedonija so Makedoncite {to go
zazemaat prvoto mesto po brojnosta (gi imame predvid poznatite
paragrafi od re{enijata na Berlinskiot kongres {to % garanti-
raat avtonomija na Makedonija i na celoto nejzino naselenie), bi
bilo ne samo akt na politi~ka pravdivost, tuku i mudrost: Make-
donija na opa{kata na Bugarija ili na Srbija (kako sostaven del
na poslednive) sekoga{ }e bide element za op{t poàr na Bal-
kanskiot Poluostrov, ako ne i vo celata Evropa. Da ne zaboravi-
me deka na Makedonija, baraj}i svoj kondominium, pretendiraat
isto taka Grcite, Romancite i Albancite, a fakti~ki gospodari
na situacijata se javuvaat samo Turcite so Germancite instrukto-
ri i so raznite otpadoci od avstro-ungarskoto naselenie. Ovaa
vojna, najposle, ne e vo interes na golemite dràvi i pred sè na
Rusija. Za Rusija i za Rusite treba da bidat va`ni mislewata za
Makedonija ne na onie Makedonci {to, otkinuvaj}i se od svojata
sopstvena narodnost, odamna naìvo im se prodale na Srbite ili
na Bugarite..., ami samo na onie Slovenomakedonci {to gi posta-
vuvaat interesite na svojata navistina presleduvana narodnost
povisoko od sè, za{to taa se presleduva ne samo od Turcite (od ed-
na strana) i od Avstro-Ungarija (od druga strana), tuku glavno od
bra}ata Bugari i Srbi (osobeno doblesno vo po~etokot na 70-te
godini Kuzman [apkarev go za{tituva{e makedonskoto nare~je
od asimilacija od bugar{tinata).222
Aleksandar A. Rostkovski, 14 oktomvri 1900 godina

Karakterot na bugarskata propaganda vo Makedonija pos-
lednive godini zna~itelno se izmeni. Porano ovaa propaganda se
iskaùva{e niz stremeòt za sozdavawe nacionalno u~ili{te za
Makedonskite Slavjani i za voveduvawe bogoslu`ba na crkovno-
222
Blaè Ristovski, Makedonistot Petar Draganov 1857-1928, 163-
165, 167, 170-171.
slavjanski jazik, so cel da ne im bide dadena mo`nost na Grcite
da ja eliniziraat Makedonija.
(...)
Gledaj}i deka kulturnata propaganda bila otsekoga{ bes-
silna da im ja zacvrsne isklu~itelnata prevlast vo Makedonija,
Bugarite ja promenija taktikata, pa go pokrenaa vo preden plan
pra{aweto za osloboduvawe na Makedonija od pod turskoto igo.223
Ruski konzulat vo Bitola, 30 noemvri 1900 godina

Pred ~etirieset godini biv{iot na{ ovde{en Konzul G.
Hitrovo ima izdejstvuvano katagodi{en prilog od 300 rubli za
Ko{i{koto u~ili{te Sv. Kiril i Metodij vo Ohrid.
Vo tie vremiwa, koga tuku{to se zapo~nuva{e so prepoda-
vawata na slavjanska azbuka, ovaa pomo{ od na{a strana be{e
krajno neophodna. No sega, koga ne samo vo samiot Ohrid, tuku i
po site sela vo Makedonija, postoi masa u~ili{ta, kako Bugarski,
taka i srpski, mene mi se ~ini deka na{ata subsidija e krajno
izli{na, tolku pove}e, {to Bugarija, so posredstvo na Egzarhot,
istura ovde gramadni pari, pa na{ata pomo{ se javuva nebare
kako kapka vo more vo materijalen odnos, a im sluì na Bugarite
kako zname, zad koe{to tie se prikrivaat, za da im dokaàt na
Makedoncite, deka nie gi pokrovitelstvuvame niv, a ne Srbite.
Ovde{nite srpski konzuli ve}e ne edna{ mi se imaat po-
àleno na takviot javno demonstriran na{ odnos sprema Bugari-
te, molej}i me ako ne moè dvaa poddr{ka sosem da se ukine, to-
ga{ da mu se dava i na nekoe srpsko u~ili{te vo Ohrid barem ed-
na nejzina polovina, za da se pokaè deka nie sme so ista dobropo-
èlnost sprema obete slavjanski nacionalnosti, i deka ne gi ima-
me zemeno Bugarite pod svoja isklu~itelna zakrila, za smetka na
Srbite.224
223
290.
224
Ibidem, 291-292.
Vojdan êrnodrinski,225 dekemvri 1900 godina
Vo Makedonija stanuvale, stanuvaat i }e stanuvaat takvi
nastani koi, za àl, ne im se poznati na mnogu lu|e, ne isklu~u-
vaj}i gi ni Makedoncite. (…)
Otkako vidov deka, na ednata strana, nu`data da se probu-
dat mnogu na{i bra}a e golema, a od druga strana – nemarnosta na
mnogu na{i Makedonci, angaìrani so pisatelskoto pero, no za
àl, zarobeno da pi{uva samo partizanski statii i antrefileti,
ili dolgi profesorski lekcii… se re{iv da go zemam peroto i da
napi{am ne{to {to, mislam, }e £ koristi na na{ata tatkovina.
[to napi{av jas? – Ni{to ne napi{av. Jas go prepi{av od
sè u{te nenapi{anata krvava istorija na Makedonija ona {to
~itatelot }e go pro~ita, a gleda~ot }e go vidi vo teatarot. Krvo-
èdnosta na na{ite Turci-begovi, gotovnosta na Makedonkite da
umrat, no verata da ne si ja menuvaat, a ma{kosta na Makedonecot
juna~ki da im odmazduva na onie krvnici {to ja izvalkaa negovata
semejna ~est – ete, vo toa glavno se sostoi sodrìnata na piesa-
ta.226
A. Brutus (Anton Drandar),227 1900 godina

Ako se frli eden retrospektiven pogled vrz istorijata na
Makedonija sè do najdale~nite drevni vremiwa, ~ovek stanuva
v~udoviden od golemata uloga {to ovaa mala zemja, klasi~na zemja
par excellence, ja igrala vo svetot. (…)
Makedonecot, roden vo zemja vo koja prirodata £ be{e
tolku nakloneta, sekoga{ me~tae{e za herojski podvizi i se
streme{e kon golemi potfati… Od samiot po~etok na istorija-
ta, ja gledame Makedonija na ~elo na naciite. Nejzinata reputaci-
ja e univerzalna; nejzinata slava se {iri na ~etirite strani na
svetot.
225
Vojdan êrnodrinski (1875-1951) ‡ dramski avtor, osnovopolo`-
nik na makedonskata drama i teatar.
226
227
Anton Drandar (1837-1925) vo Brisel (1900) ja objavil knigata
pod naslov „Po povod edno dvièwe vo Makedonija“ pod psevdonimot A.
Brutus (А. Brutus).
Makedonija go {iri svojot suverenitet vrz zna~ajni nacii;
taa uni{tuva golemi varvarski carstva, taa formira novi
dràvi i novi trgovski centri. Duri i slavnata lulka na anti~-
kiot helinizam im se pot~inuva na makedonskite kralevi. Plame-
niot zbor na Demosten zastanuva pred studeniot razum na Filip.
Aleksandar Veliki, ~ija{to slava e epska, odi od pobeda
vo pobeda i gi stava pod svoja mo} najgolemite carstva. No
negovata vojska ne see teror, strav i uni{tuvawe kaj varvarskite
narodi; naprotiv, toj im gi donesuva svetlinite i dobrodetelite
na civilizacijata…
Makedonci nao|ame na vizantiskiot prestol vo vreme koga
ovaa imperija se nao|a vo svojot zenit. Sè dodeka makedonska di-
nastija ja upravuva{e sudbinata na Vizantija, carstvoto ja za~uva
svojata mo} i be{e po~ituvano od nejzinite neprijateli. (…)
Sledej}i go tekot na istorijata, gledame kako so ist sjaj
sveti yvezdata na Makedonija. Taa ja igra glavnata uloga vo
prerodbata na slovenskoto pleme. Taka, dvajcata bra}a izdignati
do apostoli, Kiril i Metodij, predmet na seop{to voshituvawe
na slovenskiot svet, se Makedonci, pa poradi samoto postoewe na
ovie dvajca apostoli, ovaa mala zemja stanuva lulka na slovensko-
to pleme na koe mu dava svoja religija i svoja umetnost...
…Ako Makedonija saka da bide svoj sopstven gospodar i
gospodar na svojata sopstvena sudbina… potrebno e da zapo~ne so
toa {to }e ja upotrebi svojata sila za vospostavuvawe na edno
neraskinlivo nacionalno obedinuvawe!…
…@itelite na Makedonija ne sakaat da bidat prisoedi-
neti ni kon Bugarija, ni kon Srbija, ni kon Grcija; tie sakaat, tie
silno sakaat, da ìveat ~ove~ki ìvot vo edna avtonomna zemja.
Nivnata parola e: „Makedonija na Makedoncite“.228
Petar Draganov, 1900 godina

Na svoe vreme i vrz osnova na dokumentalni podatoci vo
statijata „Kon pra{aweto za naselenieto na sovremena Makedo-
nija“ („SPb. Ved.“, № 200, o.g.) nie dokaùvame deka Bugarite i
Srbite, tolku neprijatelski raspoloèni eden sprema drug voop-
{to, trogatelno se sretnaa vo eden pogled: vo istrebuvaweto vo
Makedonija na mesnoto, mo{ne solidno makedonskoslovensko
228
nare~je, prezrivo imenuvano od obata pretendenta na spornata
turska provincija nare~je, odvaj li ne duri i govor na edinstveni-
ot i nerazdelen op{t bugarski ili srpski jazik. Ova progonuvawe
se izrazuva do deneska kako vo presleduvaweto na ìviot jazik na
korenoto slovensko naselenie na provincijata, koe{to se nare~u-
va so op{toto ime „Makedonci“ i duri „Slovjanci“ {to pretsta-
vuva golemo ogor~uvawe za obete neprijatelski nastroeni strani,
taka i vo istrebuvaweto, odvaj li ne so ogin, na negolemoto
koli~estvo u~ebni i drugi prakti~ni knigi {to sè do poslednava
rusko-turska vojna od 1877-1878 godina se pe~atea vo raznite gra-
dovi na Evropskiot Jugoistok, posebno i vo carigradskite i
solunskite pe~atnici, so blagoslovot na vselenskiot patrijarh,
so ruskiot gra|anski ili crkovnoslovenski {rift.
Sega pak nie imavme sre}a da najdeme visoko cenet i
napolno avtoriteten dokaz za toa deka bugarsko-srpskite
pretenzii na Makedonija dostignale vrv na virtuoznost. Na str.
587 vo posledniot tom (№ 3) od „Vizantiйski vremennik“, izdanie
na Imperatorskata akademija na naukite za tekovnata 1900 godi-
na, gi ~itame slednive pou~ni redovi:
„Po povod oèsto~enata srpsko-bugarska borba na terito-
rijata na Makedonija Ruskiot arheolo{ki institut vo Carigrad
vo svojot posleden ot~et za 1898 godina svedo~i deka treba da se
smetaat mo{ne preuveli~eni àlbite oti boèm Grcite gi
uni{tuvaat slovenskite natpisi vo crkvite, gi palat slovenskite
rakopisi i gi rasipuvaat site spomenici {to svedo~at za isto-
riskite prava na Slovenite. Izviduvawata {to se napraveni od
Institutot, vo vremeto na dvapatnoto patuvawe na negovite
~lenovi po Makedonija, naprotiv, gi ubedilo ~lenovite na Insti-
tutot vo varvarskiot odnos sprema starite slovenski spomenici
od strana na samite tie Sloveni, ,osobeno‘ od Bugarite, koi{to
gi uni{tuvaat gr~kite i srpskite spomenici ili gi izgrebuvaat i
vnimatelno gi prema~kuvaat freskite so likovite na srpskite
carevi so soodvetnite natpisi. Najzagriùva~ki slu~ai od takov
rod se najdeni vo manastirot Treskavec, blizu do Prilep, i vo
Markoviot manastir, blizu do Skopje“ itn.229
229
Blaè Ristovski, Makedonistot Petar Draganov 1857-1928, 174-
176.
Aleksandar V. Amfiteatrov,230 1901 godina
Sekoj Sloven treba i e dolèn da sou~estvuva vo makedon-
skata sloboda. No makedonskata sloboda ne moè da bide dostig-
nata so sopstveni, makedonski sredstva. (…)
(…) Nikoj vo Evropa, niedna od golemite dràvi ne e vo
sostojba sega aktivno da se zastapi za Makedoncite protiv Turci-
te – osven, moèbi, Avstrija. No samoto ime Avstrija predizviku-
va panika vo makedonskoto slovenstvo, pa i koj }e ja pu{ti Avst-
rija da gospodari vo Makedonija? Za{to, toa bi bilo urivawe na
site idei na panslavizmot, toa bi bilo kraj na isto~noto pra{a-
we, toa bi bila re{itelna i posledna pobeda na germanskiot svet
nad svetot slovenski. (…) Bugarite i Srbite zaemno ne se podne-
suvaat, sekoj ja smeta Makedonija za svoja zakonska sopstvenost.
Da ja sozdavaat Makedonija za Makedonija nemaat ni najmala èl-
ba ni Bugarite ni Srbite. Entuzijasti za avtonomna Makedonija
se sre}avaat samo me|u makedonskite domorodci. (…)
(...)
Vo Makedonija ne e re{eno pra{aweto na narodnosta i
te{ko koga i da }e bide zadovolitelno re{eno. Ako im se veruva
na Gop~evi} i Jastrebov, vo nea re~isi nema Bugari: site se Srbi.
Ako im se veruva na Ofejkov i Miqukov voop{to nema Srbi, site
se Bugari. Poverojatno od sè e deka imame rabota so sovr{eno sa-
mostojna granka na slovenstvoto, preodna me|u bugarstvoto i srp-
stvoto. No samo po sebe taa granka e nedovolno zna~ajna za da si
izvojuva sloboda i da se pretvori vo dràvna edinica. Sledstve-
no, seedno kako }e se re{i pra{aweto za nejzinata nacionalnost,
taa e li{ena od mo`nosta da ìvee, taka da se re~e, samata vo se-
be prokolnata e da sluì kako politi~ki materijal – direktno za
sosedite, prenosno i indirektno – za Evropa, koj gi rakovodi so-
sedite.
(…)
… – Mene me smetaat za bugarofil – mi govore{e Zinov-
jev. – No toa voop{to ne e taka. Jas se odnesuvam sovr{eno
ednakvo sprema site Sloveni: dali e toa Bugarin, Srbin li e, Ma-
kedonec li e? No jas sum ruski pretstavnik i praten ovde da gi ~u-
230
Aleksandar Valentinovi~ Amfiteatrov (1862-1938) ‡ ruski pisa-
tel, politi~ki publicist i patopisec, ~etiri pati ja posetil Makedonija i
pi{uval za nea.
vam, pred sè, ruskite interesi. So ruskite interesi nerazdelno e
povrzano ve~noto pokrovitelstvo na balkanskoto slovenstvo. (…)
Me|utoa, {to se odnesuva do makedonskoto pra{awe Buga-
rite, kako najrazgaleni na{i deca vo siot slovenski svet, sakaat
tokmu da ja povedat Rusija po sebe, tamu kade {to samite tie trg-
nale slepo zatvoraj}i gi o~ite, baraat staratelstvoto da se pre-
tvori vo popu{tawe. (…)
(...)
Za{to, tie ne priznavaat vo Makedonija druga nacional-
nost osven bugarskata. Sledstveno, idnata sloboda na Makedonija
za niv e – ili ispolnuvawe na Sanstefanskiot dogovor i obedinu-
vawe na Makedonija so kneèvstvoto bugarsko, ili sozdavawe no-
vo avtonomno bugarsko telo koe, sepak, porano ili podnocna }e se
slee so prvoto vo „celokupna Bugarija“.231
Viktor Ma{kov,232 22 maj 1901 godina

Vo posledno vreme makedonskoto pra{awe prodolùva da
go interesira dnevniot evropski pe~at. Se pi{uva za reformite
vo Makedonija, za bugarsko-srpskiot dogovor vo vrska so toa, za
obedinuvaweto na Egzarhijata so Patrijar{ijata. (…)
Ne navleguvaj}i vo detali, i jas }e si dozvolam da kaàm
nekolku zabele{ki vo vrska so ovoj problem.
Site razgovori za reformite {to mi se poznati se svedu-
vaat na pra{aweto da se dade na Makedonija pogolema ili pomala
avtonomija. Za da se pretekne mo`noto sprotivstavuvawe na vove-
duvaweto reformi, zainteresiranite bugarsko-makedonski krugo-
vi ja istaknuvaat devizata – Makedonija na Makedoncite. Ako
ovaa deviza be{e prifatena iskreno, navistina, davaweto avtono-
mija bi moèlo da se smeta za najdobro re{enie na makedonskoto
pra{awe. Za àl, ovaa deviza e obi~na drska bugarska mistifika-
cija. Vsu{nost, bidej}i svesta na narodnite masi voop{to ne e
razviena, a srpskata propaganda, so isklu~ok na Kosovskiot vila-
et (ili, poto~no, negovata severozapadna polovina) e vo po~etna
sostojba – pri realiziraweto na idejata za avtonomija, prirodno,
}e se istakne takanare~enata inteligencija, t.e. bugarskite u~i-
teli, mladinata {to pominala niz bugarskite u~ili{ta i egzar-
hiskite popovi. No tie popovi ve}e triesetina godini gi ubeduva-
231
232
Ruski konzul vo Skopje do Balkanskite vojni (1912/13).
at Makedoncite deka tie se „najdobrata granka na slavniot bugar-
ski narod“. A u~itelite, tie se glavno voda~i na mesnite make-
donski komiteti i site svoi sili gi vloùvaat vo toa u~enicite
da gi pretvorat od bezli~ni Makedonci vo fanatici na bugarsko-
to delo. Ovie pak, pod nivnoto prosvetno rakovodstvo, potoa gi
kolat ne samo tie {to se drznuvaat otvoreno da se narekuvaat Sr-
bi ili Grci, no i site onie {to se smeluvaat da se somnevaat vo
neospornosta na la`nite etnografski doktrini {to gi propove-
da Komitetot. Ottuka, nema nikakvi osnovi da se nadevame deka
ovie faktori, koi treba da bidat pretstavnici i rakovoditeli na
avtonomna Makedonija, }e go so~uvaat nejziniot op{toslovenski,
ili posebno – makedonskiot karakter. Nema somnevawe deka avto-
nomna Makedonija, so isklu~ok na krajbre`jeto (kade {to preo-
vladuva gr~kiot ili polugr~kiot element, a i toj se gubi vo op-
{tata slovenska masa) }e dobie ~isto bugarski karakter i pri pr-
viot povolen slu~aj, so radosni nasmevki na cela Evropa, so is-
klu~ok na Avstrija, }e vleze vo sostavot na velika Bugarija, koja
}e stane orudie na Zapadot protiv Rusija.233
Naum Spanos, dekemvri 1901 godina

Tretiot den od Boìk otidov vo kafeanata na ul. Parisi-
on, tamu gi sretnav toga{nite studenti Tomas papa Tomas i Argi-
rios Mavrovitis. Me zamolija da me ~astat kafe, sednav. Vo toj
moment gledam eden krupen ~ovek, priznavam deka be{e krupen, od
vidot na Golijat, Stefan, Makedonec od Bitola. Po~na da gi na-
vreduva studentite, ne~esni i dr. i site onie {to im se bea pri-
druìle.234
Nikola P. Rusinski, 1901 godina

Nie sme sinovi na edna i ista ropska zemja Makedonija.
Nas nè povrzuva edna sudbina i edna cel, edna misla i edna èlba
go osvetluva na{iot pat vo borbata za sloboda. Nie se razlikuva-
me samo po znaewe i po idejni razbirawa, nie ispolnuvame eden
dolg – dolgot kon na{ata tatkovina za koja davame kletva deka }e
dademe sè {to ni e milo i drago i na{iot ìvot, za nejzinoto os-
loboduvawe od politi~koto, ekonomskoto, duhovnoto i od sekakvi
Ruski dokumenti za Makedonija, 177-178.

233
Ο μακεδονικος αγωνας, απομνημονευματα, Ναουμ Σπανος, 365. Prevodot

234
e na prireduva~ite.
drugi ropstva, vo koi e okovana. Nie ne sme prvite i nema da bide-
me poslednite vo borbata za postignuvawe na krajnata cel na po-
sakuvanata od nas Sloboda i nezavisna Makedonija.235
Nikola P. Rusinski, 1901 godina

Jas im rekov deka site apostoli isprateni od Srbija, Buga-
rija, Grcija i do drugo mesto gi smetam za tu|i agenti. Nie sme
Makedonci. Moèbi nekoj od nas gi simpatizira Srbite, Bugari-
te itn. No toa nas ne nè zadolùva da im gi prodavame na{ite na-
rodni interesi na onie koi gi simpatizirame. Jas, na pr., sum bu-
garski vospitanik, majka mi koja{to me rodila, doila, peela, pla-
~ela, mi zboruvala na istiot jazik na koj zboruvam i sega, toj e bu-
garski, no jas rabotam za slobodata na Makedonija, koja robuva so
vekovi. Jas ja sakam nejzinata samostojnost i nedelivost, me|u bal-
kanskite dràvi~ki koi sporat za nea. (...)
No, i pokraj sè, spored mene, Makedonija ne e nitu srpska,
nitu gr~ka, nitu bugarska, nitu turska.236
Nikolaj ârikov,237 2 januari 1902 godina

Spored izjavata na Sarafov, toj i negovite privrzanici se
borat za nezavisnost na Makedonija, ne sakaj}i so taa oblast da
vladeat nitu Srbite, nitu Bugarite. Bidej}i nezadovolni od ovie
poslednive, tie sega se spremni da gi ubivaat Bugarite, kako {to
porano gi ubivaa Srbite. Kandidat na Sarafov za dol`nosta vla-
detel na Makedonija e knezot Petar Kara|or|evi}.238
Makedonski begalci preku Crna Gora,

17 mart 1902 godina
Gospodine Ministre,
od nekoe vreme navamu se zabeleùvaat ~esti preminuvawa
na makedonskite begalci preku Crna Gora. Najposle sedum du{i
takvi begalci pristignaa vo Cetiwe, no u{te na sledniot den tie
235
Nikola Petrov Rusinski. Spomeni. Predgovor, redakcija i ko-
mentar Darinka Pa~emska-Petreska, Vojo Ku{evski, Skopje, 1997, 161-165.
236
Ibidem, 169-170.
237
Ruski konzul vo Skopje.
238
305.
se upatija kon Kataro pla{ej}i se da ostanat podolgo vreme tuka,
bidej}i nekoi Crnogorci im bea kaàle deka ako turskiot konzul
vo Cetiwe gi zabeleì, vedna{ }e gi fatel i vrzani }e gi vratel
nazad… Begalcite se od debarskite sela… Eden od niv tajno dojde
za da pobara paso{ i pomo{ za sebe i za svoite drugari za da
zaminat za Bugarija. Se razbira, jas odgovoriv deka nikakva patna
isprava ne moàm da dadam na nebugarski podanici, iako bev
prinuden da im dadam privatno po edna mala pari~na pomo{,
ne{to {to go napravi i mojot ruski kolega, i toa samo poradi
~uvstvo na humanist.
Imaj}i go predvid gorenavedenoto, a imaj}i predvid deka i
drugi Makedonci – begalci }e minuvaat niz Cetiwe, imam ~est da
Ve zamolam, gospodine Ministre, da blagovolite i da mi dadete
Va{i instrukcii kako da postapam so ovie lu|e i {to da pravam
so niv ako dojdat do agentstvoto na Kneèstvoto…239
T. S. Zinovjev,240 22 fevruari/7 mart 1902 godina

Otkako ja grabnala g-|ata Ston i nejzinata sopatni~ka,
Albankata-protestantka Cilka, {ajkata okolu tri denono}ija
talkala po planinskite po{umeni mesnosti i najposle gi dovela
plenetite vo edna mala, neodamna izgraden ku}i~ka na teritori-
jata na Isto~na Rumelija.
Tuka g-|ata Ston ja posetil nekoj si Ko~evski – Makedo-
nec, {to dobro go vladeel angliskiot jazik, {to go ima nau~eno
vo Robert-College vo Konstantinopol. Me|u drugite lica, {to ja
posetile Amerikankata, se sre}avaat i trojca lu|e, koi{to isto
taka slobodno se iskaùvale na angliski jazik. (…)
Tie na g-|ata Ston £ objasnile deka ne se nikakvi razbojni-
ci, tuku deka £ pripa|aat na organizacijata, {to si ima postaveno
zada~a da ja oslobodi Makedonija od turskoto igo; deka samata taa
bila grabnata zatoa {to vo svojata misionerska dejnost se obidu-
vala da gi odvrati makedonskite lu|e od nivnata nacionalna re-
ligija – pravoslavieto... (...)
(...)
239
Prof. d-r Veli~ko Georgiev, prof. d-r Staйko Trifonov,
MakedoniÔ i TrakiÔ v borbata za sloboda /KraÔt na XIX – na~aloto na XX
vek/. Novi dokumenti. Makedonski nau~en institut, SofiÔ, 1995, 67.
240
Ruski ambasador vo Carigrad.
Ku}ata, vo koja prestojuvale pleni~kite, obi~no bila ~u-
vana od ~etvorica Makedonci, no povremeno tuka se prisobirale
i po 25 du{i.241
Nikolaj ârikov, 27 fevruari 1902 godina

[to se odnesuva do Makedonecot Marko Mu{evi~, koj na
21 fevruari otpatuva za S. Peterburg zaradi pretstavuvawe na
adresite od svoite soote~estvenici do NEGOVOTO IMPERA-
TORSKO VELIÊSTVO, imame ~est da mu gi pretstavam na Va-
{eto Sijatelstvo slednive svedenija, vo dopolnuvawe na moeto
pismo do 12 ovoj fevruari.
(...)
Vo sega{niov mig Mu{evi~ se javuva kako molitel od Ma-
kedoncite, koi{to vo za{titata na ruskiot Car gledaat edin-
stvena mo`nost da im bide staven kraj na nivnite tolku mnogu
sloèni i nepodnoslivi stradawa.
Mu{evi~ i Makedoncite, vo ~ie{to ime zboruva toj, ne se
revolucioneri, i ne se politikanti. Tie se imeno onie prosti
ìteli na Makedonija, koi{to sèvozmo`nite tu|i propaganda se
trudat da gi eksploatiraat, zaradi svoite egoisti~ni celi, a vrz
koi bespogre{no se stovaruva i sevkupnata turska odmazda.
Tie ne se revolucioneri, a sepak, za sebe za prestojnava
prolet tie ne gledaat drug izlez, osven da se fatat za oru`jeto,
popu{taj}i pred nastojuvawata na revolucionerite.
(...)
Mu{evi~ odgovori, deka toj saka da ja pretstavi vistin-
skata polo`ba na bezza{titnite i bespomo{ni Makedonci…
Kone~no, Mu{evi~ go prezgolemuva svoeto zna~ewe, sme-
taj}i se sebesi za pretstavnik na „Slavjanite na Makedonija“. Vo
dejstvitelnost 91-te potpisi, {to se nao|aat vo negovata prepora-
ka na adresata, gi izrazuvaat barawata edinstveno na del od Bi-
tolskiot okrug, pri {to ovie potpisi, od strav od Turcite, se so-
brani ne vo Bitola, tuku me|u mesnite ìteli, {to se dojdeni po
zarabotuva~ka vo Srbija.242
241
346-347.
242
Ibidem, 392-393.
Peticija od grupa Makedonci vo Belgrad do ruskiot
imperator, 27 fevruari 1902 godina
Va{e Imperatorsko Veli~estvo!
(...) Vam Vi se isto taka poznati i onie razni propagandi,
{to od site strani nè imaat preplaveno, i go imaat li{eno na{i-
ot narod od umot, kako so pari, taka i so laskawa, nebare za nego-
vata bleskava idnina. No, nie seto toa denes go gledame, deka e toa
na{a propast i ni{to drugo, tuku seewe na semeto za nesoglasija-
ta i za omrazite, {to bra}ata gi doveduvaat do krvoprolevawe.
Zaradi toa ja molime na{ata MAJKA, pokrovitelka i
za{titnica na Slavjanskiot narod, SLAVNATA RUSIJA, nie,
Makedonskiot Slavjanski narod, za zakrila. Nie, kako verni si-
novi i ednokrvni bra}a, so imeto Slavjani, sobrani vo edinstvo
vo silnoto Hristovo stado, nemame niedna druga nade`, osven vo
Na{iot Velik Seslavjanski Pokrovitel, Gospodinot Imperator,
Ruskiot car Nikolaj II. Poradi toa i vo ovaa prilika povtorno go
ispra}ame gospodinot Marka Atanasov Mu{evi~ li~no na Va{e-
to Imperatorsko Veli~estvo toj Vam vo imeto na{e da vi ja izne-
se vistinskata polo`ba na{a vo ovie krai{ta – tokmu sega, vo
ova burno vreme, koga nie najpove}e stradame.
Nie, Slavjanite od Makedonija, £ se predavame na Va{ata
volja, delete ja sudbinata na{a, za gordost i za slava Va{a i na
celiot Ruski Narod...243
Aleksandar A. Rostkovski, 29 fevruari 1902 godina

Na{iot konzul vo Bitola od dostoveren izvor doznal, deka
knezot Petar Kara|or|evi} vodi pregovori so biv{iot pretseda-
tel na Makedonskiot Komitet Sarafov za negovo prvozglasuvawe,
na Knezot, za pretendent na idniot Makedonski kneèvski pre-
stol.
Ovoj predlog e primen dobro od organizatorite na make-
donskoto dvièwe, bidej}i pokraj 300.000 franci, {to Knezot ve-
til deka }e gi dade za vodewe na propagandata, tie se nadevaat de-
ka ovaa kandidatura }e bide poddràna od Rusija, so ogled na bli-
skoto rodninstvo na Knezot Petar so crnogorskiot kneèvski
Dom.
243
Ibid., 373.
Me|utoa, isfrlaj}i gi napred pogore nabrojanive soobra-
zuvawa, Komitetite mo{ne razumno izmol~uvaat, deka tie vsu{-
nost bi bile zadovolni dokolku Makedonija ne bi se prisoedini-
la kon Bugarija, bidej}i vo takov slu~aj Makedoncite, od edna
strana, }e izbegnat da zemat u~estvo vo gramadnite bugarski dol-
govi, a od druga – }e gi imaat na svoe raspolagawe pove}eto ~inov-
ni~ki mesta, od koi najzna~ajnite se nadevaat da gi dobijat sega{-
nite ~lenovi na Komitetite.
Izdavaniot vo Bitola od mesniot komitet hektografiran
ilegalen vesnik „Oru`je“ vo eden od poslednite broevi objavi
statija, vo koja im sovetuva na Makedoncite so sopstveni sredstva
da si ja izvojuvaat slobodata, ne nadevaj}i se na poddr{ka odna-
dvor, bidej}i niedna dràva ne raboti nesebi~no, tuku samo saka
da osvoi tu|i oblasti.244
Nikolaj ârikov, 27 mart 1902 godina

Spored zborovite na Simi}, toj mu se iskaùval na
Sarafov deka toj ja prifa}a negovata misla „Makedonija na
Makedoncite“ i smeta za vozmo`no vrz ovaa podloga da odrùva
so nego vrski, bez ogled {to politi~kite sostojbi vo dadeniot
mig ne mu dozvoluvaat na Srpskoto pravitelstvo da gi ispolni
~etirite iskaàni od Sarafova barawa: 1, da im se dozvoli na
negovite lu|e da odat vo Makedonija preku srpska teritorija; 2,
da im se dozvoli nim da se zasolnuvaat vo Srbija; 3, da im bidat
podareni 400 do 500 pu{ki martinki i 4, da mu bide ovozmoèna
na Sarafov audiencija kaj Kralot Aleksandar.
Samiot Simi} ne veruva vo osu{testvlivosta na avtonom-
na Makedonija. Toj tvrdi deka vo taa oblast se i premnogu
raznoobrazni etnografskite element i se i premnogu izostreni
odnosite me|u niv, za da bi moèla Makedonija da obrazuva,
pokraj Srbija, Bugarija i Crna Gora, ~etvrta balkanska dràva.
(...)
Potamu Simi} mi ukaà na bugarskiot vesnik „Delo“,
sofiskiot organ na Sarafov, koj na 18 mart nape~ati uvodna
statija, vo koja{to vostanieto vo Makedonija vo sega{niot mig se
smeta kako bezumstvo, koe{to moè samo da im napakosti na
244
Ibid., 345.
interesite na Makedoncite. Ovaa statija, spored uveruvaweto na
Simi}, go izrazuva sega{noto gledawe na Sarafov.245
Aleksej N. Bahmetjev,246 21 april 1902 godina

Za pette godini na mojot prestoj vo Bugarija mnogu ~esto
mi se slu~uva{e za tema na moite izve{tai da go zemam zlosre}-
noto i beskone~no Makedonsko pra{awe...
(...)
Kolku Kneèvskoto Pravitelstvo i da se trudi, toa nema
niti fizi~ka, a bi moèlo da se re~e niti moralna sila da gi dr-
ì pod polna disciplina desetinite iljadi Makedonci, {to ja
imaat preplaveno Bugarija i, vo polo`bata na „ugneteni bra}a“,
ne samo {to baraat zakrila i sredstva za ìvot, tuku gi {irat i
svoite idei – svoite napolno osnovani protesti protiv nepoprav-
livoto tursko vladeewe – taka {to, ako Pravitelstvoto vaka
uporno, pa duri i zdodevno, nè moli nas za zaveduvawe na kakov i
da bilo red vo Makedonija, toga{ ova go pravi toa voop{to ne od
nekakvi ~estoqubivi celi, i ne imaj}i predvid nekakvo mo`no
zgolemuvawe na teritorijata – duri ne ni od so~uvstvo i od ~ove-
koqubie – tuku prosto od sopstveniot prakti~en interes, od èl-
ba da bide izbaven od ovaa teìna, od ovie barawa…247
Viktor Ma{kov, 15 maj 1902 godina

Egzarhisti~kata masa pak, t. e. ostanatite 1.800 ku}i, se
dràt ponastrana od dvièweto, interesiraj}i se malku i za Si-
nesija, i za Firmilijana. Toa e prekrasno sozdaden tip na „carska
raja“, {to doborsovesno – samo da bide ostavena na mira – gi pla-
}a kako dava~kite na turskoto pravitelstvo, taka i pobaruvawata
na bugarskiot revolucioneren komitet, koja{to e isto taka
spremna da mu plati i na srpskiot komitet, dokolku toj bi posto-
el i bi go baral toa. Ovaa amorfna masa se isto taka spremni ut-
re da se nare~at Srbi, kako {to taa denes pokorno go nosi nazi-
vot Bugari. Pretstavnici na toj element – korenetite doma}ini –
se Makedoncite, zafateni isklu~ivo so pra{awata za nasu{niot
leb. Tie vo su{tina otvoreno gi mrazat i Turcite, i Bugarite, i
245
Ibid., 398.
246
Ruski diplomatski pretstavnik vo Sofija.
247
357-358.
samiot Sinesija, {to podednakvo gi pla~kaat, a vo dlabinata od
du{ata pobrgu se skloni sprema Srbite, {to poednipati „davaat“,
no nikoga{ ne „zemaat“, i odat vo otporot vo komitetot edinstve-
no od strav od represalii.248
Rozen,249 7 juni 1902 godina

Pred izvesno vreme, verojatno po nastojuvawe od Turskoto
Pravitelstvo, bea arestuvani ovde nekolku du{i Bugari od Make-
donija, obvineti zaradi pripadnost na tajnite komiteti, poradi
ispra}awe oru`je i borbeni potrebi vo Makedonija i za prisobi-
rawe pari za Makedonskoto dvièwe.
(...)
Pokraj toa postojat ukaùvawa deka nekoi od zatvorenite
Makedonci se zanimavale, ili pak imale namera da se zanimavaat,
so organiziraweto odovde bandi za prefrlawe vo Makedonija i za
poddr{ka na tamo{noto revolucionerno dvièwe.
(...)
Spored misleweto na ovde{niot Bugarski Pretstavnik,
elinskata policija se pokaàla i premnogu usrdna, za da im ugodi
na Turcite, i deka najgolemiot broj od arestuvanite ne bi moèle
ni da bidat obvineti za {to i da bilo drugo, osven za sobirawe po
kafeanite, kade {to tie i premnogu gore{to raspravaat za idni-
nata na svojata robinka – Makedonija. G-not Cokov dodade, deka
zatvorenite se obratile kon nego so molba za za{tita, no deka toj
bil prisilen da ja odbie taa molba, poradi toa {to tie pripa|aat,
kako Makedonci, pod tursko podanstvo, i deka negovoto zastap-
ni{tvo bi moèlo samo da im nanese zlo.250
Nikolaj ârikov, 17 juli 1902 godina

Makedonecot Marko Mu{evi~ se vrati od patuvaweto vo
S. Peterburg i vr{i blagotvorno vlijanie vrz svoite soote~es-
tvenici, deluvaj}i vrz niv vo smisla na ukaùvawata i na soveti-
te za umerenost, dobieni od Imperatorskoto Pravitelstvo.
248
Ibidem, 428-329.
249
Ruski diplomat i blagorodnik (baron).
250
431-432.
Voop{to vo posledno vreme korenitite Makedonci stanu-
vaat sè pomalku skloni da im se podavaat na sugestiite od pret-
stavnicite na bugarskata i srpskata propaganda, {to se trudat da
se domognat do egoisti~ki pridobivki, i ja o~ekuvaat vistinskata
pomo{ i pokrovitelstvo isklu~ivo od Rusija.251
Stefan J. Dedov,252 juli 1902 godina

Ako ima narod {to se nao|a vo najnesre}na polo`ba na
zemjinata topka, toa e makedonskiot narod. Istorijata ne pameti
za drug takov primer, koga eden i ist narod po tradicijata,
jazikot i verata se razdeluva na razni sprotivni pravci, eden od
drug potu|i, a koga }e se dodade kon ova li~nata i imotnata nesi-
gurnost, gnilata turska uprava, koja{to od svoja strana ja pomaga
delbata i porokot na narodot, moète da si zamislite kakva
mra~na slika pretstavuva onaa Makedonija, ~ii{to razni preten-
denti vo nea ja gledaat svojata mo} i veli~ina.
Da, ako ima sredstvo za obedinuvawe ili razedinuvawe na
pravoslavniot Istok i slovenskiot Balkan, nie go pokaùvame –
toa e idninata na na{ata tatkovina, Makedonija. Ako se re{i ta-
ka makedonskoto pra{awe i ako ne ostavi tragi od nacionalnite
pretenzii vo pravslavniot Istok i slovenskiot Balkan, }e poslu-
ì da go obedini vo edna politi~ka, a moèbi i verska alinacija,
naprotiv, ako ostavi tragi, napolno }e go razedini. So eden zbor,
Makedonija e federot {to go turka pravoslavniot Istok i slo-
venskiot Balkan kon prijatelstvo i kon neprijatelstvoto.253
Pavel B. Mansurov,254 27 avgust 1902 godina

Neodamna provozglaseniot od Borisa Sarafov princip za
avtonomna Makedonija dosega vo Srbija se smeta{e za nedopu{-
tliv, bidej}i Srbite vo nego gledaa edinstveno mamka na Bugari-
te, koi{to vsu{nost presleduvaat egoisti~ki celi. Vo posledno
vreme, me|utoa, glavniot rakovoditel na srpskata propaganda vo
Makedonija, g. Simi} so cel da bidat privle~eni ~uvstvata na Ma-
251
Ibidem, 451.
252
Stefan Jakimov Dedov (1869-1914) – makedonski nacionalen deec,
publicist, organizator na Makedonskiot klub vo Belgrad i na MNLD vo
Sanktpeterburg, urednik i izdava~ na vesnicite „Balkanski glasnik“ vo
Belgrad i na „Balkanъ“ i „Kurierъ“ vo Sofija.
253
Blaè Ristovski, Istorija na makedonskata nacija, 260-261.
254
Ruski diplomat.
kedoncite, go prifati kako neophodnost zastanuvaweto na stra-
nata na avtonomistite… (...)
[to se odnesuva pak do Makedoncite, {to ìveat vo Srbi-
ja, a me|u niv i do izvesniot Marko Mu{evi~, tie nemaat golema
doverba nitu vo Sarafov, nitu vo Simi}, podozrevaj}i gi obajca-
ta za egoisti~ki zamisli, tuku vistinska pomo{ i pokrovitel-
stvo o~ekuvaat isklu~itelno od Rusija.255
Pavel B. Mansurov, 27 avgust 1902 godina

Najbliskata cel na krugot na lu|e, na koj mu pripa|a g.
Mu{evi~, se sostoi vo pridobivaweto na eden manastir vo Bitol-
skiot okrug, {to bi moèl da stane niven prosveten centar. Tie
ve}e stapile i vo pregovori so gr~kiot mitropolit vo Bitola so
cel da im bide daden na nivno raslolagawe eden od slavjanskite
manastiri vo negovata eparhija, i bea napolno sigurni vo uspe{-
niot ishod na ovie pregovori; me|utoa nivniot drugar, |akon, {to
gi vode{e ovie pregovori, be{e za toa vreme ubien. Sega tie mi-
slat, ne otkaùvaj}i se ni od ovaa svoja namera, da zapo~nat domo-
gnuvawe za pridobivawe na edna kelija na Aton, kade {to samiot
Mu{evi~ i eden negov drugar, starec, mislat i da se postriàt.
Otade tie smetaat da po~nat da ja {irat svojata dejnost po Make-
donija. Sv. Gora za toa se pretstavuva so mnogu pogodnosti, kako
mesto, kade {to }e moàt da se koristat so polna sloboda, a kade
{to se prisobiraat i masa Makedonci, i od kade {to monasite ja
obikoluvaat so ikoni za milostina celata zemja. Vo Saloniki tie
zamisluvaat da pokrenat vesnik na makedonsko nare~ie, {to }e
bide povikan da ja propoveda mislata za za~uvuvawe na Makedoni-
ja od sekakvi posegawa odnadvor i vo polna vernost sprema Sulta-
not, so nade`, kone~no, so pokrovitelstvoto na Rusija da bide iz-
dejstvuvano podobruvawe na ìvotnite uslovi za nejzinoto hris-
tijansko naselenie, bez razlika na narodnostite.256
Nikolaj ârikov, 10 septemvri 1902 godina

Propovedaj}i ja otvoreno idejata „Makedonija na Make-
doncite“, Sarafov sepak saka prvi da se zame{aat, zaradi preki-
nuvawe na makedonskite smutovi, Bugarija i Srbija. Me|utoa, vo
255
462.
256
Ibidem, 465-466.
zamena za toa, toj im vetuva nim ne teritorii, tuku samo so~uv-
stvo od Makedoncite.
Toj priznava deka vo Makedonija ìveat tri narodnosti:
Bugari, Srbi i Grci, i saka tie da obrazuvaat takva dràva, kako
[vajcarija, so naselenie isto taka od tri narodnosti: francus-
kata, germanskata i italijanskata. Ovaa dràva bi trebalo da
vleze vo sostav na balkanskata federacija i da go stavi nejzinoto
na~elo.
Sarafov go predupreduval Bui}a, deka, dokolku Srbite
prodolàt da se odnesuvaat bezu~esno sprema negovata dejnost,
tie }e se li{at od simpatiite na Makedoncite, so kakvi {to }e
se pridobijat edinstveno Bugarite. (…)
(...)
Ne potpa|a, me|utoa, pod somnevawe, deka propagandata na
Sarafov se poddrùva vo Srbija od onaa revolucionerna struja,
{to so tolkava maka be{e zadràna minatata prolet od Srpskoto
Pravitelstvo. Odnovo se prosuduva mislata za organizirawe vo
Srbija na makedonski komitet, po primerot na bugarskiot; za
svikuvawe miting za za{tita na Makedoncite, kogo{to, vpro~em
ovde{nite vlasti odnovo ne go dozvolija...257
V. „Svet“, 9 oktomvri 1902 godina

Nesomneno, sega{noto makedonsko dvièwe e {iroko i
ima poorganiziran karakter od prethodnite, za{to porano vo
Makedonija dejstvuvaa samo dve partii: srpskata i bugarskata;
sega, pak, se pojavi nova - makedonska partija, izvonredno aktivna
i podvi`na.258
Hristo Daskal’~ev259, 4 noemvri 1902 godina

Se raduvam od srce i du{a na Va{ata ìva i brza dejnost.
I taka, nu`data, vremeto i okolnostite vo na{ata Makedonija se
ve}e nadve~erjeto, ta ete zo{to na{ata budnost, na{ata gotov-
nost i aktivnost, a osobeno nam Makedoncite, na koi{to ni se do-
257
Ibid., 467-468.
258
Blaè Ristovski, Portreti i procesi, II, 208.
259
Makedonski revolucioner i ~len na TMOK vo Kiev.
vereni suma raboti, treba da go opravdame so dejnost i soumuvawe
na{eto ednodu{no obedinuvawe: „eden den vo Makedonija!“260
Memorandum od Makedoncite261, 12 noemvri 1902 godina

Po zavr{uvaweto na Pravniot fakultet vo Belgrad nie
po~navme da go izdavame vesnikot „Balkanski glasnik“ (Revue Bal-
kanique), ~ija cel be{e da gi brani interesite na makedonskite
hristijani ne samo od ugnetuvaweto od Turcite, no isto taka i od
raznite propagandi, i da propoveda za samostojna Makedonija vo
politi~ki, nacionalen i duhoven odnos. Srpskata vlada, pod vli-
janie na edna grupa lu|e {to me~taat za „golema“ Srbija so grani-
ci od Jadranskoto More do Stara Planina i od g. Poùn do g. So-
lun, go zabrani izdavaweto na vesnikot, taka {to nie nemavme
mo`nost da gi iskaème vo celata svojata polnota svoite misli
za interesite na makedonskite hristijani. Vpro~em, toa voop{to
ne nè za~udi, za{to takvo progonuvawe na nacionalnata samostoj-
nost na Makedonija, po nekakvisi vi{i nacionalni interesi, se
sre}ava i od strana na slobodna Bugarija i od strana na Grcija.
Sive ovie slobodni balkanski dràvi imaat namera da gi pro{i-
rat svoite granici za smetka na Makedonija, za postignuvaweto na
koe organiziraa specijalni instituti za propaganda i preku nedo-
zvoleni potfati se trudat da poseat razdor sred naselenieto, na-
so~uvaj}i ja inteligencijata na sprotivni strani. Poradi àlni-
te rezultati od takvoto razdeluvawe na hristijanskoto naselenie
vo Makedonija na razni grupi, neprijatelski nastroeni edni spre-
ma drugi, nie u{te pred izdavaweto na vesnikot „Balkanski glas-
nik“ se obidovme vo vid na literaturen klub da osnovame kruòk
{to bi imal cel da ja obedini makedonskata inteligencija vo Sr-
bija vo edno celo, bez razlika na ubeduvawata, i koj{to bi se gri-
èl za sozdavawe edinstvo na mislite sred makedonskoto nasele-
nie. Sredstvata za dostignuvaweto na ovaa cel bea ~isto kultur-
ni, pa sepak i ovoj plan ne uspeavme da go realizirame, bidej}i
privrzanicite na idejata za „golema“ Srbija go krenaa i protiv
nego svojot vlijatelen glas. Od ova se gleda deka za olesnuvawe na
sudbinata na makedonskoto hristijansko naselenie, zaedno so po-
dobruvawata vo zemjata vo politi~ki pogled, e neophodno oslobo-
duvawe od beskrajno {tetnoto vlijanie na nacionalnite i religi-
260
Blaè Ristovski, Portreti i procesi, II, 202.
Memorandumot na MNLD e ispraten do Sovetot na Sanktpeter-
261
bur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo i do ruskata vlada. Potpisnici

na Memorandumot se i Dijamandija Trpkov Mi{ajkov (1873-1953).
oznite propagandi za da se stavi kraj na drobeweto i na neprija-
telstvoto sred naselenieto i, ni se ~ini, samo toga{ }e prestanat
postojnite sega ve{ta~ki sozdadeni antipatii sred makedonskoto
naselenie sprema raznite balkanski narodi i politikata na ego-
isti~ni interesi }e £ otstapi mesto na politikata na op{tite
interesi, koi od svoja strana }e go spre~at projavuvaweto na sov-
remeniot potkupen fanati~ki antagonizam…
Na prv pogled na{ata misla za slobodna Makedonija vo na-
cionalen, politi~ki i crkoven pogled moè da izgleda kako uto-
pija, moè da izgleda deka nie se trudime ve{ta~ki da sozdademe
ne{to {to ne postoi, deka od geografskiot poim Makedonija sa-
kame da sozdademe etni~ki poim ili, so drugi zborovi, deka se
trudime ve{ta~ki da sozdademe makedonska narodnost. Makedoni-
ja, vo granicite opredeleni od Carigradskata konferencija, ili
okolu 2.500.000 ìteli, od koi slovenskoto naselenie iznesuva od
1.200.000 do 1.500.000 ìteli, po koe{to doa|a turskoto so impo-
zantnata brojnost od 600.000 do 800.000, a drugoto go sostavuvaat
Grcite, Vlasite, Evreite i drugi, taka {to vo idnata Makedonija,
slobodna vo politi~ki, nacionalen i duhoven odnos, najva`nata
uloga vo socijalno-politi~kiot ìvot na zemjata }e mu pripadne
na slovenskiot element, koj sega, za golema àl, e razdelen od ed-
na strana na tri nacionalni grupi, od druga pak, vo religiozen
pogled, na slednive grupi: patrijar{isti, egzarhisti, katolici,
protestanti i muhamedanci, i ako vo idnina ova slovensko nasele-
nie ne uspee da se obedini vo edna kompaktna masa za da ima preo-
vladuva~ko zna~ewe sred drugite narodnosti (vo Makedonija), to-
ga{ moè da se o~ekuva oti sudbinata na Makedonija }e bide pre-
dadena vo racete na negovite neprijateli.
Raznite nacionalni i religiozni propaganda prekrasno go
razbraa zna~eweto na slovenskoto naselenie za sudbinata na Ma-
kedonija i mu gi posvetija site svoi sili za da si gi obezbedat ne-
govite simpatii...
... Od seto {to be{e re~eno dosega se gleda: 1. deka vo
Makedonija pogolemiot del od celoto naselenie se Sloveni; 2.
deka ova naselenie bi moèlo da igra najvidna uloga vo ovaa zemja
vo takov slu~aj ako kaj nego postoi edinstvo na nacionalnata
svest; 3. deka toa edinstvo e naru{eno od sosednite balkanski
dràvi {to sakaat za smetka na nasledstvoto od „bolniot ~ovek“
da si sozdadat svoi „golemi“ Bugarija, Srbija i Grcija; 4. deka
edinstvo na nacionalnata svest ne e vozmo`no da se postigne samo
od Makedoncite, bez pomo{ otstrana; 5. deka ovaa pomo{ ne moè
da ja ukaè ni edna od balkanskite dràvi, samata, bez soglasnos-
ta na sosednite zainteresirani dràvi...
... Sega pak da se zapreme vrz pra{aweto za nacionalnata
sloboda na Makedoncite. Pod nacionalna sloboda nie go podraz-
birame otstranuvaweto na nacionalnite propaganda od Makedo-
nija i namesto toa voveduvawe na edno od makedonskite nare~ja na
stepen na op{t makedonski literaturen jazik.
Ima li osnova za ova – se gleda od slednovo. Ako vnimatel-
no se zagledame vrz pretenziite na Srbite i Bugarite za Makedo-
nija, lesno }e zabeleìme deka prvite (Srbite) celoto slovensko
naselenie vo Makedonija go priznavaat i go narekuvaat srpsko,
dodeka pak istovremeno Bugarite go narekuvaat bugarsko. O~i-
gledno, ovoj fakt ni{to ne dokaùva. Pa, sepak, toj pokaùva
edno, a imeno deka celoto slovensko naselenie na Makedonija
celosno £ pripa|a na edna kakva i da bilo nacionalnost – ili na
srpskata ili na bugarskata, ili pak toa ne £ pripa|a ni na
srpskata ni na bugarskata nacionalnost, ami pretstavuva ne{to
treto – samostojno i ednakvo blisko ili dale~no kako vo odnos
kon Srbite, taka i kon Bugarite...
... Edinstvenite – zasega – podobruvawa {to moè da se
napravat i za koi treba da se soglasat i balkanskite dràvi se
sveduvaat, spored na{eto mislewe, kon slednovo:
1. Priznavawe na Makedonskite Sloveni od strana na Turcija
kako oddelen narod so oddelen literaturen jazik {to ramno-
pravno so turskiot stanuva oficijalen jazik vo trite vilaeti na
Makedonija: Kosovskiot, Bitolskiot i Solunskiot, i priznavawe
na samostojnata crkva.
2. Nazna~uvawe na eden general-gubernator i eden negov
pomo{nik za ovie tri pogore spomenati vilaeti. General-
gubernatorot moè da bide turski podanik od mnozinskata narod-
nost vo ovie tri vilaeti zemeni zaedno, a negoviot pomo{nik od
pomalku zastapenite narodnosti.
3. Mesno izborno sobranie i daruvawe na Makedonija organski
statut od Negovoto Imperatorsko Veli~estvo Sultanot.
4. Sproveduvaweto vo ìvot na pravata na Makedonija podareni
od N. I. V. Sultanot se garantira od evropskite golemi dràvi
itn. itn... 262
Stojan Novakovi}, 22 noemvri 1902 godina

…Makedonskiot separatizam… se stremi kon posebno
politi~ko i kulturno organizirawe na Makedonija, nezavisno od
kulturniot i politi~kiot centar i vo Sofija i vo Belgrad. Vo
slu~ajot Makedonija da dobie nekakvi avtonomni prava, tie
mislat deka so niv treba da se odi do otcepuvaweto na crkvata od
Bugarskata egzarhija vo Carigrad i organizirawe na posebna
crkovna uprava pod za{tita na Carigradskata crkva… i podignu-
vawe na makedonskiot dijalekt vo dràvna i literaturna upo-
treba, so fonetski pravopis za da se izbegne upotrebata na bugar-
skiot jazik. Vrz tie tri osnovi: vrz posebna crkva, vrz poseben
jazik i vrz posebna avtonomna organizacija, pod za{tita na
sultanot i patrijarhot bi se zasnovuvala idnata avtonomna orga-
nizacija na Makedonija. Za da se podgotvi ova, se vr{i agitacija
vo taa smisla me|u Makedoncite.263
Protokol na II zasedanie na Makedonskoto nau~no-

literaturno drugarstvo, 29 dekemvri 1902 godina
Na dene{noto redovno zasedanie se izbraa za potpret-
sedatel G. Konstantinovi~ i za bibliotekar G-n Rusulen~i~.
Se zboruva{e:
Granicite na Makedonija, i za takvi se opredelija sled-
nive: na sever – granicite na Srpskoto Kralstvo, [ar Planina;
na zapad – r. Drim, Pind Planina, Gramos; na jug – r. Bistrica,
posle Belo More, a na istok – r. Mesta.
Se primi predlogot na G-n ûpovski da se izvestat pis-
meno Bugarskoto, Srpskoto i ê{koto d-stvo za osnovaweto na
na{eto mak. drugarstvo. Se re{i isto taka na{ata Uprava da mu
blagodari na Sl[ovenskoto] bl[agotvorno] dru{tvo zatoa {to mu
dozvoli na na{eto drugarstvo da gi drì zasedanijata vo negoviot
salon.
262
Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski i makedonskata nacional-
na svest, Skopje, 2009, 36-37, 38, 40, 41, 45-46.
263
Sobranieto go re{i i slednovo:
Sekoj eden od ~lenovite, koj{to saka, da napi{e nekolku
karakteristi~ni maked. zborovi i da mu gi predade na sekretarot,
koj od svoja strana }e gi zapi{uva vo posebna tetratka, razdelena
na ~etiri grafi: makedonska, bugarska, srpska i ruska.
M. Stoilov264
\or~e Petrov, 1902 godina

Ne e vistinito, isto taka, i tvrdeweto deka dràvnici-
te,265 posegaj}i vrz deloto, imaat izbrano drug pat da £ pomoàt
na „mnogustradalna“ i „bratska“ Makedonija. Toa se namisleni iz-
mami od onoj rod, so kakvi vladite ve~no gi prispivaat narodite.
Makedonskoto osloboditelno delo, kako kauza so preten-
zii na samostoen ìvot i inicijativa na dejstvuvawe, kako ideal
naroden, ne e po vkusot i èlbata na politikantite. Tie site, bez
razlika na partii i ubeduvawa se zanimavaat so nego do tolku, do
kolku toa moè da bide eksploatirano vo dràvni~ki i me|upar-
tiski odnosi, ili pak li~ni nekakvi oblagi. Vo momentot, koga
toa }e otpo~ne da pretstavuva samo po sebe ne{to poseriozno, tie
stanuvaat negovi smrtni neprijateli i bezceremoni~ni progonu-
va~i. Dene{nite upravnici,266 so svoeto drèwe po makedonskoto
pra{awe u{te pove}e nè uveruvaat vo pe~alnata vistina, deka tie
vo du{ite svoi po ni{to ne se razlikuvaat od avstriskite, gr~ki-
te i srpskite – kako niv i tie gledaat na na{ata zemja kako na id-
no ograbuvawe.267
Boris Sarafov,268 1902 godina

Vo @eneva se sretnav so Baluk~i}, toj otide vo Minhen.
Me zamoli da dojdam vo Minhen, i jas otidov tamu kade {to se nao-
264
Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (1878-1940) i Makedon-
skoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Prilozi kon prou~u-
vaweto na makedonsko-ruskite vrski i razvitokot na makedonskata na-
cionalna svest, I, Skopje, 1978, 202 (ponatamu: Blaè Ristovski, Dimitrija
ûpovski, I).
265
Vo Kneèvstvoto Bugarija.
266
Povtorno se misli na onie vo Kneèvstvoto Bugarija.
267
Makedonskoto osloboditelno delo od \or~e Petrov, 92.
268
Boris Sarafov (1872-1907) ‡ makedonski revolucioner i vojvoda,
pretsedatel na VMK, ~len na G[ na Ilindenskoto vostanie.
|a{e i semejstvoto na Baluk~i}. Baluk~i} mi kaà deka vodi ko-
respondencija so Simi}. Baluk~i} be{e smetan kako za ne{to so-
cijalist! Vo potpolnost go odobruva{e na{iot princip: Makedo-
nija na Makedoncite! Toj }e imal sredba so Simi} vo Budimpe{-
ta, pa me pokani da otidam zaedno so nego, zatoa {to i Simi} sa-
kal da se vidi so mene. Otidovme vo Budimpe{ta, dojde i Simi}.
Toa be{e na 26. I 1902 g. Se sretnavme vo restoranot „Panonija“
(Narepes utcza). Tuka za prv pat se zapoznav so Simi}. So nego po-
razgovaravme najqubezno. I toj ja odobruval parolata „Makedoni-
ja na Makedoncite!“, tuku samo strahuval od bugarskoto zavojuva-
we. Mu rekov deka Con~ev raboti so Bugarija, a pak jas sum progo-
nuvan od bugarskata vladata. „Ajde i vie Srbite dadete ni malku
sredstva na Makedoncite, za da moàt Makedoncite da gi podelat
svoite simpatii sprema Srbite i Bugarite. Do sega ima pomagano
samo Bugarija i sl.“269
Boris Sarafov, 1902 godina

Dva-tri dena zasednavme vo Pirinsko, kaj „Livadkata“ i
re{ivme nikoj da ne go vovlekuva naselenieto vo borba tuku sekoj
da gleda da stori ne{to kolku moè. (…) Toga{ dojdoa vrhovisti-
te – okolu 20-24 avgust, dojde poru~nikot Stojan~ev so 40 mina za
da dejstvuva kade }e mu odredime nie. (...) Mu rekovme deka nie ve-
}e imame opredelen plan za akcija, pa ako Stojan~ev i negovite
drugari sakaat da dejstvuvaat vo soglasnost so na{iot plan, neka
dejstuvaat, inaku da si odat. Tie se soglasija. Na {apkite od svoi-
te mom~iwa toj be{e iznaka~il bugarski vojni~ki (tene}eni) gr-
bovi i epoleti. Jas pobarav da gi smetnat epoletite i grbovite.
Nekoi gi smetnaa grbovite, drugi rekoa deka }e gi smetnat popo-
sle.270
Nikola Karev,271 1902 godina

Moite izve{tai stanuvaa sè pove}e i pove}e samo kako go-
li konstatacii na onie svireposti i yverstva {to ovoj svet gi
podnesuva… Vo Kru{evsko i Bitolsko stanuvaat sekojdnevno no}-
ni blokadi na sela, a mnogubrojnite aferi frlaat mnogu lu|e v
269
270
Ibidem, 227-228.
271
Nikola Karev (1877-1905) ‡ u~itel, socijalist, makedonski revo-
lucioner, vojvoda.
zatvor. Ne treba da ~ekame pove}e, Goce. Vreme e ve}e da staneme
i da se bieme. Da ne ~ekame sloboda nitu od Grcite nitu od Buga-
rite, ami sami nie Makedoncite da se borime za na{a Makedoni-
ja, {to ja zasiluva organizacijata me|u selanite i da ne se spome-
nuvaat tvrdewata deka „site Makedonci rabotele za prisoedinu-
vaweto na Makedonija kon Bugarija ili Grcija“.
[to se odnesuva do mene, nikoj ne moè da mi ja odzeme mo-
jata hrabrost i mojot patriotizam.272
Anastas Jankov,273 1902 godina

Makedonci! Setete se za svetskiot pobeditel, za svetskata
slava na Makedonija – velikiot Aleksandar Makedonski; setete
se za hrabriot car Samoil, makedonskiot velikan, za prekrasniot
Marko Krale, op{toslovenska slava, – deka vo niv tekla makedon-
skata krv; tie od nebesnite viso~ini bdeat i go blagosovuvaat na-
{eto zapo~nato delo. Da se pokaème dostojni nivni potomci: da
im gi za~uvame slavnite imiwa i da go za~udime svetot so na{ata
hrabrost, ume{nost i samopo`rtvuvanost; da go otreseme od sebe
sramniot jarem {to nè gu{i pet veka.274
Anastas Jankov, 1902 godina

Drugiot den dojdoa kaj mene moi soselani, od koi najveren
mi be{e Petar Pogon~ev. Ve~erta vlegovme vo seloto i bogato nè
nagostija, pri {to ni dadoa, ko{uli, ga}i, xemperi i 12 guni. Go
sobrav celoto selo, mu odràv govor, deka e vreme i nie Makedon-
cite, kako drugite narodi – Grci, Srbi, Bugari i Kri}ani da ja
posakame so oru`je vo raka pravdinata i slobodata.275
272
273
Anastas Jankov (1860-1906) – vrhovisti~ki rakovoditel.
274
Blaè Ristovski, Portreti i procesi, I, 227. Proglasot e upaten
do makedonskiot narod za u~estvo vo Gornoxumajskoto vostanie vo sep-
temvri 1902 godina.
275
Spomeni na Anastas Яnkov, maŸor Dimitьr Dumbulakov,
poru~nik Boris Sarafov, in`. Hristo Stani{ev, Georgi Belev, Kosta [a-
hov. Sьstavitelstvo Iva Burilkova i ô~o BilÔrski, SofiÔ, 2003, 135.
Vestman,276 1902 godina
Vo ]ustendil, Dupnica, a osobeno vo Rilskite Planini, se
nao|aat pove}e od 200 isto{teni i polubosi makedonski semej-
stva. Toa se, glavno, starci, èni i deca; pogolem del od mladata
generacija se fatija za oru`je. Sve{tenicite od seloto Bistrica
i od nekoi drugi makedonski sela isto taka preminaa na bugarska
teritorija. Nivnite iskazi za yverstvata i nasilstvata na Turci-
te se re~isi identi~ni, {to ja dokaùva nivnata verodostojnost.
Site begalci ja povikuvaat Rusija kako svoja edinstvena za{tit-
ni~ka. (...)
(...) Spored izjavite na dobro informirani lica, turskite
vojski, osobeno neregularnite, ne zapiraat pred nikakvi yverstva.
Selata se gorat, imotot se razgrabuva, maìte se ubivaat, a èni-
te, duri i maloletnite, se siluvaat. (...) Turcite, isto taka, pret-
po~itaat da gi gorat trupovite na ubienite Makedonci za da ne
ostanuvaat tragi od nivnite dejstva.
Takva e op{tata sostojba vo dadeniov moment vo severoza-
padniot del na Makedonija. (...)
(...) Vostanicite, koi se pojavuvaat na bugarskata granica
vooruèni, se razoruùvaat. Taka bila razoruàna ~etata od 66
lu|e na vojvodata Don~o Zlatko, koja na 22 oktomvri se nao|ala vo
gradot ]ustendil.
Ovoj vojvoda e legendaren makedonski heroj i vistinski
tip na naroden borec. Vo Makedonija toj dejstvuva{e 20 meseci.
Spored negovite zborovi, toj vo ovoj period zagubil okolu 100
svoi soborci, nanesuvaj}i im nesporedlivo pogolemi zagubi na
Turcite, koi od nego ~uvstvuvale pani~en strav. (...) Kako i drugi-
te Makedonci, toj site svoi nadeì gi polaga vrz Rusija, istovre-
meno dodavaj}i deka duri i Rusija da ja otkaè svojata pomo{, se-
pak Makedoncite cvrsto re{ile site da zaginat so oru`je v race
samo da ne go trpat pove}e te{koto tursko ropstvo. Navistina, na
negovata kapa e istaknat makedonskiot grb so natpis: „Sloboda i
smrt“.
(...)
276
Bele{ka na ruskiot vicekonzul vo Filipopol (dene{en Plovdiv
vo R Bugarija), Vestman, okolu pra{aweto na {ireweto i intenziviraweto
na t.n. Gornoxumajsko vostanie vo Makedonija.
Granicata vo Rilskite Planini tolku te{ko moè da se
pomine {to nekoi straàrski mesta se ukinuvaat. Tokmu preku
ovoj del na granicata pominuvaat Makedoncite od Bugarija za za-
siluvawe na vostani~kite ~eti. Bugarskite vlasti ne se vo sostoj-
ba da go sledat ova pominuvawe na granicata i da gi zadràt mi-
nuva~ite.
Osven toa, treba da se imaat predvid te{kotiite {to bi gi
imala bugarskata Vlada ako bi prezela strogi merki sprema Ma-
kedoncite {to doa|aat od Bugarija za da gi poddràt vostanicite.
Tretina od oficerite i slu`benite lica vo Bugarija, kako {to e
poznato, se Makedonci, a naselenieto na grani~nite gradovi: ]us-
tendil, Dupnica u drugi, re~isi celosno e makedonsko.
Vostanieto vo Makedonija vo ovaa godina najgolem podem
ima{e od 23 septemvri do 8 oktomvri. (...)
Moè da se predvidi deka so doa|aweto na proletta toa
u{te posilno }e ja zafati celata provincija. Me|u Makedoncite
e ra{ireno misleweto deka golemite dràvi, na krajot na krai{-
tata, }e go krenat glasot za nivno osloboduvawe. Toa mislewe,
glavno, go odrùvaat makedonskite komiteti.277
Rakovoditelite na Komitetot od Kostur do vladikata

Germanos Karavangelis,278 5 januari 1903 godina
Gledate deka cela Evropa e so nas! …deka sekoj se obiduva
da mu pomogne i sekoj mu pomaga so sè {to moè na napateniot
na{ makedonski narod; taka, od dale~niot Sibir i od drugite na-
cionalnosti mu se pruì pomo{ na porobeniot Makedonec i od
site strani na svetot se slu{a{e da £ se dadat pravata na Make-
donija!!! …a vie nesre}nici! Samo vie ostanavte sojuznici na gni-
lata Osmanliska Imperija, koja gi izme{a svoite podli planovi
i ne znae koj pat da go fati! …sè u{te se nadevate deka }e ja zadr-
ìte Turcija, sozdadena od leprozni vojnici, vo selata? U{te se
nadevate deka }e se izgubi kontinuitetot ili deka }e go ispla{i-
te so niv279 i im se zakanuvate na u{te nekoi sela da formiraat
277
Ruski dokumenti za Makedonija, 233-235.
278
Germanos Karavangelis (1866-1935) ‡ patrijar{iski mitropolit
vo Kostur (1900-1907), protivnik i organizator protiv MRO.
279
Makedonecot.
vojska? U{te li se nadevate, zaedno so va{ite predavnici, deka }e
uìvate na ona280 za koe kopneete?281
Jon Dragumis,282 27 fevruari 1903 godina

êtite na Komitetite se stacionirani sekade i ne mislat
da gi poslu{aat Rusite i golemite sili koi gi sovetuvaat za mir.
Duri sega rabotat poenergi~no od porano… i… tie ne sakaat da ja
pravat Makedonija bugarska, tuku sakaat avtonomna dràva (Ma-
kedonija na Makedoncite).283
Sp. „Slavjanskij vek“, 28 fevruari 1903 godina

Pod pokrovitelstvo na Slav(janskoto) Bl(agotvoritelno)
Dru{tvo vo S. Peterburg, studentite-Makedonci sozdale kruòk
p(od) naz(iv) „Makedonsko nau~no-literaturno studentsko dru{-
tvo“… Celta na dru{tvoto e: duhovno obedinuvawe i edinstvo na
tatkovinata, izu~uvawe na Makedonija od istoriska i etnograf-
ska strana, zapoznavawe na ruskoto op{testvo so vistinskata
polo`ba na Makedoncite vo minatoto i sega. ^lenovite na
kruòkot zboruvaat pome|u sebe samo na makedonski nare~ja, a ne
po bugarski i po srpski, kako {to be{e dosega, po mestoto na
vospitanieto. (…)
(...)
Programata na ovie pobornici na „etnografska“, a ne
geografska Makedonija, strada samo od toa deka se javuva so
ogromno zadocnuvawe od najmalku 30 godini.284
280
Se misli na selata koi bi bile pod nivno vlijanie.
281
ιωργιος: ,
76. Dosie, 50. A, 1903, AYE (ponatamu: ιωργιος:
). Prevodot e na prireduva~ite.
282
Pismo na Jon Dragumis (1878-1920) ‡ gr~ki diplomat i politi~ar,
eden od organizatorite na gr~kata propaganda vo Makedonija, do Pavlos
Melas (pismoto e prezemeno od izdanieto na Georgios Pecivas, koj pravel
odredeni intervencii i ispu{tal nekoi delovi od originalniot tekst).
283
ιωργιος: 5. Prevo-
284
Jon Dragumis, fevruari 1903 godina
Komitetite im pokaàa slika za slobodata. Vo pravoslav-
nite sela Komitetite i ~etite velat „Makedonija na Makedonci-
te“, ne gi prinuduvaat od prviot moment da stanat {izmatici, ni-
tu da gi napu{tat gr~kite u~ili{ta i da pravat bugarski. Ovie ne
baraat bugarizam, ovie baraat avtonomija, i za da gi ubedat u{te
pove}e deka ja kaùvaat vistinata, gi uveruvaat deka i Grcija e
podgotvena so Bugarija i so drugite i deka go poddrùva Vostani-
eto.285
Jon Dragumis, fevruari 1903 godina

Zna~i, pogolem del od Makedoncite }e se krenat…286 Niv
ne gi interesira grcizmot… Tie kutrite nitu B.287 ja sakaat, nitu
Gr.288, tie ja baraat samo svojata sloboda, taa gi privle~e i gi ins-
pirira.289
Evtim Sprostranov, 290 15 mart 1903 godina

Denes Mitko mi veli: „Tato, neli i ti si Makedonec, zo{-
to ne otide{ vo Makedonija da se bori{?“ Kolku pravo i logi~no
pra{awe! Eh, sinko, ako sekoj moè{e da go napravi toa! Ete koe
pra{awe me zbunuva i }e me zbunuva i ponatamu...291
D. Nikoqski,292 21 mart 1903 godina

Sega, koga Makedoncite se podgotvuvaat povtorno da kre-
nat oru`je protiv Turcija, ruskata diplomatija bara tie da se za-
dovolat so mizerni reformi, a ako nema da se zadovolat, toga{
285
ιωργιος: 19. Prevo-
286
Na vostanie.
287
Bugarija.
288
Grcija.
289
ιωργιος:  5. Prevo-
290
Evtim Sprostranov (1868 – 1931) – publicist, lingvist, etnograf,
istori~ar, folklorist.
291
Evtim Sprostranov, Dnevnik. Tom 1 (1901-1907), SofiÔ, 1994, 249.
292
Руски дипломат и општественик.
Rusija }e gi prepu{ti na sudbinata. Ako ruskata diplomatija ja
smeta Rusija za vistinskata za{titni~ka na Slovenite, za{to taa
ne pobarala od Turcija sproveduvawe na 23-ot ~len od Berlin-
skiot dogovor, a namesto toa predloì tolku mizerni reformi.
Rusija gi zapla{uva Makedoncite so turskiot kole`, no ovaa za-
kana ne gi pla{i, bidej}i tie naviknaa na sekojdnevnite koleì i
sakaat da zavr{at so toa edna{ zasekoga{. Rusija moè da ostane
miren nabquduva~ na koleòt i „da ne prolee niedna kapka krv“.
Bugarite imaat dovolno svoja krv. Neka ne se griàt Rusija i Ev-
ropa za sudbinata na Makedoncite (...).293
Nikolaj K. Girs,294 mart 1903 godina

Od vremeto na posetata na Ruskiot Minister za nadvore{-
ni raboti na Belgrad, Sofija i Viena, vo politi~kiot ìvot na
trite Makedonski vilaeti nastapi nekon vid zati{je. (…) Po po-
krenatite minatata esen bezredija nastapi period na bes{umna,
no uporna rabota na revolucionernite komiteti, site usilbi na
koi bea, kako i porano, naso~eni kon pokrenuvaweto na seop{to
vostanie. Povikuvaj}i gi hristijanite vo o~igledna neramna bor-
ba, komitetite se nadevaat da go predizvikaat zame{uvaweto na
Evropa, koja{to bi gi oslobodila Makedoncite od pod turskoto
vladeewe.295
Mihail Gerxikov,296 5 april 1903 godina

Kongresot se otvori na Petrovden i trae{e ~etiri dena…
Glavno mesto zazede pra{aweto za vostanieto, dali da se vosta-
nuva ili ne. Zedov zbor, ja iznesov polo`bata vo Makedonija,
potem polo`bata vo Odrinsko, kolku sme podgotveni za vostanie,
kolku se podgotveni Makedoncite. Go iznesov pra{aweto na Ma-
kedoncite prifateno vo Solun, a imeno deka }e krenat vostanie.
Go postaviv za rasprava slednovo pra{awe: dali sme podgotveni
za vostanie i nie so Makedoncite ili ne? (...)
(...)
293
Ruski dokumenti za Makedonija, 247.
294
Visok ruski diplomat, minister za nadvore{ni raboti na Rusija.
295
Simon Drakul, Makedonija me|u avtonomijata i deleòt, vtor
tom (1903), Kumanovo, 1996, 46 (ponatamu: Simon Drakul, Makedonija me|u av-
tonomijata i deleòt, vtor tom).
296
Mihail Gerxikov (1877-1947) ‡ publicist i revolucioner.
6 april 1903
(…) Nieden od nas nema{e odeno vo Vasiliko; znaevme deka
ima dve maala, tursko i gr~ko, a ne znaevme kolku vojska ima tamu.
Me|utoa, na vrvot na Kitkata (na eden ~as pat do gradot) naidovme
na }umurxii Makedonci, {to sekoj den odea vo gradot da nosat }u-
mur, od kade so ~unovi se prepra}a vo Carigrad. Vedna{ gi uap-
sivme site, no se pokaà deka site tie se ~lenovi na Organizaci-
jata vo Bitola… (...) Na eden od niv, {to se ~ine{e najpredan i
najrazbran, moèvme da mu se doverime da otide vo Vasiliko, da
gi pregleda kasarnite i oddelnite ustanovi i so toa ni dade ori-
entacija… Se snabdivme so nekolku tene|ii gazija, pak od gradot
– so pomo{ na istiot Makedonec, da ni posluì za zapaluvawe na
turskoto maalo.297
M. Berekxan,298 26 april 1903 godina

Za zamisluvawata na bugarskite revolucioneri i za pod-
robnostite od izvr{enite od niv vo Solun atentati nie znaeme od
kaùvawata na nekojsi Petar Bogdanov299, eden od fate-nite ìvi
prestapnici.
(...)
Zagovornicite, na broj 10, so isklu~ok na Bogdanov, se Ma-
kedonci, dojdeni od Bugarija.300
Od intervjuto na Nikola Karev

za gr~kiot v. „Akropolis“301, 8 maj 1903 godina
– Makedonec li si? – go pra{uvam.
– Da.
– I sledstveno Grk.
– Za ova ne znam – mi odgovori – jas sum Makedonec.
– Direkten naslednik na Aleksandar Veliki? – mu
velam ironi~no.
297
Gerxikov, d-r H. Tatar~ev, 276, 284.
298
Dragoman (preveduva~, tolkuva~) na Ruskoto generalno konzul-
stvo vo Solun.
299
Se odnesuva na Georgi Bogdanov, eden od gemixiite.
300
tom, 125.
301
Intervjuto e objaveno na 8 maj, no ne se znae to~no koga e napra-
veno.
– Da.
– I Aleksandar Makedonski {to be{e, ve molam?
– Ne znam, no istorijata veli deka bil Grk.
– Toga{ i ti, kako negov naslednik, si Grk.
– Ne, mi odgovori.
– Zna~i – toga{ go pra{uvam pak – zo{to koga ste ve}e Grk
sakate da se oslobodite so pomo{ na Bugarija?
– Koja Bugarija, misli{ na Komitetot?
– Da.
– Ti odgovaram deka Komitetot ne e bugarski i, vtoro, iz-
gleda deka sme nakloneti kon Bugarija zatoa {to samo taa se
pokaùva raspoloèna da ni pomogne. I Grcija, ako go prave{e
istoto, }e ja prifatevme so celoto na{e srce.
– Bugarskata za{tita ja gledate samo povr{inski, Bugari-
ja ne saka da ve oslobodi od turskoto ropstvo, tuku da ve pot~ini.
– Hm! Ako Bugarija misli da ne pretvori vo nejzina pro-
vincija, si napravila lo{a presmetka. Inaku, nas ne nè interesi-
ra {to misli Bugarija, tuku obrnuvame vnimanie samo na sledno-
vo: Si ja postignuvame li celta? Si ja dobivame li na{ata slobo-
da? Ne nè interesira dali }e nè oslobodi Grcija ili Bugarija.
Edinstveno {to moè da dobie sekoja edna od niv e samo na{ata
blagodarnost.302
Mihail Gerxikov, maj 1903 godina

Vo maj ja dobiv odlukata na Smilevskiot kongres za vosta-
nie vo Zapadna Makedonija. Bev iznenaden. Bidej}i nemav smelost
sam da izgradam stav po pra{awevo, organizirav kongres {to se
odrà na Petrova niva na koj prisustvuvaa site vojvodi, ~etnici,
rakovoditelite na okru`nite i okoliskite punktovi. Kongresot
zapo~na na Petrovden i trae{e ~etiri dena ednopodrugo. Glavno
be{e pra{aweto za obnovuvawe na vostanieto i za spremnosta na
na{ata Organizacija za toa. Katerinski be{e protiv, bidej}i se-
koj sli~en nastan e katastrofalen za narodot. Jas mu odgovoriv vo
smisla na toa deka nie Odrinci sme pred dilemata dali sega da
digneme vostanie ili voop{to da ne go pravime toa. Bidej}i Ma-
kedoncite se digaat sega, dali nie Odrinci po dve-tri godini }e
moème sami da vostaneme? Site se soglasivme deka stravuvawata
na Katerinski se opravdani, no pred dilemata dali sega ili niko-
302
ιωργιος: , 553-557.
ga{ da vostaneme, pretpo~itavme, od bratska solidarnost i vo
pomo{ na Makedoncite, sega da vostaneme.303
Henri Noel Brejlsford, pred Ilindenskoto vostanie

Tie se narod vrzan za po~vata, vkosteni vo svoite sela so
ograni~en opseg na ~uvstva koi pobo`no se vrtat okolu nivnite
planini, nivnite reki i nivnite drevni crkvi. Nacija na selani
{to trgnuva so vakvi konzervativni odliki brgu }e razvie vis-
tinski patriotizam. (...) Nivnite baladi za bunt vo koi zborot
„Makedonija“ se javuva vo sekoj refren dokaùvaat deka tie imaat
tatkovina.304
V. „Slovenski narod“,305 2 juli 1903 godina

Nekoj ~e{ki tehni~ar, koj vo posledno vreme u~estvuval
vo borbite na makedonskite vostanici kako ~etovodec, zboruva
op{irno za sega{nava polo`ba vo Makedonija… Po negovo mi-
slewe, makedonskoto pra{awe mora da se razgleduva od tri gle-
di{ta: evropsko, balkansko i lokalno. (…) Pred sè pogre{no e da
se misli deka Bugarite tolku mnogu se voodoo{eveni za Makedon-
cite. (…) Isto taka i bugarskata vlada ne e zagreana za makedon-
skite raboti otkako Makedoncite izjavija deka ne sakaat da se
prisoedinat kon nekoja druga dràva i deka ostanuvaat pod turska
vrhovna vlast. Kakva i da bide taa vlada, avtonomijata mora da im
se priznae na Makedoncite. Zatoa i do deneska vostanieto vo Ma-
kedonija ima takvo zna~ewe. Se raboti za toa, makedonskite hri-
stijani da dobijat takva sudbina {to }e bide dostojna na ~oveka.
Do deneska vladeat stra{ni socijalni priliki. Makedonecot e
prinuden da £ pla}a do {eeset procenti od site dohodi na turska-
ta dràva kako danok… (...) Oti zemjata e bogata potvrduva i toa
deka se mo`ni dve ètvi na godina i Makedonecot ne mora svoite
plodovi da gi prodava. Seto toa, a posebno nesposobnosta na tur-
skata uprava, zlodejstvata na turskata vojska gi natera Makedon-
cite da se krenat na vostanie. Dvaeset iljadi vooruèni vostani-
ci se gotovi za vojna, sto iljadi maì pak ima vo rezerva. Pod
oru`je deneska ima osumdeset ~eti, sekoja po 256 maì… Nazad ne
303
304
Henri Noel Brejlsford, Makedonija. Nejzinite narodi i idnina,
Skopje, 2003, 184.
305
Vesnik {to izleguval vo Qubqana.
moàt Makedoncite, a i ne sakaat, zatoa i sega{noto miruvawe e
privremeno.306
Ivan A. Zinovjev,307 5/18 juli 1903 godina

Pri ~itaweto na ovoj izve{taj poseben vpe~atok mi ostavi
uverenosta, so koja{to zboruval Karajovov, vo mo`nosta da go
natera Bugarskoto Pravitelstvo i celata Bugarija da pojdat po
revolucionernite komiteti. Spored negovite zborovi, potpiraj-
}i se vrz mnogubrojnite Makedonci, {to ìveat vo Kneèstvoto,
Komitetite nema da se zaprat pred niedna pre~ka, dokolku za dos-
tignuvaweto na nivnite celi, a imeno osloboduvaweto na Make-
donija bi trebalo da se predizvika duri i sudruvawe me|u Bugari-
ja i Turcija.308
Evtim Sprostranov, 18 juli 1903 godina

Bevme kaj Sabler, go pra{uvame: „Kon koja crkva da se pri-
druìme – srpska, bugarska ili gr~ka?“ – „Drète se do pravosla-
vieto,“ veli. – „Va{e Visokopreosve{tenstvo, site se pravoslav-
ni, kaète to~no kon koi? Nie }e gi slu{ame kako, kako {to ve
slu{aa na{ite tatkovci i dedovci“. Se nasmea ironi~no i pocr-
vene – ne o~ekuva{e taka da mu se odgovori. Toga{ mu velam: „Ne-
li e li podobro da e samo makedonska pravoslavna, a ne bugarska,
gr~ka ili srpska?“ Mu se dopadna taa misla i ja prifati, no moè
li da se otstranat propagandite samo so nadvore{no vlijanie, ako
ne se isfrlat oddolu?
„I na Avstrijcite im odgovara taa ideja, pa i Srbite }e ja
prifatat, bidej}i gledaat Makedonija da ne e bugarska, a ako e ma-
kedonska – nema da pre~at. I Turcite isto taka }e bidat zadovol-
ni, bidej}i, koga }e se otstranat vlijanijata na Srbite i na Buga-
rite, mislat deka }e ja za~uvaat svojata celost i }e gi nemaat tie
neredi i polesno }e dadat prava“.309
306
307
Ivan Alekseevi~ Zinovjev, direktor na Azijatskiot departa-
ment.
308
tom, 275.
309
Evtim Sprostranov, Dnevnik, tom 1, 280-281.
Pop Toma Nikolov,310 12 avgust 1903 godina
– Makedonija za Makedoncite – ne „Velika Bugarija“ e na-
{iot ideal – re~e popot-borec Toma Nikolov...
– Taka, gledate deka nie ve}e napravivme izvesen po~etok
so privremena vlada vo Makedonija. – Na{iot ideal e Makedonija
za Makedoncite i za nego nie }e se borime. – Jas se nadevam deka
Vie }e £ go kaète ova na Va{ata angliska javnost. – Vostanieto
e makedonsko; vistinskite efikasni bore~ki ~eti se makedonski.
– êtite ne doa|aat od Bugarija. Tie doa|aat od makedonskiot na-
rod. Tie }e prodolàt da doa|aat sè dotoga{ dodeka makedonskiot
narod }e go podnesuva lo{oto vladeewe na Turcite.311
V. „Reformi“,312 16 avgust 1903 godina

Borbata vo Makedonija predizvika takvo voodu{evuvawe
vo srcata na mnogumina mladi~i vo stranstvo, {to nekoi od niv
re{ile da gi ostavat koskite za slobodata na herojskite Make-
donci. Takvi borci se javile od ê{ka, od Odesa i drugi mesta.
Duri i eden potporu~nik od srpskata armija, rodum Makedonec, ja
napu{til vojskata i vlegol vo redovite na make-donskite
vostanici. Javuvaat od Italija deka nekoi garibaldinci se
gotvele da se borat za slobodata na Makedonija.313
Hristo Tatar~ev, avgust 1903 godina

Pod rakovodstvo na Pere To{ev, Atanas Lozan~ev, Gl. P-
ov, G. Pe{kov i dr. bitolskiot kraj se razviva{e bavno, me|utoa
planomerno, i zatoa dostigna do onaa moralna i materijalna
podgotvenost, koja so svojata izdr`livost i samopo`rtvuvanost
go zadivi svetot vo istoriskiot moment Ilinden 1903 god. so {to
sozdade slavna epopeja kako Makedonecot-vostanik znae da umira
za slobodata na svojata rodina.314
310
U~itel, ~len na MRO od Ki~evsko.
311
312
Organ na slovene~kite socijaldemokrati.
313
314
Anastas Jankov,315 1 dekemvri 1903 godina
Jas ne sum Bugarin, tuku Makedonec i $ sakam na Makedo-
nija pred sè sloboda i samouprava. Toa e celta na site vistinski
Makedonci... Nie Makedoncite ne sme kadarni sami da go napra-
vime toa, no kadarni sme da kreneme vostanie vo Makedonija i so
nastanite da gi uverime golemite sili {to go potpi{aa Berlin-
skiot dogovor deka tie treba i da go ispolnat ona {to im go veti-
le vo toj me|unaroden dogovor na hristijanite vo Evropska Turci-
ja. Nie sakame {to poskoro da gi dovedeme golemite sili do toa
uveruvawe. Osobeno morame da pobrzame da go napravime toa pred
da se spogodat Srbija i Bugarija za Makedonija. Taa spogodba, spo-
red mene, bi bila kobna za Makedoncite, bidej}i Bugarija i Srbi-
ja, otkako }e se spogodat za na{ata tatkovina, bi ja podelile
Makedonija i tie delovi bi si gi prisoedinile kon svoite dràv-
ni oblasti.316
Ustav na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo

vo Sankt Peterburg,317 16 dekemvri 1903
^l. 1
Slovenomakedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo
S.-Peterburg ima cel: a) da ja razviva me|u Makedonskata koloni-
ja vo S.-Peterburg nacionalnata svest; b) da gi prou~uva jazikot,
pesnite, obi~aite i istorijata na Makedonija vo etnografski i
geografski pogled; v) da gi primiruva i da gi obedinuva site
Makedonci, bez razlika na nivnoto obrazovanie i ubeduvawe, vo
imeto na nivnoto isto poteklo i edinstvoto na nivnata tat-
kovina; i g) da go popularizira seto {to e kaàno gore me|u
Makedoncite vo Makedonija i nadvor od nejzinite granici (vo
stranstvo).
^l. 2
Vo soglasnost so ukaànata cel dejnosta na Drugarstvoto
}e se izrazuva: a) vo organizirawe sobranija i predavawa; b) vo
~itawe referati, raskazi, stihotvorbi i dr.; v) vo sobirawe
315
Izjava na Jankov za belgradskiot v. „[tampa“.
316
317
Polniot naslov na ovoj dokument e: „Ustav na Slovenoma-
kedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Sankt Peterburg {to se
nao|a pod pokrovitelstvo na Sanktpeterbur{koto slovensko blagotvorno
dru{tvo“.
narodni tvorbi (umotvorbi) i istoriski spomenici za Make-
donija; g) vo duhovna potkrepa na svoite sotatkovinci, osobeno
pri nivnoto prvo doa|awe vo Rusija, i d) vo pomagawe i razvivawe
zaemni odnosi so drugite slovenski dru{tva i kruòci, kako i so
oddelnite slovenski dejci.
^l. 3
Za ~lenovi na Drugarstvoto se primaat Makedoncite i
Makedonjankite (Makedonkite) {to ìveat vo S.-Peterburg
(Slovenomakedonci, Vlasi, Grci i Albanci).
^l. 4
^lenovite se: redovni i po~esni: a) redovni ~lenovi se
onie Makedonci i Makedonki {to zemaat postojano, blisko u~es-
tvo vo Drugarstvoto, redovno si ja vnesuvaat ~lenarinata i imaat
pravo na glas; b) po~esni ~lenovi pak se site onie (i ne Makedon-
ci) {to mu donesle na Drugarstvoto kakva i da e moralna ili ma-
terijalna polza.
(...)
^l. 12
Razgovorot vo Drugarstvoto }e se vodi na makedonski jazik
(slovenomakedonski); referatite i protokolite }e se pi{uvaat
isto taka na ovoj jazik.
^l. 13
So cel da se rasprostranuvaat ideite za solidarnost i du-
hovno obedinuvawe na site Sloveni, bez razlika na religijata i
narodnosta (Rusi, Poljaci, Srbi, êsi, Bugari i dr.), Drugarstvo-
to im dava mo`nost na poslednive na negovite sobranija da ~itaat
svoi referati i da diskutiraat po povod pro~itanoto samo na se-
slovenskiot jazik – ruskiot.
(…)
^l. 21
Drugarstvoto gi smeta za svoi patroni svetite slovenski
ramnoapostoli Kiril i Metodija.318
318
Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski, I, Skopje, 1978, 241-243,
245-246.
Za srpskiot stav vo odnos na makedonskoto pra{awe,
17 dekemvri 1903 godina
Pravitelstvoto iskreno i vo potpolnost ja usvoi progra-
mata na zdruènite sili vo re{avaweto na Makedonskoto pra{a-
we, koe ode{e kon toa da im se sozdadat ~ove~ki (uslovi) za ìve-
ewe na Makedoncite, od sekoja rasa i vera, bez da se dokasnuva do
neprikosnovenosta na Turcija.
(...)
Nikoj ne moè so osnova da se somneva vo serioznosta na
namerite na Vienskiot i na Peterbur{kiot kabineti, koi{to se
trudat da ja podobrat sudbinata na Makedoncite, bez da se povredi
celosta na Turskata imperija, so opasnosti za evropskiot mir.
(...)
No, toa ne im pre~i na vidnite srpski i bugarski dejci so
iskrena voodu{evenost da rabotat vrz sozdavaweto na srpsko-
bugarskiot sojuz. (…) Ministerot e uveren, deka za srpsko-bugar-
skata spogodba, {to bi se stremela kon podobruvawe na sostojbi-
te vo Makedonija, bi bilo zna~ajno da im se pomaga na prezemawa-
ta na evropskite sili, koi{to ja imaat istata cel, a po takov pat
obete dràvi bi dobile priznanie i blagodarnost od stranata na
Evropa, a na Makedoncite bi im bile napraveni golemi uslugi.319
Jon Dragumis,320 1903 godina

No vo momentov postoi bunt samo vo angliskite, francus-
kite i vo ruskite vesnici. Sekoja prolet komitetite razglasuva-
at vo svetot i kaj slovenskite selani vo Makedonija za op{t bunt
protiv porobuva~ot. ûstvitelnata Evropa pla~e poradi àlna-
ta situacija na ovie nesre}ni Makedonci. Bes~uvstvitelnata Ev-
ropa si pravi svoi smetki, a selanecot-Sloven od Makedonija so
otvorena usta ja ~eka proletta, spasitelot i rekoltata so edna
mirna vozbuda.321
319
tom, 463-464.
320
Tekst vo dnevnikot na Jon Dragumis, pod naslov „Eden bunt po
nara~ka“.
321
ιωργιος: , 36.
Jane Sandanski,322 1903 godina
Oficerite-vrhovisti se lu|e koi dale zakletva za verno
sluèwe na bugarskiot knez i na bugarskata dràva i tie ne mo-
àt da bidat ni{to drugo osven slepi i poslu{ni orudija. Nie
pak ne mislime da ja menuvame turskata tiranija, turskite sulta-
ni za drugi sultani, pak ni za bugarskata tiranija i bugarskiot
knez. Nie se borime Makedonija da stane avtonomna, nezavisna,
slobodna; Makedonija na Makedoncite... Zarem ne e jasno ? – Vie
ja sakate slobodata na Makedonija... kako etapa, kako ~ekor kon
idnite va{i osvojuvawa i aneksii, dodeka kaj nas, slobodata, avto-
nomijata na Makedonija e legnata vo osnovata, kako cel. Ete kade
leì golemata razlika me|u nas vnatre{nite borci i vas vrho-
vistite.323
Viktor Berar,324 1903 godina

Ambicijata za edna mala tatkovina, egoizmot na edna mala
nacija ne se krajniot ideal na Makedoncite. Turskoto ropstvo da
se zameni so gr~ka, srpska ili bugarska zavisnost nim ne im se ~i-
ni deka takvo ne{to pretstavuva nekoja golema dobivka. (…)
... Dodeka solunskite dinamit~ii so gordost mu pokaùva-
at na svetot kako Makedonecot znae da umira, nie odnovo go ~uvme
celiot ugleden pe~at, site najgolemi ministri i politi~ki lu|e
kako vo eden glas vikaat deka so svoeto bezumje i èstoko odnesu-
vawe ovie razbojnici zasekoga{ ja diskreditiraat svojata make-
donska kauza.
Nastanite se istraèni i presudata e izre~ena: Makedon-
cite se prestapnici, jakobinci i ubijci! Tie nosat „revolucio-
neren ìg“ ili, kako {to toa denes go velime, tie se anarhisti...
... Stranskiot pe~at denes gi povtoruva i gi frla istite
obvinuvawa protiv Francija i protiv nejzinata dejnost. Izgleda
deka nie pak sme vinovni {to se bunat Makedoncite. (…)
322
Jane Sandanski (1872-1915) ‡ makedonski revolucioner i vojvoda.
Se raboti za del od javnata polemika na Jane Sandanski so Georgi Belev,
sekretar na VMOK, za su{tinskata razlika pome|u VMOK i TMORO.
323
Manol Pandevski, Jane Sandanski, Bitola, 1988, 31.
324
Viktor Berar (1864-1931) – francuski nau~nik i balkanolog.
Do skoro Francija ne gi poznava{e Makedoncite. Tie za
nas bea Tra~ani, Peoni, Sklavini, div i re~isi mitski narod, koj
ìvee nekade na dnoto od nam nepoznata zemja. Nie ne gi
poznavame ili gi prezirame, za{to za niv doznavame od pakosnite
zabele{ki na starite i sega{nite Grci. I, da ja kaème vistina-
ta, nie i sega ne gi poznavame. Poglednete go na{iot sekojdneven
pe~at i gledajte kakvi ~udovi{ni otkritija za Makedoncite i za
nivnata zemja pravat na{ite ùrnalisti...
… Ambicijata za edna mala dràva, egoizmot na edna mala
nacija ne e krajniot ideal na Makedoncite. Da se zameni turskoto
ropstvo so gr~ka, srpska ili bugarska zavisnost, za Makedoncite
toa ne bi bila nikakva dobivka. Tie sebesi se narekuvaat
federalisti.
Od svoite istomislenici baraat da se odre~at od svojot na-
cionalen egoizam i da rabotat za razvitokot na makedonskata za-
ednica, za da se podgotvi formirawe na balkanska federacija. (...)
Nao|aj}i se srede mali dràvi, Makedoncite sakaat i nivnata
Makedonija da posluì kako svrzna ni{ka me|u razli~nite nacii
i jazici...325
Krste P. Misirkov,326 1903 godina

Istoricko-kulturnite priliki vo sozdaain’eto na
literaturni iazici gospodstvuvaa sekoa{, gospodstvuvaat oni i
sega. Blagodarein’e nim vo nai noo vreme se otkaàfme da si
izberime iedno od na{ite nare~iia za na{ ob{~ literaturen
iazik, a namesto toa zedofme da se u~ime i da pi{ime na tug’ite
sasedni iazici, nai poeke na bugarckiiot. Blagodarein’e na
prilikite sega niie si izbirame za ob{~ literaturen iazik,
centralnoto makedoncko, t.e. Vele{ko-Prilepcko-Bitol’cko-
Ohridckoto nare~iie.
(...)
Bitol’a se izbirat za rezidenciia na Generalniiot
Inspektor za Makedoniia i negoite sovetnici – civilni agenti.
Ona se obraik’at vo prestolnina za Makedoniia. Taia noa
prestolnina ne iet daleku od starite: Prespa i Prilep, i od
sedali{~eto na do neoddamna aftokefalniiot Oricki
325
326
Krste P. Misirkov (1847-1926) – makedonski kulturno-naciona-
len deec, slavist, osnovopolo`nik na makedonskiot literaturen jazik.
Arhiepiskop. Zna~it, centralnoto nare~iie imat zad sebe, taka da
se re~it, istoriicki praa. Poslednite se osnoavaat i na negooto
centralno poloèin’e, koie iet, kako vo geografcki, taka i vo
etnografcki odnos. Centralen grad vo Makedoniia ni iet Veles.
Ot toi centr geografcki, niie samo malo se oddale~uame, ideiki
preko Prilep kon Bitol’a i Orid. Takov praec pri
oddale~uain’eto od geografckiiot centr se obiasnuat so toa, oti
tiie kraii{~a set ot po golemo istoriicko zna~ein’e za
Makedoniia, a od druga, set po oddale~eni i od srbckiiot i
bugarckiiot izikoi centroi, sostauaiki ot sebe makedoncki
iazikov centr. I vistina dialektot Vele{ko-Prilpcko-
Bitol’cko-Oridcki iet iatkata na makedonckiot iazik, za{~o na
zapad od nego iet Debranckiiot (roka), na iug - Kosturckiiot
(ronka), na istok - isto~niiot ili Solunckiiot (rъka) i na sever -
Skopckiiot ili severniiot (ruka).
(...)
I taka: stremein’eto na makedoncite da sozdadat svoi
kulturen centr; toa, {~o sega Bitol’a se ~init prestolnina na
Makedoniia; {~o Bitol’a, Orid, Prilep set istoriicki mesta za
Makedoncite; kao i toa, {~o sostauvaat oni geografcki i iazi~en
centr; site zaiedno praat da se priiimit, kao ob{~ makedoncki
literaturen iazik, centralnoto makedoncko nare~iie.
(...)
(...) No ias ke si dozvol’am da povtoram. Ona iet: prvo,
Makedoniia da se neutralisat za Bugariia i Srbiia i da se
oddale~it iednakvo od dvete drài i drugo, ona trebit da se
obiedinit na iazi~na osnoa. Tiie principi ke rakoodat
izrabotuain’eto na literaturniiot na{ iazik; oni ke rakoodat i
praopisot.
Na tiie dva principa odgoarat: 1, Prilepcko-Bitolckoto
nare~iie za literaturen iazik, kao iednakvo daleko i od srbckiiot
i od bugarckiiot iazici, i centralno vo Makedoniia. 2,
foneti~niiot praopis so upotrebenite vo taia kniga pismeni
znakoi i so mali otstapki na etimologiiata i 3, re~ni~niiot
materiial da iet sobrain’e ot site makedoncki nare~iia.327
Krste P. Misirkov, Za makedonckite raboti, Sobrani dela, I.

327
Tekstovi na makedonski jazik. Podgotovka Blaè Ristovski. Sorabotnik

Biljana Ristovska-Josifovska, Skopje, 2005, 370, 373-375, 379-380 (ponatamu:
Krste P. Misirkov, Sobrani dela, I).
Krste P. Misirkov, 1903 godina
U{~e poike, niіe sakafme da pokaìme da rusite, da nemat
vo Makedoniіa nekolku slovencki narodnosti, a imat samo іedna;
da makedonckite sloveni moàt sami da razru{at taіa pregrada,
{~o іet postaena meg'u nif od propagandite i od nivnoto
obrazuaіn'e vo Bugariіa, Srbiіa ili Grciіa. Nie sakafme da
pokaìme, oti na prekor na na{eto obrazuaіn'e i vospitaaіn'e vo
razni drài ili propagandi, niіe predpo~itame site da napraime
otstapki ot svoіa strana za ob{~emakedonckite interesi, da ne
bidime oradiіe vo racite na propagandite i na nivnite celi: za da
ne se stremime kon soedineiіn'e, ni so Bugariіa, ni so Srbiіa, ni
so Grciіa. 328

Po nivna iniciativa prven se obrazua vo zafatoko na
devetdesetite godini iedno nacionalno separatisti~no dvièin’e
so cel’a da se oddel’at interesite na makedoncite od bugarckite
so vozveduain’e na iedno od makedonckite nare~ia na stepen na
literaturen iazik za site makedonci. Organ na toa separatistko
dvièin’e na makedoncite vo Bugariia be{e ùrnalot „Loza“. No
toa duovno dvièin’e na makedoncite ne se aresa na bugarckoto
stamolovcko praitel’stvo, koie zabrani da se izdaat „Loza“ i
zafati da gonit makedoncite separatisti. Ot toa vreme u{~e
pobegna Damian Gruev, koi {~o be{e vo broiot na makedoncite
u~enici, {~o pominaa od Belgrad vo Sofiia i vo broiot na
separatistite.329
Giro,330 1903 godina

Tuku{to vrateniot od Sofija Avstriski voen agent, baro-
not Gizq, soop{tuva deka Bugarskoto Pravitelstvo sebesi se
smeta za bessilno protiv Komitetite, bidej}i samo 50% od ofice-
rite i od ~inovnicite od Makedoncite ne se privrzanici na
328
Ibidem, 241-242.
329
Ibid., 279.
330
Ruski sovetnik.
Komitetite. Vo Sofija bil organiziran eden vid {tab, od kade
{to poteknuvaat site zapovedi.331
Sp. „Slavjanskij vek“,332 25 januari 1904 godina

Toa si postavilo cel da ja razviva makedonskata
nacionalna svest sred Peterbur{kata makedonska kolonija, da ja
prou~uva etnografijata i geografijata na Makedonija i da gi
zapoznava strancite so nea. Zaradi toa Drugarstvoto organizira
~itawa, referati itn.; toa duhovno gi poddrùva site
sotatkovinci i se trudi da odrùva prijatelski i tesni odnosi so
site slovenski dru{tva i kruòci i so oddelni slovenski dejci.
Delovodstvoto se vodi na makedonski jazik, no, vo imeto na
solidarnosta i duhovnoto obedinuvawe na site Sloveni, bez
razlika na verata i nartodnosta, Drugarstvoto dozvoluva da se
iznesuvaat referati na sobranijata i na seslovenskiot – ruski
jazik.333
Izve{taj do Ivan A. Zinovjev i do N. G. Hartvig,334

21 januari 1904 godina
Zaradi izbegnuvawe na neto~nosti i mo`ni protivre~-
nosti vo referatite za tekot na na{ite sednici so Hiqmi-pa{a
i so ogled na dokraj usoglasenite izloènija na na{ite gledawa,
nie so mojot avstriski kolega se dogovorivme vo idnina da se pri-
drùvame kon poredokot na zaedni~ko sostavuvawe na ot~eti, vo
koi od nas bi bilo vnesuvano, vo soèt vid, najsu{testvenoto od
seto ona, {to se zboruva i {to se re{ava vo tekot na sekoja sedni-
ca. (...)
(…) Reformite se reformi; nekoga{ tie }e bidat realizi-
rani dotolku, {to }e mu stanat i sfatlivi i po~ustvuvani na Ma-
kedonecot, predimno selanecot, vo negoviot me~e{ki kat. Za nego
e kade-kade poblisko i pova`no sreduvaweto na negovite sopstve-
ni griì, a od takvoto sreduvawe toj i }e go sfati podobro otkol-
ku sè drugo toa, deka vo zemjata nastanuvaat podrugi, posimpati~-
331
tom, 256-257.
332
Del od napisot na redaktorot D. N. Vergun po dobivaweto na
Ustavot na MNLD.
333
334
Ruski diplomat i op{testvenik.
ni za nego redovi, i deka onie, {to se griàt za nego, ne se komi-
taxiite, {to od nego baraat krv i imotno razoruvawe, tuku se toa
dve Dràvi, {to se zafatile so podobruvaweto na negoviot pomi-
nok, i koi ovojpat mu predlagaat nemu da im se vrati na svoite
mirni zanimawa, kako zamena za vetuvaweto, deka }e mu bide obez-
bedeno negovoto ~ove~ko dostoinstvvo, po pat na vistinska kon-
trola vrz dejstuvaweto na negovite prirodni upraviteli – tira-
nite.335
Kaq,336 17 fevruari 1904 godina

Na~alnicite na Vnatre{nata Organizacija na Makedon-
skoto revolucionerno dvièwe im objavija na svoite privrzani-
ci vo Bitolskiot vilaet, deka, so èlba da gi do~ekaat rezulta-
tite od reformite, nabeleàni od Rusija i do Avstro-Ungarija,
tie privremeno, do krajot na april, gi prekinuvaat svoite dej-
stvija. Vakvata izjava od strana na komitetot e predizvikana, po-
kraj od politi~ki soobraènija, o~igledno i od soznanieto za
svojata nemo} da go pokrenat naselenieto, razo~arano po site nes-
re}i, {to gi ima doìveano, i koe ne im se podava pove}e i na
praznite vetuvawa i zakani od bugarskite agitatori. Imaj}i go
predvid i raskolot, {to nastana me|u poodelnite makedonski ko-
miteti, nedostigot kaj niv na pari~ni sredstva i oru`je, koe be{e
sobrano minatata godina od turskite vlasti vo gramaden broj, i
na zapo~natata vo posledno vreme emigracija vo Amerika na ne-
kolku iljadi Makedonci, predimno mladi lu|e, {to go pretstavu-
vaat najbespokojniot i opasen element vo Makedonija – moè da se
pretpostavi, deka godinava na komitetite ne }e im uspee pokreva-
weto na seop{to vostanie.
Vnatre{nata Organizacija, me|utoa ja prodolùva svojata
uporna agitacija. Na~alnicite i rakovoditelite £ se sekoj na
svoeto mesto: Pere To{ev i \or~e Petrov okolu Prilep, Damjan
Gruev se krie vo Bitolskata kaza, a âkalarov, koj vo posledno
vreme se nao|a{e vo Bugarija, se o~ekuva vo Kastoriska kaza.337
335
Simon Drakul, Makedonija me|u avtonomijata i deleòt, treti
tom, 18-19.
336
Ruski konzul vo Bitola.
337
tom, 46.
Ra~o Petrov,338 1/14 mart 1904 godina
Fakt e deka ve}e Makedonija se odvoi, veruvajte mi. Make-
doncite se kompletno neiskreni vo odnosot i kon vas339 i kon
nas340. Sè dodeka Makedoncite ne se oslobodat (}e bidat i so vas i
so nas. Me|utoa, koga toa }e se slu~i, toga{ }e ni kaàt i nam i na
vam, podaleku: trgnete si gi racete. Vo takvi uslovi nitu eden od
nas ne bi moèl da dobie vo Makedonija nikakvo mesto, nitu pak
slu`ba. Zarem mislite deka tie se ludi da prifatat nie ili vie
da gi prisoedinime kon nas ili da gi podelime. Ne, tie bi bile
protiv toa.341
Pavlos Melas,342 16 mart 1904 godina

Se iska~uvame kon {talata i: „dobra ve~er“ (makedonski)
od ènite (ne znaat nitu zbor gr~ki), i: „dobredojdovte bra}a“ od
maìte (na gr~ki jazik) postojano se slu{aat.
(...)
Popladneto okolu 5 ~. po pokana na Kote se sobraa 12 pr-
venci vo na{ata soba. Na niv te~no i ubedlivo – preveduva{e
Pirzas – im se obrati Kote na makedonski.
(...)
Govorot na Kote pred selanite vo Gabre{: „Nie, Makedon-
cite, za da si ja dobieme slobodata, moème da go postigneme toa
po dva pati{ta, izberete Vie po koj sakate, edniot vodi kon Buga-
rija i e pat koj trae 30 dena i e poln so trwe, koi }e nè razranat
dodeka stigneme tamu. Drugiot vodi vo Grcija za 3 dena i e ubav i
~ist“.343
338
Bugarski premier.
339
Se однесува na Srbite.
340
Se однесува na Bugarite.
341
DARM - Skopje, PPO, m. 225, Pov. br. 70.
342
Pavlos Melas (1870-1904) – gr~ki oficer, ~len na „Etniki eteri-
ja“, organizator na vooruèni gr~ki ~eti vo Makedonija.
343
Ναταλια Μελα, Παυλος Μελας, Αθηνα, 1926, 241, 244. Prevodot e na
prireduva~ite.
Pavlos Melas, 21 mart 1904 godina
Nau~iv malku makedonski zborovi {to im gi kaùvam na
ènite i na majkite, osobeno tie mi se raduvaat, pet pari ovde,
edna bonbona tamu, eden dobar zbor, eden bakne` na decata, ved-
na{ gi privlekuvaat roditelite.344
Aleksandar I. Nelidov,345 april 1904 godina

Dozvolete mi pred sè da Mu gi iskaàm na Va{eto Sijatel-
stvo izrazite na mojata dlaboka priznatelnost za tolku laskaviot
kon mene predlog da go iznesam moeto mislewe vo vrska so pra{a-
wata, {to gi zasegnuva na{iot Posol vo Viena, so ogled na mo`-
nite ponatamo{ni uslo`nuvawa na Balkanskiot Poluostrov. (...)
(...)
Ne treba da se gubi od predvid, deka ogromnoto mnozinstvo
na Hristijanite vo Makedonija se – Slavjani, a od niv daleku naj-
golemiot broj im se mnogu pobliski na Bugarite, otkolku na Sr-
bite. Dodeka Grcite vo ednoobrazna masa naseluvaat samo nezna-
~itelni reoni, predimno bliski do moreto. Tie se vo pogolemiot
broj gra|ani-trgovci; – selanskoto naselenie, me|utoa, zemjodel-
cite, se re~isi site Slavjani, i samo eden sosem nezna~itelen del
se od Srpskoto pleme. Zazemaweto na egzarhot za pri{iruvawe na
negovoto vlijanie napolno se opravduva od negovata èlba da gi
ottrgne od pod vlasta na Gr~koto duhovenstvo svoite sonarodni-
ci, pogr~eni za vreme na petvekovnoto vladeewe na Konstantino-
polskata Patrijar{ija nad hristijanite od Evropska Turcija. I
dokolku e nemo`no da bidat odobreni primenuvanite od Egzarhot
na~ini, kako i ramnodu{nosta so koja{to toj, a osobeno upotrebu-
vanite od nego organi, se odnesuvaat sprema ~isto crkovnata stra-
na od svojata dejnost, me|utoa od nacionalna i politi~ka gledna
to~ka mora da se priznae, deka toj deluva vo interes na svojot na-
rod, pa duri i vo interes na Rusija. (…) Neblagodarnosta sprema
nas na Elinskiot narod se iskaùva i premnogu jasno, za da bi mo-
èlo nie da imame i najmale~ka naklonost da pridonesuvame kon
{ireweto na negovoto vlijanie na kontinentot, kade {to toj ni-
kakvi pravo vo svoja polza ne bi moèl da pokaè. Zavladuvaweto
344
345
Aleksandar Ivanovi~ Nelidov (1835-1911) – ruski diplomatski
pretstavnik vo Carigrad.
od Grcite na mestata, naseleni so Bugari, bi sozdalo izvor za pos-
tojani i neiscrpni uslo`nuvawa vo idninata, a imeno takvite si-
te se trudat da gi odbegnat.
Poradi goreizloènive etnografski uslovi na Makedoni-
ja mene i mi se ~ini pove}e za pretpo~itawe – da ne bide predre-
{uvano nejzinoto delewe, tuku da bide za~uvana nejzinata sevkup-
nost, srede koja, so voveduvaweto na {iroka samouprava, vrz osno-
va na izbrano narodno pretstavni{tvo, vo mesnite administra-
tivni Soveti, samoto po sebe }e bide izvr{eno postepeno raspre-
deluvawe na narodnosti. A moèbi soznanieto za op{tosta na in-
teresite na celokupnosta na Makedonskite vilaeti }e gi dovede
niv do slevawe vo edno celo, so sozdavawe na edinstveno avtonom-
no Makedonsko Kneèvstvo, ~ie{to Pravitelstvo nema ni da se
stremi kon prisoedinuvawe kon Bugarija, niti pak da mu se pot~i-
ni na gr~koto vlijanie, niti pak da £ protivre~i na avstriskata
teorija za odbegnuvawe na vozniknuvaweto, vrz urnatinite na
Turcija, na nekakva golema obedineta dràva. Takvata Makedoni-
ja, {to spored razmerite bi se razlikuvala od Grcija, ili od Bu-
garija, }e sluì za odrùvawe na ramnoteàta me|u drugite Bal-
kanski Dràvi, a }e posluì, vo sekoj slu~aj, za vostanovuvawe na
Balkanot na sopstveno samostojno politi~ko ìveewe, isklu~u-
vaj}i gi site tu|i obidi za osvojuvawe. Moèbi bi morale malu po
malu da bidat izmenuvani nejzinite granici, zaradi okruùvawe-
to na sosednite Dràvi; me|utoa da bide ostaveno jadro, so izlez
na more i, spored toa, so site uslovi za nezavisno su{testvuvawe.
Somnitelno bi bilo toa, deka ustrojstvoto na edna takva Dràva,
koja{to nema da ja zasili niti Bugarija, niti Grcija, bi moèlo
da predizvika re{itelno sprotivstavuvawe na Srbija i na Crna
Gora.
Ustavot na novata avtonomna provincija bi moèl da bide
izraboten soglasno so 23-ot ~len na Berlinskiot traktat, od edna
Evropska komisija, so privlekuvawe na mesni elementi, taka {to
interesite i pravata na site narodnosti bi bile obezbedeni.
Kakva i da bide ponatamo{nata sudbina na takvata avto-
nomna provincija, otprvin pot~ineta pod vlada na Sultanot, taa
so samoto toa bi pridonesla sprema ponatamo{noto razvi-vawe
na Isto~noto pra{awe, kako premin od polnoto Tursko igo, kon
nezavisnosta, vo ovoj ili vo onoj vid. Makar {to takvoto ureduva-
we bi moèlo da im se stori nezadovoluva~ko na malite hristi-
janski Dràvi, sepak, tie ne bi imale nikakva seriozna osnova da
bidat nezadovolni od nego. Nivnite zakoniti barawa bi bile za-
dovoleni. Nivnite ednoplemenski naselenija bi bile staveni vo
podobreni samostojni uslovi za ìvot i ponatamo{en razvitok.
Vremeto }e pokaè vo kakva nasoka ponatamu ovoj razvitok }e
odi. Na tu|oto osvojuva~ko dvièwe }e mu bide stavena pregra-
da.346
Enixevardarskata vostani~ka ~eta,

24 april/7maj 1904 godina
Apostol Petkov vojvoda
(Doverlivo – Originalot predaden vo Civ. Agentstvo.
Potpis)
Osobena radost ni pretstavuva pokanata od Evropskite
Konzuli, kade {to tie nè kanat da £ se predademe na vlasta. Toa
bi go storile na drago srce, ako be{e napraveno do denes nekoe
~uvstvitelno podobruvawe na dene{niot reìm. Na Va{eto pis-
mo od 24 april/7 maj 1904 god. eve so {to nie }e Vi odgovorime.
Samo po voveduvaweto reformi, podnoslivi za hristijan-
skoto porobeno naselenie, bi moèle da ja prifatime Va{ata po-
kana. Tur~inot samo vetuva i laè pred svetot, a ni{to ne izvr-
{uva. Divotiite na Tur~inot e nepotrebno da Vi gi nabrojuva-
me… Napolno sme uvereni deka niedna ~eta, nitu eden komita, ne-
ma da zaboravi: 1. na turskite yverstva, 2. na vloènite do denes
trudovi na ~etite i na naselenieto, 3. na proleanata do denes krv,
4. na turskite izma~uvawa na hristijanskoto naselenie, bez razli-
ka na vera i narodnost, 5. Turcija mnogu godini po red vetuva raz-
ni pravdini i ni{to do denes nema napraveno, bidej}i tie se samo
na zbor, 6. Makedonskoto naselenie, gledaj}i gi turskite la`ni
vetuvawa, e spremno da ja lee svojata krv, so nade` deka }e se zdo-
bie eden den so o~ekuvanata polna sloboda, i da go smetne od sebe
turskiot petvekoven gnet. Zarem Makedonecot ne e ~ovek, da ì-
vee slobodno? Zarem Makedonecot ne e za sloboden da go di{e
~istiot vozduh i da mu se raduva na slobodniot politi~ki ìvot,
kako {to se raduvaat slobodnite narodi? Makedonecot e ve}e uve-
ren, deka sè duri se nao|a pod Tur~inot, ni{to sigurno nema za ne-
go: toj ne e siguren za svojot ìvot, ne e siguren za svoite mili i
dragi , za ~esta na ènata i na svoite }erki, za svojot imot itn.
itn. Taa nesigurnost go natera Makedonecot da go zeme oru`jeto v
race i da se bori so Tur~inot. Toj ne àli za{to }e umre od kur-
346
tom, 111-114.
{umot na neprijatelot, i e spremen da go pravi toa sè do denot na
negovoto osloboduvawe. Toj ve}e ne se pla{i od neprijatelot, du-
ri i od edna evropska okupacija za smetka na negovite nacionalni
interesi. [to ima polo{o od toa ~ovek da se re{i da umira? Tak-
vite lu|e moè li ne{to da gi zapla{i, koga se tie ve}e spremni
da umrat? Nema zo{to da se poplakuvaat na nas Evropejcite, deka
ne sme im dale vreme da gi organiziraat reformite. Raspolagaat
tie so vreme i so sila i veruvame deka nikoj do denes ne im go za-
piral toa vreme. @alno e pred o~ite na civilizirana Evropa Ma-
kedonecot i ponatamu da robuva. Neka krvta za toa nevino nasele-
nie i ponatamu se lee pred Evropa. Neka turskite yverstva se vr-
{at i potamu pred o~ite na evropskite konzuli. Neka tie i pona-
tamu gi branat interesite na Tur~inot, za smetkata na neviniot
Makedonec. Poso~ete ja pravinata, kade i kaj kogo e? Pravi li lo-
{o eden narod, koga vostanuva protiv eden nepodnosliv i teòk
reìm? Da, se lee krv hristijanska vo 20-ot vek od eden inoverec –
Tur~inot pred o~ite na Evropa i nivnite lu|e, e nesovesno. Ev-
ropskata diplomatija e vinovnikot za site maki. Ako diplomati-
jata saka, toga{ za 1 mesec robot }e bide von od granicite na rop-
stvoto. êtite se borat za eden samostoen politi~ki ìvot. Od
vojvodata i sekretarot na Enixenskata vostani~ka ~eta, napi{a-
no na 3 maj 1904 god.347
Georgios Corbazoglu, 348 12 maj 1904 godina

…prvencite i mladinata na Voden nadvor od ku}ata pove}e
go zboruvaat gr~kiot oтkolku makedonskiot…, za sè {to imam
~est da Вe izvestam okolu ovaa tema… {to se odnesuva na Voden,
dolèn sum da dodadam deka… pove}e da sakaat da se narekuvaat
Makedonci otkolku Bugari.349
Fjodor [ostak,350 6 juni 1904 godina

Vi predlagam da ja prifatite kako najstrogo rakovodstvo
bezuslovnata neophodnost da gi odbegnuvate i najsitnite postap-
347
Ibidem, 133-134.
348
Prv sekretar i preveduva~ vo gr~kata ambasada vo Carigrad. Tek-
stot e daden spored izdanieto na Pecivas, vo koe se ispu{teni ovie delovi.
349
ιωργιος: 23. Pre-
vodot e na prireduva~ite.
350
Visok ruski oficer, general-major, koj bil na ~elo na ruskata
àndarmerija vo Makedonija.
ki {to bi moèle da dadat povod za obvinuvawe na ruskite ofi-
ceri, nebare, vo razgovorite so mesnite ìteli, tie im sugeri-
raat nim, deka site ìteli na Makedonija ne se ni{to drugo, tuku
Bugari, deka nivniot roden jazik e bugarskiot, a nikako ne gr~ki-
ot, i deka, poradi toa, tie se obvrzani da zboruvaat bugarski i da
go izu~uvaat imeno toj jazik.
Makar {to i jas ne se somnevam vo toa, deka ukaùvawata,
{to Vi bea dadeni vo toj odnos, Vie to~no gi ispolnuvate, pa
sepak go smetam za neohodno potvrduvaweto na pogore re~enoto,
zatoa {to denes e dobiena telegrama vo koja se ukaùva, deka gr~-
koto pravitelstvo gi obvinuva pred na{eto pravitelstvo na{ite
oficeri zaradi propaganda me|u mesnite ìteli za pripadnosta
na seto naselenie na Makedonija kon bugarskoto pleme.351
Georgios Corbazoglu, 26 juli 1904 godina

Ve}e e poznato deka golem broj od makedonskite
bugarou~iteli352 sorabotuvaa so makedonskiot komitet sosema
nezavisno od Bugarskata egzarhija, ili toj slu~ajno se najde vo
selata, i so nejzino znaewe i kako priznaeni otcepnici-Make-
donci vo planinite. Takov mislam deka e i vojvodata od okolijata
Enixe-Vardar, bugarou~itelot Makedonec Argir. Ne e i tolku
nesporno… deka poseti mnogu na{i sela propovedaj}i kako
Makedonec za nezavisnosta na znameto na makedonskiot komitet
od bugarskata i od gr~kata politika i pokaùvaj}i sekoga{
pogolema po~it kon crkovnite i kon nacionalnite legendi na
onie kaj koi agitira{e.353
Kaq, 3 avgust 1904 godina

Kako {to imav ~est da mu soop{tam na V. V-stvo vo mojot
izve{taj od 9 mart o.g. za No 57, Srbite baraat dozvola od Gr~kiot
Mitropolit da izgradat vo Prilep, na zemjata, {to ve}e ja imaat
kupeno, ~asovnja, pa mu imaat podneseno molba od naselenieto so
240 potpisi. Jas u{te toga{ predvidov, deka nema lesno da im
351
tom, 216.
352
Corbazoglu taka gi narekuva Makedoncite koi bile egzarhiski
u~iteli.
353
ιωργιος: 26. Pre-
vodot e na prireduva~ite.
uspee da dobijat takva dozvola od Mitropolitot, koj revnosno gi
brani interesite na gr~kata crkva i edinstveno gi otstojuva
pravata na elinizmot.
(...)
Pravoslavnata crkva (Blagove{tenie) e izgradena vo
Prilep vo 1838 godina. Bogoslu`bata vo nea sekoga{ se izvedu-
vala na Slavjanski. So pojavata na Egzarhot, Bugarite, {to vo
Prilep ~inat preovladuva~ki element, ja zedoa nea, a Slavjanite,
{to £ ostanaa verni na Patrijar{ijata ostanaa bez crkva. Vo
1878 godina Patrijar{ijata ja izgradi crkvata Preobraènie, no,
bidej}i taa ima{e cel ne tolku da vodi borba so Egzarhot, kolku
voop{to so slavjanskiot element, i se trude{e vo ovoj kraj da go
vostanovi gr~koto vlijanie, toga{ se razbira, na slavjanskite
sve{tenici im be{e zabraneto da vr{at bogoslu`ba vo nea.
Poradi toa mnogumina Slavjani-patrijar{isti, ne sakaj}i da ja
slu{aat bogoslu`bata na nerazbirliviot za niv gr~ki jazik,
pretpo~itaa da posetuvaat bugarska crkva i preminaa vo Egzar-
hot. Drugite Slavjani pak prestanaa da odat v crkva i sè do denes
go povikuvaat kaj sebesi doma srpskiot sve{tenik za izvr{uvawe
na obredite na kr{tevaweto, ven~avaweto i t.n.
(...)
Samo vo Prilepskata kaza vo deset sela, a imeno vo
Topol~ani, Vrbjani, Rilevo, Sekirci, Slep~e, Krani, Domosed,
Vre{ievo, Zerul i Margarita bogoslu`bata se vr{i od srpski
sve{tenici na slavjanski jazik i nema osnova za Patrijar{ijata
da ne go dozvoli toa i vo samiot grad Prilep. Ako Srbite nemaat
utre svoja crkva vo Prilep, nema somnevawe, deka pogolemiot
broj od niv so vreme }e stanat egzarhisti, i }e se „pobugarat“.
Isto taka e mnogu vozmo`no, tie, gledaj}i, kako Bugarite i Vla-
site so re{itelni merki se zdobivaat so priznanieto na svoite
prava, nasilno }e zavladeat so gr~kata crkva i }e go izgonat gr~-
koto duhovenstvo, makar i samo zatoa – da gi prisilat Dràvite i
turskite vlasti da se zame{aat vo ova pra{awe.
Mene mi se ~ini, deka tie ne bi trebalo da se doveduvaat
do takviot na~in na dejstvuvawe, {to bi moèl da predizvika
krupni crkovni neredi, a toa neminovno }e go iskoristat i
Vlasite, a ne bi trebalo isto taka da im se dava na Bugarite
mo`nost da gi progoltaat niv, tuku bi bilo poèlno da se
poddràt Srbite, vo za niv neramnata borba so Bugarite, koi pri
nepodnoslivosta vo odnosot sprema niv na gr~koto duhovenstvo,
se javuvaat sovr{eno bespomo{ni da bide zadovoleno nivnoto
sosem sfatlivo i razumno barawe.354
Lambros Koromilas,355 6 septemvri 1904 godina

Gospodine ministre,
(...) Na{ite mali u~ili{ta ni{to ne postignaa od jazi~en
aspekt vo polskite sela vo koi zboruvaa drug jazik.
No postoi opasnost da go izgubime i preostanatiot
/prostor/ ako ne uspeeme na sekoj na~in da ja nadoime i da ja pri-
dobieme so gr~ki idei makedonskata mladina.356
Pismo od selanite od s. Labuni{ta,

Nie dolu potpisanite Ma}edonski ìteli od selo
Labuni{ta, Ohridska kaza, izvesтuvame deneska pred va{eto
veli~ijanstvo za na{eto ni selo Labuni{ta, koeto se nao`dat so
30 familii i koeto imat i turski familii 150 vo seloto. Mie
koito sme pravoslavni hristijani Labuni{tani i drugite 2 sela,
imeto im e Vev~ani od 500 familii pravoslavni hristijani i
Podgorci, hristijani 100 familii, nie èlaeme za da nau~ime i
dali e vozmo`no za da pripoznavame ruska eparhija na{ata
pravoslavnata ni vera, èlaeme za da nau~ime od va{e veli~ijan-
stvo vozmo`no li e na{eto èlanie i so kakov na~in moìme da
go izrabotime potrebnoto. Va{e veli~ijanstvo pro{tavajte na{
necivilizatni narod, kojto ~ekat va{ milni odgovor.
Priklonuvame raka desna celuvame. Va{e visoko i porvo
veli~anstvo, Ruski General Konzul
Dekemvri
29: 1904
Nikola B. Markoski
354
tom, 377-379.
355
Pismo od gr~kiot konzul vo Solun, L. Koromilas, do ministerot
za nadvore{ni raboti, A. Romanos.
356
Oi Aparcej tou Makedonikou agwna (1903-1904). 100
šggarafa apÒ to Arce…o tou Upourge…o twn Exwterikèn thj
Ell£doj. Eisagwg» Bas…lhj K. GoÚnarhj, Qessalonikh, 1996,
Nie dolu potpisanite moìme da se sobereme do 100 fami-
lii od 3-te sela i èlaeme da pripoznavame Va{eto Veli~ejstvo
za{to ne moìme da ìvejme od partidi.357
Jakov~e Janev, 30 dekemvri 1904 godina

Va{i Prevoshodstva,
(...)
Potpi{aniov, zaradi opi{anive nevolji i, gledaj}i vo
Va{ite Prevoshodstva edinstveni za{titnici i zastapnici na
onepravdeniot Makedonec, pristapuvam so nasolzeni o~i da Ve
molam, da nè zemete pod Va{eto bezopasno pokrovitelstvo i da me
izbavite so Va{ite {tedri desnici od smrtonosnive priliki na
gorespomenatite zlonamernici, za da moàm, na toj na~in, da si
go sredam mojot porane{en redoven doma}inski ìvot i da im
stavam to~ka na sega{nive moi li{uvawa i stradawa.358
Dimo Haxidimov,359 1904 godina

Sekoja od sosednite dràvi~ki ima pred sebe, po odnos na
na{ata tatkovina, zavojuva~ka cel. Grcite bladaat za nekakva
„golema Elada“, Srbite za „silna, slavna, obedineta Srbija“, a
Bugarite za „celokupna Bugarija“. Protiv politikata na tie
al~ni sosedi se protivstavuva Vnatre{nata (Makedonska)
Organizacija so devizata „Makedonija i Odrinsko za Makedon-
cite i Odrin~anite“. Toa se dve strui, nadvore{na i vnatre{na,
napolno protivstaveni edna na druga.360
Aleksandar T. Balan,361 1904 godina

Odamna li be{e do osloboduvaweto na Bugarite koga i po
cela Bugarija se slu{aa odgovori na Bugarite na pra{aweto „{to
se“ (po narodnost), deka se „hristijani“ ili „raja“? Pa ne e golema
357
tom, 51-52.
358
Ibidem, 559-560.
359
Dimo Haxidimov (1875-1924) ‡ publicist, naroden tribun i ideo-
log na makedonskoto osloboditelno dvièwe.
360
Dimo Haxidimov, Odbrani dela. Kniga prva. Izbor, predgovor i
redakcija Manol Pandevski, Skopje, 1984, 195.
361
Aleksandar Teodorov Balan (1874-1926) – bugarski slavist.
Izvadok od statijata „Edna makedonska teorija“.
retkost i sega u{te da se ~ue Bugarin kako odgovara vo sudot na
pra{aweto za svojata narodnost deka e „hristijani“. Nemu poimot
za narodnosta u{te ne mu stanal nova pridobivka na razumo. Vo
tursko vreme bugarskiot selanec gi ozna~uva{e Bugarite od gra-
dovite so zborot „Grk“, gra|anskata nosija za nego be{e „gr~ka
nosija“. A bidej}i Grcite go tituliraat toj selanec za „de-
beloglav Bugarin“ negoviot brat od gradot qube{e da se nare~uva
„Elin“, za da ne trpi prezir pod svoeto vistinsko nacionalno
ime. Ne li e toa sosem isto so ona {to go rasprava g. Misirkov za
nazivite na makedonskite Sloveni? Imeto „Bugarin“ be{e padna-
lo i vo Bugarija do stepen {to go dopira{e samo tu| prezir. Vo
ustata na samiot Bugarin toa ime tolku se isprazni od nacional-
nata sodrìna, {to stana sinonim za „hristijanin“, koe ime ja
be{e opfatilo celata sodrìna na bugarskata individualna i
op{testvena svest. Na{iot selanec koga }e re~e{e „nie sme Bu-
gari“, misle{e „nie sme hristijani“, t.e. pravoslavni. Ruskiot
car be{e za nego „bugarski car“ ne po narodnost, ami po pra-
voslavnoto hristijanstvo.362
Viktor Berar, 1904 godina

Porano Makedonija be{e rastrgnuvana pome|u ~etiri ili
pet stranski propagandi: srpska, vla{ka, gr~ka..., site so dvoen
karakter, nacionalisti~ki i religiozen, baraj}i pripojuvawe
kon Grcija, Bugarija ili Srbija..., potpiraj}i se na srpskata,
gr~kata ili na bugarskata crkva. Ovie crkovni nacionalizmi
denes £ go otstapija mestoto na edna federalisti~ka i revolucio-
nerna organizacija koja bi sakala da se potpre edinstveno na
starosedelskiot element; taa bara pristoen ìvot za Makedonija
i za Makedoncite, a pri nepostoewe na politi~ki prava i privi-
legii, bara barem administrativni reformi i posebna vlada. 363
Intrevju so Damjan Gruev vo v. „Novoe vremja“,364

1904 godina
SOFIJA
362
Za makedonskiot jazik, Posebni izdanija na IMJ „Krste
Misirkov“, Skopje, 1978, 29-30 (ponatamu: Za makedonskiot jazik).
363
Victor Bérard, La turquie et l'hellénisme contemporain, La Macédoine,
Paris, 1904.
364
Damjan (Dame) Gruev (1871-1906) ‡ revolucioner, eden od osnova-
~ite na MMKD i na MRO.
(Dopisni{tvo na „Novoe Vrem®“)
Ruskiot pe~at se odnese skepti~ki sprema neodamna
objaveniot ot~et na civilnite agenti, vo koj se tvrdi deka boèm
vo Makedonija sè e vo sostojba na blagopolu~nost i deka
Mirc{tegskite reformi boèm uspe{no se primenuvaat.
Denovive jas imav sredba so D. Gruev, glaven rakovoditel
na vnatre{nata organizacija vo Makedonija. ]e gi zapoznaam
~itatelite so negovoto mislewe za sostojbite vo Makedonija i so
reformatorskooto delo vo nea vo 1904 godina. Gruev e rodum
Makedonec i postojano ìvee vo Makedonija; dojden e ovde pred
eden mesec da ja lekuva ranata, {to ja dobi pri edno slu~ajno
sudruvawe so turskite vojski, sega e re~isi ozdraven i se ~ini
nabrgu pak se vra}a vo Makedonija. Toj ima golemo vlijanie ne
samo vo Makedonija, tuku na nego smetaat i bugarskoto i srpskoto
pravitelstva. Turskoto pravitelstvo ja ima oceneto negovata
glava na 5.000 liri. G. Gruev e relativno mlad ~ovek, so ubav
bibliski lik; negovoto raspoloènie e stabilno, {egovito-
ìzneradosno, plus iskrenost; so {to silno predraspoloùva kon
sebe sebesednikot; o~igledno e deka postojanite buri i ìvotni
trevogi ne ja skr{ile ovaa natura.
(…)
– ]e ima li vostanie godinava?
– Nie ne mislime da go pokrevame pred zavr{uvaweto na
rusko-japonskata vojna; dokolku Turcite go predizvikaat, toga{ e
drugo pra{awe. Nie morame da vodime smetka za ~uvstvata na
narodot ({to i da se zboruva, me|utoa krvta ne e voda – Rusite se
na{i bra}a), vtoro, za interesite na na{eto delo; normalno
razre{uvawe na makedonskoto pra{awe mnogu zavisi od toa,
kolku Rusija }e bide slobodna… Za vreme na vostanieto ruskata
diplomatija be{e vo odnosot sprema nas, Makedoncite, ma{tea;
me|utoa Rusija ja oslobodi Bugarija; taa bezdrugo nema da nè os-
tavi nas da nè izedat neprijatelite na slavjanstvoto. Taka misli
na{iot narod, a taka mislime i nie.
– Kakvi se odnosite me|u bugarskoto pravitelstvo i
va{ata organizacija?
– Mo{ne nedruèqubni; bugarskoto pravitelstvo se
stremi vnatre{nata organizacija da ja pot~ini pod sebe, me|utoa
nemu toa nema da mu uspee, bidej}i nie mu davame na toa dosta
energi~en dolèn otpor.365
Doverliva depe{a od Lermontov, 31 januari 1905 godina

Ne mu e nepoznato na Va{eto Sijaltelstvo deka ovde se
nao|a pove}e od dva meseca eden od najglavnite i navlijatelni
predvodnici na Vnatre{nata Makedonska Organizacija – Damjan
Gruev, da patuva vo Sofija zaradi lekuvawe na ranata, {to ja
dobil pri edno od sudruvawata od turskite vojski, {to ja
presleduvale negovata banda.
Sosema slu~ajno mi uspea da se sretnam so Gruev vo edna
privatna ku}a i, ne smetaj}i za potrebno da stapuvam so nego vo
kakvi i da bilo prerekuvawa, me|utoa, se razbira, ne ja ispu{iv
mo`nosta, za da si go objasnam pred sebe karakterot na dejnosta na
Vnatre{nata Organizacija, da gi doznaam i negovite gledawa vrz
polo`bata na Makedonija vo sega{no vreme.
(...)
Spored zborovite na Gruev, Vnatre{nata Makedonska
Organizacija dejstvuva napolno samostojno i, postavuvaj}i si ja
devizata „Makedonija na Makedoncite“, ne samo {to ne zavisi od
Bugarskoto Pravitelstvo, tuku re~isi neprijatelski se odnesuva
kon nego, ne sakaj}i za ni{to sudbinata na Makedonija da im ja
pot~ini na interesite na Kneèstvoto.
Podozrevaj}i ja Vnatre{nata Makedonska Organizacija za
stremeì sprema nacionalizacijata, i pla{ej}i se od vlijanieto
vrz nea na Bugarskoto Pravitelstvo, koe saka so nejzino posred-
stvo da vlijae vrz sobitijata vo Makedonija, tie kon nea dosega se
odnesuvaa neprijatelski i doa|aa duri i do vooruèni sudruvawa,
kako na primer za vreme na vostanieto vo 1902 godina, zapo~nato
nasproti nivnata volja, od Nadvore{nata Makedonska Organiza-
cija – Vnatre{nata Organizacija se trude{e nego so sila da go
zadu{i.
Ne presleduvaj}i nacionalisti~ki celi, tie ednakvo se
odnesuvaat sprema site narodnosti, {to ìveat vo Makedonija, pa
vo krugovite na svojata Organizacija gi smetaat, pokraj Bugarite,
365
Simon Drakul, Makedonija me|u avtonomijata i deleòt, ~etvrti
tom (1905), Kumanovo, 1998, 15, 18-19 (ponatamu: Simon Drakul, Makedonija
me|u avtonomijata i deleòt, ~etvrti tom).
koi go pretstavuvaat mnozinstvoto na naselenieto vo zemjata,
isto taka i Srbite, Grcite i Kucovlasite.
Me|utoa, sprema onie gr~ki i srpski ~eti, vo koi gledaat
orudija na nivnite pravitelstva, {to se griàt samo za svoite
nacionalni celi, tie se odnesuvaat neprijatelski i, ne smetaj}i
go mo`noto dopu{tawe na nivnata dejnost, koja im e sprotivna na
nivnite stremeì, tie imaat so niv i voeni sudruvawa. Postavu-
vaj}i si za zada~a da bide izvojuvana avtonomija za Makedonija, a
nikako ne nejzino prisoedinuvawe kon Bugarija, tie isto taka
nedruèqubivo se odnesuvaat i sprema dejnosta na Nadvore{nata
Makedonska Organzacija. No, so ogled na toa, deka, sepak, moraat
da go {tedat i samoqubieto na Bugarite, tie se prisileni da se
odnesuvaat sprema niv mnogu pomeko, za da ne ja vooruàt protiv
sebe Bugarija, a za da ja imaat i mo`nosta sekoga{ vo nea da se
skrijat. …
Kako Bugarskoto Pravitelstvo, taka i Egzarhijata, nemaat
ni najmale~ko vlijanie vrz Vnatre{nata Organizacija, i sprema
niv taa se odnesuva napolno indiferentno.366
A. Beljaev,367 4 fevruari 1905 godina

Vnatre{nata Organizacija, koja{to za svoja deviza si ja
postavi: „Makedonija na Makedoncite“, sè pove}e i pove}e se
stremi kon sloboda na dejstvuvawe i polna nezavisnost od Bugar-
skoto Pravitelstvo, so {to i se objasnuva nejzinoto nazna~uvawe
na svoj sopstven delegat vo Sofija. Takva posoka be{e prifatena
od Vnatre{nata Organizacija, osobeno po neuspehot na vostanie-
to od 1903 g., podgotveno od Bugarija, koja{to be{e vetila svoja
poddr{ka, a potoa gi ostavi vostanicite na milost na nivnata
sudbina.
Pretstavnicite na drugite revolucionerni frakcii so
razli~na oboenost ne samo {to postepeno go gubat svoeto vlija-
nie vo Makedonija, tuku od strav za svojot ìvot ili sosem se upa-
tuvaat sprema Bugarija, ili pak gi menuvaat ubeduvawata i
preminuvaat vo sostavot na Vnatre{nata Organizacija.368
366
Ibidem, 56-57.
367
Ruski konzul vo Skopje.
368
tom, 87.
Aleksandar Cankov,369 6 fevruari 1905 godina
Makedonskoto pra{awe e stara tema za koja mnogu se
pi{uvalo i govorelo, ne samo kaj nas vo Bugarija, no i nasekade vo
tu|ina… No stremeìte na del od bugarskata i srpskata mlada
intelegencija, nezadovolna od trezveno sogleduvawe na toa mnogu
sporno pra{awe me|u nas balkanskite narodi – makedonskoto, me
prinuduva javno da se proiznesam za plamteòt vo vozbudenite
du{i na mladiot Bugarin i Srbin. (…) Jas trgnuvam od principot
deka vo politikata ima mnogu malku idealizam. Nikade na drugo
mesto osven vo politikata grubiot materijalen interes nema
takva zna~ajna uloga. (…) ]e se obidam da dokaàm deka
edinstveniot blagoprijaten uslov za natamo{niot napredok na
balkanskite dràvi~ki, za nivnata samostojnot, se temeli
edinstveno vrz nivniot sojuz zasnovan na: avtonomna Makedonija.
Makedonija, taa stradalna zemja, grobnica na mnogu ma~enici i
junaci, moè da stane grobnica i na slobodata na Balkanskiot
Poluostrov, ako prodolì da bide jabolko na razdorot. Ako
Makedonija me|u nas ra|a nacionalna omraza, antagonizam, ako na
nea nie gledame, ne kako na zemja izma~ena, onepravdena, natopena
so krv i pla~ koja od nas bara pomo{, i toa visoko doblesna
pomo{, a ne kako na plen, podgotveni vo prviot povolen moment
da go podelime. (…)
Za po~etokot na makedonskoto dvièwe ne moè da se
opredeli hronolo{ki to~en datum. Toj se sovpa|a so po~etocite
na slobodarskite stremeì kaj site ju`ni Sloveni porobeni od
turskiot reìm… Ete zo{to, koga se obiduvame da go okarakteri-
zirame dvièweto i da gi otkrieme prvi~nite momenti na nasta-
nokot, nie treba da gi razotkrieme zaedni~kite faktori koi
dejstvuvale i koi imale re{ava~ko zna~ewe vo razvojot ne samo na
makedonskoto pra{awe tuku i za site porobeni balkanski narodi
pod turska vlast, a najmnogu za nas Bugarite koi sme mnogu bliski
so Makedoncite. (…) Pokraj drugite nesre}i na Makedoncite, sè
u{te pod ropstvo, im teàt i nepodnoslivite danoci. Danocite
stanuvaat u{te pote{ki i nepravedlivi poradi nivnoto nere-
dovno i nepravilno sobirawe. (…)
Pod vlijanie na iznenaduvaweto deka Makedonija, spored
re{enijata na Berlinskiot kongres, odnovo }e ostane turska pro-
vincija, pointelegentnite Makedonci vo Bugarija, Isto~na Rume-
369
Bugarski politi~ar, dràvnik, publicist i akademik.
lija i Makedonija, u{te kon krajot na 1878 godina, go organiziraa
ve}e poznatoto „Kresnensko vostanie“. (...)
Generalot Iv. Con~ev zastanuva na ~elo na Komitetot i
celoto makedonsko dvièwe, ne vo Makedonija tuku vo Kneèv-
stvoto. Toj ja prezede zacrtanata zavojuva~ka politika i ja
prodolì neumornata i neprestajna borba so vnatre{nite make-
donski dejci. Ne{to pove}e, toj se potvrduva kako najnemilosrden
progonuva~ na vnatre{nite dejci ~ij edinstven grev za taa
bedotija e deka tie ostvaruvaat poinakvi nacionalni ideali.
Vnatre{nite borci za sloboda na Makedonija dobro gi znaat
op{testvenite odnosi na narodnostite koi ja naseluvaat Makedo-
nija, i nim im se tu|i pogre{nite i pogubni zavojuva~ki streme-
ì na bugarskite, srpskite ili, ako sakate, na gr~kite vladi, koi
nao|aat dobar realizator za svoite interesi vo Organizacijata,
kako komitetite na Con~ev i nemu sli~nite vo Bugarija, na onoj
na Atanackovi} ili na [ovinisti~koto dru{tvo „Sv. Sava“ vo
Srbija i sevkupnata organizirana propaganda vo Kralstvoto i vo
Makedonija. Vnatre{nite dejci inspirirani od vistinskiot duh
na slobodata na svojata tatkovina sakaat nezavisna ili najmalku
avtonomna Makedonija… Spoznavaj}i ja lo{ata sudbina koja
moè da ja zgrap~i nivnata tatkovina Makedonija… tie borci
vodat neprestajna i krvava borba, kako so tiranot Tur~in, taka i
so site drznici {to posegnuvaat kon nivniot ideal „Makedonija
na Makedoncite“.
Balkanskite dràvi Bugarija i Srbija (i ostanatite
balkanski dràvi, osobeno Grcija) ne vodat razumna politika
sprema Makedonija. Toa e jasno kako bel den i nema potreba da
dokaùvam deka tie se stremat celosno da ja prisoedinat Makedo-
nija ili da ja razdelat pome|u sebe. Kako {to sekomu mu e jasno
deka vo 1897 godina so odobruvawe na Rusija se vodea pregovori
me|u bugarskata i srpskata vlada za takanare~enite „sferi na
vlijanie“ vo Makedonija. (…)
(…) Drug faktor {to neosporno ja zajaknuva zavojuva~kata
politika na balkanskite dràvi e makedonskata emigracija. Vo
Bugarija nejzinoto vlijanie e posebno silno. Mnogu od dràvni~-
kite mesta se zazemeni od makedonski emigranti. Kako {to se
odvivaat rabotite vo Bugarija, Makedonecot stanuva polnopraven
gra|anin. Ima mo`nost da u~estvuva vo upravuvaweto i vo op{te-
stveniot ìvot na dràvata. Moè da vr{i ne samo moralno
vlijanie nad bugarskoto op{testvo, kako nesre}en begalec predo-
predelen da go pomine ìvotot daleku od tatkovinata, no i
direktno da vlijae vrz politikata na bugarskata dràva. Od druga
strana, emigrantot Makedonec {to ja zagubil ìvea~kata vo
svojata tatkovina, doa|aj}i kaj nas gi precenuva site prednosti na
na{iot politi~ki reìm…, veruva deka negovata egzistencija }e
se podobri, ako namesto Turcija, negov gospodar bide Bugarija,
koja, kako {to razmisluva toj, }e mu gi vrati site ne{ta: imotot,
domot, zaedno so site gra|anski prava i drugo. Tie ~uvstva na
nesre}niot Makedonec umeat beskrajno da gi eksploatiraat
bugarskite vladi. Taka toj, sovr{eno ~ist vo svoite ~uvstva, no
zatoa pak lesnoumen, nesetno stanuva oru`je na zlokobnata poli-
tika, koja ve}e dolgi godini ja vodat bugarskite dràvnici kon
Makedonija i kon bugarskiot narod. (…)
Najnapred na{ite, i bugarski i srpski stremeì, nemaat
moralno ~ista osnova. I nie, i Srbite, i Grcite so svoite i
najmali argumenti za pretenzii kon Makedonija nitu sme sposob-
ni, nitu pak dobrovolno }e odime da vojuvame so Turcija, od edna
bratska èlba da mu dademe sloboda na eden stradalni~ki narod,
za{to na{ite pogre{no razbrani stopanski i politi~ki inte-
resi nè naveduvaat da imame poinakvo odnesuvawe. Da krieme li, i
zo{to se ma~ime da go laème svetot, oti ne }e sproveduvame edna
osvojuva~ka politika kon Makedonija? (...)
Tvrdam deka seto toa dobro go znaat nekoi makedonski
dejci i jasno sogleduvaat, deka na Makedonija ne £ ostanuva ni{to
drugo osven samata da vojuva za svojata sloboda. Tie so godini go
podgotvuvaat i go podigaat umstvenoto i moralno nivo na masite,
za da stanat sposobni i dostojni sami da si ja izvojuvaat svojata
sloboda, a ne od nekogo da im bide podarena, kako nezasluèna
milost. Tie go podgotvuvaat Makedonecot da vojuva i nekolkupati
ve}e be{e potpalen slobodarskiot ogan zad Rodopite i Rila. (…)
(…) A, podelbata na Makedonija, poradi nejzinite speci-
fi~ni etnografski i strate{ki uslovi nikoga{ nema da gi zado-
voli trite dràvi, Bugarija, Srbija i Grcija. So toa nacionalni-
te neprijatelstva }e se zaostrat u{te pove}e, }e se zasilat bor-
bite i na Balkanskiot Poluostrov odnovo nema da ima mir. (…)
O~igledno e kolku pogre{ni i pogubni se na{ite,
bugarski, srpski i gr~ki pretenzii sprema Makedonija. (…)
êtirite balkanski dràvi, Bugarija, Srbija, Makedonija
i Grcija se podednakvo ekonomski razvieni, pa, tvrdam, deka
prelagite me|u niv samite ne vlijaat zna~itelno za da imame
realna osnova za nekakvi ekonomski i politi~ki protivre~nosti
na na{ite interesi. (…)
So eden razumen carinski sojuz, so povolen dogovor za
na{iot transport, so eden zbor, so dobri trgovski dogovori
postignati me|u nas Bugarija, Srbija, Grcija, Romanija i slobodna
Makedonija, nie }e imame mnogu podobri i zagarantirani rezul-
tati, otkolku so beskorisno zgolemuvawe na na{ite teritorii,
bilo so delbi ili so celosno prisoedinuvawe na Makedonija,
koe{to i bez toa nema da go dozvolat evropskite sili. (…)
Otkako go iznesov i gledi{teto deka podelbata na
Makedonija ili nejzinoto celosno prisoedinuvawe kon edna od
balkanskite dràvi~ki, osven {to nema da bide dozvoleno od
evropskite sili, koi imaat poinakvi nameri sprema Balkanskiot
Poluostrov, pogubni za niv, ne ostanuva nikakov somne` deka
razre{uvaweto na toj sovremen problem, makedonskiot, leì
samo vo zakrepnuvaweto na Makedonija vo edna samostojna dràv-
na edinica, zaedno so drugite balkanski dràvi. Samo samostojna
i slobodna Makedonija e vlogot za opstojba na Balkanskiot
Poluostrov. (…)
(…) No toa, povtoruvam, }e bide koga od Makedonija }e
napravime ne bugarsko, srpsko ili gr~ko pra{awe tuku edna
op{ta kulturna kauza, za slobodata na edna porobena nacija,
najposle i za na{ata sopstvena samostojnost i sloboda.370
Fjodor [ostak, 29 maj 1905 godina

Vo sega{niov mig po celata Imperija se sproveduva
popisot na naselenieto isto taka na nekakov originalen na~in.
Taka vo gradot Solun, mesto posebno nazna~eni lica vo opredelen
den, posetuvaj}i gi ku}ite, da gi popi{uvaat to~no site ìteli,
ovde na poslednive im e objaveno, deka sekoj od niv e obvrzan da se
javi vo policiskata stanica, kade {to }e bide zapi{an, so
izdavawe na nufus (ne{to vo vid na pa{aport), so vnesuvawe za
ovoj zapis na 2½ pjastera. Po selata pak za popisot na naselenie-
to se sostaveni komisii, so ~lenovi od muslimanite i od hristija-
nite; me|utoa, me|u ovie poslednive se nazna~uvaat predimno
patrijar{isti, poradi {to i moè{e da se o~ekuva, deka hristi-
janskoto naselenie na sanxakot }e bide zapi{ano vo mnozin-
stvoto kako Grci-patrijar{isti. Toa taka i se slu~i; bez ogled na
uveruvawata od mnogumina, deka tie ne se patrijar{isti, tuku se
egzarhisti, nezavisno od toa, nim im se izdadeni nufuzi od
370
Aleksandar Cankov, Makedonskoto pra{awe i Balkanskiot sojuz,
Skopje, 2008, 40-42, 49, 58, 61-62, 68, 87-93.
popisot, deka se patrijar{isti, bidej}i, spored porane{nite
svedo{tva, nivnite tatkovci bile patrijar{isti, a kako takvi se
ozna~eni i samite spored porane{nite popisi. Sega vo Solun se
pojavi masa od deputacii od razni sela so formalen protest
protiv takvite postapki na komisiite; Hiqmi-pa{a sepak ne se
soglasi da gi primi, dodeka, prifa}aj}i gi molbite, veti deka }e
gi razgleda niv. – Toa go pottikna na{iot Civilen agent da mu go
svrti vnimanieto na General-Inspektorot na nenavremenosta na
vakviot popis vo sega{niov mig vo Makedonija, kade {to toj bi
moèl da predizvika samo novi nezadovolstva – pa i vo vrska so
negovata bescelnost, dokolku komisiite ne gi zapi{uvaat ìte-
lite soglasno so nivnite izjavi, tuku vrz osnova na porane{nite
zapisi, {to bi moèlo da bide storeno naprosto po kancelariski
pat. Do {to }e dovede ovoj popis - sè u{te ne se znae.371
V. „Skrip“, 8 juli 1905 godina

Makedonskata organizacija pred nekolku nedeli vo Bitola
re{i da formira komisija za sozdavawe makedonska gramatika.
Vo komisijata vleguvaat 7 u~iteli po lingvistika. Kako osnova se
zemaat dijalektite od Bitolskiot vilaet. Toj dijalekt od komisi-
jata e ozna~en kako makedonski jazik. Na u~itelite vo slovenski-
te u~ili{ta vo Makedonija im se opredeluva da u~at na toj jazik
namesto na srpski i na bugarski jazik, tokmu toa }e se zeme za
osnova na sozdavaweto nezavisna makedonska dràva.372
Kaq, 2 septemvri 1905 godina

Denovive vo Bitolskata kaza }e zapo~ne popisot na nase-
lenieto. Kon toa ve}e e pristapeno vo Selfixenskiot sanxak i vo
Prilepskata kaza. U{te daleku pred negovoto zapo~nuvawe, koga
pra{aweto za nego be{e postaveno prv pat vo administrativniot
sovet na vilaetot, pooдdelnite narodnosti: Bugarite, Srbite,
Grcite i Kuco-Vlasite – silno se rastrevoìja. Pretpostavu-
vaj}i deka ovoj popis }e ima politi~ko zna~ewe, i deka Dràvite
}e se rakovodat od rezultatite od nego pri idnoto razgrani-
~uvawe na krajov, site tie zapo~naa da mu pridavaat nemu posebno
zna~ewe i se trudea da doznaat na kakov na~in i do kogo toj }e
371
tom, 173.
372
V. „Σκριπ“, Αθηνα, 8 ιουλιου 1905, αρ. 9385 . Prevodot e na priredu-
va~ite.
bide sproveduvan, i }e se ozna~uva li nacionalnosta, ili religi-
jata, na sekogo. Grcite go sakaa iskaùvaweto samo na religijata,
smetaj}i go sekoj patrijar{ist za Grk; Srbite i Vlasite,
kone~no, protestiraa protiv toa, baraj}i priznavawe na svojata
nacionаlnost. Bugarite, soznajni deka pretstavuvaat preovladu-
va~ki element vo ovoj kraj, i deka zborot „egzarhist“ i zborot
„Bugarin“ se sinonimi, se trudea glavno da se zdobijat so toa,
pretstavnici od me|u niv da vlezat za ~lеnovi na komisiite, {to
}e go vr{at popisot, i bea zainteresirani za toa pri opredeluva-
weto na sekoe semejstvo da bidat dopra{uvani ne maìte, {to
zboruvaat ~esto na mnogu nare~ija, tуku ènite, {to vo najgolem
broj slu~ai go znaat edinstveno svojot roden jazik: pa ovoj pat tie
bea sigurni, deka desetina patrijar{iski sela }e bidat progla-
seni za bugarski, bidej}i ènite vo niv navistina zboruvaat edin-
stveno na makedonsko nare~ie, koe{to tie go smetaat za bugarsko,
i koe so gr~koto nema ni{to zaedni~ko. Turskoto pravitelstvo
re{i pri popisot da gi ozna~i i nacionalnosta i religijata na
sekogo.
Jas smetam deka pod ovie uslovi popisot vo Bitolskiot
vilaet se javuva kako krajno nepoèlen, duri i opasen, a kon toa i
napolno bespolezen. Ako na turskoto pravitelstvo mu e neophod-
no da go znae to~niot broj na naselenieto na ovoj kraj i mu e
potrebno da go doznae, makar i zaradi sobirawe na voenite
dava~ki, brojot na hristijansкite ìteli, toa bi moèlo da se
ograni~i pri popisot samo na razdeluvaweto na naselenieto na
muslimani i hristijani. Doznavaj}i deka }e se beleì i naцio-
nalnosta i religijata, site hristijanski narodnosti od krajov
koi{to se nao|aat vo me|usebna borba, po~naa da pribegnuvaat,
zaradi zgolemuvawe na brojot na svoite privrzanici pred
popisot, kon potkupuvawa, kon zakani, kon nasilstva i kon
ubistva. Pojavata vo posledno vreme na mnogubrojni bandi; srpski
na sever, gr~ki na jugot od vilaetot; na site onie sudruvawa na
bugarskite bandi so niv, za koi{to ve}e imav ~est da mu
soop{tam na Va{eto Visokoprev-stvo vo moite posledni izvestu-
vawa, se nao|aat vo bezuslovna vrska so prestojniot popis.
Za bespolezen go smetam jas ovoj popis i zatoa, {to toj po
pra{aweto za nacionalnosta ne dava nikakvi sigurni i to~ni
rezultati: mnogumina ovde ne si ja znaat svojata nacionalnost;
drugite pak nea nema da ja kaàt, dodeka treti imaat namera nea
da јa skrijat, pod vlijanie na zakanite i na nasilijata. Taka na
primer ìtelite od edno sporno srpsko-bugarsko selo vo
Prilepskata kaza odedna{ odbile da ja iskaàt svojata nacional-
nost i molele da bidat zapi{ani kako Тurci, znaej}i deka, ako se
nare~at sebesi Srbi ili Bugari, tie rizikuvaat da bidat ispokla-
ni od edna ili druga banda. Naselenieto od edno selo od Selfi-
xenskiot sanxak se narekle sebesi Grci, a utredenta mu ispratile
telegrama na general-Gubernatorot so molba nivnata izjava da
bide smetana za laжna i iznudena, pod zakana na gr~kiot Mitro-
polit, koj{to im izjavil, deka }e gi otstrani od crkvata, dokolku
se prijavat kako Vlasi.
Pri vakvite uslovi popisоt ne moè da dade pozitivni i
verni rezultati i samo u{te pove}e }e gi zasili neprijatelstvata
kaj site ovie narodnosti me|u sebe i }e go zabavi smiruvaweto na
krajot.
So najdlaboka po~it itn.373
Izve{taj od Muravjov-Apostol-Karobjin,
9 septemvri 1905 godina
Makar{to me|u Grcija i Romanija diplomatskite odnosi sè
dosega sè u{te ne se prekinati, no od strana na prvata ve}e e
napraven, se ~ini, posledniot ~ekor, {to ne go krie ni Ministe-
rot za nadvore{ni raboti. G. Tombazios go napu{ti svojot post i
v~era dopatuva vo Atina.
(...)
Interesno e, deka, od momentot na pojavata na gr~ko-
romanskiot incident, Grcija se trudi na sekoj na~in da im pokaè
na Makedoncite, deka nejzinite odnosi sprema Portata se
podobri od koga i da bilo dosega.374
Memoar na „Svetogorskata“ (Solunska) okru`na uprava,

Legalnite ~lenovi na Svetogorskata okru`na uprava,
otkako ja dobija predlaganata programa za op{tiot kongres od
Skopskata okru`na uprava, vo koja se pokrenuvaat pra{awa od
su{tinski karakter za Organizacijata, mnogu od koi ne se
voop{to razgledani na prviot na{ kongres, i ~uvstvuvaj}i ja
neophodnosta od toa sekoj okrug da pretstavi svoe mislewe po
ovie pra{awa na op{tiot kongres, prezedoa inicijativa za
373
tom, 315-317.
374
Ibidem, 334, 335.
svikuvawe na vtor legalen kongres vo Sveta Gora. Kongresot
be{e otvoren na 10 avgust (1905 g.) i trae{e tri dena; prisustvu-
vaa delegate od reоnite Solunskiot, Kuku{kiot, Dojranskiot,
Tikve{kiot, Gevgeliskiot i Vodenskiot; Enixe-Vardarci, pora-
di nesredenata polo`ba, vo koja se nao|a nivniot reon, ne moèa
da istpratat svoi delegatи, tuku go opolnomo{tija Borila375 da gi
pretstavuva i podnesoa pismeno mislewe. (...)
(...)
(…) Sleduvaat po red na{ite mislewa vrz nabeleànite
pra{awa vo programata, {to se predlaga od Skopskata okru`na
uprava za op{tiot kongres.
I. – Vo me|unaroden odnos makedonskoto pra{awe e denes
donekade podobro postaveno; toa e ve}e izlezeno od onaa neodre-
denost, vo koja se nao|a{e ima tri godini. Oddelni kabineti
imaat ve}e svoi programi za dejstvuvawe vo Makedonija, idejata
za avtonomija me|u niv si probiva pat; me|utoa site zabeleù-
vaat, deka vo Makedonija nema po~va za avtonomija, i deka treba
prethodno takvata da se podgotvi; merkite, {to gi prezema
Evropa od tri godini navamu, go potvrduvaat istoto.
Me|u Balkanskite dràvnici idejata za avtonomija na
Makedonija nema nikakov uspeh; site tie se silat, so legalni i so
nelegalni sredstva, za da se zdobijat so sferi na vlijanie vo
Makedonija; odnosite me|u niv ostanuvaat istite kako i porano.
Me|u niv ne se ni nadevame za zaedni~ko deluvawe vo Makedonija.
Vo liceto na Vnatre{nata Organizacija site balkanski dràvi,
vklu~uvaj}i ja i Bugarija, gledaat opasen neprijatel. Bugarija,
sprema koja Organizacijata ima golema slabost, ne gi zasluùva
na{ite simpatii pove}e od koja i da e druga balkanska drà-
vi~ka. Na{ata samostojnost £ e sprotivna kako na oficijalnata
Bugarija, taka i na neoficijalnata. (…) Na organizacijata site
gledaat kako na orudie na Bugarskoto Kneèвstvo i na Egzarhi-
jata; toa obvinuvawe e dosta osnovano. Neminovno potrebno £ e na
Organizacijata da se oslobodi od sekoe tu|o vlijanie i da dade
dokazi za svojata samostojnost. Vo prviot ~len na statutite, po
zborovite „avtonomija, garantirana od golemite sili“ barame da
se dodadat zborovite „garantirana i od Balkanskite dràvi~ki“.
Ovaa dobavka ja barame, prvo – rabotata da se zapo~ne od nas vo
toj duh, i vtoro – za da im go poso~ime vistinskiot pat na Balkan-
skite dràvi~ki. Do denes Organizacijata nema napraveno ni{to
375
Prireduva~ite ne utvrdija na kogo se odnesuva ovoj psevdonim.
vo toj odnos i so svojata neopredelenost samo go razduvuvala
ognot. (...)
(...)
IV. – Bugarite-Makedonci se naviknati da gledaat na
Egzarhijata kako na svoja narodna ustanova. Isto taka i me|u nas
malkumina gi delat interesite na Organizacijata, od onie na
Egzarhijata; tie se sme{uvaat i se identifikuvaat. Ako e
Organizacijata iskrena vo svojata deviza, taa vo liceto na Egzar-
hijata treba da gleda neprijatel, isto tolku opasen, kolku {to se
opasni za na{ata samostojnost Patrijar{ijata, srpskata propa-
ganda i raznite drugi propaganda. Bugarskiot element vo Makedo-
nija e progoltnat od Egzarhijata, e zavisen od nea vo sekoj odnos;
crkvi, u~ili{ta, op{tini i u~ili{ni nastojatelstva sè se toa
egzarhiski ustanovi. So panbugarskiot karakter Makedonskiot
Bugarin nema ni{to zaedni~ko, ni{to nema {to bi ja zasvidetel-
stvuvalo negovata samostojnost. Egzarhijata, za da se nagolemi
tenzijata vo polo`bata, ima staveno vo dejstvo i mnogu nepro-
stivi sredstva za da ubie kaj makedonskiot gra|anin sekako
interes sprema rabotite od op{testven karakter, za da go obez-
bedi svoeto vlijanie. Toa e taktikata na Egzarhijata. Vlijanieto
na Egzarhijata vrz Bugarite vo Makedonija e potpolno. Sive nie,
{to pred nadvore{niot svet se pretstavuvame kako internacio-
nalisti i partizani za makedonskata nezavisnost, sme £ samo
slepo orudie na Egzarhijata. Nie mislime, dejstvuvame, kako eg-
zarhiski plateni agenti. Toa nie samite ne moème da go vidime,
a na tu|inecot toa mu gi bode o~ite. Organizacijata treba da se
trudi da go ograni~i vlijanieto na Egzarhijata vo Makedonija i
da gi zameni site egzarhiski nadle{tva so ~istonarodni. (...)
(...) Organizacijata treba da stoi nadvor od site
propaganda, i nad site niv, taa treba da se da go ograni~i nivnoto
vlijanie vo Makedonija i da gi osueti nivnite osvojuva~ki i
{ovinisti~ki celi. Antagonizmot vo Makedonija bi oslabnuval
srazmerno so oslabnuvaweto na propagandite. Vo vrska so propa-
gandite, koi{to se polzuvaat so sè od stranata reìmot, tie
vr{at nasilstva vrz Bugariтe i Vlasite vo Makedonija. Organi-
zacijata treba da raboti i nad nacionalnoto samoosoznavawe na
Makedonecot; samo {to Organnizacijata e neophodno da ja goni
taa cel so legalni sredstva i po posreden pat; da bdee nad site
propaganda; da gi osoznava zabludenite, no ponekoga{ taa moè da
pribegnuva i kon moralen teror; me|utoa nikoga{ da ne se odi na
nasilstva i ubistva. Vrhovniot komitet, Srpskiot komitet i
Gr~kiot komitet se orudija na soodvetnite balkanski dràvi~ki,
preku koi tie presleduvaa osvojuva~ki celi vo Makedonija. Site
tie tri komiteti se ednakvo opasni za Vnatre{nata Organi-
zacija; na{ata nezavisnost e neprijatna kako vo Srbija i Grcija,
taka i vo Bugarija.376
Dimo Haxidimov, 1905 godina

Nie, {to ja imame za cel, a ne za sredstvo avtonomijata
na Makedonija... treba da sfatime i da mu objasnime na narodot
deka nacionalisti~kite progonuvawa vo na{ata tatkovina se
plod na negovata umstvena beda, na negovata niska kulturna
sostojba. Ovoj troen umstven, politi~ki i moralen mrak se
eksploatira od neprijatelite na na{ata sloboda. Ete zo{to e
neophodno da se povede borba protiv nacionalniot {ovinizam i
protiv religiozniot fanatizam. Vistinskiot i iskusen revolu-
cioner moè najmnogu da smeta na umstvenata i politi~kata svest
na narodot.377
Sveta Simi},378 1905 godina

Kaj mene pak dojde D. Gruev vo minatata sabota. Slu~ajno
se najde kaj mene i D. Hristov, ta pominavme vo diskusija pove}e
od tri ~asa. Makedoncite se upla{ile da ne i nie i Bugarite da
sme se dogovorile da gi delime, ta zatoa samo tie vamu se murtat
na Carinskiot sojuz. (…) Me|u sebe, kako i porano, podeleni se.
(...) Narodot, èlen za sloboda, saka {to porano da se oslobodi od
jaremot i od neizvesnosta, pa bi bil gotov i na nekoi re{itelni
~ekori, no od toa go zadrùva neдoverbata i vo voda~ite i vo
Bugarija. Pod vlijanieto na vestite za Carinskiot sojuz, tamu se
javuvaat raspoloènija da se oslobodat od jaremot po sekoja cena,
pa makar da bi bile prinudeni da potpadnat pod Bugarija i
Srbija. Ako ovie оvde ne im pomoàt bi prifatile rado i
avstriska okupacija...379
376
tom, 379, 380-381, 386-388.
377
Dimo Haxidimov. Odbrani dela. Kniga prva, 227.
378
Publicist i rakovoditel na Politi~ko-prosvetnoto oddelenie
vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Srbija.
379
Krste P. Misirkov,380 1905 godina
380
Krste P. Misirkov, Sobrani dela, I, 414-418.
Meg?urisіanckata borba vo Mak?edoniіa, ne samo go
oslabuvat mak?edonck?iіo narod i mu gotvit gibel?, ne samo
pravit nevozmo`na borba so kulturni stretstva za ravnopravnost
na svite narodnosti vo Mak?edoniіa, ami ta pokaùvat, oti
risіanite set ne pomalce grubi ot turcite, oti tiіe set ne
prosveteni, po èstok?i ot turcite i oti, ako tiіe dobiіat vlast
vo race, k?e si triіet sol? na glavata іedni so druzi i na
turcite.
K?e se nadeіame, oti razvivaіn?eto na naciіonalnoto
samosoznavaіn?e na mak?edonck?iіot narod k?e іe napravit
deіatel?nosta na propagandite bezpo~vena i so toіa k?e se kladit
kraі na zverstvata, {~o $ vr{at nad mirnite sel?ani oradiіata na
tiіe propagandi.381
Jane Sandanski, 1906 godina

– Za makedonskiot narod e kobno, no i za Bugarija, make-
donskoto pra{awe da se tretira kako pra{awe za nacionalno
osloboduvawe na Bugarite. Site {to agitiraat vo Makedonija
ili nadvor od nea na bazata: osloboduvawe i obedinuvawe na Buga-
rite, treba da bidat pre~ekani neprijatelski od VMORO, taka
kako {to se pre~ekuvaat od Organizacijata srpskite i gr~kite
~eti.
– Makedonskoto pra{awe ne moè da se re{i dokolku se
postavi kako bugarsko pra{awe.
- Lu|eto {to se na vtoroto gledi{te £ se prodale na
bugarskata vlada.
– Treba da se raboti za budewe na svesta na masite deka tie
se poseben narod, deka imaat pravo na sloboden ìvot i deka
treba da se borat za izvojuvawe na svojata sloboda bez da se potpi-
raat na tu|a pomo{. Tie koi bi do{le da gi oslobodat, vsu{nost,
potoa }e gi porobat.
– Jas ne go o~ekuvam brzoto osloboduvawe na Makedonija.
Do toa moè da ne se dojde dodeka sum ìv, no sakam da go za~uvam
381
Ibidem, 434.
narodot i da go organiziram, ta ako dojde do toa, toj }e ja dobie
svojata sloboda.382
Stefan Salganxiev,383 1906 godina

Taka prepravenite u~ebnici toj gi agitira{e pred
makedonskite op{tini za da gi vovedat vo svoite u~ili{ta. So
toa se porodi edno gluvo ’rèwe protiv gornobugarskoto nare~je.
Naskoro [apkarev dobi sledbenici vo liceto na D. V. Makedon-
ski, a pak nekojsi Ma~ukovski istovremeno zede da se per~i po
vesnicite deka se tokmel da izdava i gramatika na makedonskoto
nare~je. Od toa deka se zavrza edna raspravija po vesnicite.384
Jovan Cvii},385 1906 godina

Postojat nacionalni i religiozno-nacionalni propagan-
di, i nekoi od niv so decenii im ja nametnuvaat na Makedoncite, a
osobeno na Makedonskite Sloveni, svojata nacionalna svest,
potoa vo taa smisla im go obrabotuvaat jazikot i im gi menuvaat
obi~aite. Vo balkanskite dràvi, koi polagaat pravo na Make-
donija, so decenii preku u~ili{tata se formira intelegencija so
neto~ni pretstavi za naprednosta na Makedoncite. Sekoja od bal-
kanskite dràvi gi pribrojuva site makedonski Sloveni kon
svojata narodnost, i toa stana ~uvstvo na golemiot del od inteli-
gencijata. Poradi toa postoi javno mislewe, koe vo toa za mig
iskreno veruva. – Stranskite avtori makedonskoto etnografsko
pra{awe go raspravaa vrz osnova na dvojstveni informacii.386
382
Hristo Siljanov, Osloboditelnite borbi na Makedonija, t. II,
Skopje, 2003, 522.
383
Bugarski u~itel vo Makedonija.
384
385
Jovan Cvii} (1865-1927) ‡ srpski geograf, univerzitetski profe-
sor, akademik, pi{uval za geografijata i etnografijata na Makedonija.
386
Vojvodata Pavle Naumov, 28 januari 1907 godina
Bra}a topol~ani,387
(…) Jas ne ve poznavam dobro, od koga ste stanele Srbi, ama
se za~udiv koga doznav deka vie ste Srbi. Mnogu arno znaete
bra}a, deka vo Topol~ani nema Srbi, nema Grci, nitu pak Bugari.
Nie sme Makedonci. Srbija za Srbija, Grcija za Grcija i Bugarija
za Bugarija. (…) Ako barate druga dràva da ni zapoveduva, toga{
dobra ni e i Turcija. Znajte, bra}a, deka pod druga dràva }e ni
bide mnogu polo{o. (…) Mnogu e àlno i sramno pred narodot, a
isto taka pred Evropa, bidej}i Evropa znae kade ima Srbi, Buga-
ri i Grci. Ne treba da se narekuvate Srbi, a setete se kako zboru-
vate so svoite deca vo ku}ata, bidej}i sum siguren deka ne
izgovarate ni eden srpski zbor, a ne zaboravajte kakvi bea na{ite
tatkovci i dedovci. Zna~i, kakvi sme od starina, toa sme i denes,
a spored toa ne sme ni Srbi, ni Bugari, ni Grci. (…) @alno e,
bra}a, {to sme mnogu prosti, ta poradi taa prostota sè se natru-
palo vo na{ite glavi. Za toa {to sega Srbite vi davaat po nekoja
para vie se laète so va{ite {uplivi glavi, a ne znaete deka ona
{to ne go zarabotuvate so va{ata pot }e vi izleze na nos. Nemojte
da se laète za toa {to sega vi davaat po nekoja para. Tie koga-
toga{ }e vi go predadat sè {to vi e najmilo na svetot. Ovde nema
Srbi… Srbite treba da rabotat tamu kade {to imaat svoi lu|e,
tamu na Kosovo {to tie go narekuvaat Stara Srbija.388
Selani od s. Topol~ani, 11 fevruari 1907 godina

Gospodine Pavle,
Pismoto va{e {to skoro ni go pрativte, go primivme i
nau~ivme sve {to ni pi{uvate. Kako {to velite, u pismoto oti
nema Grci, Bugari i Srbi, ovde u Makedonija istina je, i kao {to
pi{avte oti Grcite si rabotat za Grcija, Srbite za Srbija i
Bugarite za Bugarija, prava istina je, a i Jevropa znaj mnogu arno
oti je taka, oti sme nije Ma}edonci, koga se razmati narodo u
Makedonija a nie celio narod se delime u mnogo narodnosti – ni
go storija obli`nite dràvi i sega niti nije niti vije moìte da
se delite od svojata narodnost.389
387
@iteli na s. Topol~ani, Bitolsko.
388
389
Ibidem, 494.
Do direktorot na Prviot department № 285,
6 juni 1907 godina
Mo{ne se ~esti isto taka i slu~aite na neprifa}awe na
bandite od selanite, koi {to za toa èstoko se kaznuvaat. Taka vo
seloto Sitrovi~, Melni~ka kaza, od edna bugarska banda bea ubie-
ni petmina selani, zaradi odbivawe da dadat pribeì{te.
Denovive ìtelite na nekolku sela od Tikve{kaта kaza mu podne-
soa na General-Iнspektorot kolektivna molba za ispra}awe voj-
ska kaj niv za za{tita od bandite.
Ovie i sli~nite na niv fakti vo dostatna merka go
otslikuvaat vnatre{niot raskin, {to sè poostro i poostro se
projavuva me|u naselenieto i bugarskite borbeni druìni. Pri
takvite opstojatelstva ~etni~kiot institut kako orudie za
zacvrstuvawe na bugarskoto nacionalno samosoznanie vo zna~i-
telen stepen go gubi svojot „raison d’etre“.390
Дo Ivan A. Zinovjev, 15 septemvri 1907 godina

Milostiv gospodaru Ivan Alekseevi~,
(...)
Kako zaklu~ok jas ne moàm da ne naglasam, deka samoto
naselenie po~nuva mo{ne zabele`livo da se ~uvstvuva opto-
vareno od propagandite i toa najiskreno bara da bide ostaveno
namira. Vo Kastoriskata kaza kaj nas doa|aa delegacii od selata,
koi{to izjavuvaa, deka ne gi sakaat niti gr~kite, niti bugarskite
u~iteli i sve{tenici, tuku molat da im bidat dadeni m a k e d o n-
s k i. Na pra{aweto za nivnata nacionalnost, ovie odgovaraa,
deka tie se Makedonci. Takvite pojavi se daleku od toa da se poe-
dine~ni, i tie pokaùvaat deka hristijanskoto naselenie na
Makedonija e izmoreno od gnetot vrz nego od najrazli~nite
propagandi, i deka kaj nego po~nuva da se razbuduva nacionalnoto
samosoznanie, koe se razlikuva od onie, {to mu se nametnuvaat
otstrana.391
390
Simon Drakul, Makedonija me|u avtonomijata i deleòt, {esti
tom (1907-1908), Kumanovo, 2006, 24.
391
Ibidem, 133, 139.
Kaq, 27 noemvri 1907 godina
Pravej}i gi sega zaklu~ocite od trigodi{nata dejnost na
gr~kite ~eti, i ne sakaj}i za~uduva ne samo ni{to`nosta, tuku
napravo pogubnosta za samata gr~ka propaganda na rezultatite od
nea. Pod vlijanie na terorot navistina mnogu sela preminaa na
stranata na Patrijar{ijata; me|utoa sega ne samo tie, tuku duri i
selata, {to otsekoga{ £ ostanuvale verni na Patrijar{ijata,
kako na primer @elevo, dobrovolno stanuvaat egzarhisti. Nase-
lenieto dlaboko gi ima namrazeno Grcite… Omrazata na nasele-
nieto sprema Grcite se objasnuva so nesimpati~nite crti na
gr~kiot karakter i so plemenskata razlika, {to postoi me|u
Grcite i Slavjanite. Sè duri mirnata crkovna propaganda se tru-
de{e da im vnu{i na Slavjanite-patrijar{isti, deka tie se Grci,
ovie, mora da se priznae, mu veruvaa na toa; me|utoa, koga samite
Slavjani se sudrija prvpat so vistinskite Grci, tie toga{ gi
vidoa sproti sebe gr~кite i i kritskite ~etnici, {to im zboru-
vaa na za niv nerazbirliv jazik, i koi so niv nemaat ni{to op{to;
toga{ naselenieto ne moè{e da ne si ja sogleda svojata zabluda...
Selanite sfatija, deka nadojdenite od Grcija „ednoplemenici“
nim im se tu|i; a deka tokmu ìtelite od sosednite sela, {to ovie
gi ubivaa kako svoi neprijateli, se nivni bra}a. (...)
(…) Naselenieto e izma~eno od bratoubistvenata borba i
toa }e se stremi edinstveno kon mirot i moli za normalni
ìvotni uslovi. Ova dvièwe, spored moeto skromno mislewe, e
~isto makedonsko, a ne bugarsko, kako {to preтpostavuvaat Tur-
cite, me|utoa, sekako deka Bugarija nego moè lesno da go isko-
risti za sebe. Zasega nema nikakva osnova za pretpostavka, deka
samoto naselenie, {to go nema soznanieto za svojata nacional-
nost, bi se stremelo kon slevawe so Bugarija, taka {to e sosema
vozmo`no toa da pretpo~ita da ostane pod turskoto vladeewe,
dokolku toa vladeewe ne bide igo. Osloboden od neprijatelskite
sprema nego propaganda, narodot }e soumee da se presmeta so
svojata revolucionerna organizacija, ~ii{to dejstvuvawa toj ne
gi podдrùva; i so ~etite, od koi{to toj tolku mnogu nastrada.392
392
Ibid., 203-204.
D. K. Sementovski-Kurilo,393 11 dekemvri 1907 godina
Ubistvoto na Boris Sarafov394 ne treba da se smeta
neo~ekuvano; i na samiot nemu, i na negovite privrzanici, odamna
im be{e poznato, deka toj e osuden na smrt od oddelnata od nego
grupa Makedonci, u{te pred dve godini, zaradi zloupotreba na
sumite, {to mu bile dovereni od Makedonskiot Komitet. Imeto
na Sarafov vsu{nost odamna ja zagubi svojata privle~nost me|u
intelиgentskiot del na Makedoncite, taka {to samo onie malku
osvedo~enite za negovata dejnost prodolùvaa i ponatamu da veru-
vaat vo negovata energija i vlast. (...) Vedna{ pokrenata na noze,
na policijata sè dosega ne £ uspea da mu otkrie nekakva traga na
begalecot, pa zatoa taa i se ograni~i na potragata po negovite
soу~esnici. (...) U{te vedna{ bea arestuvani okolu stomina
somnitelni Makedonci obvineti za vrski so nego a, me|u drugite
– prijatelot na Sandanski – izvesniot êrnopeev. (...)
(...)
Sega e pak otkrieno deka imenuvanive banditi ìveele vo
prestolninata na Bugarija i otvoreno gi posetuvale svoite
rodnini i poznati. Malku e toa, tuku u{te se pokaùva, deka g.
Dupnica so sevkupnata negova okolina, se nao|a, vo posledno
vreme, pod nepodeleno teroristi~ko vlijanie na Sandanski, koj-
{to gi drì vo svoi race site mesni administrativni i policis-
ki organi. Neposredno so toa se pojavija sluhovi i za toa, deka za
moralni ubijci na obajcata makedonski dejci bi trebalo da se
smetaat ~lenovite na sega{novo Pravitelstvo, koe, izbiraj}i go
B. Sarafov za svoj posrednik za vrski so vostani~kite bandi, a
isto taka i za svoj glaven sovetnik po makedonskite raboti – so
samoto toa tie vo sredinite na samite Makedonci predizvikaa
raskol i podmolno negoduvawe protiv nego, kako ~ovek, {to se
nao|a vo slu`ba na li~nosti, koi{to se koristat so Makedonsko-
to pra{awe isklu~ivo za osu{testvuvawe na svoite egoisti~ki
celi.
(...)
„Vrhovniot Makedono-Odrinski Komitet“, {to postoi
pod pretsedatelstvo na rezervniot general Con~ev, koj{to ja
igra ulogata na oko na Knezot Ferdinand vo Makedonskite
393
Ruskiot pratenik vo Sofija D. K. Sementovski ispra}a informa-
cii do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti.
394
Ubistvoto e izvr{eno no}ta me|u 28 i 29 noemvri 1907 godina vo
Sofija. Zaedno so Sarafov bil ubien i Ivan Garvanov. Ubistvoto go izvr-
{il Todor Panica.
raboti, sproti silata na vnatre{nite razdori pred dve godini se
raspadna na dve organizacii: vnatre{na, vo koja vlegoa koreni-
tite Makedonci, {to se stremat kon avtonomija na trite
evropski vilaeti na Turcija, i nadvore{na, koja vo pogolemiot
del se sostoe{e od lu|e, rodeni vo slobodna Bugarija, {to
vojuvaat za osloboduvaweto na Makedonija od pod turskoto igo,
isklu~itelno – kako {to toa go tvrde{e protivni~kata strana –
so cel za nejzino prisoedinuvawe kon Kneèвstvoto. Na prvata £
pripa|aa Sandanski, êrnopeev i drugite Makedonci… Kon dru-
gata novosozdadena organizacija pripa|aa: rezervniot polkovnik
Jankov, ubien minatata godina od Turcite, Sarafov, Garvanov,
Matov, rezervniot polkovnik Nikolov i dr.395
Alen Apvard,396 1907-1908 godina

Makedonskite sela
…Jas go pra{av nego kakov jazik tie zboruvaat i mojot
gr~ki preveduva~ nevnimatelno odgovori: Bugarski. A ~ovekot
samiot re~e: Makedonski. Jas obrnav vnimanie na ovoj zbor i
o~evidecot objasni deka toj ne go smeta selskiot dijalekt {to se
upotrebuva vo Makedonija za istoveten so bugarskiot, i odbi da go
nare~e so toa ime. Toa be{e makedonski, slovenska forma za ma-
kedonskiot jazik, koj{to jas go ~uv poseverno vo gr~kata forma:
Makedonike.397
Kaq, 18 januari 1908 godina

Denovive posetiv nekolku od najbliskite sela vo
Florinskata kaza za da se zapoznaam so raspoloènieto na
naselenieto i da se informiram za rezultatite od emigracionoto
dvièwe, koe{to doìvuva ovde ostra kriza, poradi krupnie kra-
hovi i zatvorawe na golem broj komercijalni i trgovski firmi
vo Severna Amerika.
Kako {to mu e izvesno na Va{eto V-stvo od moite izve{-
tai, emigracijata i se zapo~na od Florinskata kaza, taka {to e
spored ovaa kaza sega mo`no da se sudi i za nejzinite rezultati.
Pogolemiot broj Makedonci, {to zaminaa vo 1903 godina vo
395
tom, 210-212.
396
Britanski publicist.
397
Amerika, ve}e se vrateni vo tatkovinata. Tie bea zaminati vo
godinata na vostanieto, koga revolucionernoto dvièwe najsilno
gi ima{e opfateno umovite; mnogumina i od samite niv zedoa
aktivno u~estvo vo ova dvièwe, pa otade i ne e ~udno, {to ovie
lu|e, makar i donekade oladneti od dolgata i uporna rabota, se
vrateni vo tatkovinata so dosta ostro izrazeni nacionalni
ideali. Skoro sum uveren zatoa, deka slednite partii emigranti,
{to }e se vratat nazad, }e bidat zna~itelno pospokojni i pove}e
prakti~ni i merkantilni lu|e.
(...)
Finansiskite krahirawa vo Amerika ja podzadràa za
izvesno vreme emigracijata od Bitolskiot vilaet, {to se odne-
suva do Makedoncite, {to se nao|aat vo Soedinetite Dràvi, ne
bi moèl da tvrdam, bez dostatno svedenija, deka poslednava
kriza vo Severna Amerika nema da se odrazi vrz blagosostojbata
na onie, {to rabotat tamu. Kolku {to mi uspea da pojasnam od
razgovorite so licata, neodаmna vrateni od Amerika, kako i od
pismata, dobieni otade, me|utoa, polo`bata na Makedoncite tamu
malku se izmenila. Nekoi za nekoe sosem kuso vreme ostanale bez
rabota, drugi morale da se zadovolat so namaleni plati, treti,
o~igledno, bez da uspeat da dojdat do posakuvanite iznosi na
pe~albite, neophodni za kupuvawe zemja ovde, se vra}aat vo tatko-
vinata porano od zamisleniot rok. Makedoncite poradi nivnite
retki rabotni osobini: izdr`livosta, nerazgalenosta i treznos-
ta, poradi toa relativno malu nastradaa i, vo sekoj slu~aj, od pos-
lednite finansiski krahirawa tie ne bea isfrleni od Amerika,
kako iljadnicite drugi evropski emigranti.
So najdlaboka po~it itn. itn.398
Do Ivan A. Zinovjev vo Solun, 11 mart 1908 godina

Na krajot na fevruari General-Inspektorot ni soop{ti,
deka, spored negovite svedenija, na pograni~nite dol`nosti vo
]ustendil, Dupnica i êpel bile nazna~eni lica, spored ukaù-
vawa na razbojnikot – vojvoda Sandanski; od {to sleduva, deka, i
pokraj pokrenatoto protiv nego presleduvawe, po ubistvoto na
Sarafov i Garvanov, Sandanski prodolùva da raspolaga so
nazna~enive mesnosti so isklu~itelno vlijanie. Ovиe svedenija
Hiqmi-pa{a gi spodelil so ovde{niot bugarski agent g. [opov,
398
tom, 235, 237.
koj{to denovive namina kaj mene za, od imeto na svoeto Pravitel-
stvo, da mi soop{ti, deka poslednite merki, prezemeni za
nedopu{tawe vo idnina na Makedonci vo pograni~nite slu`bi i
premestuvawe vo vnatre{nosta na zemjata na site lica, vo koi se
somneva za nivnite vrski so komitetite. Kon ova g. [opov dodade,
deka, pri neodamne{nata poseta na grani~niot reon od samiot
Minister za vnatre{ni raboti, kon poslednava merka bil podvrg-
nаt i nekakov siten ~inovnik, {to se pokaàl neblagonadeèn.399
Izve{taj do Aleksandar I. Nelidov, 16 juni 1908 godina

Biv{iot aktiven u~esnik vo makedonskoto vostanie, a sega
poznat ataman na razbojni~kite {ajki, {to go drì vo strav
celoto naselenie od Melni~kata i od Petri~kata kazi (Solunski
vilaet – Sandanski, isprati, kako {to e poznato, pred izvesno
vreme, zakanuva~ko pismo do g. Takev, bugarski minister za vna-
tre{ni raboti, so barawe, pod zakana so smrt, da bidat prekinati
kaznenite i represivni merki, {to se prezemaat vo Bugarija
protiv Makedoncite, negovi istomislenici, po ubistvoto od nego
na Garvanov i na Sarafov. Ovaa zakana od ustata na Sandanski,
poznat po svojata bezumna smelost i neobi~na pretpriem~ivost,
proзvu~e daleku od prazno. Cela edna redica od krvavi presmetki,
izvr{eni od nego poslednive godini vo Makedonija vrz hristijan-
skoto i muslimanskoto naselenie, mu sluàt na toa kako najskras-
nore~iv izvor. Imaj}i go ova predvid, kako {to doznavam od eden
konfidencijalen izvor, Kneèвskoto Pravitelstvo vleglo vo
tajna spogodba so pretstavnicite na Vnatre{nata Makedonska
Organizacija, koja{to go osudi na eden od svoite posledni kon-
gresi vo Bugarija, Sandanski na smrt, taka {to ve}e imale izra-
boteno plan za zaedni~ki nastap vo uni{tuvaweto na zaedni~kiot
neprijatel.
Od edna strana Bugarskoto Pravitelstvo £ odobruva na
raspolagawe na Vnatre{nata Makedonska Organizacija 100.000
leva, opremuva dve bandi, im dava rakovoditeli vo licata na
oficerite Nikolov i Baltov Voenoto Ministerstvo se obvrzuva
da mu dade na Makedonskiot Komitet 400 pu{ki i soodvetna
koli~ina municija, za vooruùvawe na nekolku ~eti vo samata
Makedonija. Ovaa kаmpawa protiv Sandanski se pretpostavuva
deka }e bide zapo~nata vo najskoro vreme vo predelite na Petri~-
ko i na Melni~kata kazi. Imaj}i go predvid velikolepnoto poz-
399
Ibidem, 270.
navawe od Sandanski na ovie mesta, negovata dolgogodi{na raz-
bojni~ka praktika, kako i negovata neobi~na prevrtlivost, zara-
di koja{to toj ovde e nare~en lisica, postoi mo`nost za somne-
vawe deka lovot po nego }e im uspee na onie, {to takviot go
prezemaat so lesnina i bez poseben rizik.400
Kaq, 20 juli 1908 godina

Kako {to ve}e imav ~est da soop{tam so telegrama do
Va{eto Prevashodstvo, na 18 ovoj mesec dojdoa vo Bitola
bugarski ~eti od site „okolii“, {to se predadoa, na ~elo so
nivnite vojvodi. Vojskata, oficerite, gra|anskite vlasti i nase-
lenieto od gradot im izlegoa vo presret i sve~eno gi pozdravuvaa,
kako heroi. Napred nosea gramadno crno zname, so izobrazen
~erep i koski so natpis „Na padnatite borci za sloboda“. Kon
znameto be{e pridadena fotografijata na biv{iot glaven
na~alnik na Vnatre{nata Makedonska Organizacija – Damjan
Gruev. Po nego sleduvaa vooruènite ~eti od site reoni, sekoja so
svoeto zname. – Bidej}i ne bev vo sostojba da doznaam ni od
General-Gubernatorot, ni od oficerite-mladoturci pribli`no
kolku ~etnici se imaat predadeno, jas se obrativ do na~alnikot
na Organizacijata na Bitolskiot okrug, Milan Matov, koj{to
ode{e napred. Toj mi soop{ti deka (toa go storile) – 170 du{i
~etnici, 20 okoliski i reonski vojvodi i 50 du{i od narodnata
milicija. Na pra{aweto – „site tie li se Bugari? toj odgovori: –
„Me|u nas nema Bugari, ima samo dvajca, dojdeni od Bugarija: sive
nie sme Makedonci“.
Ovoj odgovor e mnogu karakteristi~en. Sekomu ovde mu e
poznato, deka Vnatre{nata Organizacija be{e poddrùvana od
Bugarija, i vo Sofija ima{e svoj glaven centar, a deka edna od
prvite nejzini zada~i £ be{e da go razvie me|u naselenieto
soznanieto deka tie se Bugari. Odrekuvaj}i ja sega svojata bugar-
ska nacionalnost, Organizacijata pokaùva, deka vrskata so Bu-
garija se prekinuva, i deka ova predavawe o~igledno proizleguva
od nastojuvaweto na mesnoto naselenie, moèbi duri i nasproti
èlbata na Bugarija.401
400
Ibid., 344-345.
401
Ibid., 377-378.
Izve{taj do Aleksandar I. Nelidov,
23 juli 1908 godina
So sekretna telegrama od 20 juli godinava imav ~est da go
izvestam V. Prev-stvo za ovde zapo~natite razgovori me|u Buga-
rite i mladoturcite, zaradi sklu~uvawe dogovor po makedonskite
raboti.
(...)
Makedonskata Organizacija za izvesno vreme da gi prekine
dejstuvawata na svoite bandi i da im dade nim naredba da se
vratat po svoite gradovi i sela. Oru`jeto da im bide predadeno
na mesnite bugarski komiteti, {to }e se pogriàt za negovoto
~uvawe vo posebni tajni skladovi. Mladoturskiot Komitet od
svoja strana se obvrzuva da ja priznae zakonitosta na postoeweto
na Vnatre{nata Organizacija, so nejzinite ogranoci po provin-
cijalnite gradovi, i da ne ja spre~uva dejnosta na pooddelnite
„rabotnici“.
(...)
Po prifa}aweto na prethodnite uslovi, Vnatre{nata
Organizacija opredeli vo Solun dvajca svoi ~lenovi, Pavle
Hristov, Makedonec, i R. Pan~ev, po poteklo Bugarin. Nim im se
dadeni mo{ne {iroki ovlastuvawa. Mesniot bugarski komitet
isto taka opredeli nekolku svoi ~lenovi za u~estvo vo pregovo-
rite. Od strana na mladoturskiot Komitet e nazna~en Enver-beg
i dvajca drugi. Vo svojstvo na napolno nezavisni od Vnatre{nata
Organizacija dejci na sovetuvawata zemaat u~estvo poznatite
bugarski vojvodi êrnopeev i Sandanski so Panica.
Vnatre{nata Organizacija, koja{to go ima osudeno
Sandanski na smrt zaradi ubistvoto vo Sofija na Sarafov i na
Garvanov, sega na Sandanski mu predloì primirje, pod uslov
negovo pot~inuvawe na Organizacijata i otkaùvawe od samo-
stojni dejstvija so bandite.
Sandanski zasega ne se soglasi so toa, pretpo~itaj}i da ja
za~uva slobodata na dejstvuvawe. Vo osnova na svojata politi~ka
programa toj go stava zdruùvaweto na Makedonskite Bugari so
mladoturcite i idejata za zaedni~ka borba so sega{noto Pravi-
telstvo, zaradi sproveduvawe vo ìvotot na konstitucioniot
poredok vrz naj{iroki demokratski na~ela. Sprema Vnatre{nata
Organizacija toj se odnesuva so nedoverba i e ubeden, deka zad
nejziniot grb stoi Bugarija, koja so svojata dvosmislena politika
ve}e im ima naneseno ne malku zlo na Makedonicite. Kon nego po
ubeduvawa se nao|a sosem blisku êrnopeev.402
N. Kohmanski,403 24 juli 1908 godina

Denes se navr{uvaat dve nedeli od provozglasuvaweto na
konstitucijata vo Solun. Gradov i celata zemja za seto ova vreme
se nao|aat vo neprekinati praznuvawa, nasekade se manifestacii
vo ~est na slobodata, na ramnopravnosta i na edinstvoto na
Otomanskiot narod. (...)
(...)
Ne e mnogu cvrsta ni vnatre{nata sostojba na mladotur-
skiot komitet. Vlasta vo dadeniov moment se nao|a iscelo vo
nivni race, bidej}i tie ja dràt armijata, no za deloto na obedi-
nuvaweto na neporijatelskite nacionalnosti, verojatno, }e se
pokaè deka tie nemaat dostatno sila. Mladoturcite imaa razgo-
vor so glavniot predvodnik na Makedoncite-Bugari Sandanski,
koj{to neposredno iskaàl nedoverba vo iskrenosta na princi-
pot za ravenstvo me|u muslimanite i hristijanite, pa se soglasil
da go do~eka negovoto sproveduvawe vo ìvotot, pod uslov ne samo
da bidat za~uvani kadrite na postoe~kite bandi, tie da bidat
obrazuvani i tamu, kade {to gi nemalo dosega i, samo po sebe se
podrazbira, oru`jeto ne moè da bide predadeno; pritoa Sandan-
ski ja podvlekol svojata dlaboka nedoverba sprema Bugarija,
izdavaj}i eden manifest, {to ovde se priveduva vo prevod – ova
predizvika silen vpe~atok kaj Bugarite-vrhovisti, taka {to toj e
prisilen da drì kraj sebe postojana ohrana od svoi ~etnici.404
Manifest do site narodnosti vo Imperijata,

juli 1908
Dragi soote~estvenici.
Tolku o~ekuvaniot zrak na slobodata ogrea. Na{ava izma-
~ena tatkovina se preporodi. Sramniot apsolutizam e vo agonija.
Protiv nego vostana celiot narod, vo liceto na site nacional-
nosti, {to nego go so~inuvaat. Revolucionerniot povik na na{a-
ta bratska mladoturska revolucionerna organizacija naide na
402
Ibid., 380-382.
403
Upravitel na Ruskiot generalen konzulat vo Solun.
404
tom, 385, 386.
radosen odziv vo du{ite na tolku mnogu izma~eniot narod. A
narodot-rob stana gospodar. I negoviot svet sud e – Smrt na
apsolutizmot. Smrt na ugnetuva~ite.
Dragi soote~estvenici.
Sega{niov moment e golem. Vo nego se razre{uva golemoto
pra{awe: ]e bide li, ili ne, sloboden na{iot narod? Koj }e bide
pobeditelot – toa zavisi isklu~itelno od Vas, od Va{ata sprem-
nost da umrete za slobodata. I zarem, vie gra|ani, {to ve}e gi
vkusivte slatkite plodovi na slobodata, }e se raskolebate vo
izvr{uvaweto na svojata presuda i da go pogrebete zlostorni~-
kiot apsolutizam.
(...)
Soplemenici.
Vie, {to prinesovte tolku skapi `rtvi pred oltarot na
slobodata, moète radosno da vozdivnete. Otsega Vie ne ste sami,
poradi {to Va{ata borba stana polesna i ponade`na. So zaedni~-
ki usilbi na site narodnosti, nie }e ja izvojuvame na{ata slo-
boda. Ne podavajte £ se na prestapni~kata agitacija, {to moèbi
}e ja povedat oficijalnite vlasti vo Bugarija protiv va{ata
dru`na borba so turskiot narod i so negovata ustremena sprema
slobodata intelegencija.
Sandanski405
Izve{taj do Ivan A. Zinovjev, 30 juli 1908 godina

Pregovorite za spogodba me|u pretstavnicite na Vnatre{-
nata Makedonska Organizacija i ovde{niot mladoturski komi-
tet, za koi imav ~est da izvestam od 23 juli o. g., za № 404, ne dove-
doa do nikakov pozitiven reultat. Sekoja od stranite zasega ima
zazemeno o~ekuva~ko stanovi{te, ne otkaùvaj}i se od ponata-
mo{nata razmena na mislewa, vo zavisnost od tekot na nastanite.
Mladoturcite mu davaat golemo zna~ewe na sojuzot so
Bugarite. Navistina, od site makedonski narodnosti, edinstveno
tie se javuvaat kako najorganiziran i politi~ki najrazvien ele-
ment. Toa osobeno se pokaà sega. Makedonskite Bugari istapija
405
Ibidem, 388-389.
so opredelena politi~ka programa, dodeka nivnite sobra}a, Grci-
te i Srbite, ne stasaa ni da se dosetat za toa.
Slobodata na zborot Bugarite isto taka ja iskoristija vo
nejzinata prakti~na smisla, {to mu e prisu{ta na ovoj narod.
Kako Vnatre{nata Organizacija, taka i pretstavnicite na drugi-
te strui, u{te vedna{ organiziraa javni konferencii po najì-
votnite politi~ki temi.
So poseben uspeh se odrùvaat sobranijata, so ~itawe na
referati, {to gi organizira partijata na Sandanski, na êrno-
peev i K. Takvi konferencii zasega se odràa dve, i tie
privlekoa masovna publika. Od strana na Bugarite nastapija gg.
Deliradev, Tomov, Srebren Popov, a od publikata im se obra}aat
site, {to go sakaat toa. Ideite, {to gi propovedaat, so svojot
ostar demokratski i kosmopolitski karakter, £ se dopa|aat na
masata na naselenieto, a vo politi~ki odnos tie mu laskaat na
nacionalnoto samoqubie na Makedoncite.
Osnovnite stanovi{ta na politi~koto u~ewe na ovaa
partija se vakvi: protest protiv agitacionata dejnost na Grcija,
na Bugarija, na Srbija i na Romanija; osuda na oficijalna Buga-
rija, koja{to dosega go koriste{e makedonskoto pra{awe za
sreduvawe na svoite sopstveni raboti; nedopu{taweto na pri-
soedinuvaweto na Makedonija ni kon Kneèstvoto, niti pak kon
drugite balkanski dràvi; so nedoverba sprema Evropskite drà-
vi, {to so svoeto zame{atelstvo vo makedonskite raboti samo
prodolùvaat da si gi gonat svoite li~ni interesi. Pri ova
posebno se zasegnuvaat Rusija, Germanija i Avstrija. Rusija se
pretstavuva pritoa kako nekakov politi~ki Tartif, {to pod
maskata na pokrovitelstvoto na hristijanite, se stremi, so
pomo{ta na Bugarija, da se dobere do Konstantinopol. Avstrija i
Germanija se pretstaveni kako „pazari{ta za javna rasproda`ba
na politi~kata sovest“.
Zaklu~niot akord e sekoga{ eden i ist: Makedonija nema
potreba niti od Rusija, niti pak voop{to od Evropa i, dokolku
taa ja dobie i ja zakrepne svojata sloboda, toa }e go stori
blagodarej}i im samo na svoite sopstveni sili, vo sojuzot so
mladoturcite.
Pri sega{nava ovde{na sloboda za iskaùvawe na
~uvstavata i na mislite, osobeno pa|a v o~i edno opstojatelstvo, a
toa e – odbivniot odnos sprema Rusija, od strana na rakovodnite
makedonsko-bugarski dejci, bez razlika na partijata. Ova raspo-
loènie postepeno proniknuva i me|u masata na naselenieto. Vrz
na{ata Tatkovina se nafrlaat najgrdi obvinuvawa za egoisto~na
i za dvosmislena politika, dodeka napolno se izmol~uva faktot,
deka za poslednite pet godini usilbite na Rusija vo Makedonija
bea svrteni glavno kon olesnuvawe na sudbata na Makedonskite
Bugari, koga, po neuspe{noto vostanie vo 1903 godina, tie stanaa
predmet na posebno represivnite merki od strana na Turskoto
Pravitelstvo. Spored silata na sozdadenite opstojatelstva, site
organi na kontrolata i na reformite se najdoa vsu{nost vo
ulogata na advokati na Makedonskite Bugari, koi{to go koristea
toa vo naj{iroki razmeri.
Sega zabele`liviot oster protest protiv nas i Evropa se
objasnuva so prakti~niot na~in na razmisluvawe na Makedonski-
ot Bugarin, koj{to raspolaga, kako {to velat ovde, so „koèna
du{a“. Vo svoite politi~ki odnesuvawa tie, pove}e od koja i da e
druga narodnost, se rakovodat isklu~ivo od realnite pridobivki,
pa gi priznavaat samo onie sojuznici, od koi{to bi moèle {to
bilo da iskoristat. Vo sega{niov mig tie se o~igledno re{eni da
odat so mladoturcite, {to sega i ovde se javuvaat kako gospodari
na situacijata.
]e si dozvolam da se zadràm ovde na opstojatelstvoto,
{to spored mene, u{te edna{ pokaùva, deka politikata na neko-
risnoto blagodetelstvuvawe, ~ij{to predmet sè dosega bea od na-
{a strana Bugarite, mu se sovr{eno nesfatlivi na ovoj narod, i
taa ne gi dava posakuvanite rezultati. So niv se mo`ni odnosi
samo vrz stroga prakti~na po~va, spored principot do ut des.
So dlab. po~. itn.406
Kaq, 7 septemvri 1908 godina

Slobodniot prestoj vo Bitola na glavatarite na Vnatre{-
nata bugarska organizacija i doa|aweto od Bugarija na vidnite
makedonski dejci mi dade mo`nost da se zapoznaam so mnogumina
biv{i rakovoditeli na revolucionernoto dvièwe, da gi doznaam
nivnite gledawa na Makedonskoto pra{awe, kako i nivniot odnos
sprema izvr{eniot prevrat.
Site tie se narekuvaat sebesi „Makedonci“; tie se zaloù-
vaat, spored nivnite zborovi, za dobroto na svoite ugneteni
bra}a, borej}i se za osloboduvawe na svojata tatkovina od pod
neizdr`livoto tursko igo.
406
Ibid., 398-400.
Makedonci tie moàt da se narekuvaat sebesi bezdrugo
samo zatoa, {to se rodeni vo Makedonija; no, spored svoite gle-
dawa, vospitanieto i duhot, tie site bez isklu~ok se osoznaeni
Bugari. Kolku se neiskreni nivnite zborovi bi moèlo da se
vidi makar i samo spored toa, {to sega, so provozglasuvaweto na
konstitucijata, igoto na stariot reìm e svrgnato, ubistvata i
nasilstvata se prekinati, a nivnite bra}a }e gi imaat i sloboda-
ta i ramnopravnosta; no, i pokraj toa, me|u glavatarite na revolu-
cionernata organizacija moè da se zabeleì edno o~igledno
nezadovolstvo, {to bi moèlo da bide protolkuvano, spored
moeto skromno mislewe, so toa, deka izvr{eniot prevrat vo Tur-
cija ne £ odgovara na nivnata vistinska i glavna cel – avtonomija
na Makedonija so nejzino prisoedinuvawe kon Bugarija.
(...)
Edno od pra{awata {to me interesiraa, be{e da si
izjasnam za sebe kolku barawata na kongresot navistina im sood-
vetsvuvaat na èlbite na naselenieto od ovoj kraj, ~ii{to
gledawa vo posledno vreme mi bea nepoznati, bidej}i toa pove}e
od dva meseca ne se obra}a do nas so svoite àlbi. Denovive
posetiv, pod izgovor deka odam na lov, nekolku sela vo Florin-
skata kaza (Netorak, Popolàni, Vrbjani, Bore{nica i Neo-
kazi)… Kako {to moèv li~no da se uveram, selanite se
zadovolni i sre}ni so mirot, {to nastapi, pa sega, pove}e od
sekoga{, osoznavaat, deka glavnoto zlo za niv bile tokmu nivnite
revolucionerni ~eti, koi{to bea prisileni da gi krijat kaj sebe,
pred zakanata so smrt, podvrgnuvaj}i se na toj na~in samite na
postojanite obiskirawa od vojskata i na napadite od banditite na
drugite nacionalnosti. Selskoto naselenie e izmoreno od bra-
toubistvenite borbi, i toa moli za mir. Otade i izjavite na
~lenovite na Vnatere{nata Organizacija, deka, vo slu~aj na
nezadovoluvawe na nivnite barawa, naselenieto }e se fati za
oru`je, pretstavuvaat za mene vrz ni{to neosnovana za ova vreme
i edvaj deka i vozmo`na da bide realizirana, zakana.407
Petrajev,408 17 dekemvri 1909 godina

Sme{anosta na makedonskiot tip
Makedonija (termin poskoro politi~ki, otkolku geograf-
ski) opfa}a vo sebe del od provincijata na Evropska Turcija;
407
Ibid., 419-420.
408
Ruski diplomatski pretstavnik.
imeno vilaetite: Solunskiot, Monastirskiot i okolu polovina
od Kosovskiot. Nejzinoto naselenie bi moèlo da iznesuva
pribli`no do 2.500.000 du{i. Spored op{topro{irenoto misle-
we, {to go potvrduva i turskata oficijalna statistika, toa se
sostoi od Turci, Albanci, Grci, Bugari, Srbi, Kuco-Vlasi, Evrei
i Cigani. Vo samata su{nost, dokolku bidat izdeleni od ovaa
klasifikacija napolno opredelnite i samostojni tipovi: Turci-
te, Evreite i Ciganite, element pridojden, koj{to si ja so~uval
svojata individualnost, toga{ ostanatoto naselenie pretstavuva
samoto po sebe svoj, napolno poseben, sme{an „makedonski“ tip,
koj{to e nemo`no da bide podveden pod nitu edna od poznatite
etnografski grupi. Site imenuvawa, {to mu se davaat nemu –
Bugari, Grci, Srbi, Albanci i Romanci (Kuco-Vlasi) se javuvaat
edinstveno kako politi~ki etiketi, {to mu gi natrapuvaat
sosednite so Makedonija balkanski dràvi, vaka ili inaku
zainteresirani za nejzinata sudbina.
Istoriski osvrt
Pra{aweto za toa – {to za ne{to se Makedoncite,
ostanuva vo naukata dosega otvoreno. Niv edni gi smetaat
Pelazgi, drugi drevni Trakijci. Izu~uvaweto na istorijata na
mesnostite, {to sega vleguvaat vo sostavot na Makedonija,
pokaùva, deka tipot na Makedonecot vo negoviot prvi~en i ~ist
vid, ne e dojden do nas, i deka vo tekot na nekolku stoletija,
po~nuvaj}i pribli`no od ~etvrtiot vek na na{ava era, toj bil
podvrgnuvan na razni izmeni, pod silnite tu|ostrani vlijanija:
od zapad – latinskite, od jug – gr~kovizantiskite, od istok i od
sever – slavjanskite. Rimjanite, Grcite, a po niv Bugarite i
Srbite, se pojavuvale na Balkanskiot Poluostrov i, povremeno
gospodarej}i so nego na smeni, se me{ale so korenitoto naselenie
i ostavale vrz nego tragi na svojata dràvnost i kultura, a isto
taka i etni~ki osobini. Prirodno deka toa nadvore{no vlijanie
se odrazuvalo najsilno vo pograni~nite mesta, {to sluèle kako
eden vid vrati za navleguvawe na tu|incite.
(...)
Vlijanieto na Slavjanite
Slavjanite, ~ija{to pojava na Balkanskiot Poluostrov se
odnesuva kon VIII vek, proniknale posebno vo Makedonija vo IX
vek i vo stoletijata, {to sleduvaat potoa. Oformuvaweto na
sever na silnoto Srpsko Carstvo, a na istok na Bugarskoto, i
pro{iruvaweto na nivnoto politi~ko zavladuvawe nad Makedo-
nija, i dovelo do toa, severniot i isto~niot del od ovaa oblast da
bidat asimilirani kako slavjanski element, {to od nego gi
poprimil i slavjanskoto nare~je, i naravite i obi~aite. Vo tekot
od IX do XIV vek vo Makedonija se vodi ogor~ena borba, so pro-
menliva sre}a, me|u Bugarite, Srbite i Vizantijcite, koi{to
stanuvale naizmeni~no i po nekolkupati vladeteli nad ovaa
provincija. Taka traelo toa sè do pojavata na Turcite (XV v.) ,
koi{to kone~no se zacvrsnale vo ovaa oblast. Voenata okupacija
na Turcite, {to vo Makedonija i dosega trae, ja prekina za
nekolku stoletija borbata i soperni{tvoto na pogore imenu-
vanite dràvi, no ne gi uni{toì kaj makedonskoto naselenie ni
tu|inskite vlijanija, {to mu bea nametnati. Od po~etokot na XX
vek tie se iskaùvaat pod vidot na razli~nite nacionalisti~ki
propagandi i doveduvaat do onaa uàsna me|usebna borba, ~ii{to
svideteli sme denes nie vo Makedonija. Takvi, vo op{ti crti, bea
dvièwata i razvitokot na plemenskiot sostav vo Makedonija.
Toa e neophodno da se ima predvid za pravilna ocenka na toa
kakva e sega sostojbata na rabotite.
Sovremeniot makedonski tip

Mojot {estogodi{en prestoj vo Makedonija, ~estite patu-
vawa po ovaa zemja, op{teweto so nejzinoto naselenie, me
doveduvaat do zaklu~okot, deka vo Makedonija nema nitu Grci,
nitu Srbi, nitu Bugari, nitu Romanci, vo onakov vid, vo kakov
{to gi sre}avame niv vo soodvetnite na ovie nacionalnosti
dràvi. Makedonecot gi nosi vo sebe karakternite crti na
raznite nacionalnosti, pove}e ili pomalku jasno izrazeni, vo
zavisnost od mestoto – me|utoa, vo najgolemiot broj slu~ai toj
sosem mu se pribliùva na slavjanskiot tip.
Nare~ijata, na koi se zboruva vo Makedonija, sodràt vo
sebesi mnogu slavjano-gr~ki elementi i koreni, taka {to voop-
{to ne mu soodvetstvuvaat niti na gr~kiot, niti na bugarskiot,
niti na srpskiot, niti na romanskiot jazik. Domorodcite od ovie
dràvi, koga }e dojdat vo Makedonija, so te{kotii gi razbiraat, a
poednipati i voop{to ne gi razbiraat, svoite makedonski rod-
nini.
Na toj na~in, vrz osnova na kaànovo pogore, bi moèle da
bidat doneseni slednive zaklu~oci: so isklu~ok na periferiite,
kaj korenitoto naselenie na samata Makedonija nema jasno opre-
delen nacionalen tip, poradi {to zada~ata za raspredeluvawe na
naselenieto na Makedonija vo rasni rubriki bi trebalo da se
smeta kako krajno nepodatliva da bide izvr{ena. Ako zastaneme
vrz glednata to~ka na nacionalisti~kite propagandi i za nivna
osnova gi prifatime crkvite i u~ili{tata, so pripadnosta kon
Egzarhijata, ili kon Patrijar{ijata, toga{ vo ovaa smisla nie i
bi moèle da napravime nekakvo raspredeluvawe na Makedonija,
spored mesnostite so najra{ireno vlijanie: gr~ko, srpsko, bugar-
sko, vla{ko i sl.
Samite Makedonci me|utoa prekrasno si davaat pred
sebesi za toa smetka. Za vreme na moite propatuvawa po Makedo-
nija, koga se obrnuvav kon naselenieto na ova ili na ona mesto so
pra{aweto na koja nacionalnost toa £ pripa|a, toga{, bez izmena
go dobivav odgovorot: deka tie se „Makedonci“, i edinstveno
ìtelite na pograni~nite oblasti, sosedni so balkanskite drà-
vi, se narekuvaat sebe si – Bugari, Srbi, ili Grci. Vo sega{-no
vreme praktikata na makedonskata ìvea~ka gi ima sozdadeno i
svoeobraznite etnografski imenuvawa: grkomani, bugaromani,
srbomani i vlahomani, so koi{to se preimenuva sebesi nasele-
nieto, vo zavisnost od pripadnosta kon ednata ili kon drugata od
nacionalisti~kite propaganda. Ovie termini, spored moeto gle-
dawe, da ne moè podobro £ soodvetstvuvaat na dejstvitelnosta.409
Kaq, 19 fevruari 1910 godina

Vo vrska so sekretnoto obra}awe na Departmentot od 5
noemvri minatata godina za No 1.000, imam ~est pri ova da go
pretstavam kusiot o~erk „Statisti~ki i etnografski svedo{tva
za naselenieto od Bitolskiot vilaet“.
Konzul: G. Kaq
STATISTI^KI I ETNOGRAFSKI SVEDENIJA ZA NASELENIETO
NA BITOLSKIOT VILAET
Sostavuvaweto na statisti~kata tablica za naselenieto

na Bitolskiot vilaet, pri obilnite materijali, {to se sodràni
vo sovremenite pe~ateni trudovi za Makedonija, se ~ini deka i ne
bi trebalo da pretstavuva nekoja osobeno te{ka rabota, me|utoa
pretstavuvaweto na to~nite i na bespristrasni etnografski i
statisti~ki podatoci za brojot, za plemenskata i za veroispo-
409
Simon Drakul, Makedonija me|u avtonomijata i deleòt, sedmi
tom (1909, 1910-1913), Kumanovo, 2007, 61-65.
vednata pripadnost na naselenieto od okrugot, {to mu e doveren
na moe nabquduvawe, se javuva, kako {to moèv i jas vo toa da se
uveram, zada~a voop{to ne lesna. Oficijalnite statisti~ki
podatoci na Turskoto pravitelstvo se krajno neto~ni i nepot-
polni. (…)
Esenta 1905 godina po naredba na biv{iot General-
Inspektor na Makedonija Hiqmi-pa{a, se pristapi kon popis na
naselenieto, koj dade u{te od samiot po~etok tolku skudni
rezultati, {to bev prisilen prv da prezemam merki, za kolku {to
be{e vozmo`no pobrgu da go zapram. Pretpostavuvaj}i deka ovoj
popis }e ima politi~ko zna~ewe, i deka Dràvite }e se rako-
vodat spored negovite rezultati pri idnite razgrani~uvawa na
ovoj kraj, site narodnosti, {to vo Makedonija vodat me|usebna
borba, zaradi zgolemuvawe na brojot na privrzanici po~naa da
pribegnuvaat pred popisot kon potkupuvawa, zakanuvawa, nasil-
stva i ubistva, taka {to se ~ini, deka ni dejnosta na revolucio-
nernite bandi i na pooddelnite teroristi niedna{ ne stasa do
tolku zastra{uva~ki razmeri, kako za vremeto na ovoj zlosre}en
popis. (…)
Najpove}e dobrosovesen i bespristrasten trud
pretstavuva, spored moeto skromno mislewe, etnografskata
tablica na naselenieto, sostaven od mojot prethodnik, Konzulot
A. A. Rostkovski, vo 1897 godina. (...)
(...)
Tablicata, sostavena od Rostkovski, ostanuva i denes, bez
ogled na golemiot broj novi pe~ateni trudovi, {to za Makedonija
se pojavija ottoga{, najdobra statistika za naselenieto na
Bitolskiot vilaet i taa sega mene mi posluì kako dragocen
materijal za sostavuvawe na priloènava pri ova etnografska
tablica, za No1. – Od ovaa tablica stanuva o~igledno, deka
naselenieto na Bitolskiot vilaet se sostoi od:
Slavjani - 321.900
Albanci - 292.800
Grci - 117.400
Turci - 87.000
Vlasi - 59.000
Evrei - 6.000
sè - 885.000
a pak spored veroispovesta:
Hristijani - 519.800
Muslimani - 359.200
Evrei - 6.000
Sè - 885.000
(...)
Vo nadopolnuvawe – sproti etnografskata i statisti~kata
tablica – sega }e se obidam da gi pretstavam kusite podatoci za
pominokot na narodnostite od Bitolskiot vilaet, vo mesnostite,
{to tie gi naseluvaat sega, i za me|usebnite nivni odnosi.
Zboruvaj}i za Slavjanite, }e se potrudam da go izjasnam i
pra{aweto na nivnata nacionalnost…
(...)
Slavjanite
(...)
Bugarite go smetaat slavjanskoto naselenie na Makedonija
bugarsko, potpiraj}i se vrz toa, {to so doa|aweto vo Misija vo
679 godina na bugarskite ordi, pod vodstvo na Isperih (Asparuh),
Bugarite go pot~inile slavjanskoto naselenie pod svojata
vrhovna vlast, se zbliìle so nego, go poprimile negoviot jazik,
naravite i na~inot na ìvot i, progoltnuvaj}i gi vo sebe
pot~inetite Slavjani od Makedonija, so vreme im go dale i
svoeto nacionalno ime. – Srbite pak, trudej}i se da dokaàt deka
slavjanskoto naselenie vo ovoj kraj e srpsko, a ne bugarsko,
ukaùvat na toa, deka sè do doa|aweto na ovaa finsko-tatarska
orda, Makedonija bila naselena so Srbi i kone~no preminala vo
racete na Turcite vo 1370 g. ne od pod bugarsko, tuku od pod
srpsko vladeewe.
Po pra{aweto za etnografskoto poteklo na Makedonskite
Slavjani postoi cela literatura od bugarski i od srpski avtori,
koi{to gi branat ovie dve sprotivstaveni to~ki na gledawe. Ne
vpu{taj}i se vo razgleduvaweto na istoriskoto poteklo na
Slavjanite vo Makedonija i interesiraj}i se glavno za toa {to
tie pretstavuvaat za samite po sebe vo sega{no vreme jas, niz
mojot dolgogodi{en prestoj ovde, se obiduvam da si go objasnam
pra{aweto za nacionalnoto samosoznanie na slavjanskoto
naselenie, za vrskite {to postojat me|u nego i Bugarija i Srbija,
i za sli~nosta na negovoto nare~ie so bugarskiot i so srpskiot
jazici. I jas se uveriv vo toa, deka selskoto naselenie nema
nikakvo soznanie za svojata nacionalnost, nemu mu e sovr{eno
seedno dali sebesi }e se nare~e bugarsko, ili srpsko. Vo
Bitolskiot vilaet ima mnogu sela, {to se sostojat samo od po
nekolku ku}i, vo koi del od naselenieto se narekuvaat sebesi
Srbi, a drugiot Bugari; postojat duri i semejstva, vo koi{to
edniot sin se pretstavuva kako Bugarin, a drugiot kako Srbin.
Selanite sebesi se pretstavuvaat za Bugari od strav pred
revolucionernite bugarski komitet i pred bandite, {to tolku
godini ja teroriziraat zemjata; a kako Srbi se pretstavuvaat tie
zaradi materijalna korist, bidej}i srpskata propaganda im
pla}a{e za toa pari. Koga Srbite se uverija vo toa deka stravot
za ìvotot igra pogolema uloga, otkolku privle~nata sila na
parite, tie isto taka zavedoa svoi bandi. Kako posilen i pove}e
preovladuva~ki element, Bugarite se javuvaat zatoa, {to
bugarskata propaganda ja ima zapo~nato svojata dejnost porano od
srpskata. U{te pred poniknuvaweto na egzarhot, Bugarite ovde
ve}e imale svoi u~ili{ta. A pak so priznavaweto na Egzarhot vo
1872 godina, Bugarite po~naa slobodno da otvoraat svoi crkvi i
uspe{no im prezedoa na Grcite so desetina iljadi Slavjani-
patrijar{isti, koi{to so radost ja prifa}aa {izmata i se
narekuvaa Bugari, zaradi da ja slu{aat bogoslu`bata i da go
dobivaat svoeto obrazovanie na eden rodninski, blizok i
razbirliv za niv jazik. – Srbite svojata propaganda ovde ja
zapo~naa, duri kon krajot na 80-te godini, koga zagubuvaj}i ja
nade`ta deka }e ja zavladeat Bosna i Hercegovina, svoeto
vnimanie go soredoto~ija vrz Makedonija, no toga{ ve}e
mnogumina Slavjani imaa svoja slavjanska crkva i se smetaa
sebesi za Bugari. Vozmo`no e skoro so sigurnost da se kaè, deka
celiot sever od Bitolskiot vilaet bi stanal srpski, dokolku
srpskata propaganda se zapo~ne{e ovde porano od bugarskata, i
dokolku svojata dejnost bi ja zapo~nale pred vozniknuvaweto na
Egzarhatot.
Sprotivno na selskoto naselenie, koe{to nema soznanie
za svojata nacionalnost, niti pak nekavi vrski so Bugarija ili so
Srbija, gra|anite od pogolemite slavjanski centri, kako Prilep,
Ohrid, Bitola i dr. odrùvaat postojani vrski so Bugarija.
Mnogumina od prvencite se vospituvani vo Bugarija, a tamu gi
vospituvaat i svoite deca. Bugarija sekoga{ so zadovolstvo im
dodeluvala stipendii na Makedoncite vo svoite u~ebni zavede-
nija i gi primala kaj sebesi na slu`ba. Nie gledame ne mal broj
Makedonci, {to zazemaat visoki op{testveni pozicii vo
Bugarija, kako na primer biv{ite ministri Genadiev, Radev,
Polinov i dr. Okolu 200 oficeri – Makedonci vleguvaat vo
redovite na bugarskata armija, a nekolku stotina ~inovnici-
Makedonci zazemaat mesta vo bugarskata administracija. Site
ovie lu|e ja so~uvale vrskata so svoite rodnini ovde, koi na
Bugarija gledaat kako na svoja vtora tatkovina. Ovaa klasa lu|e,
{to sebesi soznajno se smetaat Bugari, ja so~inuvaat glavnata
sila na Bugarija vo Makedonija i nejzinata prednost pred Srbite,
koi{to nemaat takov svoj element vo Bitolskiot vilaet osven
edinstveni u~itelite i u~itelkite, {to se dojdeni od Srbija.
[to se odnesuva do slavjanskoto makedonsko nare~je, toa e
sli~no i na bugarskiot i na srpskiot jazici. Vo Bitolskiot
vilaet ima dva dijalekta: na „Brsjacite“ i na „Mijacite“. Prviot
od niv, najpove}e rasprostranet, e sli~en so bugarskiot. Mija~-
kiot dijalekt pak, koj{to se so~uval samo vo nekolku sela od
Bitolskata i Debarskata kaza, potsetuva na srpskiot jazik. No i
brsja~kiot dijalekt vo fonetski odnos e sli~en na srpskiot,
makar {to po formata i po konstrucijata na zborovite ima
pove}e zaedni~ko so bugarskiot jazik. Voop{to, neophodno e da se
odbeleì, deka sli~nosta na jazikot na Makedonskite Slavjani so
bugarskiot ili so srpskiot zavisi, glavno od vlijanieto na
u~ili{teto. Toj e mnogu pove}e blizok so bugarskiot tamu, kade
{to bugarskite u~ili{ta so godini nego go rasprostranuvale i go
propagirale, a malku se razlikuva od srpskiot vo kruzite, kade
{to Srbie imaat otvoreno svoi u~ili{ta i gi istisnale Buga-
rite. Kako {to se gleda od etnografskata tablica, vo Bitolskiot
vilaet ima okolu 321.900 du{i Slavjani, od koi 205.200 se smetaat
sebesi Bugari, 90.000 Grci, 14.000 Srbi i okolu 2.600 du{i, {to
ìveat vo Debarskiot sanxak – Albanci.410
Neofit,411 25 juni 1910 godina

Od nekoe vreme navamu, kako {to ve}e Ve izvestiv nekolku
pati, rabotite vo eparhijata, a osobeno tuka (vo Skopje – b. r.) ne
odat kako {to treba. Eparhiskiot sovet… re{i da vi isprati
pismo vo koe ostro ja osuduva kandidaturata na porane{niot
skopski mitropolit Teodosij, i me|u drugoto vo protestot, po
moja sugestija, pi{uva: „Revoltirani ~itame po vesnicite deka
edna grupa bezo~nici saka po sekoja cena da go natera naselenieto
– glasa~ite vo Skopskata eparhija da go vratat tipi~niot inaet-
~ija Teodosij za mitropolit na Skopskata eparhija. Toa e istiot
onoj Teodosij koj pred 17-18 godini saka{e da ja oddeli Skopskata
eparhija od Egzarhijata i da se proglasi za nezavisen mitropolit.
Za taa cel toga{ toj napravi poseben pe~at vo koj gi izbri{a
svetite za nas zborovi „Bugarska egzarhija“ i nape~ati svoi
kr{telni svidetelstva, vuli i drugi dokumenti; ne gi ispolnu-
410
Ibidem, 95-99, 102-105.
411
Arhimandrit, egzarhiski mitropolit vo Skopje.
va{e okru`nite pisma i rasporedbite na Egzarhijata i drugo. (...)
Nie najostro protestirame protiv postavuvaweto na negovata
kandidatura za skopski mitropolit, bidej}i go navreduva bugar-
skoto ~uvstvo na naselenieto“.
Za àl, Va{e Blaènstvo, ako Eparhiskiot sovet ima
takvi lu|e so zdrav razum, ne e toa slu~aj so nekoi esnafski
sredini, koi se pod vlijanie na u~itelot g. Petar Pop Arsov, koj
si vnu{il vo glavata deka e voda~ na narodot. Toj postojano
zboruva protiv Egzarhijata i nejzinoto na~alstvo, vklu~uvaj}i me
i mene, i gi pottiknuva esnafite da ja poddràt kandidaturata na
mitropolitot Teodosij, za{to toj svoevremeno postradal branej-
}i gi interesite na Makedoncite.
(…) Od nekoi ~lenovi na Sovetot razbrav deka Krste
Petkov, onoj {to svoevremeno trgna so „misirkov{tinata“, od
nekoj svoj rodnina {to ìvee tuka, vo Skopje, pobaral da go povr-
ze so u~itelot Petar Pop Arsov… Toj gospodin Krste Misirkov
na svojot rodnina mu iskaàl vo pismoto èlba da se vrati vo
Makedonija, poto~no da dojde vo Skopje {tom }e se oslobodi
Makedonija. Sakal ~ovekot da bide profesor na skopskiot uni-
verzitet(?!). Ako e toa vistina, a nema zo{to da me laàt, toga{
samiot zaklu~ete kakva opasnost £ pretstoi na bugar{tinata vo
ovie istoriski vremiwa. Zamislete si da se zdruàt zaedno
„misirkov{tinata“ na gospodinot Krste, „separatizmot“ na Nego-
voto Visokopreosve{tenstvo Teodosij i „avtonom{tinata“ na
gospodinot Petar Pop Arsov!
Na mislewe sum… da se otfrli kandidaturata na Negovoto
Visokopreosve{tenstvo g. Teodosij, so {to bi se izbegnala edna
opasnost od nesetni razmeri za bugarskoto delo vo Makedonija.412
A. Kalmikov, 22 juni 1912 godina

Bugarskata partija bara avtonomija na Makedonija. Turci-
te smetaat deka po nea }e dojde aneksijata. Protiv toa e te{ko da
se sprotivstavi. Balkanskata federacija se javuva edvaj li ne
kako edinstven izlez od ovaa zapletkana polo`ba na neprijatel-
skite vlijanija. No, pra{aweto za federacija izleguva od grani-
412
cite na makedonskiot ìvot, koj{to ja nosi vrz sebe sevkupnata
teìna na politi~kite uslo`nuvawa.413
Programsko pismo od Bitola, 15 avgust 1912 godina

Petstotini godini Slovenomakedoncite ìveat pod tur-
skata vlast, no nikoga{ gonewata i sistematskoto istrebuvawe na
ovoj nesre}en i trudoqubiv narod ne doa|ale do takvi ~udovi{ni
razmeri kako vo dene{no vreme. Po osloboduvaweto na Bugarija
so ruska krv i so ruski pari, mnozina Makedonci po~naa da u~at
po bugarski (vo Makedonija i vo Bugarija) i za kuso vreme se obra-
zuva silen inteligenten proleterijat. Tie po~naa da mislat i da
razmisluvaat po bugarski i besprekorno da gi ispolnuvaat site
barawa na bugarskata vlada i na Egzarhijata, da bidat u~iteli i
sve{tenici vo Makedonija, da mu objavuvaat na celiot svet deka
vo Makedonija ìveat samo Bugari. Tie bea prvite lastovi~ki na
bugarizmot, tie se javuvaat i prvi vinovnici za razdrobuvaweto
na slovenskoto naselenie. Ovie pioneri na bugarizmot otprvin
rabotea po miren pat (preku u~ili{tata i crkvite), no koga Buga-
rija stana gore-dolu samostojna dràva slikata na mirnata propa-
ganda vedna{ se izmeni: bugarskite agenti od Makedoncite i od
Bugarite po~naa da se odnesuvaat vo Makedonija kako kaj sebe vo
Bugarija. Tamu, kade {to potkupot na turskite ~inovnici ne
pomaga{e, tie nasilno, so ogin i me~, go teraa slovenskoto
naselenie da ~ita po bugarski i da se vika Bugari. Za ovaa cel vo
Sofija be{e obrazuvan Makedonski komitet (poto~no – bugarski)
{to so bugarski pari, so dozvola od bugarskata vlada, ja ispolnu-
va{e smrtnata kazna… nad onie Makedonci {to ne sakaa da ~ita-
at na za niv nerazbirliviot bugarski jazik i ne sakaa da se nare-
kuvaat Bugari.
Srbija, nao|aj}i se pod presata na ekonomskiot gnet od
Avstro-Ungarija, po silata na zakonot za samoodrùvawe (izlez
na moreto – Solun), isto taka po~na da propoveda srbizam vo
Makedonija…
Grcite u{te odamna ne dremea i dejstvuvaa pred turskite
vlasti po site pravila na vizantiskata zloba i lukavost.
I taka, vo Makedonija ve{ta~ki se sozdadoa, pokraj
gr~kata propaganda, u{te dve – bugarskata i srpskata. Vo posled-
413
Simon Drakul, Makedonija me|u avtonomijata i deleòt, sedmi
tom, 298.
no vreme vo Makedonija dobi pravo na gra|anstvo i romanskata
propaganda. Do pojavuvaweto na bugarskata i srpskata propaganda
Slovenomakedoncite sekoga{ velea deka tie se – Sloveni i niko-
ga{ ne se nare~uvaa Bugari, Srbi ili Grci; u~ea tie po gr~ki i po
slovenski, no si zboruvaa na ~ist slove-nomakedonski jazik. Sega
se pojavuva pra{aweto: kako Makedon-cite, koi{to porano se
vikaa Sloveni, sega se nare~uvaat Srbi, Grci i Bugari? Za da
odgovori ~ovek na ova pra{awe, treba, prvo, da bide vistinski
Makedonec, vtoro, sovesta i ~esta da ne mu se na izdr{ka kaj
Bugarite, Srbite i Grcite… Turskata administracija, do pojavu-
vaweto na Mladoturskata konstitucija, ìvee{e kako parazit na
makedonskoto telo… Pokraj toa, ovaa proda`na administracija
ìvee{e {iroko od mitoto na bugarskata, gr~kata i srpskata
propaganda. Na primer, vo Bitolskiot vilaet vo edno od selata
Makedoncite u~ea na gr~ki, no si zboruvaat na slovenomakedon-
ski (Turcite gi nare~uvaat Urum-mileti – „Grci“). Se pojavuvaat
kaj turskiot ~inovnik egzarhistite i mu davaat potkup; turskiot
~inovnik gi proglasuva Makedoncite deka ne se Grci, ami Bugari
i deka se dol`ni da u~at na bugarski. Gr~kiot u~itel mora da si
odi, na negovo mesto doa|a bugarski u~itel. Ako po~nat Makedon-
cite da se protivat, na pomo{ na bugarskiot u~itel mu doa|a
tajniot bugarski komitet; }e isfa}a no}e nekolku vidni i nevoo-
ruèni Makedonci, }e gi odnese v planina i tamu bespo{tedno gi
ubiva; istoto toa potoa se povtoruva so Srbite. Grcite, Bugarite
i Srbite moè da se sporedat so „mrtvite du{i“ na Gogoq, no so
taa razlika {to î~ikov gi kupuval imiwata na umrenite selani
i ne gi prepraval, a Bugarite, Srbite i Grcite gi kupuvaat od
Turcite imiwata na ìvite Makedonci, no so pravo makedon-
skoto - ski da go izmenuvaat na -ov, -i} i -idis… Drugiot na~in za
zgolemuvawe na hartija na srpskata, bugarskata i gr~kata nacija
(za smetka na Makedoncite), kako {to ve}e spomenav gore, toa e
ekonomskata zavisnost od sosednite dràvi. Desetici iljadi
makedonski rabotnici sekoja godina odat na pe~alba vo Bugarija,
Srbija i Grcija. Koj vo Grcija ne saka da se vika Grk, vo Srbija
Srbin, vo Bugarija Bugarin, toj ne moè da go zaraboti par~eto
leb vo ovie „bratski“ zemji. Ima slu~ai, koga od trojca ednokrvni
bra}a edniot mora da se vika Grk, drugiot Srbin, tretiot
Bugarin, spored toa kade odat tie na pe~alba. Koga ve}e spome-
natite metodi ne gi postignuvaat celite, toga{ vo Makedonija se
pojavuvaat vooruènite bugarski, gr~ki i srpski ~eti i so gruba
sila i so oru`je v race gi teraat Makedoncite da preminuvaat od
edna nacija vo druga. I toga{ zapo~nuva vistinsko bratoubis-
tveno istrebuvawe na Makedoncite…
Da £ se pomogne na ovaa nesre}a moè samo na sledniot
na~in:
1) Energi~no zastapuvawe na bratska Rusija vo polza na
Makedoncite.
2) Uni{tuvawe na bugarskata, srpskata i gr~kata propa-
ganda vo Makedonija.
3) Otvorawe u~ili{ta na slovenomakedonski jazik.
4) Obnovuvawe na crkovnata nezavisnost (aftokefalnata
slovenomakedonska crkva vo g. Ohrid).
5) Sloboden razvitok na nacionalnata svest, t. e. na svesta
deka Slovenomakedoncite se eden i nedeliv narod…
6) Vo imeto na humanosta, ~ove~koto dostoinstvo i qubov-
ta kon svojata tatkovina, makedonskata inteligencija treba ed-
na{ za sekoga{ da ja prekine sramnata proda`ba na svojata sovest
i ~est na bugarskite, srpskite i gr~kite pazari.
7) [iroka vnatre{na samouprava na Makedonija...414
Aleksandar V. Amfiteatrov, 1912 godina

Po ruskata vojna, Turcija na stariot reìm definitivno
se pretvori vo „bolen ~ovek“, a okolu smrtniot odar nejzin se
naslednicite na izvr{itelite na o~ekuvaniot testament. Idnite
sudbini na Makedonija po~naa da zavisat ne samo od voljata na
samata Turcija, kolku od presretlivosta na evropskoto staratel-
stvo. Poslednava XIX vek ja nau~i preku Germanija, Italija, Gr-
cija, barem donekade da smeta na pravoto na nacionalno samoopre-
deluvawe. I ete - site dràvi i zemji {to grani~at so Makedonija
po~nuvaat vo nea – boèm tr~awe za nagrada ili skokawe preku –
zasilena propaganda na svoite narodnosti. Se griàt, kolku {to
imaat sredstva i mo}, da ja ubedat Evropa so vistina i laga deka
boèm nacionalnoto samoopredeluvawe na Makedoncite nadviva
vo nivna korist, a ne na sosedniot narod.
Bugarite, vo toj odnos, gi isprevarija site svoi sopernici.
Za da stane Makedonija bugarska, treba{e da gi pobugarat Make-
doncite. I ete, po Bugarsko-srpskata vojna od 1885 g., najgolemite
sili i zna~itelni `rtvi na bugarskiot dràven organizam se
svrtuvaat kon bugarizacija na makedonskite Sloveni. Bugarski
414
agent e sve{tenikot, u~itelot, komitata, ~etnikot stanuva tajna
vlada na zemjata i boèm nejzina du{a.
Vo po~etokot propagandata ode{e izvonredno uspe{no.
Miqukov, koj ja poseti Makedonija kon krajot na devedesettite
godini, gleda na nea premnogu niz bugarski o~ila i – kako {to
veli – gi proglasi site Makedonci za krvni Bugari. Toj ja zatekol
Makedonija tolku dlaboko i bleskavo bugarizirana, {to ne e
~udno oblekata da ja primil kako telo – kulturata za narodnost.
(...)
Statistikite za Makedonija se zbunuva~ki, tendenciozni,
fantasti~ni. Pa i pokraj toa, duri i spored gr~ki izvori lesno e
da se vidi deka Elinite vo makedonskite vilaeti se malcinstvo.
Poradi toa {to, za da nametnat mnozinstvo, Grcite morale da
pribegnat kon dovolno bezobyirno falsifikuvawe, zapi{uvaj}i
gi kako svoi site patrijar{isti-slavenofili. To est Slovenite
{to ne go primile egzarhatot i koi ostanale verni na konstanti-
nopolskiot patrijarhat, iako govorat samo po slovenski. Na toj
na~in Grcite go primile sfa}aweto na nacionalnosta isto kako
Turcite: veroispovedta e narodnost. Patrijar{ist – zna~i Grk.415
Ivan Me{trovi},416 1912 godina

Mi raskaùva{e deka Makedoncite, tuku govorej}i ja
objektivnata vistina, ne se ni Bugari, ni Srbi, tuku makedonski
Sloveni, koi govorat na svoj poseben makedonski jazik ili
nare~je.
…Na{iot svet, re~e, be{e samo „Makedonski hristijani“,
potoa stana, koga se razvi gr~kata propaganda, „Makedonski
hristijani Slavjani“. Nam ni be{e seedno koja hristijanska zemja
}e ni pomogne da se oslobodime od Turcite. Jas sum roden vo
Bitola. Vo Bitola ima{e nekolku gimnazii: turska, gr~ka,
srpska i bugarska. Nam, na Slovenite, ni be{e seedno vo koja
slovenska gimnazija (}e u~ime). Jas, na primer, so mnogumina svoi
drugari, koi{to posle stanaa Bugari, u~ev vo srpska gimnazija.
Vistina e deka profesorite vo gimnazijata ni zboruvaa oti sme
415
416
Ivan Me{trovi} (1883-1962) – poznat hrvatski i jugoslovenski
skulptor. Se raboti za izvadok od se}avawata na umetnikot za razgovorite
so Dimitar Rizov, op{testven deec, novinar i diplomat po poteklo od
Makedonija.
Srbi, kako i na onie vo bugarskata gimnazija oti sme Bugari, no
nie vo sebe si mislevme, a toa i doma ni go zboruvaa: seedno, neka
prikaùvaat tie, no nie sme si makedonski Sloveni hristi-
jani...417
Nace Dimov,418 1913 godina

Razgleduvaj}i go makedonskoto pra{awe od politi~koto
gledi{te, jas nema da gi ~epkam starite vremiwa, a }e gi zemam
samo onie momenti koga slovenstvoto tolku se ra{irilo i gi
naselile ne samo Makedonija, Bugarija i Srbija tuku i cela Elada
duri do Jadranskoto More. (…)
Vo ovoj moment gledame deka Srbite, blagodarej}i na geo-
grafskata polo`ba i politi~kite kombinacii so poddr{ka na
bratska Rusija, si imaat kralstvo.
Bugarite si imaat carstvo, izvojuvano so ruska krv, a
Makedoncite, blagodarej}i na konkurentite, si ostanuvaat pod
turskoto ropstvo. Osven toa, nesre}nite Makedonci nastradaa
u{te i poradi toa {to, nao|aj}i se pod turskoto ropstvo, tie bea
obikoleni od site strani ekonomski i nemaa dràvna
organizacija za pomo{ na u~ili{ta i u~ebni institucii. Osuden
otprvin pod rimskoto vladeewe, a potoa vizantiskiot pritisok i
najposle turskoto ropstvo, stra{noto ime M a k e d o n e c s i
nao|a{e pribeì{te od pokolenie vo pokole-
n i e s a m o v o m a k e d o n s k i t e s r c a. [to se odnesuva za
makedonskiot jazik, Turcite nego otprvin go narekuvaa gr~ki i gi
poddrùvaa gr~kite u~ili{ta i crkvi, a koga pri prerodbata na
Slovenskata egzarhija be{e priznata bugarskata narodnost,
Turcite mislea deka so delewe na makedonskiot narod vo
{kolski i crkoven odnos }e im dade mo`nost da ja odràt svojata
vlast vo Evropa, ne {tedea sredstva i pravea sè {to sluè{e
kako materijal za odzemawe na jazikot i kulturata na
makedonskiot narod. Ete zo{to Makedoncite bea prisileni da se
pot~inat i da gi davaat svoite deca vo gr~kite, srpskite i
bugarskite u~ili{ta. Poradi toa vo Makedonija nastana takva
polo`ba {to eden i ist makedonski narod go narekuvaat Grk,
Srbin i Bugarin samo zatoa {to eden go priznava gr~kiot
patrijarh i mu se moli na Boga vo gr~kite crkvi, a drug odi vo

417
418
Nace Dimov (1876-1916) ‡ kulturno-nacionalen deec, brat na
Dimitrija ûpovski, ~len na MNLD vo Sankt Peterburg.
slovenska crkva. V o e d n i i i s t i g r a d o v i i s e l a s v e -
{tenicite {to dobivaat plata od Bugarskata
e g z a r h i j a s e n a r e k u v a a t B u g a r i, onie pak {to d o -
bivaat plata od Srpskata mitropolija se na-
r e k u v a a t s e b e S r b i, i slovenskoto makedonsko naselenie
{to odi vo edno ili drugo u~ili{te ili crkva se narekuva sebesi
Grk, Srbin ili Bugarin...
Turskite diplomati si mislea deka za spasot na Turskata
Imperija e neophodno da se poddrùva razedinuvawe pome|u
Makedoncite.
(...)
Od sevo ova {to go iskaàv smeam da re~am deka
Makedoncite imaat stoprocentno pravo na samostojnost i na toa
da ne bidat podloèni na raspar~uvawe pome|u Grcite, Srbite i
Bugarite. Ne obyiraj}i se na toa, srpskata, gr~kata i bugarskata
vlada, zaradi pro{iruvawe na svoite granici na makedonska
teritorija, ne {tedat sredstva i gi istrebuvaat Makedoncite {to
ne sakaat da se narekuvaat Srbi, Grci i Bugari i onie {to ne
znaat da zboruvaat srpski i gr~ki. (…)
Makedonskiot narod nema da se pomiri ni so onie {to se
stremat da mu go odzemat jazikot, obi~aite i prirodniot streme`
da bide sloboden stopan vo svojata ku}a.419
Memorandum na Makedoncite od Sankt Peterburg, 7 juni

1913 godina
Makedoncite postojano vo tekot na vekovite vostanuvaa i
se borea za nezavisnot i sloboda i so svojata uporna borba pomog-
naa na osloboduvaweto na Srbija, Grcija i Bugarija…
Namesto taa Makedonija, proslavena od Aleksandar Make-
donski, osvetena od apostolot Pavle, oblagorodena od dejnosta na
svetite bra}a Kiril i Metodija, obedineta od slavniot car
Samuil, braneta od hrabriot Dobromir Strez, ovekove~ena od
Marko Krale, obleana od krvta na milioni ma~enici za slobo-
419
N. D. Dimov†, Glava I. Istori~eskій o~erkъ Makedonіi i makedon-
skihъ slavяnъ. Glava II. Pri~inì vozniknoveniя ~etni~eskago dviènія vъ
Makedonіi. Glava III. Politi~eskій obzorъ Makedonii i makedoncevъ.
Dokladъ, pro~itannый vъ S.-Peterburgskomъ Slavяnskomъ blagotvo-
ritelьnomъ Obщestvø 8 fevralя 1913 goda. S.-Peterburgъ, 1913, 12-13, 15-16.
data, namesto Makedonija edinstvena, celokupna, slobodna, evrop-
skata diplomatija i so nea i vie, na{i bra}a – sojuznici i
osloboditeli, nè raskinuvate na par~iwa i gi gazite na{ite
sveti ideali…
(...)
Setete se deka raskinata Makedonija }e bide me|u vas
ve~no jabolko na razdorot…
(...)
Vo imeto na prirodnoto pravo, vo imeto na istorijata, vo
imeto na prakti~nata celesoobraznost nie ve molime vas, bra}a,
da go primite na znaewe slednovo:
1. Makedonija e naselena so ednorodno slovensko pleme
{to si ima svoja istorija, svoj bit, svoja nekoga{na dràvnost,
svoi ideali, pa poradi toa i svoe pravo na samoopredeluvawe.
2. Makedonija vo svoite etnografski, geografski i
kulturno-istoriski granici mora da bide samostojna dràva so
vlada odgovorna pred narodnoto sobranie.
3. Makedonskata dràva treba da pretstavuva oddelna
ramnopravna edinica vo balkanskiot sojuz pri zaedni~kite ca-
rinski granici.
4. Vo crkoven odnos neophodno e da se obnovi vo
Makedonija drevnata Ohridska avtokefalna crkva koja bi bila vo
kanonska vrska so drugite pravoslavni crkvi: gr~kata, ruskata,
bugarskata, srpskata, romanskata i sirisko-arapskata.
5. Zaradi podrobno razrabotuvawe na vnatre{nata uredba
na makedonskata dràva treba vo najskoro vreme, pod pokrovitel-
stvo na dràvite, vo gradot Solun da bide svikano narodno
pretstavni{tvo (nacionalno osnova~ko sobranie), izbrano so
op{to glasawe.420
420
„Makedonskій golosÍ“, I, № 1, S.-PeterburgÍ, 9 Юniя, 1913, 17-19.
Dimitrija ûpovski421, 27 juni 1913 godina
V~era{nite sre}ni sojuznici–bra}a po krv, sega se svire-
pi yverovi, neprijateli, vo èstoki sudiri se ma~at, se tepaat, se
ubivaat me|usebno…
Vo {to e pri~inata na vakvata promena?...
Pri~inata na zlostorni~kite krvavi borbi – za àl, toa
si ti, tatkovino – majko!
Ako sojuznicite–bra}a vojuvaa pred toa za osloboduvaweto
na nas – Makedoncite od pod turskoto ropstvo. Kako {to tie zbo-
ruvaa – sega, otkako nè oslobodija nas, bra}ata vojuvaat me|u sebe
poradi toa {to sekoj od niv saka da ja prostre svojata raka vrz
pogolemiot del od na{ata zemja – Makedonija.
Ne se spogodija za podelbata na na{ata zemja, na na{iot
imot, na na{iot ìvot, Bugarite, Srbite i Grcite se tepaat za da
nè razdelat i pot~inat zasekoga{ pod svoja vlast.
(...)
Odamna, odamna ti tvrdat tebe deka tvojata du{a – ne e
tvoja, tuku na tvojot sosed, deka tvojot lik mora da se odrazuva vo
tu|oto, a ne vo tvoeto ìvotno ogledalo. Kogo od nas,
Makedoncite, ne nè uveruvale deka sme tu Bugari, Srbi ili
Grci…
No nie ne sme toa, tuku sme oddelen narod so svoe
sopstveno ime – S l o v e n o-M a k e d o n c i.
(...)
Deca na Makedonija! Go slu{ate li àlniot glas na
va{ata majka, na tatkovinata? Slu{ate li za {to taa pla~e? Za
vas, za zlatnata sloboda na va{iot duh, na va{iot jazik i na
narodniot ìvot – za slobodata koja stoi povisoko od site
slobodi politi~ki i ekonomski. Pla~e taa zatoa {to saka vo
va{ata ku}a da si bide va{ata pravda.
(...)
Dimitrija ûpovski (1878-1940) – poet, publicist, redaktor, kar-

421
tograf, istori~ar, leksikograf, osnova~ i pretsedatel na MNLD vo

Petrograd.
Makedonci! Na{a dol`nost i na{a sveta obvrska e da im
izjavime na bra}ata Rusi, Bugari, Srbi, Grci – i na celiot svet
deka nie sme oddelen od niv slovenomakedonski narod, koj niv gi
saka so ednakva qubov!
Makedonci! – Zaedno so verigite na turskoto ropstvo, koe
go okovuva{e na{eto telo, nie sme dol`ni da gi otfrlime i
bugarskite, i srpskite, i gr~kite okovi {to ja ubivaat na{ata
du{a!
Makedonci! Sega nastapuva na{iot Veligden, na{eto
posledno voskresenie, - toga{ toa voskresnuvawe neka bide i na
teloto i na na{iot duh, zo{to Hristos voskresnal ne samo so
duhot tuku i so teloto.
Makedonci! – Da bideme dostojni na svoite pradedovci i
da si go zasluìme priznanieto od potomstvoto, koe vo sprotivno
}e nè prokolne, ako nie sega staneme jani~ari na svojata rodna
zemja, na na{ata mila Majka – Makedonija.422
Pismo od Debar, 10 oktomvri 1913 godina

Nie go preìvuvame sega ona {to ne stana vo niedna od
minatite vojni. Za vreme na vojnata me|u Srbite i Turcite, nie
im pomagavme na Srbite i poradi toa vo po~etokot nivnite odno-
si sprema nas bea podnoslivi. Vo momentot na srpsko-bugarskata
vojna nie stoevme nastrana. No vo tekot na nekolkute dena na al-
banskoto navleguvawe vo Makedonija, vedna{ nas nè stavija me|u
dva ogna; nie po~navme da trpime nesre}i i napadi od dve strani.
Koga Albancite vlegoa vo Debar, koj, od nepoznati
pri~ini, nabrzina, be{e napu{ten od srpskite vojski, toga{
nekoi Makedonci, naivno poveruvaa, deka Albancite ni go nosat
dolgoo~ekuvanoto osloboduvawe. No naskoro, ovie optimisti,
treba{e da se razo~araat. Albancite po~naa da gi ograbuvaat
makedonskite ku}i, i so svoeto nadmeno drèwe na pobediteli,
koi go preziraat mirnoto naselenie, pokaàa deka tie se isti
takvi neprijateli na Makedonija, kako i drugite. Osven toa,
Albancite so sila ja vrbuvaa na{ata mladina vo svoite odredi za
borba protiv Srbite, so neposlu{nite pak, se raspravaa na svoj
422
Upravda, Kъ Makedonskomu narodu, „Makedonskій golosÍ (Make-
donski glas)“, I, № 2, S.-PeterburgÍ, 27 Юniя, 1913, 25-28. Prevodot e na
prireduva~ite.
na~in. Naskoro potoa, pogolemiot del od niv se povele~e kon
sever.
No samo po edna nedela, zapo~naa da se vra}aat srpskite
vojski, i razbienite Albanci, se svrtea kon doma, nazad. Na
Srbite {to vlegoa vo Debar (delovi od polkovite 7, 13, 19 i 20),
kako prva dol`nost im be{e da se pozanimavaat so nesre}noto
mesno naselenie. Formiraa voen sud i po~naa da baraat i da mu
predavaat lu|e, koi, boèm, im pomagale na Albancite, a vsu{-
nost gi fa}aa i im se odmazduvaa, poradi svojata omraza sprema
beaza{titnite Makedonci, koi im se neprijatni na Srbite, pora-
di baraweto na svoite prava i avtonomija.
Sega rascuteniot na{ grad Debar e pretvoren vo urnatini.
Naselenieto delumno e istepano, delumno se razbega na razni
strani). Mijacite koi ostanaa, se o~ajani. Nikoj ne znae {to }e
stane ponatamu, i kakvi u{te uàsi }e do~ekame nie od na{ite
bra}a – osloboditeli Srbi, koi se ~uvstvuvaat napolno neodgo-
vorni.
Debranec423
Dimitrija ûpovski, 1913 godina

Vo vreme na turskoto gospodstvo makedonskite Sloveni za
seto vreme ne prestanuvaa da vodat svesna i uporna borba, otpr-
vin za svojata nezavisnost, a otkako kone~no bile pokoreni od
Turcite, za svoeto osloboduvawe od turskiot jarem… Tie zemale
u~estvo i vo osloboditelnite borbi na svoite sosedi – Srbite,
Grcite i Bugarite - ~ija{to sloboda bila izvojuvana so usilbite
i so pomo{ta i od Makedoncite…
Berlinskiot kongres koj go predade makedonskiot narod
kako `rtva na odmazdata na razbienite Turci, koi znaeja kakva
uloga igraa makedonskite odredi vo za niv nesre}nata vojna, pre-
dizvika eksplozija na o~ajnost i negoduvawe po cela Makedonija.
Celiot narod, kako eden ~ovek, se krena i zapo~na neramna borba
protiv Turcite za svoeto osloboduvawe. Vostanieto trae{e pove-
}e od edna godina i zavr{i, se razbira, so pobeda na ozlobenite
Turci, koi najsposle, ja razurnaa taa nesre}na zemja…
Makedonski glas /Makedonskій Golosъ/. Organ na privrzanicite

423
na nezavisna Makedonija 1913-1914. Prevod od ruski jazik, Skopje, 1968, 169-

170.
Bez ogled na vakvoto krvavo zadu{uvawe na vostanieto,
osloboditelnata ideja ne gi napu{ti Makedoncite. Site 35 godi-
ni, kolku {to izminaa od Berlinskiot kongres, pa sè do sega{-
nava vojna, se edna krvava stranica na neprekinata gigantska
borba na makedonskiot narod za svoeto osloboduvawe…
Samo za edno petletje – 1898 do 1903 godina – ima{e pove}e
od 400 sudiri me|u Makedoncite i Turcite.
(...)
Vnatre{nata organizacija i ponatamu usileno se podgot-
vuva{e za novo vostanie pod parolata „Makedonija na Makedon-
cite“, a narodot, izma~en od turskite yverstva, so zadovolstvo
stapuva{e vo revolucionernoto dvièwe...
(...)
Na toj na~in Makedoncite, po odnos na Bugarija, Srbija i
Grcija i Crna Gora, se pojavija kako sojuznici vo sega{nata bal-
kanska vojna. Voop{to, vo taa vojna u~estvuvaa pove}e od 100.000
Makedonci, ne zemaj}i ja predvid pomo{ta od celoto naselenie
{to toa im ja ukaùva{e na sojuznicite za svoeto osloboduvawe.
Pravdata bara, koga ve}e Makedoncite se borea protiv Turcite
za svojata sloboda pod parolata „Makedonija na Makedoncite“ i
im pomognaa vo vojnata na sojuznicite, toga{ treba i od Balkan-
skiot sojuz interesite na Makedonija da se priznaat i zadolì-
telno da dobijat svoe zadovoluvawe vo vid na avtonomija.
Vo tekot na re~isi 20 vekovi makedonskiot narod sekoga{
i pri site okolnosti se stremel kon sloboda i kon samostojnost…
No ovoj slobodoqubiv narod ne misle{e samo na svojata sloboda:
site revolucii, site vojni za osloboduvawe na slovenskite sosedi
ili duri samo na istovernicite kako, na primer, Grcite, nao|aa
vo nego plamen odziv. Makedoncite toga{ gi napu{taa svoite
nivi, svoite ku}i, svoite èni i deca i odea da umiraat za tu|oto
delo kako za svoe… Koj od Bugarite, Srbite, Grcite }e se osmeli
da go odre~e ovoj fakt?
(...)
Najvaèn centar na hristijansko-nacionalnata kultura na
Makedonija stanal gradot Ohrid, so svojata pro~uena Ohridska
arhiepiskopija, koja{to vrz urnatinite na Justinijana ja obnovil
golemiot makedonski car Samuil, so istite prava {to gi imala i
poslednata...
(...)
Pobedni~kiot elinizam, ugasnuvaj}i go posledniot plamen
na narodniot crkoven ìvot, vo liceto na spomenatata arhiepis-
kopija, gi vloì site sili za obezli~uvawe i elinizirawe na
makedonskiot narod...
Seto toa predizvika silen otpor od strana na makedon-
skite Sloveni, koi{to zapo~naa dolga borba za obnovuvawe na
svojata nacionalna crkva, borba na slovenstvoto so elinizmot,
koja dovede do toa, {to Bugarite vo 1872 godina uspeaja da
obrazuvaat egzarhija (avtonomna crkva). Kon nea se priklu~ija i
mnogumina Makedonci, bidej}i na Bugarite im be{e dozvoleno po
cela Makedonija da osnovaat crkvi i u~ili{ta i Makedoncite
moraa da go izbiraat od dvete zla pomaloto: makar i tu|a, no
slovenska crkva. Makedoncite ne uspeaja i do denes da ja obnovat
svojata ohridska avtonomna crkva.
Na toj na~in, kon pogubnoto vlijanie na gr~kata patrijar-
{ija se nadovrza, ne pomalku pogubnoto vlijanie na egzarhijata,
koja gi vloùva{e site usilbi za pobugaruvawe na makedonskite
Sloveni. Preku toj svoj organ (egzarhijata) bugarskata vlada
cvrsto gi sproveduva{e svoite {ovinisti~ki idei, ne zapiraj}i
se pred nikakvi sredstva.
Naselenieto na nesre}nata zemja po~na da trpi pritisoci
od dve strani. No i toa ne be{e dosta… Borbata na Grcite i Buga-
rite za zavladuvawe na Makedonija ja predizvika na borba i tre-
tata strana – Srbite, koi, gledaj}i deka nikoj ne se zastapuva za
Makedoncite, izdejstuvaa od Turcite pravo da {irat vo zemjata i
svoja propaganda, sozdavaj}i „srpski“ narod tamu kade {to
nikoga{ go nemalo. (...)
Site ovie bugarsko-srpsko-gr~ki nacionalnosti bea sozda-
vani iskustveno so pomo{ta na celi reki zlato, koi{to te~ea od
zainteresiranite dràvi vo xebovite kako na turskite ~inovni-
ci, taka i na oddelni Makedonci koi za pari ja prodavaa svojata
tatkovina ili rabotea nekoristoqubivo kako slepi orudija vo
polza na tu|i dràvi, pod vlijanieto na tamu dobienoto vospi-
tanie i obrazovanie.424
D. ûpovskій, Makedoniя i Makedoncы. (Kulьturno-istori~eskій

424
obzorъ Makedonii, „Makedonskій golosÍ (Makedonski glas)“, I, № 1, S.-

PeterburgÍ, 9 Юniя, 1913, 3-13. Prevodot e na prireduva~ite.
Dimitrija ûpovski i Krste Misirkov,
14 avgust 1914 godina
Od polovinata na minatiot vek ruskata vlada i ruskoto
op{testvo po~naa zasileno da pomagaat za kulturno-nacional-
nata prerodba na ju`nite Sloveni. Pokraj drugite balkanski
zemji, ne be{e zaboravena i na{ata tatkovina Makedonija. Mnogu
Makedonci dobija obrazovanie vo Rusija i se vratija doma za da se
borat za slovenska bogoslu`ba i za nacionalno osvestuvawe.
Rusija im pomogna na Makedoncite vo borbata za nacionalna
crkva; taa ja oslobodi Makedonija vo 1878 godina, no Sanstefan-
skiot dogovor be{e poni{ten vo Berlin i na{ata tatkovina,
poradi intrigite na neprijatelite na slovenstvoto, povtorno
potpadna pod tursko ropstvo. Od vremeto na Berlinskiot kongres
po~nuva edna od najte{kite epohi vo ìvotot na Makedonija. (…)
Vo tekot na poslednite dvaeset godini, celosno obzemeni
so borbata so Grcite i Turcite, nie, za àl, premnogu im veru-
vavme na uveruvawata na Bugarite i Srbite za nivnata bratska
pomo{ vo na{ata borba za kulturna i nacionalna sloboda na
Makedonija. Pod izgovor za bratska pomo{, simpatija i poddr{ka
na na{ite stremeì, Bugarite i Srbite, kako {to se pokaà,
samo podgotvuvale teren za da si ja pot~inat Makedonija, cela
ili eden nejzin del. (…)
Dodeka nie bevme zafateni so borbata si Grcite i Tur-
cite, Srbite i Bugarite bez prekin rabotea vrz sozdavawe privr-
zanici na srpskite i bugarskite nacionalni interesi kako vnatre
vo Makedonija, taka i vo stranstvo, a glavno vo Rusija. Srpsko-
bugarskoto soperni{tvo vo Makedonija sozdade iluzija deka vo
Makedonija postojat barem dve slovenski nacionalnosti – bugar-
ska i srpska, {to treba{e da posluì kako osnova za srpsko-
bugarski pazarewa i podelba na Makedonija me|u Bugarija i
Srbija. Koga stanaa o~igled-ni vistinskite celi na „bratskata“
grià na Bugarite i Srbite za Makedonija, voda~ite na
makedonskiot narod po~naa gromo-glasno da izjavuvaat za
neubedlivosta na srpskite i bugarskite pretenzii sprema
Makedonija i za postoeweto edinstvena, nasekade vo Makedonija
rasprostraneta slovenska makedonska nacionalnost kako oddelna
etnografska i istoriska individual-nost. Voda~ite na
Makedoncite, protestiraj}i protiv iskrivuva-weto od Srbite i
od Bugarite na vistinata za etnografijata i istorijata na
Makedonija, izjavuvaa deka makedonskata nacio-nalna svest e samo
eksploatirana od bugarskata i od srpskata nacionalna
propaganda, koi so pomo{ na potkupuvawa sozdavaat svoi
privrzanici vo Makedonija, a so pomo{ na srpskite i bugar-skite
zdruènija i so pomo{ na intrigi vo stranstvo sozdavaat
privrzanici na podelbata na Makedonija me|u Srbija i Bugarija.
Na{ite protesti ne pomognaa, bidej}i celosno zafateni
so borbata so Turcite i Grcite, nie ne moèvme so ista energija
da vodime borba so srpskite i bugarskite intrigi, a i nemaj}i
sopstvena dràva, ne raspolagame so neophodnite materijalni i
politi~ki sredstva za borba so srpsko-bugarskite intrigi vo
stranstvo.
Taka, srpsko-bugarskiot spor za Makedonija im pomogna na
Turcite i Grcite vo nivnoto ugnetuvawe i navreduvawe na Make-
doncite. (…)
Nie se borevme so Turcite i ja dovedovme borbata do kraj,
i toa do pobedonosen kraj. Me|utoa, na{ata 20-godi{na borba za
sloboda zavr{i so podelba i so novo, u{te polo{o porobuvawe na
Makedonija, za koe vinovnici se na{ite bra}a Srbi i Bugari.
Rusija i slovenstvoto ne moèa da im se naraduvaat na
uspesite na slovenskoto oru`je vo borbata so Turcija. Me|utoa,
po pobedata na slovenskoto oru`je sleduvaa golemi razo~aru-
vawa. Po~naa raspravii me|u sojuznicite za podelba na plenot, a
plenot bevme nie, Makedoncite, i na{ata nesre}na tatkovina
Makedonija. (…)
Verojatno ne treba dolgo da se dokaùva deka glaven
vinovnik za razdrobuvaweto i za novoto porobuvawe na Makedo-
nija ne be{e nikoj drug tuku Bugarite i Srbite... Nie ne moèvme
navreme da go ubedime ruskoto op{testvo deka e prisutno sè {to
e potrebno za sozdavawe nezavisna makedonska dràva, a imeno: 1)
deka raznoobraznosta na naselenieto vo Makedonija voop{to ne e
pogolema odo{to raznoobraznosta na naselenieto vo Srbija i
Bugarija pred nivnoto osloboduvawe od turskoto ropstvo; 2) deka
postoi edna nacionalnost {to go so~inuva mnozinstvoto na
naselenieto na Makedonija i koja mu dava etnografsko edinstvo
na zemjata – toa e slovenskiot narod – Makedonci, koi vo cela
Makedonija pretstavuvaat edna ista, a ne dve ili nekolku nacio-
nalnosti, kako {to tvrdat Bugarite i Srbite; 3) deka Makedon-
cite voop{to ne se takvi bezvolni i nesvesni slovenski divjaci,
koi, spored uveruvaweto na Srbite i Bugarite, vo srpskite i
bugarskite u~ili{ta mnogu lesno moè da se pretvorat vo Srbi i
Bugari. Naprotiv, nie sme sosema oformena nacija, raspolagame
so inteligencija nesporedlivo pogolema i pove}estrana otkolku
taa {to ja imaa Srbija i Bugarija pred nivnoto osloboduvawe.
Nie poseduvame mnogu imiwa na op{testveni i kulturni dejci,
koi go dadoa ìvotot za slobodata i za kulturata na svojata tat-
kovina Makedonija. Nie imame drevna i visoka mesna – makedon-
ska kultura, po~nuvaj}i od vremiwata na svetite Kiril i Metodij
i nivnite u~enici svetite Kliment, Naum i Gorazd, osnova~i na
makedonskata slovenska prosveta, isto taka i od vremiwata na
prvata slovenska makedonska dràva – carot Samuil, vtorata
dràva na Dobromir Strez i tretata – na kralot Volka{in i
Marko, a i od celiot XIX vek, osobeno od negovata vtora polo-
vina. Na{iot narod, koj ja izdrà vekovnata borba so Vizantija i
so Turcija i so pritisocite na gr~koto sve{tenstvo i na Turcija,
e zakalen vo taa nacionalna borba, zatoa toj ne moè da bide
takov bezvolen, nesvesen i div narod, kakov {to na{ite
protivnici se trudea da mu go pretstavat na ruskoto op{testvo.
Srbite, Grcite i Bugarite, otkako ja zavladeaja Make-
donija, u{te pove}e se ubedija vo postoeweto na nepokolebliva
makedonska nacionalna samosvest zakalena vo borbata, zatoa tie
£ objavija najèstoka vojna na taa makedonska nacionalna samo-
svest, i voop{to, na makedonskata nacionalna kultura. Srpskata,
gr~kata i bugarskata politika vo Makedonija gi naso~ija site
usilbi i sredstva na dràvata vo borba so makedonskiot nacio-
nalizam, so makedonskata prosveta, so makedonskata kultura. Tie
gi upotrebuvaat site sredstva, i dozvoleni i nedozvoleni, za da gi
pretvorat od niv zavladeanite delovi na Makedonija vo kulturni
pustini i na urnatinite na starinskata mesna kultura da ja razvi-
vaat svojata. (…)
Taka, srpsko-bugarskiot spor za Makedonija pretstavuva
ve~na zakana za mirot na Balkanot i za interesite na balkan-sko-
to slovenstvo. Eve zo{to nie, Makedoncite smetame deka sega{-
nata op{toevropska vojna, koja treba da ja re{i sudbinata na ce-
loto slovenstvo, nema da zaboravi da ja uredi sudbinata i na na-
{ata tatkovina. (…)
Najpravilno re{enie na makedonskoto pra{awe nesomne-
no e sozdavawe na nezavisno makedonsko kralstvo, na ~ie ~elo bi
bil monarh od slovensko poteklo i so pravoslavna veroispoved.
Nie sakame makedonski kral od Velika Rusija. Nie treba
da gi ispravime svoite gre{ki od minatoto, i namesto vo balkan-
skite dràvi, potpora treba da barame, i nesomneno }e ja najdeme,
kaj velikata osloboditelka na site pravoslavni Sloveni – pravo-
slavna slovenska Rusija. Nie smetame deka najdobro i najpravedno
re{enie na makedonskoto pra{awe }e bide da im se odzemat na
Srbite, Grcite i Bugarite site makedonski zemji {to gi so~inu-
vaat porane{nite tri makedonski vilaeti i od niv da se formira
novo slovensko, sosema nezavisno balkansko kralstvo – Makedo-
nija, na ~elo na koe bi bil eden od velikite knezovi na ruskiot
CARSKI dom, spored NAJVISOKIOT izbor na NEGOVOTO
CARSKO VELIÊSTVO CAROT IMPERATOR…
So formiraweto vo srceto na Balkanskiot Poluostrov i
na granicata na Bugarija, Srbija, Crna Gora, Albanija i Grcija
nezavisno makedonsko kralstvo na ~elo so kral od ruskiot
CARSKI dom }e bide zavr{eno osloboduvaweto od Rusija na site
balkanski narodi i }e moè da po~ne sobiraweto na site balkan-
ski pravoslavni zemji vo edna pod èzolot na balkanska granka na
carskata dinastija Romanovi…
Pretstavnik na S. Peterbur{kata makedonska kolonija,
koj ja zavr{i S. Peterbur{kata duhovna akademija, urednik-izda-
va~ na „Makedonski golos“
D. Pavle ûpovski
Pretstavnik na Odeskata i Ju`noruska makedonska kolo-
nija, predava~ po istorija i geografija vo Ki{inevskata ma{ka
gimnazija na CAROT ALEKSANDAR I Blagosloven, kole{ki so-
vetnik
K. Misirkov425

Neka si me~tae Bugarija za svoeto pro{iruvawe. Makedon-
cite toa ne gi interesira. Na Makedoncite im e potrebno povtor-
no obedinuvawe i nezavisnost. Na Makedoncite im treba ne
golema Bugarija, tuku obedineta i slobodna Makedonija.
]e pra{a nekoj: na kogo, na kakvi toa Makedonci im e
potrebno osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija? – Na site
Makedonci, i na onie {to ìveat vnatre i na onie {to se nadvor
od Makedonija, za{to nositelite na ovaa ideja se plot od plotta
na Makedonija, se nao|aat vo tesna vrska so makedonskiot narod,
so negovite tradicii, potrebi i ideali.426
425
Krste Misirkov, Pisma 1911-1917. Predgovor i redakcija d-r
Rastislav Terzioski. Voved prof. d-r Atanas Vangelov, Skopje, 2007, 83-101.
426
Krste P. Misirkov, Makedonskiot i bugarskiot nacionalen
ideal, Sobrani dela, III. Nacionalno-politi~ka publicistika (1910-1926),
Ako se zeme predvid deka 1903 godina stoi tokmu na sredi-
nata pome|u po~etokot na makedonskoto ~etni~ko dvièwe i
negoviot kraj, predizvikan so sojuzni~kata vojna protiv Turcija
za osloboduvawe na Makedonija, vo koja zedoa najaktivno u~estvo
samite Makedonci, toga{ izleguva deka Makedoncite vo tekot na
celi dve decenii vodea ricarska postojana i neprekinata te{ka
borba protiv silnata Turcija za osloboduvawe na svojata
tatkovina od turskoto ropstvo. I borbava ne be{e bespolezna.
Postepeno taa vode{e kon re{enie na makedonskoto pra{awe vo
interes na samite Makedonci: Mirc{tegskata programa, Finan-
siskata kontrola nad makedonskite vilaeti, Revelskite reformi
i dr.
Koga se pojavija Bugarsko-srpskiot, Bugarsko-crnogorski-
ot i Bugarsko-gr~kiot sojuz i zapo~na Prvata balkanska vojna,
na{eto odu{evuvawe be{e beskrajno. Makedoncite od site strani
na svetot pobrzaa da zemat u~estvo vo vojnata protiv vekovniot
neprijatel. Tie se borea hrabro i im ukaàa su{testveni uslugi
na sojuzni~kite armii.
No... skoro stana jasno deka na{ata tatkovina }e bide
razdrobena i porobena od sojuznicite. Osloboditelnata vojna
skoro se pretvori vo zavojuva~ka vojna i namesto osloboduvawe od
ropstvoto, Makedonija be{e razdrobena i potpadna pod novo,
polo{o, trojno ropstvo na Srbite, Grcite i Bugarite.427
Voen agent vo Bugarija, 28 avgust 1915 godina

Za 4 septemvri e odredeno svikuvawe na site Makedonci na
vozrast od 20 do 40 godini za obuka. Makedoncite {to zele
u~estvo vo minatata vojna vo makedonsko-odrinskata dobrovo-
le~ka vojska, kako i Serskata i Dramskata brigada, se svikuvaat
na trinedelna obuka; tie {to ne u~estvuvale vo vojnata i tie {to
bile sosema oslobodeni od voenata slu`ba, se povikuvaat na 45-
dnevna obuka. Toa predizvikuva golemo nezadovolstvo kaj tuka{-
Podgotovka Blaè Ristovski. Sorabotnik Biljana Ristovska-Josifovska,

Skopje, 2008, 200 (ponatamu: Krste P. Misirkov, Sobrani dela, III).
427
Krste P. Misirkov, Borbata za avtonomija, Sobrani dela, III, 204-
205.
nite makedonski krugovi i verojatno pogolemiot del od niv nema
da se javat na obuka.
Savinski,428 5/18 septemvri 1915 godina

Go povikav Vladov i mu soop{tiv deka dvete negovi èlbi
iskaàni na 27 avgust se ostvareni i deka jas sega imam pravo da
o~ekuvam od nego Makedoncite, i voop{to javnoto mislewe, da ni
izlezat vo presret. Smetaj}i gi na{ite ~ekori za navremeni i
povolni za Bugarija, toj, kako i Genadiev, prizna deka bilo gre{-
ka da se nare~e Zadvardarskiot del na Makedonija, deka toa vo
o~ite na narodot }e ostavi vpe~atok deka sojuznicite sakaat na
Vardar da sozdadat tampon za vo idnina Zadvardarska Makedonija
da se oddeli od Bugarija. Jas mu zabeleàv deka tokmu toj i nego-
vite drugari se obvrzani da ja objasnat osnovanosta na takvoto
tolkuvawe i iskrenosta na namerite na dràvite, koi so zazema-
weto na del od Makedonija dadoa najdobra garancija. Toj go razbra
toa i veti deka kontaktite so Makedoncite vo vrska so svikuva-
weto na Makedonsko-odrinskata dobrovole~ka vojska }e gi
koristi za da gi ubeduva onie {to se somnevaat.429
D-r Abraham Xonston,430 1915 godina

Nosiite {to gi nosat makedonskite selanki se najatrak-
tivni. Vo dolgite zimski no}i tie ja predat volnata od svoite
sopstveni ovci i tkaat {ajak. (...) Odevme gore dolu, vnatre nad-
vor, me|u Albanci so beli ke~iwa, Turci so turbani, tvrdokorni
Makedonci so izvezeni dolami, Cigani so piratski izgled, Evrei
so fesovi, Bugari so nizok rast vo kafeavi doma{no tkaeni
objala, visoki Rumunci (verojatno Vlasi) so visoki astraganski
{ubari, Srbi so pleteni {apki od doma{na slama...
Barkli i jas i eden zalutan Angli~anec, rudarski inìner
od gorniot del na zemjata, taa ve~er ve~eravme so Konzulot.
„Ona {to treba da go zapameti{, kako odgovor, e deka
nivniot Boì} e slednata nedela, a nivnata Nova godina po edna
nedela“ re~e toj. „O~ekuvam neprijatnosti vo Novata godina“,
dodade seriozno.
428
Ruski pratenik vo Sofija.
429
Ruski dokumenti za Makedonija, 420.
430
^len na medicinskata hirur{ka ekipa ispratena od Britanskiot
crven krst vo Makedonija.
„Zo{to?“ rekov jas.
„Zatoa {to Severna Makedonija treba da stane del od
Srbija, zvani~no na prvi januari. Narodot }e izleze na izbori za
da izberat ~lenovi na ’Skup{tinata‘“.
„No zo{to toa bi predizvikalo neprijatnosti?“
Konzulot se nasmevna i prodolì da mol~i; no inìnerot,
koj{to ima{e oficijalna vozdrànost, odgovori:
„Zo{to! Bidej}i tie }e bidat obvrzani za regrutacija. ]e
gi povikaat mladite za da ja zajaknat sogolenata srpska vojska, a
tie ne go sakaat toa. Mnogumina od niv se bugarski simpatizeri...
prose~niot Makedonec ne e nitu Srbin, nitu Grk, nitu Bugarin.
Toj e ona {to mu odgovara na vremeto. Boè! Makedonskoto pra-
{awe! ]e nastane ’mal pekol‘ koga }e po~nat da se molknat kako
regruti vo Skopje. âr{ijata ve}e vrie od revolt“.
Konzulot se nasmevna seriozno.
„Nacionalnosta vo Makedonija vo golema mera e pra{awe
povrzano so verata. Edno vreme sive ovie lu|e pripa|aa kon
gr~kata crkva, pa taka bea klasirani kako Grci, iako naj~esto tie
ne umeeja da kaàt nitu zbor na gr~ki! Potoa srpskata pravo-
slavna crkva be{e priznata od slo`niot Tur~in, koj{to saka{e
da gi razdvoi hristijanite, pa taka lu|eto {to £ pripa|aa na ovaa
crkva bea smetani za Srbi. Se rabira, Srbite nabrgu po~naa so
propaganda za da ja pro{irat svojata crkva; i sve{tenicite od
obete sekti po~naa da se tepaat za telata na novoroden~iwata,
zapi{uvaj}i gi nivnite oddelni u~ili{ta. Potem Bugarinot
zame{a raka. Nivnata crkva – Egzarhijata – e ne{to poinakva, i
lu|eto {to se ’egzarsi‘ gi smetaat za Bugari. Grcite i Srbite ne
ja priznavaat Egzarhijata, pa taka obete crkvi me|usebno se
ekskomuniciraat edna so druga“.
Inènerot se podnasmevna na nekoi se}avawa.
„Si spomnuvam za vo staro vreme, ne{to kako pred pet-
deset godini, skita~ki bandi Komiti preobra}ale celi sela kon
gr~kata, srpskata ili kon bugarskata crkva so pomo{ na me~ot“.
Zabeleùvaj}i go mojot za~uden izgled, toj prodolì.
„Znam. Zvu~i neverojatno. No vistina e. Onie koi ne se
preobratile ednostavno bile ograbeni, a ponekoga{ i ispoklani
od nivnite soìteli hristijani. Turcite posmatrale i se pot-
smevnuvale. Toa izvonredno im odgovaralo na nivnata politika
ovie hristijani da se qubat na vakov na~in. Po pravilo na
vakvite slu~uvawa od ednata ili od drugata strana tie im gledale
niz prsti, kako {to im odgovaralo; no koga ne{tata stanuvale
premnogu èstoki tie navaluvale vrz obete strani bezrezervno, i
taka se slu~uva{e u{te eden makedonski masakar da ja zgrozi
Evropa. Kako li samo Turcite mora da se smeele!“
„No dali ovoj makedonski narod navistina se razlikuva?“
pra{av jas.
„Na izvesen na~in da, ili ne. Ednostavno, tie se Make-
donci. Pravite Srbi i pravite Bugari se sosema razli~ni rai.
Bugarinot ne e Sloven, iako zboruva slovenski jazik. Makedon-
skiot e me{avina od albanski, srpski i bugarski, so gr~ki vo
krajbre`jeto. Dijalektot e podednakvo razbirliv i za Srbinot i
za Bugarinot. Vo nego ima malku od gr~kiot. Lu|eto ovde sega
velat deka se Srbi; no ako slednata nedela dojde Bugarinot, tie
}e bidat Bugari. Vo minatoto obete zemji imale prevlast, i obete
polagaat istorisko pravo, no ne i rasno eden na drug. Verojatno
praviot sopstvenik e ’Vlavot‘, kogo voop{to nikoj ne go zema
predvid, zatoa nemu voop{to ne mu e do toa“.
„Boè! Kakva ka{a“, re~e Barkli, podzevaj}i malku, do-
deka stanuvavme da si odime.431
Dimitrija ûpovski za svojot brat Nace Dimov, 1916 godina

Makedonski deec Nace Dimitrievi~ Dimov. Umren na 15
juli 1916 godina, na 40 godini od ra|aweto. @ivee{e toj i se
bore{e za pravoto i slobodata na makedonskiot narod. Umre Toj
daleku od krajot roden bez da go vidi sloboden.432
Viktor I. Lebedev,433 1917 godina

Tamu imam prijateli. Prvo, maliot Petro, potoa Boris,
najposle \or|i i prekrasnata mala Lenka. Posledniot pat koga
dojdov, decata se turkaa okolu edna tabla, gledaj}i nè so
qubopitnost Surkuf i mene.
431
X. Xonston Abraham, Mojot balkanski dnevnik. Izbor i prevod
od angliski jazik d-r Vladimir Cvetkovski, Skopje, 2009.
432
Ovie zborovi gi ispi{al D. ûpovski na nadgrobniot spomenik
na svojot brat Nace Dimov na peterbur{kite Boq{eoktenski grobi{ta.
433
Ruski dobrovolec vo francuskata armija.
Tie zboruvaa eden nerazbirliv jazik, se smeeja i se sobiraa
pred kowot. Za da gi zabavuvam, jas mu rekov na Surkuf:
– Daj nogu! (Daj ja nogata!)
Kowot ja digna visoko ednata noga. Se krenaa izvici na
v~udonevidenost. Predizvikaniot efekt be{e nepredviden, zatoa
{to decata vedna{ po~naa da go voznemiruvaat mojot kutar
Surkuf so nametlivi i silni povici:
– Daj nogu, daj nogu...
Po~nav mnogu da se ~udam, koga odedna{ Petro mu kaà na
Surkof, koj ja frla{e svojata noga vo site nasoki:
– Dobr den! (Dobar den.)
Potoa, obra}aj}i mi se mene:
– Dobar kon! (Toa e dobar kow.)
– [to si ti? Bugar? pra{av jas.
– Ne.
– Srbin?
– Ne.
– Grk?
– Ne.
– Pa {to si ti toga{?
Deteto gi pogledna svoite drugari, po~na da se smee i
odgovori na gr~ki:
– Jas sum Makedonec, jas sum Grk.
– A tie? rekov poso~uvaj}i gi drugite deca {to nè
opkruùvaa.
– Tie isto taka se Makedonci.
I toj dodade smeej}i se:
– \or|i, toj e Bugarin.
– Ne, ne – vikna \or|i – jas sum Makedonec!434
Viktor I. Lebedev, 1917 godina

Tamu ima eden starec, mnogu, mnogu star, koj ne zboruva ni
gr~ki, ni bugarski. Mojot drugar go ispra{uva{e na turski,
starecot oìve i odgovori:
– Nie ne moème ni{to da prodademe, gr~kata vlada ni
zabrani.
– No koi ste vie toga{? (Jas sakav najposle da doznaam od
ovoj starec.)
434
V. Lebedev, Souvenirs d’un volontaire Russe dans l’armée française 1914-
1916, Paris, 1917, 136-137. Prevodot e na prireduva~ite.
– Nie sme hristijani, hristijani-Makedonci.
– Tie se |avoli, demoni – dodade eden gr~ki vojnik. – Ako
Turcite pristignat deneska, tie }e bidat Turci; utre Bugarite,
tie }e stanat Bugari; Srbite, tie }e stanat Srbi; deneska, tie se
Grci. No spored moe mislewe, tie se samo |avoli. Tie ìveat tuka
od sekoga{ i zboruvaat eden nepoznat jazik, koj nikoj ne go
razbira, ima srpski zborovi, i gr~ki, i bugarski, no toa ne e
jazik! Tie se vistinski demoni.
- Dobro, dobro – re~e starecot smiruva~ki – nie sme
Makedonci-hristijani.
Jas poglednav okolu mene vo nade` deka }e ja zabeleàm
Lenka. Taa dotr~a pravo do nas; nejzinite mali stapala svetea na
sonceto; no odedna{ taa zastana i izbega. ûdno malo devoj~e...
Starecot se oddale~i. Nie zaminavme isto taka. Samo
u{te na krajot na Afrika o~ekuvame da sretneme sli~ni selca; vo
edno dale~no vreme tamu pristignale i se naselile plemiwa koi
od toga{ ìveat tuka na nivni na~in, zboruvaj}i poseben jazik vo
sredina na kompaktni masi na domorodno naselenie. Koga se doj-
deni tie tamu? Moèbi vo vremeto na Rim, moèbi duri pred toa.
Istoto e i tuka. Silni branovi na ~ove~ki do`d vo pove}e
navrati gi poplavile planinite i dolinite vo Makedonija; niv-
nata melanholija sozdala eden nov narod, koj go ìvee sam svojot
ma~en ìvot. Eden den toj e Tur~in, drugiot den Srbin, Grk,
Bugar... A nie pi{uvame za niv tomovi na istraùvawa i
prou~uvawa. Gledame kako te~at reki krv, kako se razbesnuvaat
uragani na stradawa. I sekoj tvrdi: Makedoncite se Grci, Make-
doncite se Bugari, Makedoncite se Srbi.
Sepak, vo violetovite planini, pokraj edna bela crkva,
eden starec ni odgovora na turski:
– Nie sme Makedonci-hristijani.
Ima li toj pravo? Nema li Makedonci-muslimani? Sre}a-
vame drugi starci vo Makedonija koi, na prokolnatoto pra{awe,
bi odgovorile moèbi na bugarski ili na srpski, navednuvaj}i ja
so po~ituvawe glavata:
- Nie sme Makedonci, Makedonci-muslimani...435
435
Ibidem, 140-141.
Programa na Makedonskiot revolucionernen komitet
vo S. Peterburg, 1917 godina
Sega{nava svetska vojna na mnogu porobeni narodi im nosi
sloboda i samoopredeluvawe. Makedonija so vekovi se borela i
prolevala potoci krv za ovaa sloboda i nezavisnost, no taa
predavni~ki, nepravedno be{e raskinata od zlostorniot {ovini-
zam i od al~nosta na krvavite dinastii na dràvite {to ja
opkruùvaat. Rezultatite od ovoj besprimeren grabe` vo istori-
jata predizvikaa ne samo zaemno istrebuvawe na balkanskite
narodi, no potoa i dosega nevidenata svetska vojna. Sega, koga go-
lemiot del od Balkanskiot Poluostrov e vo urnatini, a ostatoci-
te od negovite narodi se nao|aat pod te{ko avstro-germansko
ropstvo, nie, Makedoncite, nastradani pove}e od koj i da e drug,
ve povikuvame site vas, balkanskite narodi, da gi zaboravite
minatite raspravii, da se obedinite i da se priklu~ite kon
na{ata op{tobalkanska revolucionerna programa za zaedni~ka
uporna borba i za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska
Republika.
Programata na na{iot Revolucioneren komitet se sostoi
od slednive osnovni punktovi:
1. Site balkanski narodi se dol`ni da gi sru{at postoj-
nite dinastii i da vovedat kaj sebe republikanski na~in na
upravuvawe.
2. Sekoja balkanska republika vo svojot vnatre{en ìvot
treba da bide napolno samostojna.
3. Site balkanski republiki sostavuvaat edna op{ta Bal-
kanska Federativna Demokratska Republika.
4. Vo sostavot na Balkanskata Federativna Demokratska
Republika vleguvaat slednive republiki: Makedonskata, Alban-
skata, Crnogorskata, Gr~kata, Srpskata, Bugarskata, Hrvatskata,
Bosansko-Hercegovinskata, Slovene~kata i Trakiskata.
5. Samostojni republiki na Balkanot se priznavaat ne
samo ednoplemenskite dràvi, tuku i onie oblasti, so me{ano
naselenie, ~ii ìvotni interesi tesno se povrzani so geograf-
skite, istoriskite, politi~kite i kulturno-ekonomskite uslovi.
6. Vo republikite so me{ano naselenie moè da se obrazu-
vaat avtonomni okruzi i op{tini, kade {to sekoja narodnost }e
ima polna sloboda na rodniot jazik, verata i obi~aite.
7. Oficijalen jazik na sekoja oddelna republika e jazikot
na mnozinstvoto.
8. Sekoja oddelna republika ispra}a svoi polnomo{teni
narodni pratenici vo op{tiot Sojuzen parlament na Balkanskata
Federatvna Demokratska Republika.
9. Od sostavot na opolnomo{tenite narodni pratenici se
formira Sojuzna vlada i Sovet {to go zamenuva pretsedatelot na
Federativnata Republika.
10. Vo sostavot na Sojuznata vlada i vo Sovetot vleguvaat
po ednakov broj lica od sekoja republika-federacija.
11. Federativnata vlada i Sovetot gi rakovodat site
op{to-federativni vnatre{ni i nadvore{ni me|unarodni rabo-
ti na Balkanskata Republika.436
Etjen Burne,437 ok. 1917 godina

Eden preveduva~ na armijata – crnogorski gra|anin – mi ja
dade negovata teorija za makedonskiot narod. Toj se vra}a na
slovenskite preselbi vo 9 vek. Makedonskata zemja ostavi vrz
ovie naselenija eden zaedni~ki beleg, so lokalni varijanti. Za da
gi pridobie, na edna evropska sila bi £ bile dovolni dvaeset
godini. Oslobodeni od Turcite, koi gi drèa vo pokornost pri-
grabuvaj}i ja dobrata zemja, tie sega baraat samo da bidat
upravuvani od edna bogata za{titni~ka, koja }e donese pari.
Toj moèbi ima pravo. Vo dolna Makedonija, najmalku,
koga pra{uva{ edno dete od ulica: „[to si ti? Grk? Srbin?
Bugar?“, toa odgovara gordo kako Aleksandar: „Jas sum Make-
donec“.438
436
Blaè Ristovski, Dimitrija ûpovski (1878-1940) i Makedonsko-
to nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd. Prilozi kon prou~uvaweto
na makedonsko-ruskite vrski i razvitokot na makedonskata nacionalna
svest, II, Skopje, 1978, 266-269.
437
Doktor vo francuskata armija.
438
Etienne Burnet, La Tour blanche: Armée d’Orient 1916-1917, Paris, 1921,
D-r êdo \uri},439 juli 1918 godina
Od imeto na Makedoncite (makedonskite Sloveni) – kako
onie vo granicite na Srbija, taka i na onie nadvor od nea – ja
davame slednava deklaracija:
1. Nikoj ne osporuva deka Makedoncite (makedonskite
Sloveni) se jugoslovensko pleme, a takvo e i ~uvstvoto i
misleweto na site Makedonci bez razlika.
2. Kako jugoslovensko pleme, nie sme solidarni so site
jugoslovenski stremeì i ja primame Krfskata deklaracija od
1917 god. Sakame i molime da se dopolni Krfskata deklaracija so
toa da ja opfati cela Makedonija i site Makedonci.
3. Za toa go prifa}ame edinstvoto so drugite Jugosloveni
vrz osnova na demokratskoto ureduvawe na ~elo so Kara|or|evata
dinastija.
4. Spored toa, sakame i nie Makedoncite da imame svoi
pretstavnici vo Jugoslovenskiot odbor, poradi {to mu se
primoluvame na Odborot da go pro{iri svojot obem so
primaweto na pretstavnici od Makedoncite nadvor od granicite
na Srbija, kako {to se vlezeni vo Odborot i pretstavnici na
drugite jugoslovenski oblasti {to se nadvor od granicite na
Srbija.440
Rudolf Ar~ibald Rajs,4411918 godina

Rekov deka va{ite bugarofoni porado bi gi narekol
Makedonci. Vie gi narekuvate tie lu|e bugarofoni poradi niv-
niot jazik koj{to li~i na bugarskiot. No, dali e toa bugarski,
dali e toa istiot jazik {to se zboruva vo Sofija? Ne. Makedon-
skiot li~i isto tolku na srpskiot kolku i na bugarskiot. Ne sum
lingvist i nema da si dozvolam sopstven sud, no nezaintere-
siranite balkanolozi mi tvrdea deka makedonskiot li~i pove}e
na srpskiot otkolku na bugarskiot. Mo`no e da ima lingvisti
{to go tvrdat i sprotivnoto. No fakt e deka makedonskiot ne se
439
Sanitetski polkovnik, koj sostavuva Deklaracija so cel da gi
vklu~i Makedoncite vo Jugoslovenskiot odbor.
440
441
Istaknat {vajcarski pravnik i profesor na Univerzitetot vo
Lozana.
zboruva ni vo Sofija, ni vo Belgrad. Toj e poseben slovenski ja-
zik, kako {to e toa, kaj nas vo [vajcarija, romankiot, {to se
zboruva vo Grizo, pokraj italijanskiot.
Spored mene, Makedonecot ne moè da se nare~e ni Buga-
rin ni Srbin, tuku prosto Makedonec.442
Apel na Makedoncite od [vajcarija, 1918 godina

Vo momentot koga site nacii mislat da gi organiziraat
osnovite na edna federacija {to vodi kon edno sveto univerzalno
edinstvo, so uvaùvawe na nacionalnite razliki, nie {totuku
formiravme edno makedonsko dru{tvo za nezavisnost na Makedo-
nija i nejzinata prerodba vrz federativna osnova, vo soglasnost
so Dru{tvoto na narodite.
(...)
Sekoj narod ima pravo da ìvee, da bide sloboden i da
raspolaga so sebesi. Toa e prirodno ~ove~ko pravo.
Makedonija so svojot narod pretstavuva edno edinstvo,
nesre}no rascepeno od nepravednite natprevari na sosedite. (…)
Nie sakame da bideme slobodni!
Nie sakame da gi ureduvame na{ite raboti sami, za nas
samite!
Zo{to da gi pu{tame ambicioznite vladi da raspravaat za
na{ata sudbina, koja ni pripa|a samo nam: da ja zememe energi~no
vo svoi race!
Nie se obrnuvame do site Makedonci, bez razlika na vera i
rasa, i gi kolneme da gi zaboravat svoite stari omrazi, inspiri-
rani odnadvor, i li~nite raspravii za da se zdruìme i da
sozdademe cvrsta jatka za edinstvoto i nezavisnosta na na{ata
zemja.
Makedonija ne im pripa|a ni na Bugarite, ni na Grcite, ni
na Srbite, taa im pripa|a na Makedoncite. Makedonija na Make-
doncite!443
442
443
Ibidem, 603.
Edmond Bu{ie de Bel,444 1918 godina
Makedonija ja naseluvaat tri grupi narodnosti. Ednata e
osporuvanata narodnost Makedonskite Sloveni, ili, kratko
re~eno Makedonci, koi ja obrazuvaat jatkata na selskoto nase-
lenie. Potoa se javuvaat tri drugi narodnosti koi se stremat za
gospodstvo na Makedoncite: Bugarite, Srbite i Grcite i tri od
sporot dale~ni narodnosti: Vlasi, Turci i Evrei. (...) Po site
poliwa na Makedonija se sre}ava edna narodnost od selani so
slovenski jazik od isto~nopravoslavna veroispoved. Niv Bugari-
te gi smetaat za svoi „po jazik i srce“… Srbite gi smetaat za
„Srbi“ – bidej}i Du{anovata dràva ja vklu~uvala nekoga{ i
„cela Makedonija“… i deka jazikot bil „starosrpski“ i zatoa {to
i Makedoncite slavele „slava“. Na krajot doa|aat i Grcite, za
koi nemalo re{ava~ko zna~ewe potekloto, nitu jazikot, tuku
samo „duhot“ i kulturata, koja bila gr~ka…
O~evidno e deka Makedonskite Sloveni ne se Grci. No i
pokraj faktot {to imaat nekoi sli~nosti vo naravite, verata i
jazikot so Bugarite i Srbite, tie se odlikuvaat i od ednite i od
drugite. Pra{ajte eden selanec od Ostrovska okolija, ili od
Bitolsko, kako se ~uvstvuva, toj }e vi odgovori devet od deset
pati: Makedonec. Zatoa slovenskoto naselenie vo Makedonija
treba da bide oddelno kako posebna narodnost ~ie{to ime bi
bilo Makedonski Sloveni ili, skrateno, Makedonci...445
D-r Vlatko Ma~ek,446 1 dekemvri 1918 godina

Spored moeto mislewe, prva i glavna pri~ina za seto toa e
vo celiot svet vreànata zabluda za boèmnoto narodno edinstvo
na Ju`nite Sloveni. Vistina e deka Ju`nite Sloveni, kako
vpro~em i site Sloveni voop{to zboruvaat na tolku srodni
jazici {to, vsu{nost, site slovenski jazici moàt da se smetaat
za dijalekti na eden i ista jazik, osobeno ako se uvidi, osobeno
ako se uvaì deka na jazi~nite granici e tolku lesen preminot
{to ne moè{ da znae{ kade, na primer, prestanuva ~e{kiot, a
po~nuva polskiot, kade prestanuva polskiot, a po~nuva malorus-
kiot, kade prestanuva maloruskiot, a po~nuva golemoruskiot, pa e
444
Francuzin, doktor po pravo, koj{to vo tekot na Prvata svetska
vojna prestojuval vo Makedonija.
445
446
Pretsedatel na Vladata na Kralstvoto Jugoslavija
taka i te{ko da se opredeli granicata kade prestanuva slove-
ne~kiot, a po~nuva hrvatskiot, kade prestanuva hrvatskiot, a po~-
nuva srpskiot, kade prestanuva srpskiot, a ponuva bugarskiot. I
zatoa, na primer, Srbite gi prikaùvaat Makedoncite za naj-
~isti Srbi, a Bugarite za naj~isti Bugari, iako makedonskoto na-
re~je napolno se razlikuva i od srpskiot i od bugarskiot lite-
raturen jazik.447
\or~e Petrov, 1919 godina

Makedonskoto osloboditelno delo ima{e postignato eden
krupen uspeh so istorisko zna~ewe, koj{to ne moè{e da bide
odbeleàn na vremeto, poradi brzoste~enite zamelu{uva~ki
nastani. Vo tekot na poslednite godini od turskoto vladeewe vo
Makedonija, taa zaprilega pred evropskata op{testvena i
politi~ka sovest kako golemina so ogromno moralno zna~ewe i £
se naloì na vnimanieto kako oddelna edinica so specifi~en
lik, so svoi politi~ki te`neewa i stremeì, iako be{e
nerazdelen del od Turcija. (...)
(...)
(...) Makedonija po svoja inicijativa i po silata na svojot
sopstven ìvot, se izdvoi samata sebesi vo oddelna moralna
edinica, so svoja specifi~na ideologija i so svoj politi~ki
lozung - oblasna samouprava, koja se ma~e{e da ja realizira so
svoi sopstveni sili i sredstva. Dolgata i uporna neramna borba
protiv turskoto politi~ko vladeewe pod znameto na gorniot
lozung, epskite podvizi na bezbroj bezimeni dejci vo redovite na
vnatre{nata revolucionerna organizacija, nejzina ro`ba,
koi{to reklamiraat visoko eden vozvi{en idealizam, golem
duhoven podem i silno politi~ka svest na naselenieto, }e si go
so~uvaat zasekoga{ svoeto vospitno zna~ewe za pokolenijata i }e
bidat za niv skapoceni istoriski spomeni, koi }e im go krepat
duhot pri eventualni nesre}i.
[to pretstavuva Makedonija denes?
Makedonija denes obezli~ena pred nadvore{niot svet,
obeznadeèna, opusto{ena i obezlu|ena, vnatre{no dovedena od
vrvot na nekoga{nata moralna veli~ina do polo`bata na edna
ni{to`nost, pretstavuva od sebesi ~isto i prosto edna
447
Trajko Stamatoski, Dokumenti na MANAPO na makedonski ja-
zik, Kontinuitet na makedonskiot jazik, Skopje, 1998, 110.
bezstopanstvena zemja, predodredena za obirawe i za grabe` na
sosedite, kako sekoja afrikanska oblast, nejzinata sudbina e
predmet na sevozmo`ni politi~ki kombinacii, pregovori i
dogovori od 1912 godina navamu edni od drugi ponemoralni vo koi
se napolno ignorirani nejzinite lokalni interesi i èlbite na
nejzinoto naselenie.
Na toj na~in, Makedonskoto naselenie, koe{to bilo
sokrovi{teto na naj~istiot nacionalizam i za za~uvuvawe na
narodnoto ime trpelo so vekovi fizi~ki i moralni izma~uvawa;
ona naselenie, koe so desetletija bilo nositel na vozmo`niot
naj~ist politi~ki idealizam i be{e stanalo klasi~no so svoite
borbi za pravda i za sloboda, pri dokaànata politi~ka svest i
neskr{liv poriv kon sloboden politi~ki ìvot – toa naselenie
denes, vo vekot na nacionalizmot i vo momentot na politi~koto
samoopredeluvawe na narodite, se tretira kako bez~uvstvitelna
i nesvesna masa vo nacionalen odnos, koja so edno ~krtawe na
peroto na nekoi dràvnici, moè da bide osudena na nacionalno
pretopuvawe, na toa naselenie denes mu se odrekuva pravoto na
sloboden politi~ki ìvot; koga Ermenci, Arnauti i duri Evrei
dobivaat politi~ka sloboda, nad nego visi seni{teto na
politi~koto i nacionalnoto potisni{tvo, kako prodolènie na
negovoto staro ropstvo?448
Avgustina Bevike, 4 januari 1919 godina

Jas sum 33 godini vo ovaa Misija, Unijatskata katoli~ka
misija, koja vo po~etokot na Vtorata balkanska vojna broe{e
okolu 10 000 katolici. Bukure{kiot dogovor, koj ja razdeli Ma-
kedonija bez nekoja po~it kon pravdata, be{e pri~ina ovie
siroma{ni lu|e da bidat rasprsnati poradi nivniot slovenski
jazik, koj be{e zabranet vo crkvite i vo u~ili{tata… Grcite
nema da dozvolat upotreba na slovenskiot jazik vo crkvite ili vo
u~ili{tata; ìtelite na Makedonija se vo golemo mnozinstvo
Sloveni; tie samite sega se narekuvaat Makedonci i ona {to tie
go posakuvaat, a i ona {to nie plameno go posakuvame za niv, e
avtonomija pod evropska kontrola. Ako na koj bilo na~in
Makedonija moè da bide podelena, narodot sekoga{ }e ostane
nezadovolen i povtorno }e se bori {to e mo`no pobrgu. Negovata
edinstvena nade` {to moàm da ja sogledam, e vo edna silna
avtonomija, koja ni Grcite, ni Bugarite, ni Srbite ne }e se osudat
448
Makedonskoto osloboditelno delo od \or~e Petrov, 163-165.
da ja napadnat; toga{ Makedoncite, koi se navistina
inteligentni i poslu{ni koga so niv dobro se postapuva, }e
moàt mirno da ja razvivaat svojata ubava plodorodna zemja i }e
moàt da nau~at da se civiliziraat. Sigurno Evropa nema da ja
ostavi Makedonija pod narod {to Makedoncite go mrazat i
protiv koj tie }e prodolàt da se borat.449
Italijanski visok komesar, 7 januari 1919 godina

Kako {to se ~ini, srpskite vlasti po pravilo Makedon-
cite gi spre~uvaat da izbegaat na bugarska teritorija. Od druga
strana, rezervistite, porano vklu~eni vo bugarskata vojska i
demobilizirani, navodno ne se osmeluvaat da se vratat vo svoite
sela vo Makedonija znaej}i deka tamu go rizikuvaat ìvotot.450
Dru{tvoto „Makedonija na Makedoncite“

do @or` Klemanso, 14 fevruari 1919 godina
Sobranieto na pretstavnicite Makedonci nadvor od
nivnoto ogni{te Ve moli da intervenirate pred Konferencijata
na mirot, za da stori sè {to e mo`no da im se priznae na Make-
doncite pravoto slobodno da raspolagaat so svojata vlast po
primerot na site drugi narodi, so potvrduvawe na Va{ite ~ove~-
ki principi, koi na toj na~in }e go obezbedat mirot na Balkanot,
kako pridones kon garancijata na op{tiot mir.451
Xems Bau~er,452 26 fevruari 1919 godina

(1) Vo interes na pravdata i na idniot mir na Balkanskiot
Poluostrov e potrebno novite granici na balkanskite dràvi po
mo`nost da bidat postaveni vo soglasnost so granicite na nacio-
nalnostite.
(…)
449
PRO FO 608/44/278. Prevodot e na prireduva~ite.
450
Italijanski diplomatski dokumenti za Makedonija, tom 1, kniga
1, 1918-1924. Izbor, redakcija i komentar d-r Ivan Katarxiev i Alenka
Lape, Skopje, 2001, 84 (ponatamu: Italijanski diplomatski dokumenti za
Makedonija, tom 1, kniga 1).
451
452
Istaknat britanski javen rabotnik, novinar i publicist.
(3) Vo slu~ajov osobeno e poèlno primenuvaweto na ovoj
princip vrz Makedonija, a vo vrska so rivalskite barawa na
sosednite zemji, koi bea pri~ina za beskrajnata mizerija na nase-
lenieto blizu polovina vek. (…)
(4) Ako ja prifatime teorijata izloèna od Srbite i
Grcite, deka nacionalnata svest na Makedoncite e „fluidna“ i e
izloèna na naklonosta na sekoja stranska propaganda, prirod-
niot zaklu~ok e deka tie traba sami da se upravuvaat i deka
principot „Makedonija na Makedoncite“ treba da se prifati.
(5) Avtonomnata makedonska dràva }e se prostira od
[ar-Planina (srpskata etni~ka granica) na sever do Egejskoto
More na jug i od bugarskata granica na istok do albanskata na
zapad. Ju`nata granica, koja{to se protega od Kosturskoto Ezero
do utokata na Vardar, }e £ go ostavi Ber na Grcija, koja isto taka
}e gi zadrì Nigrita i Halkidi~kiot Poluostrov.
(6) ]e bide poèlno avtonomnata dràva da se nadgleduva
od edna golema sila, na primer od Amerika, vo prvite godini od
nejzinoto postoewe. (…)
(8) Solun, koj{to e trgovski neoddeliv od vnatre{nosta,
}e moè da stane, prirodno, prestolnina na novata dràva.453
Analiza na Komandata na grani~nite trupi na

jugoslovenskata vojska, 7 mart 1919 godina
Avtonomijata na Makedonija treba da gi opfati celiot
srpski, gr~ki i bugarski del na Makedonija – od Ka~anik i [ar-
Planina do rekata Struma. Centarot bi bil Solun. Se veruva
deka Amerika sesrdno }e ja pomogne taa akcija. Sprema spogod-
bata so Amerika vo avtonomna Makedonija tri godini }e se nao|a
amerikanska vojska i policija so centar vo Solun, a potoa
Amerikancite }e se povle~at, i Makedoncite }e formiraat svoja
vojska, policija i ostanatata vlast.
(...)
Akcijata za avtonomna Makedonija }e se sostoi, prvo, vo
to~noto zapoznavawe na narodot so idejata za da se ubedi vo nejzi-
noto ostvaruvawe, a potoa sekoj kraj na Makedonija }e isprati
peticija do Kongresot454 i do Vilson455 baraj}i vrz osnova na pro-
453
454
Se odnesuva na mirovnata konferencija koja trebalo da se odrì
vo 1919 godina.
klamiranite Vilsonovi principi da im se garantira na Makedon-
cite pravoto na samoupravuvawe. Vo tie peticii {to bile
potkrepeni so dovolen broj potpisi }e se bara avtonomna
Makedonija pod protektoratot na golemite sili.
(…)
Potrezvenite lu|e velat deka ako slu~ajno Makedonija ne
dobie svoja avtonomija, kako minimum na svoite barawa }e poba-
raat da im se garantira po~ituvaweto na pravoto na malcinstva,
pravo proklamirano vo Proklamacijata na Prestolonaslednikot
od mesec dekemvri. Toa po~ituvawe na pravoto na malcinstvo
treba da go garantira kongresot vo Pariz. Po toa pravo tie bi
imale svoi u~ili{tai svoj jazik vo administracijata. Nekoi od
niv duri velat: „nie so onie {to }e ni dojdat od Srbija }e
povedeme kulturna borba, pa ako se tie posilni, postepeno }e
iz~ezne makedonskiot jazik, a zaedno so toa i makedonskoto pra-
{awe; me|utoa ako ne bidat silni, tie sami }e go primat na{iot
jazik i }e se pretopat vo Makedonci“.
Analizata e izrabotena od Komandata na grani~nite trupi
na jugoslovenskata vojska vo dekemvri 1918 god.456
Nikola Pu{karov,457 juli 1919 godina

Site sosedi na Makedonija se nejzini dobroèlnici. Sekoj
oddelno so site sredstva nastojuva da im go vnu{i na Makedon-
cite svoeto zna~ewe na spasitel. (…)
I sekoj od sosedite go osporuva pravoto na drugiot da bide
osloboditel.
I vo ovoj spor povedoa vojni, so godini vojuvaa sosedite
pome|u sebe za da go izborat pravoto na osloboditeli na Makedo-
nija. Gi zamorija trite sosedni narodi, a makedonskiot narod
skoro go istrebija. (…)
Denes umornite narodi, naeèni od stra{nite patriotski
dela na patriotite baraat naplatuvawe na lagata, za stra{nata
455
Tomas Vudro Vilson (1856-1924) – amerikanski politi~ar, poznat
po svojata programa od 14 to~ki.
456
Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za
nacionalna dràva. Od krajot na Prvata svetska vojna do sozdavaweto na
nacionalna dràva, tom vtori, Skopje, 1981, 83-84 (ponatamu: Dokumenti za
borbata, tom vtori).
457
Сkopski vojvoda od ilindenskiot period, po poteklo Bugarin, a
po profesija biolog.
laga {to gi frli vo krvavi raspravii. No, patriotarite na
sosedite ne se o~ajuvaat, tie sozdadoa biroa od plateni lu|e koi
gi zadolìja so prosteni i neprosteni sredstva da ja dokaùvaat
najtesnata pripadnost na Makedonija kon „tatkovinata“ na nivni-
te patroni. Tie go narekoa naselenieto na ovaa nesre}na zemja tu
„bugaroglasni Grci“, tu „Makedonski Sloveno-Srbi“, tu „bra}a
od zad Rila“.
(…) So site svoi dela tie najkategori~ki dokaàa deka
nivnata cel ne e slobodata na Makedonija. Neodamna pogrebaniot
Balkanski sojuz javno be{e sklu~en za raspar~uvaweto na Make-
donija, za trajnoto zarobuvawe na Makedonecot. Denes Srbi i
Grci (Bugarite ja nemaat taa mo`nost) potkupuvaat, laàt, pro-
sat, zapla{uvaat samo za da moàt da zemat pogolemo par~e od
teloto na Makedonija. Dali takvi treba da bidat vistinskite
dobroèlnici? Ne, setete se na vistinskata majka pred sudot na
Solomon – koj od niv }e re~e: „Se otkaùvam od Makedonija, samo
ostavete go nejziniot narod celosen, neraspar~en na delovi, da
ìvee svoj samostoen ìvot?“
(...)
Bogatstvata na Makedonija se tie {to pravat patriotite
na nejzinite sosedi da luduvaat od „patriotizam“, da gorat od
èlba kolku {to moè pogolem del od ìvoto delo na
Makedonija da otkinat za sebe, da go „oslobodat“, t.e. da mu ja
odzemat mo`nosta na Makedonecot sam sebe da se upravuva.
No ti ~uvaj ja zemjata svoja, Makedon~e, od la`nite dobri
èlbi na tie lu|e. Tie ti nosat novo ropstvo, pote{ko od sta-
roto. Tvojata zemja e napolno sposobna za samostojno postoewe.
Taa ima sè, i toa vo najgolem razmer, za da obrazuva oddelna
dràva. Sploti se okolu znameto na avtonomijata na tvojata
tatkovina, za{to samo pod toa zname nema da te tepaat oti ne si
bil Grk, Srbin ili Bugarin, tuku prosto Makedonec.458
Generalen sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija,

Vo momentot koga Konferencijata na mirot e zafatena so
re{avaweto na balkanskite problemi, nie, dva miliona Make-
donci, nespokojno go o~ekuvame pravi~noto i pravedno re{enie
na makedonskoto pra{awe.
458
(...)
Nie seriozno molime Mirovnata konferencija da ne im
obrnuva vnimanie na intrigite na balkanskata diplomatija i da
ne dozvoli da se raspar~uva na{ata zemja; se nadevame deka }e go
anulira fatalniot Bukure{ki dogovor od 1913 godina i }e ja
ustanovi Makedonija kako nezavisna dràva pod nezainteresiran
protektorat na edna od golemite sili. (…)
Potpiraj}i se na sovr{enstvoto na blagorodnite prin-
cipi na golemite sili na Antantata, Generalniot sovet na make-
donskite dru{tva vo [vajcarija, koj go pretstavuvaat Makedonci-
te vo [vajcarija i tie vo Soedinetite Dràvi na Amerika… go
moli Visokiot miroven tribunal da donese pravilno i defini-
tivno re{enie po makedonskoto pra{awe.
Za realizacija na edna takva solucija nie ja molime
Konferencijata:
1. Bidej}i sostojbata na rabotite vo Makedonija deneska e
nepodnosliva, zemjata vedna{ da se okupira od trupite na golemi-
te (i nezainteresiranite) sojuzni~ki sili, so {to da im se stavi
kraj na ubistvata na na{ite bra}a i sestri, koi stenkaat pod tu|o
ropstvo i so toa da se primeni principot na samoopredeluvawe, a
da se garantira so plebiscit.
2. Da se dozvoli delegati na Makedoncite da dojdat vo
Pariz, so cel da gi formuliraat pred Mirovnata konferencija
èlbite na makedonskiot narod.
3. Da im se dozvoli na makedonskite begalci, zaminati vo
stranstvo da se vratat vo svoite ku}i i da ne bidat podloèni na
progonuvawa.459
Glaven odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija,

Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija
sobrani na svoeto plenarno zasedanie i rabotej}i vo imeto na
celiot makedonski narod, bez da bide vo slu`ba na kakva i da
bilo stranska politika, energi~no protestira protiv odredbite
{to im davaat na Makedoncite pravo da se opredelat za bugar-
skata nacionalnost.
459
Nie ne sakame da staneme orudie na bugarskiot ireden-
tizam vo Makedonija. Makedonija nikoga{ ne bila del na sega{-
noto Kralstvo Bugarija. Bugarskite diplomati, koi nosat del od
odgovornosta za nesre}ite na makedonskoto naselenie, ne se ni-
kako okvalifikuvani da se zastapuvaat za na{eto delo i nemaat
nikakvo pravo na toa.
Baziraj}i se vrz principite {to ja inspiriraat Mirov-
nata konferencija, za ~esta na samata nea, nie barame, nie pokor-
no ja molime da ja vospostavi Makedonija kako avtonomna edinica
i da ja priklu~i kon Jugoslavija.460
[arl Nobis,461 1919 godina

Ako pra{ame nekoj selanec za negovata nacionalnost, toj
bez kolebawe vi odgovara deka e „Makedon“; Makedonec, etimo-
lo{ki zna~i ~ovek so golema viso~ina, fakt e deka retkite
selani koi gi sre}avame vo dolinite ili na planinite imaat
silen stas, velam retki, bidej}i vojnata uàsno ja opusto{i
Makedonija: edni se borat vo redovite na srpskata armija, drugi
bea odvedeni od Bugarite, koga se povlekuvaa, mnogumina, me|u
drugoto, se vo Amerika.462
Mesna organizacija na RPJ (komunisti) vo Veles,

8 fevruari 1920 godina
Istorijata na makedonskiot narod e polna so tagi i bolki.
Taa e istorija na trajno robuvawe. Porobeni ekonomski, poli-
ti~ki i nacionalno, Makedoncite odamna se predmet na najgruba
eksploatacija. (…) Mesto svojata sila da ja koncentrira vo
borbata za ekonomsko i politi~ko osloboduvawe, makedonskiot
narod gi dava{e svoite dragoceni ìvoti za toa da popadne vo
kanxite na bugarskiot, srpskiot i gr~kiot kapitalizam. (…)
Treba{e da se zapali Evropa, treba{e da se po~uvstvuva vladee-
weto na bugarskiot i srpskiot kapitalizam, pa Makedoncite da
po~nat poìvo da se budat i da otfrlat sekakva {ovinisti~ka
460
Ibidem, 619-620.
461
[arl Nobis bil lekar vo francuskata armija vo tekot na Prvata
svetska vojna, koga prestojuval vo Makedonija na delot od frontot kaj Bi-
tola.
462
Charles Nobis, Lettre de Macedoine, Paris, 1919, 95-96. Prevodot e na
prireduva~ite.
propaganda. So radost konstatirame deka makedonskiot narod
sestrano ja prifa}a idejata deka negoviot stav leì vo organi-
zaciite na internacionalniot proleterijat, koj edinstveno e vo
mo`nost da gi izramni site nacionalni diferencijacii i da
sozdade op{testvo na trudot.463
Italijansko prateni{tvo vo Berlin,

21 oktomvri 1920 godina
G. To~kov464 ne se soglasuva so aktuelnata bugarska vlada
sklona kon sklu~uvawe dogovor so belgradskata. G. To~kov smeta
deka ne treba da se {tedat napori za da se spre~i Jugoslavija da
vladee na Balkanot. Mi kaà deka razgovaral so {efot na
kabinetot na N.E., od koj e mnogu zadovolen. Se sloùva deka
vremeto ne e povolno za aktuelizirawe na pra{aweto na Makedo-
nija, no sepak navistina saka da ostane vo kontakt so Kralskata
vlada. Mi go soop{ti toa {to ve}e go kaàl vo Ministerstvoto,
deka zasega negovata organizacija bi moèla da se ograni~i na
zasiluvawe na odnosite so Albanija, {to spored nego e mnogu
lesno. Toj smeta deka Makedoncite }e moàt da bidat mnogu
polezni za Italija pri organizirawe na Albanija.465
Glaven {tab na italijanskata kralska vojska,

Predmet: Makedonski iredentizam i negovite kontakti so
Albancite.
Od neposredni verodostojni izvori na 29 noemvri sme
izvesteni: „Vnatre{nata revolucionerna organizacija“ vo Make-
donija, osobeno vo srpskiot del, vr{i tajna propaganda i
organizaciona dejnost.
Programata na „Vnatre{nata organizacija“ e polna avto-
nomija na cela Makedonija.
Nezna~itelno malcinstvo se odvoi od „Organizacijata“ i
vo polza na Jugoslavija se zalaga za federalisti~ka ideja i za
463
Dokumenti za borbata, tom vtori, 84.
464
Se misli na d-r Dimitar To~kov, ~len na Makedonskiot centra-
len revolucioneren komitet, sorabotnik na Aleksandar Protogerov.
465
1, 142.
sozdavawe na avtonomna srpska Makedonija pod Jugoslovensko
vlijanie; me|u propagatorite na takvata ideja se spomenuva imeto
na Makedoncite Nikola Rizov i na d-r Burev.
Barem zasega ne se zboruva za priklu~uvawe na Makedonija
kon Bugarija; zatoa „Organizacijata“ moè{e da gi privle~e
makedonskite elementi bez ogled na narodnost i vera.466
Italijansko Ministerstvo za nadvore{ni raboti,

Do pretsedatelot na Ministerskiot sovet – Rim
Ekselencijo,
Dodeka nie, Makedoncite, iseleni ili izbegani vo Buga-
rija, vo memorandumite i barawata upateni do Vladite na parla-
mentite na golemite civilizirani nacii i do Dru{tvoto na
narodite gi iznesuvame na{ite maki i tie na na{ata nesre}na
tatkovina Makedonija i se zazemame za sozdavawe na avtonomna
Makedonska dràva pod pokrovitelstvo na Dru{tvoto na naro-
dite ili nekoja druga golema sila koja }e ja opredeli, polo`bata
tamu stanuva se poneizdr`liva i sega do nas stignuva odglas na
novi maki i novi uàsi.467
Boìl Rajnov,468 22 juli 1921 godina

I sega Makedoncite neka se pokaàt dostojni i vistinski
sinovi {to moàt i treba da gi za~uvaat svetite zaveti na svoite
u~iteli i prosvetiteli… Nikoga{ nemalo tolku pogoden,
neophoden i naloòtelen moment za pi{uvawe, ~itawe i
zboruvawe na makedonskiot dijalekt, kako dene{niov.
Edinstvenata nade` na Makedoncite za obedinuvawe i
avtonomnost se sostoi vo strogoto pazewe na jazikot ‒ vo ni{to
drugo. Da ne se zaborava deka i mali i golemi slovenski
narodnosti si go za~uvaa svoeto ime i pravoto za oddelno
postoewe samo preku svojot jazik i bit. Takvi se êsite i
466
Ibidem, 145.
467
Ibid., 148.
468
Bugarin od Kotel, nekoga{en direktor na Solunskata bugar-
ska gimnazija.
Slovacite, Rusite i Ukraincite, Srbite i Hrvatite i dr.
Pi{uvajte go, vpro~em, svojot vesnik na makedonski jazik!469
Luixi Androvandi Mareskoti,470 4 juli 1921 godina

Do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti – Rim
Na 28 juni o.g. na javno mesto vo Sofija e ubien \or~e
Petrov, Makedonec, pretsedatel na Komisjata za begalci vo
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.
Ubiecot sè u{te ne e faten od strana na bugarskata poli-
cija.
Se veli pri~inite za ubistvoto se politi~ki, a izr{itel
e nekoj Makedonec-zastapnik na makedonskite ekstremisti koi ne
se zadovolni so zadolènijata na Petrov.
Isto taka kruàt glasini deka Makedoncite podgotvuvaat
sli~en napad na Stamboliski.471
Italijansko prateni{tvo vo Bukure{t,

...Bugarite se nadevaat deka }e ja prezemat kontrolata vrz
celata Makedonija i na krajot tie da stanat vode~ki narod na
ju`nite Sloveni. Vo Srbija dobro ja razbaa ovaa bugarska tenden-
cija i postoi dlaboka nedoverba. Novoto Jugoslovensko Kralstvo
ve}e ima premnogu pote{kotii so napori za reorganizacija i
asimilirawe na svoite narodi so tolku razli~iti civilizacii.
Vleguvaweto na Bugarite vo ovaa sè u{te amorfna masa sudbo-
nosno bi vodelo kon otcepuvawe ili celosno potisnuvawe na
Hrvatite i Slovencite, no dali potoa Srbite bi moèle da im
davaat otpor na Bugarite i Makedoncite? Mislam deka nikoj vo
Srbija ne moè da si pravi iluzii deka moè navistina da sozda-
de dràva koja bi se protegala od Kvarner do Crnoto More.472
469
470
Luixi Androvandi Mareskoti, grof Vijano (1876–1945), diplomat
vo Carigrad, Sao Paolo, Wujork, Wu Orleans, Karakas, Filadelfija, Pa-
riz, Va{ington, Viena, Hag, Sofija (1920-1923) itn.
471
1, 152.
472
Ibidem, 160.
Gaetano Manconi473, 14 dekemvri 1921 godina
Bugarsko-makedonskite ~eti koi doa|aat od Bugarija se
sekoj den sè pomnogubrojni; moè da se kaè deka sega tie se
pojavija vo site podra~ja na Makedonija. Spomenatite revolucio-
neri aktivno se zanimavaat so mesniot bugarsko-makedonski
element, snabduvaj}i go so oru`je, municija, eksploziv, likvi-
diraj}i gi Makedoncite koi vr{at srpska propaganda, kako {to e
slu~aj so Strumi~ko i na drugi mesta, a na kraj da moàt da se
spogodat so Albancite od tie krai{ta za seriozna i zaedni~ka
akcija protiv srpskata vlada. Sojuzot bi zapo~nal na prolet 1922
g., a cel bi bila avtonomna Makeodnija.474
V. „Ilinden“, 10 fevruari 1922 godina

Redakcijata na vesnikot „Ilinden“ vo svojot streme` da
dade objektivna i iscrpna ocena na makedonskata revolucionerna
epopeja, vo svojot streme` da ja poddrì neraskinlivata vrska so
toa veli~estveno minato i preku nego da gi kultivira borbe-
nosta i gra|anskata ~esnost – gi moli site sojuzni dru{tva i
somislenici da dadat podatoci i materijali od makedonskata
revolucija, kako i kratki biografii i karakteristiki na za-
slu`ni za makedonskata sloboda dejci.475
Arseni Jovkov,476 juni 1922 godina

I zatoa moème da im kaème na g. Stamboliski i na
negovata vlada: ostavete nè spokojno da si gi gledame na{ite
emigrantski bolki i rani, ostavete nè da barame drugi pova`ni
legalni faktori za osloboduvawe na na{ata tatkovina, ne
pre~ete ni makedonskoto pra{awe od bugarsko da go napravime
473
Grof Gaetano Manconi (1871–1937) – italijanski pretstavnik vo
Belgrad i diplomat. Slu`buval vo Solun, Aleksandrija, Kairo, Carigrad,
Pariz, London, Belgrad i na drugi mesta.
474
1, 164.
475
Za istoriÔta na makedonskata revoluciÔ, „Ilinden†“, g. II, br. 6-
7, Sofiя, 10 februari 1922, 4. Prevodot e na prireduva~ite.
476
Arseni Jovkov (1882-1924) ‡ poet, publicist, preveduva~, filmo-
log, revolucioner i u~esnik vo Ilindenskoto vostanie.
me|unarodno, ne me{ajte nè vo va{ite borbi zatoa {to tie nas ne
nè interesiraat.477
V. „Ilinden“, juli 1922 godina

Samo denes, po 19 godini, nad tolku mnogu pepeli{ta po
na{ata rodna zemja, po iljadnici razo~aruvawa, maki i solzi, po
mnogu politi~ki zabludi, pod novoto ropstvo pod koe stenka
na{ata sveta zemja, koga na{ite bra}a vo Makedonija, podavaj}i
si raka povtorno se vra}aat pod edinstvenoto zname na ilin-
denskite lozunzi – samo denes nie moème da ja vidime celata
idejna ~istota, celokupnata moralna veli~ina na Ilindenskoto
vostanie. Ideite {to gi sozdade toa vostanie pominaa pod
tresokot na mnogu krv, vojni i prangi, no nakraj tie ja pobedija
istorijata za da triumfiraat kone~no utre so kratkata deviza:
MAKEDONIJA NA MAKEDONCITE.
Ete zo{to denot 2 Avgust, koj e simbol na makedonskata
borbenost, vo isto vreme e i simbol na makedonskata izma~ena
Pravda.478
Aleksandar Stamboliski, 479 noemvri 1922 godina

Eden va{ vesnik objavi deka uslov za dobrite odnosi so
va{ata zemja e nie da se otkaème od Makedonija. Od 1918 god.
navamu nikoj i ne zboruva za Makedonija, nie ne sakame vojna so
vas... Nie ne zboruvame i ne mislime za Makedonija. Makedoncite
sami mislat za Makedonija. Tie se i protiv nas i protiv vas. Koga
}e ja zemate Makedonija, zemete gi i Makedoncite. Makedoncite
se slovenski Irci. Mene i koga bi mi ja ponudile Makedonija, jas
ne bi ja primil. Napravete Makedoncite da bidat va{i lojalni i
~esni gra|ani.480
477
A. Йovkov†, Na{iÔt† otgovor† na g. StamboliŸski i na
politi~eski partii, „Ilindenь“, g. II, br. 22, Sofiя, 3 Áni 1922, 1. Prevodot
e na prireduva~ite.
478
Manifestь, „Ilindenь“, Sofiя, g. II, br. 30, Sofiя, 31 Áli 1922,
479
Premier na Bugarija.
480
Živko Avramovski, O stavu jugoslovenske vlade prema devetojunskom
prevratu u Bugarskoj 1923 godine, Istorija XX veka, Zbrornik radova, t. IX, Beograd
1968, 140. Prevodot e na prireduva~ite.
Hristo Tatar~ev, 1922 godina 481
I navistina ovaa organizacija482 podocna se pretvori kako
dràva vo dràva. Taa pred op{testvenata svest i pred diplo-
matskiot aeropag ja iznese makedonskata osloboditelna kauza,
nejzinoto moralno i politi~ko zna~ewe, ja sozdade i istorijata i
tradicijata na makedonskiot narod i moèbi epskoto Ilindensko
vostanie od 1903 g. na ovoj poroben narod pak so golema sila }e
voskresne, za{to duhot na padnatite borci u{te ìvee vo ovoj
zaboraven kraj.483
Arseni Jovkov, mart 1923 godina

Otkako nesre}nata makedonska zemja e razdelena na tri
dela, sekoj od niv stana arena na koja se natprevaruvaat
politi~kite partii na soodvetnite dràvi. U{te pri zagrabu-
vaweto na tie delovi, politi~kite {tabovi na balkanskite
prestolnini koi ni za moment ne se zapirale pred gorkite solzi
na Makedonecot, tuku so onoj streme` koj e svojstven na vlastoqu-
bieto, {to gi karakterizira balkanskite koristoqubivi reì-
mi, jurnaa strmoglavo kon sè po{iroko i po{iroko za~uvawe na
partiskite parametri koi imaa za cel da gi ~uvaat ne interesite
na „oslobodenite“, ne vniknuvawe vo nivnite bolki, tuku rastrg-
nuvaweto na i bez toa ranetata makedonska grada kako i
vsaduvawe na onaa partiska gangrena od koja ne se uste}ija ni
nejzinite nositeli – balkanskite dràvi. êtiri godini kako
Makedonecot vnimatelno se vslu{uva vo krasnore~ivite prediz-
borni zborovi, poslanici, pozivi i manifesti, koi mu go prima-
muvaat glasot so ubavite perspektivi za podobruvawe na negovata
polo`ba. ]e nabliàt li izbori – srpskite partii mu vetuvaat i
decentralizacija i priznavawe na negovata bugarska narodnost,
Grcite mu vetuvaat crkovno-u~ili{ni slobodi i prekin na
vojnata, a bugarskite partii, prodolùvaj}i da se falat {to koja
napravila za Makedonija, ne prestanuvaat da uveruvaat deka
slobodata na Makedonija }e do{la samo dokolku nivnata partija
dojde na vlast.
Prazni iluzii, koi is~eznuvaat u{te vtoriot den otkako
}e se ograbat glasovite!...
481
Stavena e godinata koga H. Tatar~ev gi objavuva svoite se}avawa.
482
Se odnesuva na MRO.
483
(...)
(…) Ako parlamentite se vrvno mesto kade {to se
sozdavaat sudbini, ako tamu e najvisokata tribina od kade {to se
ispoveduvaat bolkite i se ìgosuvaat nepravdite, – koj drug
natrapen polnomo{nik bi moèl da gi {titi makedonskite
interesi, da pridonese za menuvawe na negovata sudbina, osven
samiot Makedonec?
Ete zo{to nie smetame deka vo Makedonija ne treba da
imaat teren ve}e partiite na balkanskite dràvi, bidej}i e
Makedonija predopredelena da bide samostojna, treba da ja stavi i
osnovata na edinstvenata za sega svoja o s l o b o d i t e l n a p a r-
t i j a.
(...)
A vo bugarska Makedonija? Ako ovde svesta za makedon-
skata nezavisnot izrasnala povisoko do stepen {to ottamu da se
kultivira i kon zapad i kon jug, ako ovde i denes u{te se zabe-
leàt projavi na nezavisnost – nie smetame deka tamo{niot
Makedonec od vrvot na toa svoe stojali{te treba sekoj pat da se
pameti deka kaj Ko~erinovo ima edna granica na negovata tatko-
vina, taka {to za Makedonecot od [tip ima granica kaj Zibev~e.
Niz taa granica toj ne treba da slu{a nikakvi bugarski partiski
programi i platformi… Zo{to tamu Makedonecot }e ~lenuva vo
taa ili onaa partija koga toa ne se partii na idnata nezavisna
Makedonija, tuku na Bugarija?484
Italijansko prateni{tvo vo Sofija,

Vo Bugarija ìveat okolu 300 iljadi makedonski emi-
granti, tesno organizirani vo dru{tva koi gi narekuvaat spored
mestoto na potekloto na ~lenovite.
(...)
Makedoncite se nadevaa deka na Pariskata mirovna kon-
ferencija }e ja dobijat baranata avtonomija vrz osnova na pro-
~uenite 14 to~ki na Vilson, no nadeìte propadnaa zaradi
francuskoto sprotivstavuvawe, dodeka SAD i Italija se iskaàa
pozitivno.
(...)
484
Dokumenti za borbata, tom vtori, 264-265.
Stamboliski vedna{ go iskaà svoeto sprotivstavuvawe
i uspea da go zatvorat Aleksandrov, koj pak uspea da izbega. Potoa
voeniot minister Dimirov se obide da vnese rascep me|u Make-
doncite i isprati emisari za da go ubijat Aleksandrov, no odgo-
vorot na Makedoncite be{e poostar od koga da e bidej}i samiot
minister samo malku podocna be{e ubien.
Rasprostranetosta, silata i vlasta koja gi postigna orga-
nizacijata blagodarenie na èleznata disciplina i seriozno ja
zagriùvaat jugoslovenskata vlada koja pri sekoj obid ili som-
ne` vr{i masovni strelawa zgolemuvaj}i go duhot na `rtvuvawe
i entuzijazam kaj Makedoncite.485
Makedonec, 22 april 1923 godina

Smetaj}i se za Makedonec i kako takov ne ispu{taj}i gi
nepro~itani vesnicite ‒ organi na dvete makedonski organiza-
cii, so nezadovolstvo Vi go obrnuvam vnimanieto, g-ne Pretseda-
tele, na slednovo: na mnogu mesta vo vesnicite se sre}ava zborot
„Bugari od Makedonija“ ili „Makedonski Bugari“. Sledej}i gi
nastanite od pred vojnite, vo vremeto na vojnite i od vremeto
koga se sozdade Egzarhijata, dojdov do zaklu~ok deka site
stradawa i pri~inite za da ne moème da se zdobieme so sloboda
vo na{ata izma~ena tatkovina e {to I-vo, pokraj toa {to imame
razlika so Carstvoto Bugarija i II-ro, imaj}i potreba od takva
razli~nost, izjavuvam deka nie ‒ Makedoncite vo minatoto sme
pravele gre{ki za izvojuvawe na slobodata, a vo posledno vreme
nekoi od tie gre{ki se premavnati, no glavnata u{te ne e
premavnata, a imeno „Bugari“, ne bi trebalo nikako i nikade da
se spomnuva toj zbor, koga i samite Vie mnogu dobro znaete od
kade proizleguva toj zbor i deka ne sme nikakvi Bugari, a moème
so gordost da se nare~eme „Makedonski Sloveni“.
Isto taka i za istepanite vo s. Garvan (Radovi{ko) 22
du{i nevini selani se nare~uvaat „Bugari“, koga vsu{nost site
bea Makedonski Sloveni.
Povtorno Vi obrnuvam vnimanie, g-ne Pretsedatele, deka
dodeka se spomnuva ovoj zbor „Bugari“ ‒ nikako nema da vidime
sloboda na na{ata mnogustradalna zemja ‒ Makedonija.
485
1, 212-213.
Na ova da mu se dade glasnost u{te vo sledniot broj na ves-
nikot vo organot na Makedonskata emigracija.
Smetaj}i deka }e go zemete pod vnimanie gornoto, osta-
nuvam so po~it: Makedonec.486

17 maj 1923 godina
Borba na Stamboliski protiv Makedoncite.
Stamboliski ja potvrdi svojata namera da ja prodolì
èstokata i bezmilosna borba protiv Makedoncite do nivno
celosno pot~inuvawe. O~evidno kampawata se vodi vo dogovor so
Srbija, koja gi dostavi spisocite vrz osnova na koi se vr{at
apsewa. Sega{noto odnesuvawe na Vladata ne moè da naide na
soglasnost na javnoto mislewe vo zemjata koja od vreme Makedon-
cite gi smeta za bugarski bra}a i makedonskata kauza za nacio-
nalna i za koja pred toa se soo~i so dve uàsni vojni.487
Italijansko prateni{tvo vo Dra~,

Predmet: Makedonski sela vo Albanija.
(...)
Pri karakteriziraweto na ovie sela naro~no go koristev
op{tiot apelativ makedonski ne bugarski bidej}i nasekade, koga
ìtelite gi pra{av za nivnata nacionalnost, tie site ednakvo
odgovaraa so zborot Makedon i koga }e dodadev Bugar?, tie pak
odgovaraa Makedon. Jazikot koi tie go govorat vo semejstvoto i
koj, osven zanemarlivi isklu~oci, e edinstveniot koj tie go
razbiraat, e toj {to e poznat pod imeto makedonsko nare~je i koj,
kako {to tvrdat kompetentnite, ima izvesna bliskost (srodnost)
so bugarskoto naselenie. No, dali stanuva zbor za vistinskite
Bugari, ne e lesno da se kaè.
Sega preminuvam da odgovaram na pra{awata postaveni

vo vrska so ovie sela koi site gi posetiv.
486
487
1, 216.
1. Brojot na ku}i vo sekoe selo (potcrtani so crveno na
skicata) e pribli`no sleden (brojot na naselenieto ne moè da se
pribere):
Qubani{te - 15 ku}i: makedonski selani koi obrabo-
tuvaat ~iflici na albanski begovi
Konsko - 7, Bezimi{te - 40, Gorica - 30, Glombok - 32,
Sulim - 30, Pustec - 50, Lajsika - 10, Crnov~a - 10 ku}i: bedni sela
na zapadniot breg na Prespanskoto Ezero naseleno so makedonski
selani koi glavno rabotat na imotite na albanskite begovi, a
delumno svoja zemja.
Rahova - 53, Grazden - 55 ku}i: vo osnova makedonski sela,
no kade {to u~ili{tata i gr~koto vlijanie imaa zna~ajno vlija-
nie, taka {to tie sega se smetaat predimno gr~ki.
Cera - 10 ku}i, Trahovo - 12 ku}i: bedni sela od vidot na
osumte na zapadniot breg na Prespanskoto Ezero.
Vrnik - 30 ku}i: albanskoto i gr~koto vlijanie se namet-
naa na prvobitniot makedonski karakter.
Labanica - 90, Kostenec - 110, Pelikat - 73, Slimica - 75
ku}i: kako za prethodnite dve od poluostrovot Suva Gora, gr~koto
vlijanie preovladuva nad prvobitnata makedonska osnova.488

Predmet: Makedonska komemoracija
Gospodine minister,
Na 5 o.m. vo Sofija i vo pozna~ajnite gradovi vo Buga-
rija se odrà sve~ana komemoracija na 20-godi{ninata na make-
donskoto vostanie od 1903 g., t.n. Ilindensko vostanie. Po ver-
skiot obred vo katedralata, vo ~est na brojnite `rtvi na silnata
turska represija, tolpa od okolu 25 iljadi Makedonci od razni
dobrotvorni organizacii prodefiliraa me|u brojniot nasobran
narod i se upati kon grobi{tata.489
488
Ibidem, 229.
489
Ibid., 237-239.
Italijanski visok komesar vo Carigrad,
Predmet: Bugarski sela vo Albanija
Vo vrska so mojot akt br. 4337/616 od 15 april o.g. i
telegrama br. 236237/258 od 22 avgust o.g. na Ministerstvoto, ~est
mi e da ja izvestam V.E. deka so posredstvo na Kr(alskiot) voen
ata{e na gen. Markov mu gi prenesov informaciite koi toj gi
pobaral vo vrska so bugarskite sela na albanskata teritorija.
Spored moite upatstva, Kr. voeno ata{e usmeno gi dal
baranite informacii za da izbegne na gen. Markov da mu ostavi
primerok ili izvodi od dokumentite koi gi dobiv od Minster-
stvoto. Istakna deka selata za koi navedeniot general se inte-
resira i od samite ìteli se narekuvaat „makedonski“ a ne bugar-
ski.490
Italijansko Ministerstvo za kolonii,

...Bugarite i Makedoncite koi ìveat vo Viena ili koi
pristignale denovive uvereni se deka komunisti~koto dvièwe
vo Bugarija e rezultat na dogovorot pome|u Jugoslavija i Sove-
tite...
[to se odnesuva na simpatiite na Italija i siot itali-
janski narod za Makedoncite, Crnogorcite i Bugarite, tie se
tolku poznati i tolku damne{ni {to bi bilo izli{no da se pov-
toruvaat izjavite vo vrska so toa.
Ne krijam deka âulev voop{to ne pokaà zadovolstvo
od moite neodredeni izjavi.491
Stratis Mirivilis,4921924 godina

Ovie selani zboruvaat eden jazik koj Srbite i Bugarite go
razbiraat podednakvo. Tie gi mrazat prvite, bidej}i gi tretiraat
490
Ibid., 258-260.
491
Ibid., 269, 270.
492
Pisatelot Stratis Mirivilis napi{al roman vrz osnova na
dnevnikot na gr~kiot narednik Andonis Kostulas, u~esnik vo Prvata
svetska vojna.
kako neprijateli. Gi mrazat i Bugarite isto taka, bidej}i tie gi
odvedoa nivnite deca vo vojna. Nas, Grcite, tie nè gledaat so iz-
vesna simpati~na qubopitnost edinstveno zatoa {to nie sme av-
tenti~ni duhovni podanici na patrikot, t.e. na Ekumenskata pa-
trijar{ija. Patrijarhot sè u{te go rasprostranuva svojot pres-
ti`, obvitkan od eden mo{ne qubopiten misticizam, vrz ovie ed-
nostavni i verni du{i. Isto taka, ima grobovi na nivnite ugled-
ni lu|e i na nivnite sve{tenici koi se ispi{ani, tainstveno i
sveto, so gr~ki bukvi. Ovie isti bukvi se ispi{ani i na nivnite
stari ikoni na izvitkani {tici, okolu asketskite glavi so zdr-
ven izraz na vizantiskite svetci i vo poòltenite evangelija.
Seto ova ni dava edno privilegirano mesto vo nivnite o~i. Se-
pak, tie ne sakaat da bidat ni Bugari, ni Srbi, ni Grci tuku edin-
stveno „Makedonci pravoslavni“.493

Za da se dobie pretstava za vrieweto koe vladee me|u make-
donskiot element emigriran vo Bugarija dovolno e da se navede
senzacionalnata izjava objavena vo „Nezavisna Makedonija“, orga-
not na emigracijata: „Makedonija }e se bori do kraj. Makedonski-
te nadeì leàt vo nejziniot borben narod i vo patriotskiot duh
na emigracijata. Ovoj narod nema da zagine: toj gi poseduva skapo-
cenite kvaliteti od sosedite, kvaliteti koi porano ili podocna
}e vrodat so plod. Makedonija pred sè }e bide oslobodena. Make-
donskiot narod so seta svoja emigracija re{il da se bori do kraj
za svetata kauza na tatkovinata i borbata }e bide bezmilosna.
Ili Makedonija }e bide slobodna ili pak borbata }e stanuva sè
pokrvava dodeka da gi urne poziciite na novite balkanski osvoju-
va~i“.
Ovie izjavi pe~ateni so golemi bukvi se predmet na ìvi
komentari vo site politi~ki krugovi. Se pretpostavuva deka spo-
menatite fakti }e ja zaostrat nedoverbata i predrasudite na Bel-
grad...494
493
Στρατης Μυριβηλης, Ζωη εν ταφω, Αθηνα, 1924, 124. Prevodot e na
prireduva~ite.
494
1, 292.
Arseni Jovkov, fevruari 1924 godina
Dodeka ulogata na politi~kite organizacii e da ostvarat
politi~ki vrski so drugi emigracii, so raznite op{testveni si-
li od Evropa, so raznite kulturni instituti i so odgovorni poli-
ti~ki faktori, ulogata na kulturno-prosvetnite makedonski or-
ganizacii, po primerot na site kulturni nepoliti~ki korpora-
cii od svetot, e da se popularizira vo {irokite masi makedon-
skata istorija, makedonskiot heroizam, makedonskoto samosozna-
nie. (...)
...Ilindenskite sobranija koi se odràa vo cela Bugarija
pokaàa kolku provincijata imala potreba da go ~ue makedon-
skiot zbor.495
Rakovodno telo na Ilindenskata organizacija,

april 1924 godina
...jasno be{e deka bugarskata dràva, koja rabotela to~no
vo sprotivnata nasoka – nasokata na sferi i delbi – ne moè po-
natamu vo na{ite o~i da pominuva kako nositelka na toa pra{a-
we. Jasno e, so drugi zborovi, deka MAKEDONSKOTO PRA[A-
WE E ME\UNARODNO PRA[AWE. Toa e pra{awe na Bugarija,
na Srbija, na Grcija, dokolku negoviot razvoj ja zasega vna-
tre{nata polo`ba na tie dràvi i dokolku op{tetstvata i na-
rodnostite, kako Bugarite vo Bugarija, Hrvatite, Slovencite i
Crnogorcite vo Jugoslavija i naprednite te~enija vo Grcija, go
potpomognat i go pottiknuvaat napred kon me|unarodnata scena.
Vrz osnova na toj princip, emigracijata na Makedonija,
rasprsnata po Bugarija, Romanija, Turcija i po Amerika, ako i ne-
kade e ednoplemeno telo, politi~ki ne moè da odi po nasokite
na respektivnata dràva, tuku e nositelka na sopstven politi~ki
ideal, koj otstojuva so site svoi zakonski sredstva.
A {tom e toa taka, neka edna{ zasekoga{ se razbere, deka
emigracijata vo Bugarija, koja e aktivna vo ramkite na legalnata
sostojba vo dràvata, koja pruìla gostoprimstvo, nitu moè da
odi po politi~kite zada~i na bugarskata dràva, nitu moè da da-
495
A. Йovkov†, MakedonskitÛ' organizacii, „Pirinъ“, g. II, br. 19,
Sofiя, 17 februari 1924, 1. Prevodot e na prireduva~ite.
va `rtvi vo imeto na „dràvnite interesi“ koga tie `rtvi se na
smetka na razvojot na makedonskoto pra{awe.
Neka edna{ zasekoga{ se razbere deka bugarskiot dràven
patriotizam, so koj ~esto sakaat da se gordeat bugarskite dràv-
nici od 1890 g. do denes, i makedonskiot patriotizam se dve ne{ta
me|u koi ne samo {to nema ni{to zaedni~ko, tuku koi se vo direk-
tna sprotivstavenost, i ete zo{to site aktivnosti na bugarskite
vladi, naso~uvani protiv samostojnosta na makedonskoto pra{a-
we i protiv samostojnoto dvièwe na emigracijata, iako sokriva-
ni zad paravanot „bugarski dràvni interesi“, za nas, Makedonci-
te, bile i se samo novi i novi grevovi kon nesre}nata Makedonija.
I ete: otkako Bugarija be{e ponièna, edna od prvite nej-
zini griì e da bara zbliùvawe so Srbija i bidej}i edna od ì-
votnite potrebi na Bugarija e izlezot na Belo More – jasno e za
sekogo deka toa zbliùvawe so Srbija, koja ja prosleduvala istata
cel za Solun – e ne samo naloèno tuku i posakuvano. No, istovre-
meno so toa stanuva jasno za nas, Makedoncite, deka vo imeto na
tie „dràvni interesi“, bugarskite vladi povtorno odat kon novi
delbi na Balkanot, odat sledstveno dijametralno sprotivno na
makedonskiot princip: Nezavisna Makedonija. A tokmu samo pre-
ku taa nezavisna Makedonija, Bugarija i Srbija moàt da go imaat
sakaniot izlez na Belo More, i toa bez da gi o{tetat plemenski-
te i nacionalnite interesi.
Toj mal istoriski osvrt ni be{e neophoden, g. premiere, za
da gi nare~eme so nivnoto vistinsko ime site onie merki {to se
isturaat vrz nas od 1918 g. do denes, merki koi sekoj nov den dobi-
vaat novi i novi formi: internirawa, apsewa, zatvori, suspendi-
rawe vesnici, zabrana na filmovi, zapirawe sobranija, panahidi
i kongresi – merki koi neosporno vo imeto na „dràvnite inte-
resi“ eden den }e otidat do rasturawe na makedonskite organiza-
cii i, na prvo mesto – na na{ata, kako {to stana edna{ za vreme
na kabinetot na Stamboliski.
Vpro~em, koga }e se pogledne osnovnoto, jasno e za nas deka
tie merki ne se samo seriozni, tuku go sledat svojot zacrtan pat,
ZA DA GO OTSTRANAT OD LICETO NA MAKEDONSKATA
AKTIVNOST seto ona {to se ispre~uva pred bugarskata dràva
na patot na nejzinoto zbliùvawe so Srbija i }e se sledat tie
merki ili dodeka makedonskite organizacii stanat sprotivni na
svoite ideali, avangarda na bugarskata dràvna politika, ili
dodeka tie ne se uni{tat. Razlikata vo primenata na tie tenden-
cii pri edna ili druga vlada se sostoi samo vo taktikata: dodeka
kabinetot na Stamboliski dejstvuva{e brutalno, Va{iot kabi-
net, so koj vie pretsedatelstvuvate, dejstvuva ili preku potkopu-
vawe na avtoritetot na organizaciite, koga ~esto gi prefrla
svoite grevovi na Makedonci, ili preku eden sistem na postepeni
merki. Malku zna~i {to sme nie legalna organizacija, malku
zna~i {to so suspendirawe na vesnici se suspendira sopstvenata
zakonska polo`ba... Da, malku zna~ewe imaat site tie protivre~-
nosti, za{to va`na e celta. A taa cel – POTÎNUVAWE NA
MAKEDONSKOTO PRA[AWE I MAKEDONSKATA EMI-
GRACISKA DEJNOST NA BUGARSKITE DR@AVNI INTE-
RESI – E ISTORISKIOT PAT NA BUGARSKATA DR@AVA.
Iako denes, po povod zabranata na na{iot organ, vesnikot
„Pirin“, vi go kaùvame javno, toa e za{to mislime deka iznesu-
vaweto na vistinata e najsilniot protest.
Istovremeno so toa sme dol`ni da vi izjavime deka vo im-
eto na na{iot samostoen ideal, koj nie ne moème da go podnesu-
vame kako `rtva na va{ite dràvni tendencii, nie edna{ zaseko-
ga{ treba da bideme tretirani ne kako del od bugarskata dràva,
tuku kako nezavisen politi~ki element, makar i da sme ednople-
menici i dobri Bugari. Vo imeto na taa nezavisnost, nie imame
samostojni prava, kakvi {to imaat site gosti na bugarskata drà-
va: Turci, Ermenci, Rusi, Grci i dr. Zaradi istata pri~ina nie
uspeavme da si go za~uvame makedonskiot pravopis od posegnuva-
wata na biv{iot kabinet, od istite pri~ini nie sakame da go za-
~uvame od va{ite sega{ni posegnuvawa vrz makedonskiot pe~at,
vrz makedonskiot organiziran ìvot, za{to ako Nejskiot dogo-
vor im go garantira toa pravo na na{ite bra}a vo Srbija i vo Gr-
cija, kakva ironija na sudbinata e da ni se odzema ovde!496
VMRO (Ob.), 6 maj 1924 godina

MANIFEST
kon makedonskiot narod, kon organiziranoto revolucionerno
naselenie vo Makedonija i kon makedonskite revolucioneri
Bra}a Makedonci!
Makedonija vo svoite prirodni geografski granici me|u
rekata Mesta, planinite Rodopi, Rila i [ar, rekata Drim, Oh-
496
Memorandum†, „20 ÁliŸ“, g. I, br. 2, SofiÔ, 20 April†, 1.
ridskoto Ezero, planinata Gramos, rekata Bistrica i Egejskoto
More, so edno prostranstvo od 65.000 kv. kilometri, prese~ena od
rekite Mesta, Struma, Vardar, Drim, Bistrica i nadarena so naj-
raznoobrazni prirodni bogatstva i blagoprijatni klimatski us-
lovi: so svoeto naselenie od 2.302.000 du{i, raznoobrazno po svo-
jot etnografski sostav, so svojata centralna ekonomska i strate-
giska polo`ba na Balkanite, me|u basenite na rekata Dunav, Egej-
skoto More i Jadranskoto More – gi ima site uslovi i prava za sa-
mostojno politi~ko postoewe kako nezavisna dràva koja{to se
upravuva samostojno, koja }e posluì kako obedinuva~ka, poli-
ti~ka i ekonomska alka me|u narodite i dràvite na Balkanskiot
Poluostrov.497
Arseni Jovkov, maj 1924 godina

Barem ilindencite ne moàt da go storat toa obes~estuva-
we za zadovoluvawe na nekolkute Makedonci {to go nosat deloto
samo po partiski pazari, onie Makedonci vo Bugarija od koi ne-
koi ne ja videle Makedonija, no od po~etokot imaat za zada~a da ja
korumpiraat ili da ja ograni~uvaat ~esnata makedonska misla, da
go rasipat revolucionernoto delo vo Makedonija, da go cepat, da
go uni{tuvaat i nad seto toa, tie da se smetaat za najgolemi „pa-
trioti“ i „nacionalisti“, dodeka site Makedonci koi ~esno
razmisluvaat, site skromni i bedni do sr` borci, site onie {to
koga svetodejstvuvaat vo makedonskiot hram go istresuvaat duri i
pravot od obuvkite – da, site tie da se smetaat za „nekoi {to ne-
maat tatkovina“, „predavnici“ i dr.
]e razberat li ilindencite deka site tie intrigi se samo
povtoruvawe na starite na~ini na korumpirawe, deka zad seto toa
se krie samoto razru{uvawe na Ilindenskata organizacija, koja
tolku mnogu ja sakaat nekoi emigrantski sredini, koi znaat da
pravat „golema politika“, no se na smetka na Makedonija? ]e
razberat li deka tuka ne stanuva pra{awe za li~nosti, tuku za
~esnoto postoewe na Ilindenskata organizacija, koja mnogumina
imaat smetka da ja vidat neaktivna, bezidejna, koja pluka na
svoeto minato, koja ja ubiva svojata idnina, v~era – Zemjodelska,
denes –Zgovoristi~ka, utre – Gospod znae kakva.498
497
498
Ar. Йovkov†, Zabludi i istini, „20 ÁliŸ“, g. I, br. 5, SofiÔ, 11
MaŸ 1924, 1. Prevodot e na prireduva~ite.
V. „20 julij“, maj 1924 godina
Ete tie pra{awa, koi se sveduvaat na edinstvenoto pra-
{awe – da bideme li pove}e partizani ili pove}e Makedonci, da
bideme li samo ednoto ili samo drugoto – sega ve}e, koga make-
donskoto delo se orientira sè pove}e i pove}e kon samostojnost,
koga i strancite ve}e go narekuvaat kako me|unarodno delo i
zatoa mu davat pove}e va`nost499 – sega, imeno, e krajno vreme za
onie Makedonci {to imat vidni mesta po vladeja~kite partii da
prestanat so svoeto prisustvo na makedonski mesta da ja podmet-
nuvaat na{ata kauza na somnevawata na drugite narodnosti i na
inorodnata emigracija vo Carigrad, Bukure{t i vo Albanija, so
koi makedonskoto delo ima i }e ima kontakt, kako i da prestanat
povtorno da go vle~at toa delo kon starite i zasekoga{ zatvoreni
pati{ta.500
Kosta Novakovi},501 23 juni 1924 godina

Nie ovde nema da zboruvame dali Makedonija e srpska ili
bugarska ili gr~ka. Nie ja spomnuvame samo oficijalnata statis-
tika od 1921 godina, koja veli deka vo Makedonija pod Jugoslavija
ima: 100.000 Srbi; 141.453 Turci; 165.704 Muslimani (so slovensko
poteklo); 461.118 Arnauti i 630.000 Makedonci.
A {to se Makedoncite – toa tie samite }e go kaàt koga
}e moàt slobodno da zboruvaat i da se opredeluvaat. Zatoa na{a-
ta partija se bori za polno i neograni~eno pravo na samooprede-
luvawe na Makedoncite. Zo{to toa pravo ne im go dadat i srpski-
te dràvnici i srpskite vladea~ki krugovi, koga velat deka £ sa-
kaat dobro na Makedonija? Da odgovorime nie zo{to. Zatoa {to
Makedoncite bi odgovorile: deka pod reìmot na ìlata i kunda-
kot, pod reìmot na krvaviot teror kakov {to e zaveden vo Make-
donija ne sakaat da ìveat, deka sakaat Makedonija da im pripa|a
na Makedoncite.
Srpskata vladea~ka buròazija se odnesuva kon Makedon-
cite kako kon nacionalno pot~inet, poroben narod. A sekoj pot-
499
Vo originalot stoi: kredit.
500
Edin† nazr'l† v†pros†, „20 ÁliŸ“, g. I, br. 5, SofiÔ, 11 MaŸ
1924, 3. Prevodot e na prireduva~ite.
501
Srpski revolucioner, ~len na SSP i na KPJ.
~inet narod ima za svoja sveta dol`nost da se bori za svoeto na-
cionalno osloboduvawe...502
Kosta Novakovi}, 8 septemvri 1924 godina

Jas se boram za toa i srpskiot narod da se zdruì so site
revolucionerni rabotni masi vo Makedonija, site narodi da do-
bijat sloboda, ednakvost i da ìveat vo bratska federacija. Ni
nie ne sme slobodni i }e doìveeme Makedonija i nas da nè oslo-
bodi. Sopstvenicite ~esto izjavuvaat deka Makedonija e zemena
so me~ i deka mora da ostane srpska. Toa e najopasniot argument.
Daleku }e se otide so povikuvaweto na pravoto na osvojuva~ot.
Nie toj argument go pobivame i se borime protiv nego makar pos-
tojano da izleguvame na sud. Ako Makedonija ostane pod koja i da e
dràva, nema da ima mir na Balkanot. Mir na Balkanot }e ima ko-
ga taa }e bide nezavisna. Ako taa spasonosna ideja ja pravi vinata,
toga{ mirno ja o~ekuvam kaznata...503
Petar âulev,504 1924 godina

Ve}e dvaesetina godini nanazad, vladata ne prestanala da
pretstavuva najopasen neprijatel na VMRO. Taa nikoga{ ne pro-
pu{tila ni edno sredstvo za da gi privlekuva na svoja strana, za
svoite aneksionisti~ki celi, najkorumpiranite i najpotkuplivi-
te elementi pome|u Makedoncite, organiziraj}i gi pod razni
imiwa po ugledot na atinskata i belgradskata vlada, za da gi fr-
li protiv pretstavnicite na edna nezavisna makedonska politi-
ka. Ovaa cel na bugarskata vlada, koja{to i ponatamu uporno saka
makedonskoto pra{awe da go smeta kako prosto oru`je za celite
na svojata vnatre{na i nadvore{na politika, vo posledno vreme
dobi svoj izraz vo ne~uenite yverstva i vo bespo{tednoto ubiva-
we na site onie Makedonci {to iskreno ja sakaat nezavisnosta na
svojata tatkovina.
(…)
Vo imeto na pravdata i ~ove~nosta apeliram do intelektu-
alcite i civiliziranite lu|e vo Evropa, do rabotnicite i sela-
502
Kosta Novakoviћ, Makedonija Makedoncima! Zemqa zemqoradni-
cima! Pogovor Dr Dan~o Zografski, â~ak, 1966, 52. Prevodot e na priredu-
va~ite.
503
504
Petar âulev (1880-1924) – u~itel i revolucioner.
nite od celiot svet, da go krenat svojot mo}en glas na protest vo
odbrana na Makedoncite maltretirani i kasapeni od edna vlada
koja samo vo tekot na edna godina gi desetkuva bugarskite inte-
lektualci i koja besnee protiv bugarskiot narod na na~in poyver-
ski od nekoga{nite carigradski sultani. Edna vlada {to e sosta-
vena od krvolo~ni sadisti – ~ii{to podvizi ja vozbuduvaat sekoja
~ove~ka sovest.505

Nie Makedoncite ne sme od stra{livite: nie znaeme deka
nikakvi zapla{uvawa ne se vo sostojba da im go zabranat na nau~-
nicite slobodnoto nau~no istraùvawe i izlagawe na nau~nite
etnografski, lingvisti~ki i istoriski pra{awa, kako {to ne se
vo sostojba da go izmenat narodnoto samo~uvstvo vo Makedonija.506

Bez pravilnoto razre{uvawe na makedonskoto pra{awe
nema da ima mir me|u Slovenite, na Balkanot i vo celiot svet.
Toa vi go velime nie Makedoncite, kako Makedonci, a ne kako Bu-
gari, Vlasi, Turci ili Albanci. Vie Slovenite moète da si vo-
dite najprijatni razgovori so Bugarite, da si skulu~uvate kakvi
{to si sakate dogovori, da si pravite kakvi {to si sakate zaklu-
~oci za va{a smetka – seto toa za nas ne vaì. Ako vie so va{ata
solidarnost se poma~ite da si gi zajaknete okovite {to ste ni gi
turile i da ni naloìte u{te i novi takvi, znajte deka nie }e naj-
deme pati{ta i sredstva da gi uni{time „plodovite“ na va{ata
slovenska solidarnost. 507

No }e pra{a nekoj: „ima li navistina makedonska nacio-
nalna kultura i makedonska nacionalna istorija {to bi moèle
da im bidat sprotistaveni na Srbite i da go obosnovat makedon-
skiot ideal za nezavisna Makedonija?“
505
506
Krste P. Misirkov, Srpskite zakani, Sobrani dela, III, 313.
507
Krste P. Misirkov, Makedoncite i Pra{kiot kongres, Sobrani
dela, III, 311.
Za sre}a, moème da dademe potvrden odgovor: da, makedon-
ska nacionalna kultura i makedonska nacionalna istorija, oddel-
ni od onie na Srbite i na Bugarite, ima, i pokraj seto toa {to i
ednata i drugata dosega ne bile predmet za opstojno i nepristras-
no prou~uvawe: Srbite i Bugarite ednostrano i so golema pris-
trasnost go izbirale od makedonskata kultura i istorija samo ona
{to go proslavuva nivnoto nacionalno ime, ignoririraj}i pra-
{awa od kapitalna va`nost samo zatoa {to tie ne gi zasegnuvaat
ili im protivre~at na nacionalnite stremeì na odbira~ite i
na nivnite soplemenici.
Velam, za sre}a, ima makedonskata nacionalna kultura i
istorija, za{to toj fakt go vooruùva makedonskiot narod so ne-
pobedlivo oru`je vo negovata borba za ~ove~ki prava i za slobo-
den nacionalen ìvot kako ramnopraven ~len vo brojot na kul-
turnite narodi.508
Pandelis Puljopulos509, dekemvri 1924 godina

Dojdoa balkanskite vojni. Makedonija be{e raspar~ena na
tri dela, t.e. podelena me|u trite pobednici. Idnata istorija na
trite dela na Makedonija pokaà deka solzite na gr~kata, srpska-
ta i bugarskata burùazija za „osloboduvawe“ na porobenite bra-
}a bile samo krokodilski solzi.510
Za aktivnostite na sovetskata vlada na Balkanot,

3 april 1925 godina
Ova pra{awe i toa za malcinskite prava na Bugarite vo
Grcija, so strav deka Turcija }e go protera bugarskoto naselenie
od Isto~na Trakija, ja objasnuva èlbata na bugarskata vlada deka
Ligata na naciite bi trebalo da prezeme ~ekori za da spre~i na-
doa|awe na novi begalci, od koi pove}eto, koga bi pristignale vo
Bugarija, bi im se priklu~ile na revolucionernite organizacii
vo golem o~aj.
Od 400 000 {to se ve}e vo dràvata, re~isi 70 procenti se
Makedonci, koi nekoi Bugari gi sakaat, drugi gi oboàvaat i
508
Krste P. Misirkov, Makedonska kultura, Sobrani dela, III, 286.
509
Sekretar na CK na KPG.
510
Risto Kirjazovski, Ocenki na komunisti~kata partija na Grcija
za karakterot na balkanskite vojni, Makedonija vo vojnite 1912-1918,
Skopje, 1991, 232.
mnogu se pla{at. Najmalku tretina od lu|eto vo Sofija se Make-
donci po rod ili po poteklo i vlijanieto na ovoj tvrd, aktiven i
~estopati nezakonski element e sè u{te primenuvan protiv koe
bilo naseluvawe na Balkanot na sega{nite teritorijalni li-
nii.511
Memorandum od Aretas Akers Daglas512 vo Viena,

8 maj 1925 godina
Vo prvata polovina na 1924 godina komunisti~kata Inter-
nacionala se obide da sozdade Emigrantski komitet vo Viena pod
imeto „Balkanska federacija“, koj treba{e da sozdade avtonomna
dràva na Balkanot. Silite vo Moskva bea osobeno zainteresira-
ni za Makedoncite i se obidoa da gi privle~at kon sebe prepra-
vaj}i se deka gi poddrùvaat nivnite napori za avtonomija. Vo
maj 1924 godina tie uspeaja vo sobiraweto na pretstavnicite na
„Makedonskata revolucionerna organizacija“ i onie na takanare-
~enite „federalisti-Makedonci“, koi dolgo vreme bea vo kon-
flikt pome|u sebe, da sozdadat zaedni~ki komitet, koj isprati de-
legati vo „Balkanskata federacija“. Ovoj ~ekor na emigrantite,
sekako pottiknat od komunisti~kite krugovi, predizvika polici-
jata, koja vo princip im dozvoluva na takvite emigranti samo pra-
vo na azil dokolku napi{at izjava deka }e se vozdràt od site po-
liti~ki aktivnosti vo Avstrija i }e se pridrùvaat strogo kon
ovaa obvrska, da intervenira brgu i energi~no. Federalistite
koi ìveeja vo Viena, d-r Filip Atanasov i Dimitri Vlahov, bea
prinudeni da ja napu{tat Viena, a preostanatite Bugari i Make-
donci koi pretstojuvaat vo Viena bea informirani deka idnata
zloupotreba na pravoto na azil }e vodi kon nivna deportacija.
Preku ovie energi~ni policiski merki aktivnostite na „Balkan-
skata federacija“ bea brgu zavr{eni. Ottoga{ d-r Atanasov ja na-
pu{ti grupata na „federalistite-Makedonci“. So ova, grupata
makedonski politi~ari, koi edno vreme bea vo dopir so ruskite
krugovi, ja izgubi seta svoja va`nost...513
511
PRO FO 371/10694 HP 00261 R C 4916/251/62. Prevodot e na prire-
duva~ite.
512
Britanskiot ambasador vo Avstrija od 1921 do 1928 godina.
513
PRO FO 371/10694 HP 00261 R C 6414/251/62. Prevodot e na priredu-
va~ite.
Italijanska ambasada vo Belgrad,
Zatoa, se razbira, Ju`na Srbija, ~ie naselenie – kako {to
e poznato – vo golemo mnozinstvo se Makedonci i Albanci, ne e
sredina mnogu podgotvena za taa propaganda. Krugovite vo koi taa
se razviva se tie na vladinite slu`benci, na srpskoto malcinstvo
i, pred sè, na malkumina Slovenci i Hrvati koi ìveat tuka. (...)
So ogled na toa {to Makedoncite vo odnos na idealite po-
kaùvaat bugarofilski tendencii a, kako {to ve}e kaàv, tie se
otporni na spomenatata propaganda, pa duri se op{to blagona-
kloneti kon Italija, iako edinstvena na{a manifestacija vo
ovie krai{ta, pokraj klevetni~kata italofobska kampawa koja
postojano ja pothranuvaat re~isi site balkanski zemji (i nivnite
za{titnici), be{e, i navistina efikasno, pominuvaweto na na-
{ata vojska vo ovie krai{ta (vo 1918 godina) i nejzinoto odnesu-
vawe ostavi navistina laskav vpe~atok.
No, antiitalijanskoto ~uvstvo, svrzano so op{tite idei na
dràven nacionalizam, prestavuva element koj slovenskoto nase-
lenie lesno go prifa}a, a taa lesnotija se odnesuva osobeno na
Makedoncite vo nivnite aktuelni uslovi, vo srazmer diktiran od
stepenot na perdispozicii kaj nivni poedina~ni socijalni ele-
menti koi svoevremeno se sovpa|aa so dominantniot etni~ki ele-
ment; ili von toa, od oportunisti~ki pri~ini.514

Nie, makedonskata inteligencija, bez somnenie ja nosime
najgolemata odgovornost za polo`bata vo koja deneska se nao|a na-
{ata tatkovina. (...)
(...)
Neka mi bide prosteno, no jas, kako Makedonec, na prvo
mesto gi postavuvam interesite na mojata tatkovina i na moite
sonarodnici i samo potoa interesite na Bugarija i Jugoslavija.
Jas sum Makedonec, so makedonska svest, i kako takov imam svoe
makedonsko gledi{te vrz minatoto, sega{nosta i idninata i na
514
Italijanski diplomatski dokumenti za Makedonija, tom I, kniga
2, 1925-1927. Izbor, prevod, voved i redakcija Alenka Lape. Predgovor i ko-
mentar akad. Gane Todorovski, Skopje, 2005, 175 (ponatamu: Italijanski dip-
lomatski dokumenti za Makedonija, tom I, kniga 2).
mojata tatkovina i na celoto ju`no slovenstvo i zatoa sakam i nas
Makedoncite da nè pra{aat za site pra{awa {to nè zasegnuvaat
nas i na{ite sosedi, a ne da se svr{uva sè samo so spogodbi pome|u
Bugarija i Srbija za nas, no bez nas. 515

Dajte ni da si imame svoi, makedonski nacionalni ~uvstva
i da sozdavame makedonska kultura, kako {to sme pravele toa so
vekovi i koga na{ata tatkovina ne vleguvala vo edna dràva so
va{ata.
(...)
Svesta i ~uvstvoto deka sum Makedonec treba da stojat po-
visoko od sè drugo na svetov. (...)
Bezzavetnata i bezgrani~na qubov kon Makedonija, posto-
janoto mislewe i rabotewe za interesite na Makedonija i poln
konzervatizam vo projavite na makedonskiot duh: jazikot, narod-
nata poezija, naravite, obi~aite – ete gi glavnite crti na make-
donskiot nacionalizam...516
Italijanski konzulat, 19 mart 1926 godina

Gospodine minister,
êst mi e da ja izvestam V.E. deka na 15 fevruari o.g. izve-
sen broj na povidni Makedonci od ovoj grad imaa sredba (vo Skop-
je) ~ii dvigateli u{te se privrzanici na Vnatre{niot makedon-
ski revolucioneren komitet, zaradi pregovarawe vo vrska so soz-
davawe na edna makedonska organizacija so sli~en karakter kako
na nekoi ve}e postojni na Crnogorcite, so apoliti~ki celi, za
odbrana na sopstvenite interesi i zaemna solidarnost.
Ovaa manifestacija, iako se pretstavi kako gorenavedeni-
te organizacii, e predmet na poseben interes na ovde{nite poli-
ti~ki krugovi zaradi nejzinata povrzanost so makedonskoto pra-
{awe.
515
Krste P. Misirkov, Makedonski nacionalizam, Sobrani dela, III,
338, 340-341.
516
Krste P. Misirkov, Samoopredeluvaweto na Makedoncite, So-
brani dela, III, 345, 346.
Imeno, manifestacijata kako podmolen obid, koja ima za
cel sozdavawe makedonski politi~ki blok, se nadovrzuva na pove-
}e pati povtorenite obidi na Makedoncite vo okolnosti na pogo-
lemi politi~ki mo`nosti; me|u niv, periodot na razvojot na ko-
munizmot i potoa na demokratite (osobeno vo periodot na nivna-
ta sorabotka so Radi}). Toga{, tie masovno vlegoa vo tie dve par-
tii.
Najgolem obid na Makedoncite be{e vo 1925 godina koga g.
Trajko Pop Arsi}, pratenik od Kumanovo i g. Gligor Anastasije-
vi}, pratenik od Kavadarci, eksplicitno se obidoa da formiraat
edna makedonska partija. No, g. Trajko Pop Arsi} potoa premina
vo radikalnata partija. G. Anastasijevi}, za koj se smeta deka sega
ne pripa|a na niedna partija, navodno svojata aktivnost ja naso~u-
va kon svojata stara cel – makedonska partija.
Sega, Makedoncite imaat namera povtorno da se obidat da
konstituiraat oddelna (makedonska) partija. No, ako ne uspeat vo
toa, tie se podgotveni da vlezat (kako {to vo doverba soop{tuva-
at povidnite li~nosti od ovoj grad), masovno, vo edna, koja i da e,
aktuelna partija vo ~ii ramki smetaaat deka }e moàt – zaradi
nivniot broj – podobro da gi branat svoite prava, a potoa da se iz-
dvojat vo oddelna partija.517
Bugarsko-makedonski komunisti~ki grupi vo Amerika,

mart 1926 godina
5. Edinstveniot izlez na makedonskiot narod za negovata
nezavisnost leì vo revolucionernoto dejstvuvawe na samiot
makedonski narod vo soglasnost so revolucionernite rabotni-
ci i selani vo sekoj balkanska zemja.
(...)
14. Gi osuduva i smeta za predavnici site Makedonci {to
se stavile i se stavaat vo usluga na fa{isti~kata vlada na Buga-
rija, kako Protogerov, Mihajlov i drugi, koi{to gi ubivaat bu-
garskite rabotnici i selani, t. e. onie {to fakti~ki se sojuznici
na makedonskiot revolucioneren narod i iskreno raboti za neza-
visnosta na Makedonija.
517
2, 201-202.
15. Konferencijata visoko izjavuva deka se odnesuva blago-
naklono sprema organizaciite i Makedoncite {to imaat za cel
nacionalno osloboduvawe na Makedonija.518
Anri Barbis, 519 1926 godina

Stanuva navistina zbor za eden narod. Narod {to ima svoj
originalen etni~ki karakter, svoi tradicii, svoi stremeì, svo-
ja edinstvena i specifi~na li~nost.
Ovoj narod na samata po~va kade {to se razvil i trael, ka-
de {to istorijata go posadila, za koja e svrzan so svoite korewe i
svojata kultura, se tretira kako zbir na robovi i zlostornici.520

Vo Prilep, maloto grad~e od okolu 12 iljadi ìteli, vo
koe ìveat isklu~ivo Makedonci i malubrojni Turci, se nao|a
eden pe{adiski bataljon koj pripa|a na 46-tiot pe{adiski polk,
kako i edna planinska artileriska baterija.
(...)
(...) Koga Bugarite vlegoa vo Makedonija, formiraa 3 divi-
zii na bugaro-makedonci (120 iljadi lu|e), site organizirani od
strana na makedonskite oficeri. Bugaro-Makedoncite sè u{te se
falat deka na Bugarija £ gi dale najvidnite lu|e kako {to se
Qap~ev i bezbroj drugi. Tie smetaat deka najdobrite oficeri vo
bugarskata vojska se Makedonci. Glavno imaat isti ~uvstva i po-
gledi kako Bugarite bidej}i do Balkanskata vojna u~ele vo mo{ne
ra{irenite bugarski u~ili{ta. Duri i najmaloto selo ima{e
svoj u~itel i svoj pop.521
518
519
Anri Barbis (1873-1935) – francuski pisatel i humanist.
520
Za makedonskiot jazik, 31.
521
2, 301-302.
Gligor Atanasov,522 29 januari 1927 godina
DOVERLIVO
Do Kralskiot konzulat na Italija – Skopje
Borbata za sloboda koja Makedoncite desetina godini ja
vodea so najgolem samopregor, vo Balkanskata i svetskata vojna,
za àl, zavr{i so podelba na Makedonija, dodeka na narodot mu e
nametnato novo ropstvo.
Ovaa nova polo`ba nas Makedoncite nè pottiknuva na
nova borba, ne samo za sloboda koja ja uìvaat site civilizirani
i kulturni narodi vo Evropa, tuku i za za~uvuvawe na na{iot
nacionalen karakter kako narod.
Koga Srbite ja osvoija Makedonija, vo nea vovedoa uàsen
reìm. Tie se sluàt so site sredstva: teroristi~ki, nasilni, so
korupcija, so cel srbizacija na Makedoncite.
Navistina zasega ne postignale pozna~ajni uspesi, bidej}i
energijata na narodot e sè u{te ìva i otporna, no nivnite
napori i nivnata rabota na denacionalizacija na Makedoncite e
sè pointenzivna.
Glavno, srpskata politika vo Makedonija, bez ogled na
partiskata pripadnost, ja karakterizira slednava tendencija:
uni{tuvawe na nacionalniot duh na Makedoncite, ekonomsko
uni{tuvawe na Makedoncite koi pred toa ìveeja tuka,
naseluvawe vo Makedonija na {to pogolem broj Srbi na koi im
davaat sekakov vid olesnuvawa, taka {to za ne mnogu dolg period,
Makedonija moè da ja izmeni svojata fizionomija od nacionalen
aspekt.
Pred takvata opasna namera na Srbite, moè da se spasime
samo so re{itelna borba, so cvrsta i silna organizacija. Borbata
za sloboda i za za~uvuvawe na na{ata nacionalna svest ja vodime
od 1913 godina navamu, so najgolema energija i najgolemi `rtvi od
strana na na{ata emigracija, t.e. na Makedonskata revolu-
cionerna organizacija.
Vo poslednive godini, organizacijata ja izvr{i svojata
istoriska zada~a, prevashodna za nas Makedoncite: taa go za~uva
od celosno uni{tuvawe organizmot na makedonskiot narod,
522
Advokat i pratenik vo Sobranieto na Kralstvoto SHS.
umoren od dolgi godini borba so Turcite, od nekolku godini vojna
i silno ugnetuvan so sekakov vid teror.
Taa uspea da go za~uva nacionalniot duh i da go odrì vo
ìvot borbeniot duh na Makedoncite, osobeno kaj novata
generacija. A denes me|u nas Makedoncite, vo Makedonija, kako i
me|u emigracijata, postojat dovolno sili za borba.
Treba samo tie sili vo Makedonija da se organiziraat vrz
cvrsti temeli i da se ovozmoì, vo aktuelnite okolnosti, legal-
na borba protiv vladata i nelegalnata borba vo povolni politi~-
ki migovi.
Ve}e podolgo vreme neumorno rabotime vo taa smisla. Za
taa cel jas kako pratenik vo parlamentot od 1919 do 1925 godina
javno se zalagav za sozdavawe na nezavisna Makedonska politi~ka
partija bidej}i jas i nekoi moi politi~ki prijateli od razni de-
lovi na Makedonija zabeleàvme deka na{iot narod e mnogu opas-
no sopstvenite sili da gi tro{i vo borbata me|u srpskite poli-
ti~ki partii bidej}i site, bez razlika, vodat sli~na politika
{to se odnesuva do Makedoncite.
Na{ata cel, pred sè, e mobilizirawe na silite na narodot
i obedinuvawe na site Makedonci vo edna silna i kompaktna na-
cionalna organizacija koja bi bila slobodna – kako {to i ve}e
kaàv pogore – za legalna i nelegalna borba za odbrana na svoite
lu|e, na nacionalnite i politi~ki prava i za steknuvawe na na-
{ata sloboda i nezavisnost.
(...)
Veruvame deka vo na{ata dejnost }e ni pomogne golemiot
italijanski narod koj, isto taka, vo minatoto, se borel za svoja
sloboda i nezavisnost. Ovaa nade` e dotolku posilna kaj nas od
koga na ~elo na Golemata Italija se nao|aat lu|eto koi imaat
simpatii kon ugnetenite narodi na Balkanot.
Zatoa si dozvoluvam da go zamolam V. G. od va{ata slavna
Vlada da ni obezbedi finansiska pomo{ od 700 iljadi (sedumsto-
tini iljadi) dinari koi }e gi upotrebime za organizirawe na na-
selenieto i za osnovawe na na{ vesnik vo Skopje, bidej}i zasega
nemame javen organ koj bi moèl da im posluì na na{ite nacio-
nalni interesi.
Pokraj navedenite finansiski sredstva, smetam deka za za-
siluvawe na vrskite me|u italijanskiot i makedonskiot narod bi
bilo polezno da gi vospituvame i obrazuvame mladite kadri na
italijanskite univerziteti.523
Italijansko Ministerstvo za vnatre{ni raboti,

Makedoncite vo izminative denovi gi povika vo Viena ko-
munisti~kiot agitator Vlahov, glaven organizartor na komunis-
ti~koto dvièwe na Dobruxa, Trakija, Makedonija i Bugarija.
Vlahov ima neposredni kontakti so moskovskata komunis-
ti~ka organizacija od koja mese~no dobiva zna~itelni iznosi za
odrùvawe vo ìvot – vo zemjite vo negova nadle`nost – na bol-
{evi~koto antivladino dvièwe.
Na sredbata na koja pretsedava{e Vlahov, koj voobi~aeno
ne ìvee vo Viena tuku vo okolinata na Grac (adresata e nepozna-
ta, za da gi izbegne teroristi~kite akcii), u~estvuvaa i dvajca ma-
kedonski federalisti, Atanasov i Ivanov, koi neodamna bea
predmet na atentat od strana na vnukot na prviot, po zada~a na bu-
garofilskiot general Protogerov. Na sostanokot, Vlahov go zas-
tapuva{e na~eloto makedonskata federalisti~ka organizacija
celosno da premine vo komunizam od kade {to dobiva pomo{, no
zaradi jasniot stav na dvajcata Makedonci koi insistiraa nivna-
ta organizacija da go zadrì nacionalniot karakter, vo poddr{-
kata na Makedonija, avtonomna i od Jugoslavija, i od Grcija i od
Bugarija, toj mora{e da popu{ti i da veti deka Rusija, preku nego,
i natamu }e ja pomaga organizacijata na makedonskite federalis-
ti.
(...)
Od gri`livoto ispituvawe me|u Makedoincite koi se nao-
|aat vo Viena, pedesetina, site pripadnici na federalisti~kata
organizacija, moè da se konstatira deka organizacionata rabota
vo zemjata od koja poteknuvaat treba da bide navistina zna~ajna i
oti taa ima dlaboki temeli. Tie smetaat deka nivnata organiza-
cija vo cela Makedonija, bez ogled pod ~ija vlast se nao|a (bugar-
ska, jugoslovenska i gr~ka) pripa|aat okolu 20.000 lu|e podeleni
na voeni grupacii, gotovi za izvr{uvawe na naredbite na organi-
zacijata. Spored niv, vo grupaciite vladee neograni~ena disci-
plina.
523
2, 318-320.
(...)
Spored federalistite, od izve{taite pristignati neodam-
na od razli~iti centri na Makedonija, Protogerov navodno pos-
tojano gubi tlo i negovata organizacija navodno ja so~inuvaat
okolu iljada lu|e so ~isto bugarsko poteklo i okolu 500 od make-
donsko poteklo koi ìveat vo Bugarija, osobeno vo Sofija kade
{to nivnoto prisustvo e potrebno za tamo{nata Vlada da poveru-
va vo potencijalot na makedonskata organzacija. Toa jadro navod-
no e vojni~ki organizirano i disciplinirano. Prtogerov vo Ma-
kedonija, kako jugoslovenska taka i gr~ka, ne raspolaga so ìva
sila tuku navodno ispratil dvaesetina, ne pove}e, tajni agenti
~ii redovni izve{tai pred sofiskata vlada se prestavuvaat kako
dokaz deka organizacijata ne postoi na tie podra~ja. Celta na
Protogerov e da obezbedi golemi sredstva od bugarskata i anglis-
kata Vlada zatoa {to, spored federalistite, stariot general £
sluì na londonskata politika.524
Jerina Markovi},525 27 juni 1927 godina

Do upravnikot na u~ili{teto Milojko Veselinovi}, za
{kolskiot nadzornik vo Bitola
(…)
Koga stapiv na dol`nost vo ova oddelenie, zapo~nav da se
zapoznavam so decata i, na moe golemo iznenaduvawe, od samite
u~enici go slu{nav ova: „Gospo|a, nie ne razbirame {to zboruva-
te, nie sakame da ni zboruvate na makedonski“. Se trudev da gi
ubedam deka makedonskiot jazik ne postoi, me|utoa vremeto be-
{e mnogu kratko, poradi {to mi be{e nevozmo`no da postignam
uspeh kaj decata.526
\or|e Tasi}527, 30 juni 1927 godina

Vo tekot na ovaa u~ebna godina od Severnite krai{ta e
premestena vo Bitola g. Jerina Markovi}ka, na koja £ doveriv ed-
no treto oddelenie i koja na prv pogled izgleda deka dobro go vla-
dee literaturniot jazik. Me|utoa, za vreme na pregledot na rabo-
524
Ibidem, 328-329.
525
Srpska u~itelka vo Bitolsko.
526
527
U~ili{ten inspektor.
tata vo nejzinoto oddlelenie konstatirav ne{to {to i taa go
priznava pri nejziniot raspit. Decata odgovarale deka se „Make-
donci“ i deka zboruvaat „makedonski jazik“.528
Italijanska ambasada vo Sofija,

Edinstveno re{enie za balkanskiot problem, vo ~ij cen-
tar se nao|a makedonskoto pra{awe, e re{enieto koe ve}e ni go
poso~i makedonskoto naselenie. Za da is~ezne pri~inata za bal-
kanskite nesre}i i sudiri i za da se spre~at natamo{nite kata-
strofi, Makedonija treba da prestane da bide podelena i pot~i-
neta, nejziniot narod da raspolaga so sopstvenata zemja i so sops-
tvenata sudbina, a slobodata i nezavisnosta da go zamenat nasils-
tvoto i ugnetuvaweto. Denes, edinstvena cel na Makedonija e slo-
boda i nezavisnost. Tokmu vo zadovoluvaweto na takvite legitim-
ni i nepobitni stremeì se nao|a patot za edinstvenoto mo`no
re{enie.529

Kako prodolènie na mojot v~era{en izve{taj br. 979/342
ja izvestuvam V.E. deka mesnite Makedonci atentatot vo [tip vrz
gen. Kov~evi} sega go pripi{uvaat na nivnite bugaro-makedonski
sonarodnici, za koi smetaat deka povtorno ja preminale bugarska-
ta granica.
(...)
Na zatvoraweto na granicata kon Bugarija po naredba na
Vladata na SHS mesnite Makedonci ne mu pripi{uvaat pogolemo
zna~ewe, bidej}i „trojkite“ i drugite eventualni agitatori ne
patuvaat po èleznicata, tuku preku nivnite sigurni kanali.
Eden Makedonec mi go iskaà misleweto deka moèbi
atentatite na srpskata teritorija i natamu }e prodolàt, kako
represalii za srpskiot teror vrz Makedoncite.

528
Vo izve{tajot na italijanskata ambasada se naveduva izvadok od

529
v. „Makedonija“, koj na 20 avgust istata godina reagira na napisot so naslov

„Edinstveno mo`no re{enie“ objaven vo bugarskiot v. „Mir“ (Italijanski
diplomatski dokumenti za Makedonija, tom I, kniga 2, 431-432).
Mesnite Makedonci £ pripi{uvaat golemo zna~ewe na
Konferencijata na delegatite na Me|unarodniot sojuz koja denes
zapo~nuva vo Sofija, bidej}i }e se razgleduva pra{aweto na mal-
cinstvata i tie veruvaat deka so vreme moè da se dojde do praved-
no re{enie vo nivna polza.530

Ovde{niot francuski konzul mu izjavi na Xanini deka ov-
de{nata francuska ambasada ima razbirawe za italijanskata dej-
nost {to se odnesuva na Makedoncite. Konzulot mu doveri na Xa-
nini deka francuskiot plan vo vrska so makedonskoto pra{awe i
srpsko-bugarskite odnosi e sleden:
1. – avtonomija na Makedonija pod suverenitet na Jugosla-
vija, so priklu~uvawe na makedonskata teritorija koja denes e pod
Bugarija – Petri~ko;
2. – ukinuvawe na platenata milicija vo Bugarija;
(...)
5. – isklu~uvawe na idejata za golema balkanska federa-
cija.531
Komandantot na III armiska oblast,

Po patot od Skopje do Veles, a vo razgovor za makedonsko-
to pra{awe, Gligorie Popovi} od Prilep, student na Belgrad-
skiot medicinski fakultet, go rekol ova:
„Nas studentite od Makedonija vo Belgrad nè sledat tajni
agenti, bidej}i ne ni veruvaat, me|utoa tie moàt da pravat {to
sakaat, nie ostanuvame samo Makedonci. Makedonija e ruà koja-
{to najmnogu se rascutuva, a nejzinoto pra{awe e delo na Evropa,
a ne na Srbija. Srbite vo voenata akademija im pravat na Make-
doncite sè {to moàt i ne moàt, samo da gi privrzat za sebe, me-
|utoa tie ostanuvaat samo Makedonci, pa makar {to Srbite da im
pravat ili da ne im pravat. Studentot Popovi} itno zamina za
Prilep“.532
530
Ibidem, 512-513.
531
Ibid., 514.
532
Italijansko Voeno ministerstvo,
Odnosite na Bugarija so preostanatite balkanski dràvi
Dobrososedskite odnosi so Grcija prodolìja do atentati-
te vo Makedonija, po koi Grcite so Srbite go obnovija edinstve-
niot front protiv Makedoncite i Bugarite.533
Italijanski pretstavnik vo @eneva,

Zboruvaj}i za makedonskoto pra{awe op{to, g. Marinko-
vi} re~e deka ìtelite na ju`na Srbija ne se Bugari i so ogled na
toa ne pretstavuvaat bugarsko malcinstvo. Etni~kite i lingvis-
ti~kite razliki me|u naselenieto vo ju`na Srbija i Srbite op-
{to ne se takvi prvoto da se smeta kako oddelna nacionalnost.
Javnoto mislewe vo Belgrad, za àl, mnogu lesno se razbranuva
koga stanuva zbor za pra{aweto svrzano so Makedonija. Sepak, g.
Marinkovi} ne ja deli takvata ~uvstvitelnost. Na ìtelite na
tie krai{ta vladata pred dve ili tri godini im podelila oru`je
da se branat od bugarskite komiti; toa pretstavuva{e ubav dokaz
za èlbata na tamo{noto naselenie da ìvee vo mir so belgrad-
skite vlasti. (...)
[to se odnesuva na jazikot koj se govori vo spomenatite
krai{ta, g. Marinkovi} zabeleà deka toj ne e nitu bugarski nitu
srpski. Postoi golema raznovidnost na slovenskite dijalekti od
Crno do Jadransko More; ne moàt da se utvrdat precizni geo-
grafski granici na sekoj od niv, nitu pak decidno da se kaè koj
od niv pretstavuva oddelen jazik i kolkava e negovata bliskost so
bugarskiot ili srpskiot jazik. I na krajot, ne se napravi kakva i
da e povreda na kulturnite prava so toa {to se pobara od Slavjan-
ite od ju`na Srbija svoite deca da gi pratat vo srpski u~ili{-
ta.534
533
2, 559.
534
Ibidem, 590-591.
Po sklu~uvaweto na mirot koe usledi po Svetskata vojna,
srpskite vlasti prodolìja so sistemot na teror vo Makedonija.
Uapseni i tepani so stap bea Makedonci zaradi peewe na make-
donski pesni. Drugi, pak, Makedonci bea zatvorani i tepani zatoa
{to ne gi ispra}aa svoite deca vo srpski u~ili{ta i zatoa {to
ne glasaa za oficijalnite kandidati na sobraniskite izbori.
Od zaseda se ubieni brojni Makedonci, osomni~eni kako
~lenovi na VMRO.
Drugi Makedonci is~eznaa bez traga zaradi somnenie deka
vr{at propaganda protiv srpskiot reìm.
Drugi pak bea ubieni vo grupi bidej}i ne znaeja da kaàt
kade se nao|aat „komitite“. Takov be{e slu~ajot na 23 ìteli na
selo Garvan, Radovi{ko, vo mart 1925 godina.
Zapaleni i izgoreni se ku}i i celi sela zatoa {to ìteli-
te ne znaeja da kaàt kade se krijat makedonskite revolucioneri.
Presmetano ubivawe od strana na vlastite na Makedonci-
te, mirni gra|ani, samo zatoa {to se rodnini na makedonskite re-
volucioneri, e edinstvena cel na srpskata teroristi~ka poli-
tika.535
Italijansko Voeno ministerstvo,

Organizacijata na srpskite ~etnici koja se narekuva „So-
juz za borba protiv bugarskite komiti“ i e pod jugoslovenskoto
Ministerstvo za vnatre{ni raboti, poprecizno pod g. @ika La-
zi}, {ef na tajnata policija, koj ja organizira, e formirana u{te
od krajot na svetskata vojna.
Nejzinite ~lenovi, glavno, se Makedonci prodadeni na Sr-
bija. Srbite ve{to gi iskoristija nekoi gre{ki na bugarskata
vnatre{na politika vo 1920-1921 godina, kako i nekoi neprija-
telstva me|u avtonomistite i federalistite, za privlekuvawe na
Makedoncite koi bea mnogu polezni za nejzinite potrebi.
535
Ibid., 614.
Taka sozdadenata organizacija potoa ja zagubi svojata efi-
kasnost bidej}i srpskata vlada gi namali od 8 na 4 milioni dina-
ri fondovite nameneti za nejzinoto pro{iruvawe; no, so razvojot
na nedamne{nite nastani vo Makedonija, Srbite vedna{ go poka-
~ija na 12 milioni dinari iznosot namenet na organizacijata,
taka {to taa se zasili i zacvrsti.536
PK na KPJ za Makedonija, 1927 godina

Atentatot vrz generalot Kova~evi} i drugite obidi za
atentati od strana na VMRO (vrhovisti) ima{e te{ki posledici
za makedonskiot narod.
Uàsen bel teror, mnogubrojni apsewa i pretepuvawa,
àndarmeriski voeni poteri, novo pritisnuvawe i ograbuvawe na
porobeniot makedonski narod – toa se merkite so koi velikosrp-
skiot reìm odgovori na poedine~nite obidi od strana na vrho-
vistite. Nekolku stotici Makedonci, me|u koi i mnogu na{i dru-
gari, ~maat sega po zatvorite bez da se vinovni za toa, tuku da se
zapla{at ostanatite Makedonci i molkum da go podnesuvaat seto
ona {to im go natovari srpskiot reìm.
(...)
Takvata politika, koja sistematski se sproveduva u{te od
krajot na vojnata i nesre}noto „osloboduvawe“ na Makedonija,
predizvika otpor kaj makedonskiot narod, koj so vekovi ve}e se
bori za svojata sloboda. Vo posledno vreme, me|utoa, umoren od
bezuspe{nata borba i zadu{en od beliot teror na srpskiot impe-
rijalizam, Makedonecot zamol~a i za~eka. Vrhovistite se obidoa
da ja obnovat taa borba. No, tie po~naa pogre{no so poedine~ni
atentati i induvidualni akcii.
Pri toa, makedonskoto nacionalno pra{awe ne se re{ava
po na~inot po koj se obiduvaat da go re{avaat vrhovistite. A ta-
ka ne moè da se re{i po dve pri~ini:
Prvo. Zatoa {to nejzinite akcii dobro se koristat od ve-
likosrpskiot reìm za zasiluvawe na terorot {to se vr{i vrz
Makedoncite. I posledicite na ovoj teror se uàsite {to denes
gi podnesuva Makedonecot. A so ovoj svoj teror srpskiot imperi-
jalizam celi i socijalno i nacionalno uspe{no da go ugnetuva i
zadu{uva makedonskiot narod.
536
Ibid., 634.
Vtoro. Takvite akcii mu pomagaat na srpskiot reìm da ja
vodi svojata zavojuva~ka politika, da ja vodi do nova vojna, kako i
da ja opravduva taa svoja politika pred o~ite na neprosvetenite
srpski narodni masi, pred koi rabotite se pretstavuvaat sosema
krivo.
Najposle, vrhovistite kako organizacija ne vodat politi-
ka za osloboduvawe na Makedonija, ami celata nivna dejnost mu
sluì na bugarskiot imperijalizam i tie se mnogu dobro iskoris-
teni od posledniot. „Lu|eto {to pomagaa da se zadu{i slobodata
vo Bugarija, ne moàt da £ donesat sloboda na Makedonija“.537
Antoan Meje,538 1928 godina

...Govorite na Makedonija se del na ju`noslovenskata gru-
pa; onie {to gi zboruvaat moàt, spored okolnostite, da go zemat
za literaturen jazik srpskiot ili bugarskiot. Nivnite govori,
razli~ni me|u sebe, ne se zapravo ni srpski ni bugarski, osobeno
ako se misli na pismeniot bugarski jazik koj{to se bazira vrz go-
vori dosta oddale~eni od makedonskite govori. Bez somnenie, up-
rostuvaweto na imenkite formi e isto vo Makedonija kako i vo
Bugarija, no toa e rezultat na edna tendencija {to se projavuva
isto vo srpskite govori od balkanskiot region. U~itelite na bu-
garskite ili bugariziranite u~ili{ta sprovele vo Makedonija
silna akcija vo poslednata tretina na XIX vek; i toa im dade osno-
va na Bugarite da ja prisvojuvaat zemjata za svojot op{t jazik; no
nema{e kontinuirana akcija na eden jazik na civilizacijata; vo
Sredniot vek ima{e razli~ni vlijanija zavisno od politi~kata
situacija; a po turskoto zavojuvawe literaturnata tradicija pres-
tana da igra nekoja zabele`liva uloga. Pa ako politi~arite gi
priklu~uvaat govorite na Makedonija kon ovaa ili onaa grupa,
nezainteresiranite lingvisti moàt samo da go rezerviraat svo-
eto mislewe.
Vsu{nost ovie govori ne pripa|aat zapravo ni kon ednata
ni kon drugata grupa {to se raspravaat za niv. I, duri koga ling-
visti~kite fakti bi ja imale onaa jasnost {to tie ja nemaat, po-
sebnata sli~nost so drugata grupa ne bi pretstavuvala ni{to re-
{itelno. Detinski e lingvistikata da intervenira vo grani~ni
537
538
Francuski lingvist, indoevropeist.
pra{awa od vakov vid. Politikata }e ja re{i jazi~nata idnina na
Makedonija.539
Deklaracija na grupa ~lenovi na VMRO,

28 juni 1929 godina
Po taa dolga i uporna vojna, po trite uàsni vojni {to se
vodea, polo`bata e jasna i taa moè da se karakterizira na sled-
niot na~in: Makedonija e istrgnata od jaremot na Turcija, taa se
nao|a podelena pome|u Bugari, Srbi i Grci. Taa prodolùva da gi
deli dvata bratski narodi, a tie, zaneseni vo svoite me|usebni
borbi, go zaboravija tretiot del, koj sekoj den, sekoj ~as se opus-
to{uva (obezquduva) i skoro }e go zagubi svojot nacionalen lik
na slovenska zemja. Nie Makedoncite smetame deka e {tetno in-
diferentnoto drèwe na Bugarite i Srbite vo odnos na na{ite
bra}a vo Makedonija pod Grcija.
Vo dosega{nite borbi prestiòt i hegemonijata na Balka-
not gi dobi Srbija, koja go ozna~i po~etokot na sozdavaweto na ju-
goslovenskoto edinstvo. Taa gi obedini Hrvatite i Slovencite.
Nejzinoto pravo i dolg e da go stori istoto toa so Bugarite i Ma-
kedoncite.
(…)
Nie, Makedoncite, imame ne pomalo moralno pravo od dru-
gite slovenski bra}a pri razgleduvaweto i re{avaweto na tie
pra{awa da gi dademe i na{ite usilbi. Toa na{e pravo proizle-
guva od na{ite dolgi borbi so turskiot apsolutizam za pobedata
na idejata za obedinuvawe na Ju`nite Sloveni. (…)
Nie sme Makedonci i takvi }e si ostaneme. Dosta se hrane-
vme so fantazii. I predolgo bevme `rtva na utopii i sentimenta-
lizam. Raskinatoto telo na Makedonija so dinamitni rani bara
brza i efikasna pomo{. Borbite, nastanite i golemite narodni
katastrofi nè nau~ija da gi gledame rabotite takvi kakvi {to se
i od pregolemi sentimentalisti da staneme realisti. Vojnite do
1912 i od 1914-18 god. za nas Makedoncite donesoa àlni i kata-
strofalni rezultati – podelba i raskinuvawe na na{ata tatkovi-
na. (…)
(…)
539
Nie doa|ame do ideja deka treba da se sozdade edna mo}na
Makedonska nacionalna revolucionerna organizacija koja }e gi
obedini trite raskinati dela. (…)
Prestiòt i silata na Balkanot e denes vo racete na de-
ne{na Jugoslavija. Nejzinoto pravo i dol`nost e taa da ja potkre-
pi borbata na Makedoncite za nacionalno i ekonomsko obedinu-
vawe vo edno politi~ko celo vo ramkite na samata Jugoslavija.
Taka sozdadenata Organizacija si gi postavuva slednite
politi~ki celi i zada~i:
1. Naselenieto vo trite dela na Makedonija se organizira
vo edinstvena revolucionerna organizacija koja }e ja poddrùva
negovata makedonska nacionalna svest i }e go podgotvuva za voo-
ruèno vostanie koga }e se sozdade pogoden politi~ki moment,
otkako }e se iscrpat site legalni sredstva.540
Anri Barbis, 1930 godina

Makedoncite, koi si imaat svoj poseben jazik i neosporna
etni~ka originalnost, nemaat pravo da se nare~at Makedonci.541
Balkanski komitet za nacionalno-revolucionernite

organizacii, 25 maj 1930 godina
Kon rabotnite masi vo Makedonija i progresivnoto
svetsko op{testveno mislewe.
Sudskata ma{ina specijalno sozdadena za za{tita na voe-
no-fa{isti~kata diktatura vo Belgrad prodolùva nezapirlivo
da raboti. (…)
(...)
Odvaj po edinaesetmese~en zatvor, makedonskite nacional-
revolucioneri se izvedeni da odgovaraat za dràvno predavstvo
pred specijalniot sud na diktaturata, obvineti za u~estvo vo ile-
galna protivdràvna organizacija, za vodewe na pe~atna propa-
ganda, so pomo{ na tajna pe~atnica i sl. Na kakvi stra{ni inkvi-
zitorski ma~ewa bile podloèni zatvorenite Makedonci, za da
bidat izvle~eni od niv neophodnite dokazi za policiskoto obvi-
540
Ibidem, 100-102.
541
Za makedonskiot jazik, 32.
nuvawe, moè da posluì ma~eni~kata smrt na eden od obvineti-
te, a imeno Ivan Xipunov, 542 biv{ u~itel.
(...)
Od momentot na okupiraweto na Makedonija od belgrad-
skite imperijalisti do denes tamu se ubieni pove}e od 1500 Make-
donci; niz zatvorite pominale 25.000 lica, od niv 3700 se osudeni
zaedno na desetina iljadi godini zatvor, a 24 lica na smrt. I de-
nes u{te 400 makedonski revolucioneri gnijat vo raznite zatvori
na Makedonija i vo drugi mesta na zemjata. Samo vo zatvorot vo s.
Idrizovo, kraj Skopje, denes se nao|aat 180 Makedonci, politi~-
ki zatvorenici. Tuka ne postojat politi~ki i gra|anski prava i
slobodi. (...) Site nacionalni i kulturni pridobivki, izvojuvani
po dolgi borbi u{te vo vremeto na imperijata na sultanite i pa-
{ite, denes se uni{teni. Na naselenieto mu se zabranuva da se
sluì i da zboruva na svojot maj~in jazik. Toa e prinudeno da gi
menuva familijarnite imiwa, obi~aite, nosijata, koi sega nasil-
no se srbiziraat.543
Apel na makedonskite studenti vo Bugarija,

Eden apel
Sistem na ubistva. I vo imeto na {to? Na velikite ideali
za sloboda na robot ili na prestapni naklonosti, ma~ni ambicii
i verolomstva. Besmisleno se ubivaat sinovite na Makedonija. I
bratska krv ima isprskano sekoja peda zemja na slobodna Bugarija.
(…)
Bra}a Makedonci!
Pomislete: nad ~etiri iljadi du{i. Toa ne se nitu kompi-
ri nitu piperki za da gi zaseeme i za edno leto pak da izniknat.
Toa se ~ove~ki glavi, nekoi rodeni genii, za koi rabotele stole-
tija, a majki i tatkovci {to gi sakale – so potno ~elo i race ispu-
kani od trud gi odgledale. Za da se rodat, pak se potrebni stole-
tija.
(...)
542
Xipunov ne e ubien za vreme na istragata. Poradi nemawe dokazi,
toj bil osloboden od ponatamo{nata istraga.
543
Dojde ~asot da ja spasuvame Makedonija od Makedoncite,
da ja spasuvame od pobrkanite smetki na bugarskite vladi.
(...)
Dali se soglasuvate so klocite na atovite, za koi odam-
na Makedonija ne postoi, da ja igrate ulogata na nesre}ni pre-
tepuvani magariwa. Dali mislite deka {tom }e stanete spro-
vodnici na protogerovistite ili na mihajlovistite, vie £ slu-
ìte na Makedonija?
(...)
]e ja ostavime li Makedonija da zagine od Makedoncite
za partiski i dràvni interesi na demokratskiot zgovor? Da
se digneme site kako eden. Da si podademe raka i so zaedni~ki na-
pori vo sojuz so site porobeni narodi i potisnati klasi, so pot-
krepata na progresivnoto op{testveno mislewe {to stoi ~esno
na ~istite idejni pozicii na makedonskoto osloboditelno dviè-
we, na koi stoeja Goce i Dame, da za~ekorime smelo napred kon
slobodata.
Dosta krv, dosta bratoubistva. Udri dvanaesettiot ~as i
ako navreme ne se sretneme, nè ~eka propast. Propast gi ~eka ne
samo Makedoncite tuku i Bugarija. I toga{, ne se somnevame, po
sofiskite ulici pod drugi imiwa }e {etaat protogerovisti i
mihajlovisti, i toga{, vo toa sme napolno sigurni, }e ima edna
bugarska vlada, koja namesto niv }e lovi neutralni Makedonci,
koi nemaat nikakva vrska so bratoubistvata, no Makedonija nema
da ja ima.
Dali nema da ja ima?
Makedonci na noga!
Makedonskite narodni studenti544
Makedonska emigracija, 26 mart 1931 godina

Toronto, 22. III 1931 g. – Nie, nad iljada sobrani Grci-Ma-
kedonci,545 glasno protestirame i barame da prestanat terorot,
preseluvawata na na{ite bra}a Makedonci; ja izrazuvame na{ata
solidanost so niv; gi osuduvame ne~ove~kite dela i izjavuvame de-
544
Ibidem, 42-44.
545
Se misli na Makedonci od delot na Makedonija {to se nao|a vo
ramkite na Grcija.
ka }e im kaème na site rabotnici vo celiot svet za terorot
sproveduvan od vladata na Venizelos.546
Komunisti~kata Internacionala, 2 noemvri 1931 godina

KPG ostana daleku od revolucionernata nacionalno-oslo-
boditelna borba na narodite potisnati od Grcite. (…)
KP ne reagira{e, kako {to treba{e, protiv branot na cr-
niot anisemitizam i predizvikuvawata protiv drugite narodi
(Turci, Makedonci), ne ja razobli~i zadninata na ovaa politika
na buròazijata.
Partijata e dol`na bez odlagawe da vodi borba za pravoto
na slobodno samoopredeluvawe na naciite do otcepuvawe, protiv
nacionalnoto potisnuvawe i progonuvawe na Makedoncite i Tur-
cite.547
Bugarskoto Narodno sobranie, 2 noemvri 1932 godina

Preku Gospodinot Pretsedatel na 23 Obi~no (redovno) na-
rodno sobranie do gospodinot Minister za vnatre{ni raboti.
Pra{awe
Od narodnite pratenici Hr. Trajkov, Al. Martulkov, Traj-
ko Hristov i Stamat Ivanov.
Gospodine Ministre, Makedonskite „bratoubistva“ ne se
pove}e bratoubistva, tuku se masovni ubistva na makedonskata
emigracija vo Bugarija i na narodot vo Petri~ko.
Ne }e bide presileno ako kaème deka Bugarija za make-
donskiot narod stana grobnica. Zo{to ubienite Makedonci vo
porobena Makedonija od srpskata i gr~ka diktatura ne se ni edna
osmina od istepanite Makedonci od VMRO (vrhov.) vo Bugarija i
„slobodna Makedonija“.
Takvi masovni ubivawa od poslednata548 se mo`ni samo so
potkrepata na vlasta. A poddr{kata e pove}e od o~igledna.549
546
547
Ibidem, 281.
548
Se odnesuva na VMRO na Ivan Mihajlov.
549
Komitski,550 27 dekemvri 1932 godina
Kade e taa ~udesna zemja – Makedonija? Dali e na zemjata
ili na nebo? Ako be{e na zemjava, kako drugite dràvi – ni{to
ne }e be{e ~udno. No ako be{e na nebo i zbor ne moè da stane –
za „osloboduvawe“. No, taa se nao|a nekade podolu i od postojnoto
senarodno (svetsko) ustrojstvo – ~isto i prosto, sovremen pekol.
Za sram na narodite na XX vek! (…)
(...) Ako pak pojdeme u{te ponatamu po istoriskiot pat, du-
ri ponatamu od „krstitelot“, vo vremeto na elinizmot, }e uznaeme
deka nekoga{ postoela slavna zemja so hrabar narod koj ra|al
svetski vladeteli kako Filip i Aleksandar Makedonski.
(…) Eden narod koj{to si ima svoi obi~ai vera, jazik, tra-
dicija itn. i tvrdo otstojuval sred tolku ropski isku{enija –
zna~i deka e sposoben za slobodno postoewe.
Dodeka be{e pod „tursko igo“, site slobodni slovenski na-
rodi ronea „krokodilski solzi“ za da ja „oslobodat“! A zo{to? –
Za dobroto na Makedonija!...Ne i ne!... Za{to dodeka Bugarija da
ja „oslobodi“ vo 1912 god. od Turcite, slednata godina orta~ki i
krvni~ki ja podelija: Srbi, Grci i Bugari – „sojuznici-razbojni-
ci“!
(…) Jas mislam deka ako politikata na Bugarija be{e samo
„samarijanska“, nema{e da gi predizvika vol~e{kite apetiti i na
drugite. (…) Ako nejzinata politika ne be{e „fal{“, nema{e da
ja dotera do toa derexe Makedonija – namesto pod edno ropstvo
(turskoto), sega tokmu 3-4 robii! Ne e vo pra{awe toa koe e poles-
no ili pote{ko, no neli Makedonija ne e edinstvena, nitu slobod-
na, nitu na Makedoncite!? A toa e uàsna polo`ba {to se trpi
kako od DN (Dru{tvoto na narodite – b. r.), taka i od Evropa i
Amerika, pa i od slovenstvoto. A toa ne ~ini da e taka! Bidej}i
kako {to sosema mali narodi imaat pravo na postoewe kako {to
se: Monako, Albanija, Andora, Dancite, itn., isto taka stopati
ima pravo i Makedonija. No, ako nekoja dràva ne £ go dava „pra-
voto“, zo{to u{te ~eka i Bugarija? Do koga taa }e „zloupotrebu-
va“ so narodot {to e sli~en na nejziniot?! Neka toa pravo go dade
za primer!... Neka na miren na~in im go dade na Makedoncite toa
{to e makedonsko! Zo{to u{te go drì „tu|oto“ pretendiraj}i
deka e „nejzino“? Zarem Makedoncite se „Bugari“… Kolku {to
Bugarite se Makedonci, tolku i Makedoncite se Bugari! Golema
550
Ne e utvrdeno koj go koristi ovoj psevdonim.
razlika!... Ednite bile od pred Hr(ista) a drugite vo VII v. po
Hr(ista) na Balkanskiot Poluostrov.
(…)
Si ja spomnuvam prikaznata za „kva~kata i pat~iwata“. Vo
bugarskata matilnica (sedalo) se stavija i makedonskite jajca od
patki; no koga se izlegoa i porasnaa pat~iwata, sosema prirodno,
ja pobaraa vodata (slobodata). A glupavata „koko{ka“ – kreka ta
kreka!... Taka i Bugarija – preku svojot „pe~at“ – „kreka“ (no po-
pusto): makedonsko ubistvo, novo makedonsko ubistvo, denes drugo
makedonsko ubistvo, pak makedonsko ubistvo itn… kako da nema
kraj! Do koga? Dosta! A na sprotivnite bregovi (zemji) lisicite,
sviwite, volcite i drugi tvorovi (dràvi) gi douni{tuvaat Ma-
kedoncite {to ve~no stranstvuvaat. Ne{to polo{o i od „Evrei-
not skitnik“. Za{to na Evreite ve}e im ja dadoa tatkovskata zem-
ja, a na Makedoncite u{te ne im ja davaat Makedonija. (…) Barem
ti, Bugarijo, ne mij gi pilatovski racete, tuku navreme daj go nej-
ziniot del! Inaku, kakvi {to se drugite porobuva~ki dràvi,
takva si i ti! (...) Do koga }e ja mamite Makedonija so sni{ta i
fantazii: „miì, }e te laàm“! Vreme e da se vikne vo parlamen-
tot ta da ekne duri do Makedonija, ne so „voeno poloènie“ i bu-
garsko „razloènie“, tuku na delo: Makedonija za Makedoncite;
t.e. oslobodena „bugarska Makedonija“ da im se dade na slobodnite
„bugarski“ Makedonci! Dodeka e vreme, dajte £ avtonomija na
Makedonija!551
VMRO (Ob.), 1933 godina

Makedonskoto progresivno dvièwe gi sledi zavetite na
svoite prvoapostoli Goce i Dame i go prodolùva nivnoto delo.
(…)
(...)
Neka besneat i nè klevetat vrhovistite deka ne sme nikak-
vo nacionalno dvièwe, ami sme bile „komunisti~ko“ dvièwe
pod pokrovitelstvo na Moskva. Nie }e vrvime po patot na edin-
stvenata borba so site nacionalno i socijalno potisnati bez koi
e nevozmo`na na{ata uspe{na borba protiv porobuva~ite na Ma-
kedonija i nivnite golemi vol~ji sobra}a.
Me|utoa, treba da istakneme deka makedonskoto progresiv-
no dvièwe ne e nekakov otsek na klasnoto rabotni~ko dvièwe,
551
tuku e samostojno nacionalno dvièwe i {tom e nacionalno,
toa ne e komunisti~ko, i po svojot karakter i sostav e demo-
kratsko (narodno) dvièwe.
(...)
Sekoja edna dràva od trite porobuva~i na Makedonija de-
klarira deka soodvetniot del od Makedonija £ pripa|a nejze kako
nejzino, nacionalno, a ne kako anektirano. Srbija izjavuva deka
vo Makedonija pod srpska vlast ìveat Srbi, a ne nacionalno po-
robeni Makedonci, koi{to mislat i se borat za osloboduvawe.
Grcija izjavuva deka vo Makedonija pod gr~ka vlast,
„dobrovolnoto iseluvawe“ na del od naselenieto, ostanale samo
Grci i deka vo nea otsustvuva makedonskiot element koj bi se
~uvstvuval nacionalno poroben i bi sakal da se izbavi od
gospodstvoto na gr~kata dràva. Bugarija izjavuva deka
Petri~kiot kraj go pretstavuva „slobodniot del na Makedonija“,
a ne makedonska oblast koja{to gi tegne te{kotiite na dvojnoto
ekonomsko i politi~ko ropstvo, koja e otkinata od svoite
geografski, etnografski i ekonomski granici na celokupna
Makedonija, i koja{to se stremi kon obedinuvawe so drugite dva
dela na Makedonija nadvor od granicite na trite porobuva~i.552
VMRO (Ob.), april 1934 godina

Kolonizacijata vo delovite pod Jugoslavija i Grcija be{e
izvr{ena pred sè vo polza na srpskiot i na gr~kiot element.
Vo Makedonija pod Jugoslavija po selata bea naseleni kom-
paktni masi na biv{i srpski borci, {to go ~inea udarniot odred
na srpskiot imperijalizam protiv makedonskite selani.
Vo Makedonija pod gr~ka vlast bea naseleni golem broj
gr~ki begalci, vo prv red od Turcija, a Makedoncite masovno bea
proterani vo Bugarija i Turcija.
(…)
VMRO (Ob), vodej}i borba protiv raskinuvaweto na poro-
buvaweto na makedonskiot narod i protiv site formi na kultur-
no, socijalno i ekonomsko potisni{tvo, za nacionalno oslobodu-
vawe i obedinuvawe na site delovi na Makedonija, treba da ja ra-
zobli~i vistinskata smisla na site umuvawa {to imaat za cel na
552
Ibidem, 103-104, 106.
Makedoncite da im go odre~at karakterot na nacija i da go spre~i
negovoto proniknuvawe vo nejzinite sopstveni sredini.553
Makedonec od Seres, 15 april 1934 godina

Na 15. IV 1934 godina plo{tadot be{e poln so revolucio-
nerni proklamacii koi gi povikuvaa vojnicite da se borat za re-
{avawe na svoite pra{awa i protiv yverskiot teror.
Oficerite gi zatvoraa onie vojnici {to gi ~itaa prokla-
maciite i gi teraa niv da gi otkrijat onie {to im gi razdelile
proglasite.
Vrz nas, Makedoncite, vojnici od 6-ot polk na te{kata ar-
tilerija, tie gi primenuvaat najvarvarskite metodi.
Pove}eto od nas sme nepismeni i ne go znaeme gr~kiot ja-
zik, pa zatoa ~esto ne gi razbirame nivnite naredbi. Oficerite
se obidoa da nè opismenat, no toa trae{e tolku kratko i be{e ta-
ka sprovedeno, {to nikoj od nas ni{to ne nau~i.
Po „opismenuvaweto“ dvanaeset vojnici koi ne nau~ija ni-
{to bea isterani i sekoj od niv dobi pet dena zatvor.554
Makedonec od Voden, 6 juni 1934 godina

Voden. – Ovde vo Voden i vo na{ata okolija, vo srceto na
Makedonija, ovde kade {to nie Makedoncite ne znaeme drug jazik
osven na{iot makedonski, raznite organi na gr~kiot kapitalizam
nè prinuduvaat da zboruvame na gr~ki jazik, a da ne go zboruvame
na{iot jazik. (…) Osven toa, nè li{uvaat od slobodata {to ja do-
bile na{ite tatkovci po dolgogodi{na borba, ginej}i za oslobo-
duvaweto na Makedonija. (...)
Vo osnovnite u~ili{ta sekojdnevno se tepaat malite deca
koi go zboruvaat svojot jazik. (…)
Na tie organi na kapitalizmot Makedoncite im izjavuvaat
deka ni{to ne moè da gi upla{i i deka }e ja prodolàt svojata
borba sè dodeka ne ostvarat polno svoe osloboduvawe.555
553
Ibid., 107-108.
554
Ibid., 62.
555
Ibid, 62.
Makedonec od Lerin, 8 juni 1934 godina
Lerin. – Tuka pred izvesno vreme celiot buròaski pe~at
po~na napad protiv makedonskiot narod.
(…)
Nie Makedoncite pohrabro i poaktivno treba da se akti-
virame protiv toj napad za da go otfrlime, za{to toa zna~i pogo-
lemo ugnetuvawe, glad, beda i vojna.556
Osudenici od Seres, 26 juni 1934 godina

Sekoj den vle~kaat siroma{ni Makedonci, zemjodelci vo
zatvorite poradi dolgovi od 60 do 100 drahmi. (…) Site ovie
siroma{ni Makedonci ne znaat gr~ki, si go zboruvaat
makedonskiot jazik. Od mnogu tepawe bile prinudeni da re~at
deka niz nivnite sela pominuvale komitaxii.
Mnogu osudenici od zatvorite vo Seres557
V. „Rizospastis“, 2 avgust 1934 godina

…Revolucionernite tradicii na makedonskiot narod, koj
od 1913 godina se nao|a podelen me|u tri kapitalisti~ki dràvi
(Grcija, Bugarija i Srbija), go ima kako centralen svetol beleg
vooruènoto vostanie na sv. Ilija (Ilinden) na 2 avgust 1903 go-
dina (po stariot kalendar 20 juli). Toj e najsvetliot beleg glavno
bidej}i vo toa vostanie be{e izrazeno edinstvoto na makedonski-
ot narod. Samo onie {to ja zapoznaa ne samo svireposta na biv{i-
ot sultanski reìm, tuku i teroristi~kata razbojni~ka dejnost i
bezobyirnite intrigi na „osloboditelite“, odnosno na okolnite
dràvi na gr~kite, bugarskite i srpskite eksploatatori, samo
tie ja razbraa vrednosta i zna~eweto na taa obedineta revolucio-
nerna dejnost na site Makedonci bez da zastane vo toa pre~ka niv-
noto razli~no plemensko poteklo...558
556
Ibid., 63.
557
Ibid., 64.
558
Ibid., 245-246.
Makedonec od Voden, 12 avgust 1934 godina
Voden, avgust. – Vo 30-ot polk pove}eto sme Makedonci i
poradi toa na{iot ìvot e mnogu ma~en. Sekoj onoj {to }e pro-
zbori makedonski e kaznet od 10 do 15 dena zatvor. Nè narekuvaat
„neznajkovci“ i postojano nè tepaat. Disciplinskite merki i an-
gariite se sekojdnevni. No, nie i ponatamu }e go govorime na{iot
jazik, }e gi peeme na{ite revolucionerni pesni. (...)
Makedonec, dopisnik od 30-tiot polk od Voden559
Makedonci od Vodensko, 8 septemvri 1934 godina

Ne sme nitu Bugari, nitu Grci! Makedonci sme
Gore po severnite periferii na kapitalisti~ka Grcija,
cel eden narod stenka pod stapot na dvojna ekonomska i nacional-
na eksploatacija i pritisok; toa e makedonskiot narod.
So ogan i èlezo gr~kite kapitalisti, spahii i generali
si postavija za cel da go „pogr~at“, nego da go pretvorat vo rob.
No mnogu izma~eniot makedonski narod, koj pretrpel tolku mnogu
`rtvi na svojot pat, ne misli da se predade kako rob vo kanxite na
svoite ugnetuva~i. (...)
(...)
Vo seloto Arsen, Vodensko, ìveeme 165 makedonski fa-
milii i okolu 80 prosfigi.560
Osven te{kite danoci {to gi pla}ame, osven siroma{tija-
ta {to nè stega i pritiska, go imame i diviot teror, {to se spro-
veduva vrz nas od strana na dràvnite organi po zapoved… Ne
smeeme da se àlime vo okrugot za{to nè brkaat so kloci i nè na-
rekuvaat bugarski komiti, za{to sme Makedonci.
No nie glasno vikame: „Ne sme Bugari, ni Grci! Makedon-
ci sme! ]e se borime za polnata nezavisnost od bugarskiot, gr~ki-
ot i srpskiot stap“. (...)
(...)
559
Ibid., 65.
560
Gr~ki kolonisti vo delot na Makedonija {to se nao|a vo ramkite
na Grcija.
Gi pokanuvame na natprevar site zemjodelci od Lerinsko i
od Enixevardarsko, da izdademe vesnik na Makedoncite vo Zapad-
na Makedonija na na{ maj~in jazik.561
Makedonci od Ek{i-Su,562 26 oktomvri 1934 godina

Vo seloto Ek{i-Su se osnovaa dve grupi Makedonci, edna
od 9 ~lena i druga od 6 ~lena.
Tie grupi si zedoa za zada~a da gi prosvetuvaat zemjodelci-
te i da ja organiziraat borbata za osloboduvawe na makedonskiot
narod.
Tie grupi gi pokanuvaat drugite sela: Ajtos, Zeleni~e i
Qubotino563 da se organiziraat vo grupi i da nastojuvaat da se iz-
dade makedonski vesnik na na{ maj~in jazik. Treba da im vikneme
glasno na gr~kite gospodari deka nie ne sme nitu Grci, nitu Buga-
ri, nitu Srbi, tuku ~isti Makedonci.564
Makedonec od Patele,565 26 oktomvri 1934 godina

Vo seloto Patele se osnova makedonska organizacija koja
se bori za osloboduvaweto na mnoguizma~eniot makedonski narod
koj stenka pod reìmot na gr~kiot terorizam. Vladata gi terori-
zira makedonskite borci i re{i da go isprati na zato~enie An-
dreja îpov.566
Na ova ìtelite od Patele protestiraa i baraa da presta-
nat zato~enijata i da se oslobodat site borci.
Makedonec567
561
562
Selo vo Kajlarsko (Lerinska okolija), vo delot na Makedonija
{to se nao|a vo ramkite na Grcija.
563
Sela vo delot na Makedonija {to se nao|a vo ramkite na Grcija.
564
565
Selo vo Lerinskata okolija.
566
Pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvièwe,
deec na VMRO (Ob.).
567
Re{enie na IV zemska konferencija na KPJ,
24-25 dekemvri 1934 godina
... 6. Zaradi jakneweto na borbata protiv nacionalisti~ko-
to vlijanie i zaradi olesnuvaweto i zasiluvaweto na razvojot na
sopstven kadar od redovite na rabotnicite {to im pripa|aat na
potisnatite narodi, Konferencijata go donesuva re{enieto vo
ramkite na KPJ da se osnovaat KP na Hrvatska i KP na Sloveni-
ja, a vo bliska idnina i KP na Makedonija.568
Makedonci od Enixe-Vardar, dekemvri 1934 godina

Dragi „Rizospasti“,
Ti, koj otsekoga{ si bil na na{a strana i ni pomaga{ nam,
na Makedoncite, koi sme ugnetuvani i dvojno eksploatirani, Te
molime da go objavi{ slednovo pismo:
Ovde, vo Enixe-Vardar, protiv nas se upraveni kam{ikot,
pcostite i te{kite danoci.
Na{ite tatkovci se borea protiv Turcite, a se borea da se
oslobodat i od gr~kite ugnetuva~i. (…)
(...)
Ve}e sedum godini, od 1930, pla}ame danoci, a sega gledame
deka nam, na Makedoncite, ni se odzema zemjata.
Site siromasi, koi go izrazuvaat svoeto nezadovolstvo, ve-
lat deka sega sfatile oti nè ismevaat site buròaski partii. (...)
Izjavuvame deka }e se borime protiv fa{izmot i vojnata
vo koja se podgotvuvaat da nè frlat.569
Vasil Ivanovski,570 dekemvri 1934 godina

…Odgovorot na toa pra{awe e pred sè od ogromno poli-
ti~ko zna~ewe. Poznato e deka kako bugarskiot, taka i srpskiot i
gr~kiot imperijalizam go odrekuvaat postoeweto na makedonska-
568
Ibidem, 144.
569
Ibid., 249.
570
Vasil Ivanovski (1906-1991) ‡ nacionalen deec, novinar, publi-
cist, istoriograf, revolucioner.
ta nacija. Spored prviot, Makedoncite se „najdobriot del od bu-
garskata nacija“. Spored vtoriot, Makedoncite se „~isti Srbi“, a
spored tretiot, Makedoncite se „slovenoglasni Elini“. (...)
Za da gi razobli~ime tie manevri na porobuva~ite i da po-
kaème deka tie nemaat nikavo pravo nad Makedonija, da ja popre-
~ime nivnata asimilatorska politika i da vodime dosledna borba
za izvojuvawe na pravoto na samoopredeluvawe na makedonskiot
narod do negovoto izdvojuvawe i od bugarskata, srpskata i gr~kata
imperijalisti~ka dràva i negovoto obedinuvawe vo samostojna
nezavisna republika na rabotniot makedonski narod, nie Make-
doncite treba visoko da izjavime deka ne sme nitu Srbi, nitu Gr-
ci, nitu Bugari, tuku sme oddelna makedonska nacija koja se bori
za svoeto nacionalno osloboduvawe i oddeluvawe na svoja make-
donska dràva. Se razbira, toa ne treba da go pravime samo od po-
liti~ki pri~ini. Do kolku makedonskata nacija ne bi postoela,
ne bi moèle da govorime za takva. Me|utoa, taa e na lice i nejzi-
noto postoewe treba da im se predo~i na site. Na takov na~in do
golem stepen toa }e ja olesni na{ata nacionalnoosloboditelna
borba.
Vo Makedonija postojat site elementi na edna samostoj-
na makedonska nacija, so svoja teritorija i ekonomska celost, so
svoj jazik i op{t nacionalen karakter i so svoja makedonska is-
torija.
1. Teritorijata na Makedoncite e oddelena od teritori-
jata na gr~kata, srpskata i bugarskata nacija. Taa ima utvrdeni ge-
ografski i etnografski granici me|u rekata Mesta, planinite
Rodopi, Rila i [ar, rekata Drim, planinata Gramos, rekata Bis-
tra i Egejsko More so prostranstvo od 65 iljadi kv. kilometri.
Toa {to deneska Makedonija e raspar~ena – toa e rezultat na im-
perijalisti~kite mirovni dogovori. Raskinuvaweto na edinstve-
nata makedonska teritorija na delovi i nivnoto priklu~uvawe
kon teritoriite na bugarskata, srpskata i gr~kata dràva e na-
silno.
2. Ekonomski Makedonija pretstavuva edna celina odde-
lena od dràvite {to ja vladeat. (…)
(...)
3. Jazikot na lu|eto {to ja so~inuvaat makedonskata naci-
ja e slovenski, so osoben dijalekt – makedonski. Toj jazik e zaed-
ni~ki za niv. Razli~nite provincijalni nijansi vo makedonskiot
jazik se rezultat na neizìveanite ostatoci od nekoga{nata ro-
dovska i feudalna raspokinatost na Makedonija. Me|utoa, pro-
vincijalizmot na ovoj jazik se pokriva so eden op{t makedonski
slovenski dijalekt po koj sekoj go razlikuva Makedonecot od Sr-
binot, od Bugarinot, od Rusinot i od sekoj ~ovek od koja i da e
druga slovenska nacija. (…)
Osven po dijalektot makedonskiot jazik se razlikuva od
srpskiot i bugarskiot i po toa {to vo nego staroslovenskiot
element e mnogu poza~uvan i sodrì pove}e zborovi {to gi nema
vo jazicite na sosednite i na drugite slovenski nacii.
Bugarskite i srpskite velikodràvni {ovinisti ja koris-
tat bliskosta na makedonskiot jazik so jazicite na nivnite nacii
za da tvrdat deka Makedoncite se „del od bugarskata nacija“ ili
„~isti Srbi“. A nie Makedoncite ne sme nitu ednoto, nitu drugo-
to. Nie ne sme „testo od koe se{to moè da se izmesi“, kako {to
be{e izjavil Cvii}, eden od agentite-istori~ari na srpskata
zavojuva~ka politika. Nie sme oddelna nacija. Sli~nosta na na-
{iot jazik so bugarskiot i srpskiot e obi~na sli~nost me|u ja-
zicite na bliski, no samostojno razvieni nacii. Takva sli~nost
na jzicite postoi pome|u Rusite, Ukraincite i Belorusite, kako
i pome|u Hrvatite, Crnogorcite i Srbite, no nasproti toa tie
pretstavuvaat oddelni nacii.
(…)
Pri toa se znae deka ne e samo jazikot {to ja opredeluva
nacijata. Duri i ednakov da bide jazikot na Makedoncite so ovoj
na Bugarite, toa u{te ne zna~i deka nie Makedoncite sme „del od
bugarskata nacija“, koga ìveeme so pokolenija na druga terito-
rija, pretstavuvame oddelna stopanska celina, imame svoja is-
torija, specifi~ni naravi, obi~ai i taka natamu. Angli~anite,
Ircite i Amerikancite od Soedinetite Amerikanski Dràvi na
Severna Amerika govorat na eden i ist jazik, no se oddelni nacii.
4. êtvrta po red zaedni~ka osobina za lu|eto {to so~inu-
vaat oddelna nacija e nacionalniot karakter, vo toj broj i make-
donskata nacija. Ednakvi se nivnite naravi, obi~ai, igri, pesni,
ora i drugite narodni umotvorbi koi{to pove}e ili pomalku se
razlikuvaat od „onie na“ srpskata, bugarskata i drugite sloven-
ski nacii. Elementite na samostojniot nacionalen karakter na
Makedoncite se tolku silni, {to nasproti nacionalnoto ugnetu-
vawe vo Makedonija tie nikoga{ ne prestanale da se projavuvaat.
Po ve~erinki, svadbi, imendeni itn. tie postojano se projavuvaat
i sred emigrantsko-begalskite masi vo Bugarija, Amerika i seka-
de kade {to ima takvi.
Site tie elementi, zemeni zaedno, ja sostavuvaat makedon-
skata nacija. Toa e nepobiten dokaz za toa deka nie, Makedoncite,
ne im pripa|ame nitu na srpskata, nitu na bugarskata, nitu na gr~-
kata nacija, tuku sme oddelna nacija.
5. Naciite ne se plemiwa. Kako i drugite nacii, taka i ma-
kedonskata nacija ne se sozdala od edno pleme, tuku od nekolku
razli~ni plemiwa ili, poto~no, od delovi na nekolku razli~ni
plemiwa: Iliri, Sloveni, Bugari, Srbi i drugi. Osnovniot ele-
ment e slovenskiot. (…)
(...)
6. Makedonskata nacija ima svoja istorija na kulturno i
politi~ko projavuvawe. Bra}ata Miladinovci se prvite makedon-
ski prosvetiteli. Tie prvi gi posvetija svoite sili za razbuduva-
we samostojno nacionalno ~uvstvo na makedonskiot rob. Tie gi
opeaja Ohrid i Makedonija kako svoja tatkovina na ~isto make-
donskoslovenski dijalekt. Tie ne go u~ea makedonskiot narod ni-
tu na srpski, nitu na bugarski, tuku go u~ea na rodniot makedon-
ski jazik. (…)
Po bra}ata Miladinovci doa|aat mnogu drugi narodni u~i-
teli i duhovni buditeli kako ohridskiot episkop Teodosij571 i
grupata okolu v. „Loza“ pod redaktorstvo na Petar Arsov, koi ed-
nakvo se borea protiv Gr~kata patrijar{ija, Bugarskata egzarhi-
ja i Srpskata patrijar{ija, za samostojni makedonski u~ili{ta
i crkvi. Tie takanare~eni makedonski separatisti ukaùvaa na
postoeweto na oddelna makedonska nacija i plediraa za samos-
toen dràven ìvot na taa dràva.
Od istata sredina proizleze Vnatre{nata makedonska re-
volucionerna organizacija. Petar Arsov vleze vo prviot CK na
taa Organizacija, a \or~e Petrov, koj proizleguva isto taka od
taa sredina, stana ideolog na Organizacijata. Toj u{te na vreme-
to vo duhot na separatisti~kata ideja ja napi{a knigata „Geogra-
fijata na Makedonija“.
Me|utoa, pritisokot na velikobugarskata propaganda – Eg-
zarhijata i vrhovistite – se pokaà tolku silen, {to go zadu{i
pra{aweto za samostojna nacija i uspea da vnese vo svesta na mno-
gu Makedonci ubeduvawe deka se tie Bugari. Toa be{e sprovedeno
so zapiraweto na v. „Loza“, koj{to izleguva{e vo Sofija, so pro-
gonuvaweto od Makedonija na episkopot Teodosij i na narodnite
u~iteli koi{to ne se pot~inija na Egzarhijata, so zabranata na
571
Se misli na skopskiot mitropolit Teodosij Gologanov.
knigata na \or~e Petrov, koja i denes se nao|a vo rakopis vo arhi-
vata na bugarskoto voeno ministerstvo.
No nasproti toa, makedonskiot narod so dolgi i uporni
borbi za ekonomsko osloboduvawe i samostoen dràven ìvot si
sozdade svoja istorija. Tie borbi vo minatoto se razgranaa pod ra-
kovodstvoto na starata Goce Del~eva VMRO protiv ropstvoto na
turskite sultani i begovi, kako i protiv aspiraciite na balkan-
skite dràvi.
Makedonskiot narod so sopstvenata krv vo svojata istorija
ja zapi{a prvata makedonska revolucija – Ilindenskoto vosta-
nie, ~ij{to venec e prvata makedonska narodno-revolucionerna
republika vo Kru{evo.
Otkata VMRO be{e vrhovizirana i pretvorena vo ma{ina
na bugarskiot imperijalizam, osloboditelnata borba na makedon-
skiot narod ne zapre tuku se podzede od sledbenicite centralis-
ti-separatisti, levicata na VMRO, na ~elo so \or~e Petrov, Pe-
tar Arsov, Sandanski, Dimo H. Dimov i êrnopeev. Denes vo no-
vite uslovi borbata na makedonskiot narod protiv novite poro-
buva~i – srpskiot, bugarskiot i gr~kiot imperijalizam za nacio-
nalno, politi~ko i ekonomsko osloboduvawe se vodi so u{te po-
golema upornost i doslednost pod rakovodstvo na VMRO (Obedi-
neta).
Celata taa makedonska istorija ne e samo projava na ma-
kedonskata nacija, ne e samo nejzin streme` kon svoja nacionalna
dràva, tuku taa, makedonskata istorija, vo isto vreme e ele-
ment {to go dooformuva i doopredeluva samostojniot karak-
ter na makedonskata nacija.
(...)
Bistri{ki572
Elefteriu A. Stavridis573, 1934 godina

– Vie ste Bugarin, a se pla{ite samo od Bugari?
– Koj vi kaà deka jas sum Bugarin? izvika so gnev koj me
iznenadi. – Taka mislite i Vie, kako {to mislat i iljadnici?
Nie od VMRO ne sme Bugari! Nie sme Makedonci! Mora utre da
572
Dokumenti za borbata, tom vtori, 110-116. Zad psevdonimot Bis-
tri{ki stoi Vasil Ivanovski.
573
Porane{en generalen sekretar na KPG i gr~ki pratenik.
vi gi objasnam ovie raboti, zadolìtelno, {tom i vie, komunisti-
te na Grcija, nè smetate za Bugari! Treba da znaete deka nè navre-
duvate koga ni velite Bugari!574
Makedonci od egejskiot del, januari 1935 godina

Nie, pritisnatoto makedonsko malcinstvo, so seta na{a
du{a navistina sakame da se ostvarat barawata na bra}ata Sever-
noepiroti,575 za{to i nie Makedoncite se nao|ame vo istata po-
lo`ba, pod jaremot na gr~kata vlada. (…) I nie sakame slobodno
da si go zboruvame na{iot makedonski jazik i da otvorime na{i
u~ili{ta, makedonski, vo koi }e u~at na{ite deca.
Barame od gr~kata vlada da gi sprovede spogodbite za mal-
cinstvata, koi{to gi ugnetuva tolku godini kako nas, Makedonci-
te… No gr~kata vlada namesto da ni gi dade na{ite prava, gleda
samo kako so sila nè „pogr~i“. Od druga strana pak, so pomo{ na
{ovinisti~kite „superpatriotski“ vesnici se stremi da nè pret-
stavi kako boèm nie Makedoncite sme „slavofoni“, zna~i „~is-
ti Grci“.
Protestirame isto taka i protiv terorot na razni fa{is-
ti~ki nacionalisti~ki organizacii, koi zemaat golemo u~estvo
vo na{eto progonuvawe. Tie, zaedno so policijata, postojano gi
apsat Makedoncite, gi narekuvaat „komitaxii“, gi tepaat i gi iz-
ma~uvaat ne~ove~ki.
Gi povikuvame na{ite bra}a Makedonci da stanat protiv
vakvata situacija. (…) Da go uni{time zasekoga{ fa{isti~kiot
teror, za da moè slobodno da se upotrebuva na{iot jazik, za da se
otvorat makedonski u~ili{ta.576
Oblasten komitet na VMRO (Ob.),

fevruari 1935 godina
1. Izlagaweto-protest na Makedoncite pod gr~ka vlast ob-
javeno vo gr~kiot komunisti~ki v. „Rizospastis“ i dr. e rezultat
574
Dijalog me|u Todor Panica i Stavridis vo Solun vo 1934 godina.
Ελευθεριου Α. Σταυριδη, Τα παρασκηνια του Κ.Κ.Ε; απο της ιδρυσεως του μεχρι το
1950, Αθηνα, 1988, 209. Prevodot e na prireduva~ite.
575
Se odnesuva na gr~koto nacionalno malcinstvo vo ju`niot del na
Albanija, koe baralo svoi nacionalni prava.
576
na najsvetite èlbi i na borbata na celokupniot makedonski na-
rod. Baraweto na Makedoncite pod gr~ka vlast slobodno da zbo-
ruvaat na svojot roden makedonski jazik, da otvoraat svoi make-
donski u~ili{ta, za da gi u~at svoite deca na svojot roden jazik, e
nivno sveto pravo, koe }e se izvojuva so nepomirliva borba na ma-
kedonskiot narod protiv imperijalisti~kite porobuva~i za slo-
boda i nezavisnost na Makedonija.
2. Taka kako {to Makedoncite pod gr~ka vlast ne se nitu
„slavofoni“, nitu „~isti Grci“, kako {to ni Makedoncite pod
srpska vlast ne se „pravi Srbi“, isto taka i Makedoncite pod bu-
garska vlast ne se Bugari nitu pak sakaat da stanat takvi. Make-
donskiot narod ima svoe minato, sega{nost i idnina, ne kako za-
krpa kon imperijalisti~ka Bugarija, Grcija i Srbija, tuku kako
samostoen slovenski element, koj gi ima na lice site svojstva na
samostojna nacija, koja so desetletija ve}e se bori za izvojuvawe
na svoeto pravo na samoopredeluvawe duri do oddeluvawe vo sa-
mostojna politi~ka dràvna edinica od imperijalisti~kite dr-
àvi {to gi potiskaat.577
Apel na VMRO (Obedineta), maj 1935 godina

Bra}a Makedonci!
Antinarodnata voeno-monarhisti~ka vlada na Caldaris-
Kondilis ve}e ja objavi datata za izborite za „narodni“ pretstav-
nici.
(…)
Vo taa izborna borba nie Makedoncite ne moème i ne
treba da ostaneme nemi nabquduva~i.
(…)
Ete zo{to apelirame kon site Makedonci:
Nitu eden glas za vladata na voeno-fa{isti~kiot teror i
nacionalno potisni{tvo!
(...)
„Da ìvee VMRO (Obedineta)“.
„Za nacionalno samoopredeluvawe na makedonskiot na-
rod“.
„Makedonija na makedonskite rabotni masi!“578
577
Ibidem, 220.
578
Ibid., 119.
Pismo od Enixe-Vardar, 3 juli 1935 godina
Pred nekolku dena dojde ovde „pratenikot“ A. Pejos, bo-
èm za da im razdelat nivjeto od ezeroto na onie bez zemja i na si-
romasite.
Pokraj drugoto, re~e deka ne treba da se dadat nivje na mes-
nite lu|e, bidej}i se „Bugari“ i gi izdrùvaat komitaxiite, a
gr~kata vojska sretna te{kotii za da go oslobodi Enixe-Vardar.
Nie mu odgovorivme na toj gospodin: Ne te priznavame za na{
pratenik. Nazna~en si od vladata! [to se odnesuva do imeto Buga-
rin {to ni go dava{, ti velime deka nitu sme Grci, nitu Bugari,
nitu Srbi. Makedonci sme, so svoj jazik, svoja kultura, svoi obi-
~ai, svoja istorija.
Nie mladite sme gordi slu{aj}i gi na{ite tatkovci kako
raskaùvaat za Ilindenskoto vostanie i za podvizite na Zlate,
Petkov, Gruev, To{ev, na Del~ev. Tie bea Bugari, gospodin Pejo?
Ne, tie bea Makedonci i se borea za edinstvena Makedonija. Site
Makedonci od isto~na, centralna i zapadna Makedonija se obedi-
nuvaat, gospodin Pejo, za da ti ja udrat klocata tebe i na site eks-
ploatirani Grci, Srbi, Bugari.579
Dopisnik za s. Kroncelevo,580 3 juli 1935 godina

Sto i dvaeset makedonski familii ìveat vo seloto. Ma-
kedonci se, ne znaat drug jazik osven makedonskiot, no te{ko na
onoj kogo }e go slu{nat vlastite da go zboruva nego. Zakanata za
proteruvawe vo Bugarija visi nad negovata glava.
Site ìteli imaat rodnini vo Bugarija, koi im pi{uvaat
i tamu istoto im go pravat bugarskite vlasti. No Makedoncite vo
Bugarija ja imaat svojata organizacija i se borat za svojata slobo-
da.
Sega, posledno, bezbednosta dozna deka ovde doa|a na{iot
vesnik „Makedonsko delo“ i ima zbesnato, no nie ne se pla{ime.
]e go umnoìme negovoto rasturawe i }e sozdademe nacionalno-
revolucionerni grupi vo site sela i gradovi na na{ata Makedo-
nija, }e izdademe vesnici na na{iot makedonski jazik, }e im doka-
579
Ibid., 251.
580
Selo vo Vodensko, vo delot na Makedonija {to se nao|a vo ramki-
te na Grcija.
ème na site Makedonci deka samo Makedonskata revolucionerna
organizacija (Obedineta) vodi borba za osloboduvawe na ugnete-
nite Makedonci.581
Makedonci od Voden,582 juli 1935 godina

Nie, ovde{nite Makedonci odràvme sostanok na koj eden
drugar ni zboruva{e za programata na VMRO (Obed.) i za toa kako
ìveat malcinstvata vo Sovetskiot Sojuz. Ni re~e deka Makedon-
cite vo Srbija i Bugarija se borat pod rakovodstvoto na komunis-
ti~kite partii za edna edinstvena i nezavisna Makedonija.
Nie izjavuvame deka }e se borime za na{ata sloboda pod
rakovodstvoto na Komunisti~kata partija na Grcija i barame da
imame na{i u~ili{ta, vo koi }e se u~i makedonski jazik, u{te
barame da ne nè vikaat Bugari, bidej}i ne sme Bugari, niti Srbi,
nitu Grci, tuku sme samo Makedonci! (...)
Gi pokanuvame site Makedonci da vlezat vo VMRO (Obed.)
i site zaedno da se borime za slobodna Makedonija.583
Makedonec od Voden, 3 septemvri 1935 godina

Makedonecot, stariot Petko od Voden, ni pi{uva:
Eden den padna vo moi race vesnikot „Makedonsko delo“,
organ na Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija
(Obedineta).
Go pro~itav nezasitno i razmisliv za minatite nastani, za
mojot zlostorni~ki stav sprema Makedoncite vo 1893-1896. Vo
Makedonija se sozdadoa vooruèni grupi ~ija{to cel be{e oslo-
boduvawe i samoopredeluvawe na Makedonija. Vo toj period Buga-
rija isprati vo Makedonija komiti. Edna no} dojde vo mojata ku}a
arhikomitaxijata Apostol, terorist na Enixevardarska okolija,
so 30 komiti. Vo po~etokot mi se zakani, a potoa me ubedi da sta-
nam komitaxija, otkako mi veti 50 liri mese~na plata i besplat-
no {koluvawe na moite deca.
Vojuvavme protiv Turcite, no vojuvavme i so pripadnicite
na VMRO. So teror, so ubistva i potkup, uspeavme da bidat uni-
581
582
Grad vo delot na Makedonija {to se nao|a vo ramkite na Grcija.
583
{teni makedonskite grupi. Nie toga{ deklariravme deka Make-
donija e bugarska i se borime za nejzino priklu~uvawe kon Buga-
rija. Toa e golema gre{ka! Sega razbiram {to storiv. Sega koga
Makedonija ja podelija Bugarija, Srbija i Grcija, a Makedoncite,
nao|aj}i se pred trite dràvi, isto sekade stradaat. Sega ja raz-
biram mojata gre{ka i se stavam so seta moja starost pod slavnoto
zname na VMRO (Obedineta), koja{to se bori za interesite na si-
te Makedonci.584
VMRO (Ob.) od Enixe-Vardar, 5 mart 1936 godina

Makite na Makedoncite. Ja upotrebuvaat vojskata da gi
izma~uva Makedoncite. Izjava na Vnatre{nata makedonska
organizacija
Drugar „Rizospastis“,
Se obra}ame do Tebe, koj si edinstven antifa{isti~ki
vesnik i koj gi potkrepuva{ sekoga{ nacionalnite malcinstva
ugnetuvani od kapitalistite, i barame da nè za{titi{ so svojot
glas.
Nie ne sme ni Bugari, kako {to nè narekuvaat, pa nitu ni
Grci. Nie sme Makedonci. Gr~kite kapitalisti gi obrabotija us-
pe{no gr~kite masi protiv nas do taa stepen, {to nas nè nareku-
vaa Bugari i komitaxii.
(...)
Vo poslednata nedela na karnevalot vo kafanata „Paneli-
wi“ nekolku Makedonci peeja na makedonski. Edno dru{tvo ofi-
ceri stana i predizvika ekces. Toga{ Makedonecot Takis Vlahos
protestira i re~e: „Tuka e Bugarija!“ – mislej}i deka tuka vladee
nezamisliv teror. Tie go natepaa i go osudija na eden mesec zat-
vor. (...)
Apelirame do site grupi na VMRO (obedineta), i do parla-
mentarnata grupa na Narodniot front, koj se bori za ramnoprav-
nosta na malcinstvata, da krene glas na protest protiv zabranata
na na{iot jazik i na na{ite obi~ai, protiv ne~ueniot teror {to
se vr{i nad nas.585
584
Ibidem, 253.
585
Ibid., 255.
Ник. И-в,586 12 avgust 1936 godina
Vo posledno vreme gr~kite {ovinisti~ki vesnici krenaa
golema vreva okolu edno za nas ìvotno pra{awe koe bugarskiot
pe~at, a posebno v. „Obzor“, pretstavuvaj}i go, na svoj na~in go
preina~i vo kriva svetlina. Poradi toa smetame za svoja dol`-
nost da ja izneseme samata vistina i taka da otfrlime edna krajno
{tetna zabluda, nasaduvana mnogu odamna na makedonska po~va.
Poznat e radosniot fakt deka makedonskoslovenskoto na-
selenie vo ju`na i isto~na Makedonija napolno go ima so~uvano
svojot maj~in jazik, svoite specifi~ni obi~ai i naravi. I toa i
pokraj 24-godi{noto nacionalno potisni{tvo na gr~kite zavoju-
va~i, pokraj nivnite revnosni napori da go pretopat odrànoto
tamu 200-iljadno makedonskoslovensko naselenie, i iako toa ì-
vee pome|u pove}e od milion gr~ki begalci naseleni vo Makedo-
nija! Nacionalnoto samo~uvstvo na toa naselenie se pokaà tol-
ku silno, {to toa ne samo {to ja za~uva svojata etni~ka fiziono-
mija tuku, poddrùvaj}i bratsko ìveewe so gr~kite narodni ma-
si, na eden neprinuden priroden na~in gi nau~i tie masi da zbo-
ruvaat na negoviot makedonski slovenski jazik, isto kako {to
zboruvaat na gr~ki jazik.
(...)
Me|utoa, so privedenite fakti ne se iscrpuvaat projavite
na makedonskata nacionalna svest. Takvi vo Makedonija imame
u{te mnogu drugi. êsto na{i emigranti odovde odat na gosti kaj
svoite rodnini vo Makedonija pod gr~ka i srpska vlast, odat tamu
i bugarski oficijalni lica. Konstatacijata na site e edna i ista:
tamu makedonskotoslovensko naselenie se ~uvstvuva takvo kakvo
{to e – makedonsko i ìvee so svesta deka toa pretstavuva oddel-
na nacija razli~na od gr~kata i srpskata, razli~na i od
bugarskata, iako so poslednava po jazik i kultura se nao|a vo edna
sli~nost pribli`no takva kakva {to e pome|u Hrvatite i Srbi-
te. Na{ite sonarodnici od drugata strana na Mesta i Vardar ot-
voreno se narekuvaat Makedonosloveni ili prosto Makedonci,
izjavuvaj}i vo isto vreme deka ne se nitu Grci, nitu Srbi, nitu
pak Bugari. Istata rabota nie ja slu{ame i ovde od ustata na na-
{i sogra|ani dojdeni vo Sofija kako sokoli samo za da se vidat so
svoite bliski i rodnini. Denes ovie fakti od nikogo ne se odre-
kuvaat. Me|utoa „strelecot“ Ogwan vo „Obzor“ se obide da gi ob-
586
Najverojatno se raboti za psevdonim na Vasil Ivanovski.
jasni kako rezultat na nedovolnata hrabrost kaj na{ite bra}a od
drugata strana da se nare~at Bugari. No se postavuva pra{aweto –
kakva opasnost se krie za niv koga na pra{aweto: {to ste? – odgo-
varaat deka se Makedonci ne pred porobuva~ite, tuku pred svoite
rodnini i bliski za kakvi {to slu~ai i zboruvame? Jasno, toa e
samo edno iskrivuvawe na pra{aweto i treba da se soàluva deka
go pravi toa eden na{ sonarodnik.
Za {to zboruva seto dovde {to e re~eno? – Zboruva za toa
deka ne e redaktorot na „Mak(edonski) vesti“ toj {to ja otkriva
ili sozdava makedonskata narodnost, kako {to saka da kaè Make-
donecot Ogwan, tuku samoto makedonsko naselenie e toa {to gi
otvora o~ite na Makedoncite op{testvenici po ova kardinalno
pra{awe na makedonskata osloboditelna borba.
Makedonskata nacija se sozdade vo eden dolg istoriski
proces vo koj se zavr{i nejzinoto oformuvawe u{te vo minatiot
vek. Nejzinata struktura se sostoi od sleanite vo edno drevni Ma-
kedowani i podocne{nite Sloveni vo Makedonija. Toa zna~i deka
nie nikako ne gi stavame vo eden nacionalen ko{ site narodnosti
{to ja naseluvaat na{ata tatkovina. (…) Makedonskata nacija po-
stoi, zatoa {to nejzinoto makedonskoslovensko naselenie ima za-
edni~ki jazik, edni i isti naravi i obi~ai, istoriska zednica, –
site tie elementi {to gi obeleùva i samiot Ogwan kako potreb-
ni plus zaedni~kata makedonska teritorija i ekonomika. (…)
I ne e prv pat sega {to se podignuva toa pra{awe. U{te vo
XIX vek, koga zapo~na na{ata makedonska prerodba, makedonskite
prosvetiteli od novata epoha Xinot, Teodosij Skopski, „lozari-
te“, borcite za nalagaweto na zapadniot govor (makedonskiot) i
dr. stanaa nositeli na ~istata makedonska nacionalna svest i
sli~no na bugarskiot Otec Paisij, i tie gi u~ea svoite sonarod-
nici da ne se sramat da se narekuvaat „Makedonci“. Ete tie tru-
ènici za avtokefalna makedonska crkva i tvorci na samostojna
makedonska kultura, tie dostojni sledbenici na prvite makedon-
ski u~iteli Sv. Kiril i Metodij se prvite na{i lu|e, {to go do-
kaùvaa postoeweto na oddelna makedonska nacija.
„Mak. vesti“ samo go prifati nivnoto svetlo delo, koe{to
be{e pogazeno od tu|ite propagandi vo Makedonija. Se znae {te-
tata od tie propagandi vo minatoto. Tie go razdelija makedonski-
ot narod na grkomani, srbomani i Bugari, za da moè polesno da
se stasa do podelbata i novoto ropstvo na Makedonskata tatkovi-
na. (…) Vo pra{aweto za narodnosta na Makedoncite nie ne se
somnevame deka }e sretneme opozicija i od mnogumina na{i prija-
teli, no, se razbira, od nejasnosti, bez streli. Nie nemame iluzii
deka }e bide lesno da ja razbudime nacionalnata svest na Make-
doncite vo Bugarija, kade {to na{ata asimilacija otide dosta da-
leku. No nie neumorno }e rabotime vo toj pravec, bidej}i sme ube-
deni Makedonci i znaeme deka samo makedonskata svest i samo~uv-
stvo najdobro }e pomogne da se izìveat site kolebawa vo celo-
kupnoto makedonsko dvièwe na patot kon makedonskata sloboda
i nezavisnost.
Nik. I-v.587
Josip Broz Tito,588 2 noemvri 1936 godina

Mislam deka treba da se istakne barawe vlasta da £ se
predade na vlada {to }e ja uìva narodnata doverba od sostavot
na sega{nata vonparlamentarna opozicija, vo koja }e bide dostoj-
no zastapuvana rabotni~kata klasa. Takvata vlada bi imala za za-
da~a da sprovede izbori vrz osnova na tajno i proporcionalno
pravo na glas so pokrainski listi. I toa za da moàt Hrvatite,
Slovencite, Srbite, Makedoncite, Crnogorcite, pa i Vojvodina
i Bosna i Hercegovina da formiraat svoi nacionalni sobranija
(sobori), koi suvereno bi re{avale za svoite nacionalni i regio-
nalni barawa za dràvnoto ureduvawe. (…)
Tezi za proekt-platformata za {irokiot NF
Vo platformata mora jasno i nedvosmisleno da dojde do
izraz re{enosta deka pravoto na samoopredeluvawe na site naro-
di }e se po~ituva, t.e. ne samo pravoto na Srbite, Hrvatite i Slo-
vencite tuku i na Makedoncite i Crnogorcite, a isto taka i pra-
voto na narodot vo Vojvodina, Bosna i Hercegovina da re{i za
toa dali da ja za~uva svojata regionalna samostojnost vo federa-
tivnata dràva.589
MANAPO,590 1936 godina

Borbata na Makedoncite so vekovi bila e o~itovana za
sloboda. Sega{nata borba za novo ure`denie na Jugoslavija treba
587
588
Josip Broz Tito (1892-1980) ‡ komunist, politi~ar i dràvnik,
pretsedatel na FNRJ/SFRJ.
589
590
Dvièwe na makedonskite studenti vo Zagreb, Belgrad i Skopje
(1936-1939).
da donese na site narodi u neja politi~ka, ekonomska, socijalna i
nacionalna sloboda. Mija Makedoncite kako edin poseben narod
ulevame u taja borba zdruèni u nezavisni makedonski naroden
pokret so ovija na~ela:
1. MA. NA. PO. e nezavisen i edinstven politi~ki eko-
nomski i nacionalno-kulturen pokret u koj moè da vleze sekoj
{to se slaga so dolnite na~ela bez obzir na nacionalnos, vera i
pol.
2. Priznavawe na Makedonija za edna istoriska jedinica i
Makedoncite za poseben narod.
3. U federativno uredena Jugoslavija ima da bide posebna
edinica.
4. MA. NA. PO. se bazira na legalni i narodno demo-
kratski principi u borbata za sloboda, leb i mir.591
D. G. Zarov,592 1936 godina

Kon istraùvawe i tvore{tvo na makedonskata kultura,
toa treba da ni bide prvata deviza na na{ata borba za slobodna
Makedonija.
Deneska, koga makedonskiot narod od sekoga{ najmnogu
po~na da ja osoznava idejata za na{ata narodna nezavisnost, vo na-
{ata borba za edna samostojna edinica (kako Ukraina ili [vajca-
rija), bilo vo Slovenska ili vo Balkanska federacija i sl., prva-
ta zada~a treba da ni bide nam, na potomcite na solunskite bra}a
Kiril i Metodija i na carot Samuil, da gi istraìme i da gi od-
delime na{ite kulturni bogatstva {to ni se prisvoeni od bliski
vo sekoj pogled nam bratski narodi, a isto taka i da izgradime no-
vi takvi, sozdavaj}i istovremeno i na{ literaturen jazik.
Neka Makedonecot, kade i da e toj, se pronikne od dlaboka-
ta svest sprema svojata tatkovina i narodot i naramno so negovata
borba za leb neka ja izdigne i borbata za sozdavawe i istraùva-
we na makedonskata kultura, preku koja najpravilno i zdravo }e ja
pomogne na{ata tatkovina.
Makedonecu, Makedonko, bra}a i sestri, tatkovci i majki,
site vie {to se zanimavate so teatarska ili so likovna umetnost,
beletristika ili poezija, ùrnalistika ili nauka, tvorci na
umetni~ki vrednosti, vo svetlinata na na{eto vreme, da ja izjavi-
591
592
Psevdonim na Mitko Zafirovski (1907-1973), makedonski kultur-
no-nacionalen deec i publicist.
me i da ja branime na{ata krvava istorija, prvoapostolite na na-
rodnoosloboditelnoto dvièwe i stremeìte na na{iot narod za
osloboduvawe vo likovi za da ja izgradime so toa svesta na na{i-
ot narod vo granitnata skala za negovata sloboda i nezavisnost.593
Pismo od Makedonija do {panski borec,

U pismoto ni pisuje{ oti poginal u{te eden Makedonec po
ime Blaò i da je roden u Gevgelija. (…)
Dragi drugarju, ni pisuje{ oti tamo imalo Makedonci, od
Skopje, Bitoqa i drugi mesta, }e te molimo da se potrudi{ da ni
javi{ koji se ovija, kako im e imeto i prezimeto, mi sme rad da si-
te ispadnete u na{u biblioteku, da je ~itaju site po sindikato i
da vidat kakvi geroji Makedonija raђa. (...)
Druè, dobifme i ise~akot od edna novina, kato na kojto
su slikani hrabri na{a braћa, koje se borat za pravda i dobro ce-
lokupnog naprednog sveta. Na ednata strana pi{e Srbin Stokiћ i
Makedonec Vangel, te molime da ni javi{ od koji se krajevi ovija
junaci i kako se prezivajat.594
Boìn D. Prodanov595, maj 1938 godina

Gospodine Ministre,
1. Dali misli(te) na Makedoncite da im se dade mo`nost
slobodno i zdruèno da gi razgleduvaat pra{awata {to se od in-
teres za nivnata tatkovina, so toa {to }e im se obnovi pravoto na
kongres na bratstvata i izbor na Nacionalniot komitet, pravoto
na postoewe na makedonskata mladinska organizacija i drugite
rastureni organizacii, koi niz edna zaemna trpelivost i demo-
krati~nost da ja izrazat svojata qubov i da mu sluàt na deloto
na svojata tatkovina;
2. Ima li vo Bugarsko-jugoslovenskiot pakt za ve~no prija-
telstvo596 klauzula {to gi zasegnuva legalnite projavi na Make-
593
Blaè Ristovski, Osnovite i koncepciite na Makedonskiot
literaturen kruòk vo Sofija (1936), Makedonski letopis. Raskopki na li-
teraturni i nacionalni temi, Skopje, 1993, 33-34.
594
595
Poznat makedonski patriot i aktivist na makedonskata emigra-
cija vo Bugarija.
doncite vo imeto na nivnata tatkovina i nejzinoto desetletno de-
lo.597
Nikola Vapcarov, 598 oktomvri 1938 godina

Ne se pravat referati vo vakov moment i suvo i dogmatski,
so teoretski odnos kon eden problem, koj{to ni e vo krvta, mis-
lam so bogohulstvo. Ne zatoa ne treba zdravo da se ras~istat ob-
jektivnite i subjektivnite pretpostavki, tuku mi se ~ini, nam, ka-
ko Makedonci {to pi{uvaat, ni e neophodna edna prvi~na emoci-
onalna sila, {to }e ni ja razdviì krvta, }e ni razdviì emocio-
nalno mnogu pretopeni ~uvstva, mnogu spomeni i da nè vrati na
mestoto na na{ata predzna~enost. Za{to, ako poslednive godini
makedonskata revolucionerna borba tapka na edno mesto, mi se
~ini deka pri~inata ne e nedostigot na teoreti~nost, deka ne e vo
nedostigot na teoretski odnos kon pra{aweto, tuku pove}e vo ne-
dostigot na ìva tvore~ka sila. (...)
(...)
I se slu~i taka {to nastanite nè pristignaa, ni udrija

kloca i po taa kloca, po taa ve~er odvaj se ma~ime odnovo da ja so-
~uvame ramnoteàta. Se slu~i taka {to vo srpska i gr~ka Make-
donija velikobugarskite utopii se oladuvaat i jakne edno pokole-
nie inspirirano od lozungot „Slobodna i nezavisna Makedonija“.
Toa e najva`nata etapa od makedonskoto pra{awe koe nie navre-
me ne go zabeleàvme i za ~ie prespivawe nosam li~na i organi-
zaciona odgovornost. Da se bara organizaciona odgovornost, seko-
ga{ bilo lesno. Po sekoja gre{ka nie sme naviknale da pravime
stereotipni samokritiki, da prikaùvame, da pi{uvame i sepak
da tapkame na mesto, no ako taguvame za svojata tatkovina, ako vo
nas ima kapka makedonska krv, ako vo nas ostanala kapka od blago-
roden patriotizam, ovojpat treba da se vpregneme, ropski da se
vpregneme, za da poneseme del od odgovornosta na edno delo i ès-
toko veli~ie na edna epoha.
(...)
596
Potpi{an e vo Belgrad vo mart 1937 godina.
597
598
Nikola Vapcarov (1909-1942) – poet, dramski avtor, kriti~ar, pa-
topisec, publicist, revolucioner, eden od osnova~ite na MLK vo Sofija
(1938). Tekstot e izvadok od uvodniot referat na Vapcarov iznesen na osno-
va~koto sobranie na MLK vo oktomvri 1938 godina vo Sofija.
Nie treba da ja poznavame makedonskata istorija i najmno-
gu istorijata na nacionalno-revolucionernoto dvièwe – Ilin-
den, Goce, Dame.
Motivite – nivnata smrt i podvizite na mnogu nepoznati.
Treba da se sozdade takanare~enata revolucionerna romantika,
koj e sostaven del na umetni~kiot realizam.
(...)
[to vsu{nost se bara od nas?
Mnogu, mo{ne mnogu. Najmnogu od nas {to sme tuka sobra-
ni. Nie sme Makedonci. I na{eto tvore{tvo treba da bide vo
slu`ba na makedonskata kauza. Za mnogumina }e bide te{ko sè da
trgne kako vo „dobroto staro vreme“.
Po moe toa e glavnata pri~ina, drugoto e rezultat.
Se razbira deka pred edna poseriozna analiza bi trebalo
da se razgleda bitot. Ne pomalku biten od nego e kulturniot fak-
tor koj }e ja vklu~uva istorijata, i glavno istorijata i legendata
za revolucionernoto dvièwe, pesni, jazik i dr.
Po potcrtaniot {ovinizam na porobuva~ite, koj odvra}a,
otu|uva, stava nekakva izolaciona pregrada me|u vlasta i porobe-
nite, i sozdava protivdejstvitelna sila.599
Andre Vajan,600 1938 godina

…Poimot na „slovenskiot makedonski“ e nejasen samo za
onoj {to toa go saka. Slovenskiot makedonski pretstavuva real-
nost vo takva mera {to vo XIX vek su{testvuval eden makedonski
literaturen jazik, jazik na sosem mala u~ena literatura, no na
obilna narodna literatura… Ovoj literaturen jazik, baziran vrz
govori {to priridno se razlikuvaat malku me|u sebe, nema{e vre-
me da se unificira. Me|utoa negovi centri bea Skopje, Tetovo,
Ohrid, Bitola (Manastir), Voden, itn.601
599
Makedonskiot literaturen kruòk. Sofija 1938-1941. Doku-
menti. Izbor, prevod, redakcija i bele{ki d-r Vasil Tocinovski, Skopje,
1995, 41, 42, 44 (ponatamu: Makedonskiot literaturen kruòk).
600
Francuski slavist.
601
Mihail Smatrakalev (Angel @arov),602
1938 godina
Vo 1938 godina se zamisli formiraweto na „Makedonskiot
literaturen kruòk“. Vo vrska so toa imav nekolku sredbi so
Vapcarov i Anton Popov. Na{ite razgovori bea sè okolu na{ite
makedonski raboti i kruòkot. (…) Jas im raskaùvav za borbite
na Makedoncite vo Sofija, za VMRO (Obedineta), vo koja rabotev
do nejzinoto rasturawe, za „Makedonskata studentska grupa“ itn.
(…)
Esenta 1938 godina se sobravme na ulica „Qulin“, vo ku}a-
ta na Asen Vedrov ([urdov) na osnova~ko sobranie. Bea prisutni
okolu 12 du{i, me|u koi Anton Popov, Nikola Vapcarov, Angel
@arov, Vasil Aleksandrov, Georgi Despotov, Ivan Kereziev, An-
ton Velikov i drugi.603 Referent be{e i Vapcarov.
Referatot be{e izvonredno interesen. (…) Napi{an re~o-
vito, slikovito, referatot vedna{ se „fati“ za srce. Koqoviot
glas zvu~e{e toplo i uverlivo vo zadimenata soba. „Treba da se
sobereme, da se organizirame, da gi dademe svoite sili za sloboda-
ta na na{iot izma~en makedonski narod. Na{ata makedonska is-
torija e polna so likovi, slavni podvizi, golemi revolucionerni
nastani, legendarni borci; na{ata narodna pesna e ~udno melo-
di~na i vozbudliva. (…) Nie treba da vlijaeme vrz na{iot narod,
da ja projasnuvame negovata nacionalna svest, da ja razgoruvame
negovata borba za nacionalna sloboda i za socijalna pravda.604
Diskusija605 so profesorot Nikola Vuli},606

Profesor VULI]: (…) Da po~nam so mojata statija.607 Jas
so mojata statija tvrdev nekolku raboti, i toa: 1. deka od Vrawe
602
Mihail Smatrakalev (Angel @arov) (1910-1998) – publicist, kul-
turno-nacionalen deec, ~len na MLK (1938-1941).
603
^len na Kruòkot bil i Dimitar Mitrev (1919-1976), poznat ma-
kedonski nau~nik i op{testvenik.
604
605
Diskusijata e vodena vo Zagreb.
606
Prof. Nikola Vuli} (1877-1945), poznat srpski i jugoslovenski
arheolog. Me|u dvete svetski vojni dolgo vreme rabotel vo Makedonija.
607
Vo pra{awe e statijata na Nikola Vuli} pod naslov „Stara Sr-
bija i Makedonija“, objavena vo v. „Vreme“.
ili Ristovac do Veles nikoga{ taa zemja ne se vikala Makedonija.
Ima li nekoj na toa {to da zabeleì? Dali toj kraj, na pr. Skopje,
nekoga{ se vikal Makedonija?
RACIN: Jas mislam deka ova tvrdewe ne e nau~no dokaà-
no.
Prof. VULI]: Jas tvrdev deka onoj drugiot kraj (tamu
ju`no od Veles) se vika Makedonija samo od Filip V, Persej, 200
g. pred Hrista, pa do krajot na Rimskata imperija. Tvrdev deka po-
ve}e od 1000 godini nitu ovoj kraj ne se vikal Makedonija. Od pro-
pasta na Rimskata imperija pove}e ne se vika Makedonija. Ne se
vikal (taka) nitu pod Vizantija, nitu pod Nemawi~evci, nitu pod
Turcite. Toa e vtorata rabota {to ja tvrdev.
PANKO: Jas mislam deka niz istoriskite dokumenti se
sre}ava zborot „Makedonija“. Na primer (vo deloto na J.) Ivanov
„Bъlgarite v Makedoni®“ avtorot priveduva preku 200 dokumenti
za Makedonija.
RACIN: Dali Vie priznavate deka drugi hroni~ari, vo tu-
|ite zemji, rimski i gr~ki, pi{uvale za nekakva Makedonija. Jas
sum se interesiral za literaturata na bogomilite i tamu gi sret-
nav zapiskite na nekoi dominikanci koi velat deka taa vera do{-
la od Makedonija.
Prof. Vuli}: Ne{to vo toa ima vistina. Vo vremeto na re-
nesansata nekoi lu|e sakale da voskresne toa ime… (...)
(...)
RACIN: Koga za ne{to se zboruva, zna~i deka nekoga{
postoelo. (…)
(...)
Prof. Vuli}: Jas tvrdev deka imeto Makedonija ne se upo-
trebuvalo. No toa e vtorostepeno. Glavnoto e vo ova: taa oblast
nema svoe narodno ime. Denes, t.e. vo 1939 godina, taa nema svoe
ime. Treba da ja krstime. Ovoj narod, ovoj selanec treba da se na-
re~e so nekoe ime. Koga nema ime, treba da £ go dademe. Site ob-
lasti imaat imiwa sprema imeto na ìtelite, kako {to se vikaat
Francija ili Rusija.
QUPÔ: Pokraj sè drugo ni kaàvte edno svoe tvdewe de-
ka vo taa oblast ìveat Srbi. Ni iznesovte samo tvrdewe, no ne
ni kaàvte kako tie Srbi do{le vo taa oblast, koga ovie lu|e de-
neska ne se ~uvstvuvaat i nekoga{ ne se ~uvstvuvale Srbi. Jas is-
klu~uvam deka nie sme Srbi. Ne sme nitu Bugari. Bi sakal toa da
go kaàm od slednata pri~ina, deka ona {to ne se spomenuva se
pretpostavuva i bi sakal g. profesor da ni go kaè svojot argu-
ment deka nie sme Srbi.
RACIN: (...) Nie vidovme kako nitu Srbite nitu Bugarite
pod Turcite ne se vikale so dene{noto ime, tuku so nekoi op{ti
imiwa. Nie sega doa|ame vo vreme koga tie (imiwa) ne se pojavuva-
at (!) koga kaj narodite se pojavuva renesansata. Narodot po~nuva
da stanuva nacionalno svesen. Toga{ nastapuva vremeto koga tie
istoriski imiwa se izvlekuvaat od riznicata na istorijata. Sr-
bite go izvlekuvaat od svojata istorija ona {to go imale neko-
ga{. Toa istoto go pravat i Bugarite. [to pravat na{ite Make-
donci? Toa go pravat i tie! Vo periodot na nacionalnata prerod-
ba koga doa|a takanare~enoto gra|anstvo svesno za svojata polo`-
ba deka treba da sozdade nacionalna dràva, toa nastapuva pod pa-
rolata na splotuvawe na narodot, so namera da ja obnovi svojata
nekoga{na stara dràva. Vo toa vreme od istoriskata riznica se
izvlekuvaat tie nazivi. (…)
Prof. Vuli}: Srpskoto ime nikoga{ ne umrelo.
RACIN: Tie lu|e toga{ toa srpsko ime go obnovile i po~-
nale da go obedinuvaat svojot narod. Toa e koga se obnovuvaat tie
stari dràvi izvlekuvaj}i go od svojata istoriska riznica svoeto
staro minato, vrz osnova na koe moàt na drugite narodi da im ka-
àt deka tie ne se toa {o tie go smetaat, tuku se toa Srbi, Bugari
itn. (Vo vremeto na na{ata prerodba i kaj nas Makedoncite doa-
|alo do toa.) Kaj Makedoncite postoelo soznanie deka ovaa zemja
nekoga{ se vikala Makedonija. Tie go izvlekle od svojata isto-
riska riznica svoeto ime kako i srpskite i bugarskite ideolozi.
Vo toj pogled na znameto na svojata nacionalna prerodba go ispi-
{ale svoeto makedonsko ime. Mislam deka na{eto makedonsko re-
volucionerno dvièwe pod Turcite go napravilo istoto {to go
storile, borej}i se, i Va{ite Srbi i Bugari. Vo toa vreme se
formirale ovie dve prvi dràvi i ja imame nivnata propaganda,
deka taa zemja (Makedonija) e nivna (srpska i bugarska). Fakt e de-
ka na na{eto zname e zapi{ano imeto Makedonija. Vie verojatno
pomislivte deka e toa vlijanie na tu|a propaganda i vo toa e Va-
{ata gre{ka. Po toa ja imame borbata na makedonskiot narod i
borbata na Bugarite i Srbite za prevlast nad ovaa zemja. Taa bor-
ba se vodela za kopaweto na istoriskata tapija. Se rabotelo na
toa da se vladee nad ovoj narod, da se iskopa nekoja istoriska ta-
pija: tamu se ostaveni nekoi natpisi i vrz osnova na toa imame
pravo da vladeeme nad ovoj narod. I Srbite i Bugarite sozdadoa
celi nau~ni instituti da go dokaàt pravoto da vladeat nad na-
{ata zemja. Makedoncite imaat ne{to zaedni~ko i so Bugarite i
so Srbite. Baziraj}i se vrz toa, i Vie ste do{le do pogre{en re-
zultat. Nacionalnata prerodba ne se vr{i vrz osnova na istoris-
kite natpisi, tuku deka taa zemja e ednakva so drugite i po svojata
etnografska polo`ba i svest {to postoi kaj narodot. [to se od-
nesuva do ekonomskata polo`ba, taa postoi kako samostojna ob-
last. Go imame Solun kako centar na taa zemja. No Vie zaostanav-
te isklu~ivo na istoriska po~va, baraj}i ja famoznata istoriska
tapija.
Prof. Vuli}: Nie na{ata zemja ja vikame Srbija, kako {to
vie va{ata oblast ja vikate Makedonija. Rekovte deka na ist na-
~in stanalo srpskoto i makedonskoto ime. Makedonskoto ime e ze-
meno od riznicata od pred 2000 godini… Glavno e vo toa, ako Ve
razbrav dobro! Vie bi sakale edna posebna dràva ili avtonomi-
ja, kakva {to dobi Hrvatska. Nitu na Hrvatite taa ne im treba{e.
Taa nitu Vam ne vi treba. Ako stanuva zbor za toa deka Vie treba
da se razvivate, Vie isto taka i vo Srbija moète da se razvivate.
RACIN: Nas Makedoncite ne nè gonat bez pri~ina!
Prof. Vuli}: Tolku polo{o e toa so pri~ini, toa zna~i
deka ste vinovni.
RACIN: Ako kaè{ deka si Makedonec, zarem za toa si
vinoven?
Prof. Vuli}: Vie moète da cutite samo kako del na edna
pogolema dràva.
RACIN: Nie toa i go sakame!
Prof. Vuli}: Vie barate avtonomija, no jas mislam deka
Vie so toa ni{to ne dobivate, bidej}i nemate lu|e za toa. Koga
nie za vreme na kwaz Milo{ se oslobodivme, ne sme imale nitu
u~iteli, nitu profesori, nitu sudii, seto toa sme go dobile od tu-
|ina.
Prof. Vuli}: Vie upotrebuvate edno prepotopsko ime!
RACIN: Nie verojatno bi pcovisale da ne sme zaedno, no
sepak sakame da ni se priznae na{eto ime.
Prof. Vuli}: Vie sakate svoj jazik! Zo{to vi e toa?
PANKO: Za da nè razberat starite!
RACIN: Ovoj jazik postoi, toj ne e izmislen.
RACIN: Koga Vie so sila nè terate: zboruvajte srpski!
Nie go znaeme toj jazik, me|utoa, zo{to da primame tu| jazik?
Primate li Vie bugarski ili germanski?
Prof. RADONI]: Nie ne moème da vi ja priznaeme na-
cionalnata individualnost. Jas toa go zboruvam kako politi~ar.
So ogled na toa {to kajkavcite go priznaa dràvniot jazik, treba
i vie da go priznaete… Vistina e deka bez Vardarsko-moravskata
dolina ne moème da egzistirame. Toa e ’rbetnikot na na{ata Ju-
goslavija. (…) Hrvatska imala svoj poseben ìvot i zatoa taa ima
pravo na avtonomija. Toa porano da im go dadevme, denes }e bevme
daleku pokohezioni. No da se vra}ame nazad i vam da vi priznaeme
nacionalna individualnost, toa ne moème. ]e ja popravime ad-
ministracijata i }e vi dademe polna ramnopravnost.
\OR\I: [to rekovte – ne moème da ja dademe dolinata na
Vardar bidej}i toa e ’rbetnikot na Jugoslavija. Toa zvu~i mnogu
lo{o. Da se drì ovaa Va{a dolina zna~i da imate konkretna na-
mera na dominacija. Zo{to e toa? Ako sakame na taa idnina da £
ovozmoìme pravilen pat, toga{ ne smeeme na ovaa zada~a da £
prio|ame kako {to rekovte Vie. Za da ne dojde do toa, najdobro e
na delot na Makedonija vo granicite na dene{na Jugoslavija da mu
se priznae individualnost.608
Anton Popov,609 1939 godina

Postoi li makedonska nacija? Koi se nejzinite elementi i
belezi? Kade treba da go barame nejziniot po~etok i poroduvawe?
(...)
(...) Makedonija odnovo e objekt na smetki za pobeda i pre-
podelba i, sprema toa tolku pove}e se naloùva izjasnuvaweto,
kako na toa pra{awe, taka i na site drugi pra{awa na na{eto na-
cionalno-revolucionerno dvièwe. Pri toa, pra{aweto za make-
donskata nacija dobi u{te pogolema sodrìna po izleguvaweto na
nekolkute makedonski stihozbirki na makedonski jazik od V.
Markovski, K. Nedelkovski, K. Racin, koi{to go postavija pra-
{aweto za makedonskiot literaturen jazik. I od toa sleduva – i
makedonski nacionalen jazik, razli~en od drugite slavjanski ja-
zici po stroe` i formi.
608
609
Anton Popov (1915-1942) – nacionalen deec, poet, raskaùva~, no-
vinar, ~len na MLK vo Sofija.
Pri tie okolnosti okolu Makedonija i makedonskoto pra-
{awe, vospriemaweto ili odre~uvaweto na idejata za makedon-
skata nacija se ocrtuva kako proben kamen za Makedoncite i niv-
nata orientacija, za politi~kiot pat koj{to treba da se sledi, za-
toa {to toa pra{awe edinstveno sega moè da legne vo osnovata
na lozungot za slobodna i nezavisna Makedonija.610
Komunisti~ka partija na Jugoslavija,

1939 godina
Makedonskiot narod kako nacija nikojpat nemal svoi naci-
onalni slobodi. No bezbrojni se obidite u{te vo vremeto na vla-
deeweto na turskiot feudalizam za negovoto osloboduvawe. Ne-
broeni se sinovite na makedonskiot narod {to padnale vo ovaa
osloboditelna borba. (...)
(...)
Nadvor od sekoe somnevawe e deka Makedoncite se edna po-
sebna nacija na Balkanot (ni Grci, ni Bugari, ni Srbi) {to go
priznava duri i golemiot srpski etnograf i geograf Jovan Cvi-
i}. (…)
Za àl, nitu edna partija, so isklu~ok na komunistite, sè
u{te ne go sogledala makedonskoto nacionalno pra{awe (duri
toa ne go sogleduvaat – ili ne sakaat da go sogledaat rakovodnite
lu|e na HSS). I rabotni~kata klasa na Hrvatska (kako i na Slo-
venija) dol`ni se re{itelno da go postavat toa pra{awe bidej}i
i hrvatskiot i slovene~kiot narod imaat vo makedonskiot narod
mo}en sojuznik protiv srpskite hegemonisti. (...)
(...)
Na{ata partija e dol`na me|u Makedoncite, vo prv red me-
|u rabotnicite i selanite (koi ovde se nositeli na nacionalnoos-
loboditelnata borba), da razvie ìlava rabota protiv germanski-
te i italijanskite agenti, a paralelno so toa i borba za demokra-
tija i nacionalna sloboda, za bratska sloga so srpskiot narod i so
ostanatite narodi na Jugoslavija.611
610
Makedonskiot literaturen kruòk, 56, 57.
611
Letok, 1939 godina
Dragi prijateli,
(...)
Nije, makedonskite sinoj, odkako nastanavme se borime za
tija ideali po stapkite na na{ite borci vo minaloto oti i na{a-
ta zemja i na{iot narod imajat pravo na ~ove{ki ìvot, na priz-
nane na na{ata individualnost, kultura, istorija, jazik ke se {o
ne odlikuva od drugite narodi.
(…) Zatova nije deneska digame glas za priznanie na pravata i
na Makedoncite da i oni edna{ stanat domakini vo svojata kuka;
digame glas za ramnopravije vo ovaja zemja, za vrakane (ma da nikoga{
sne nemale – nije – sloboda) na narodite sloboda {o predstavqava se
zajedno osnovnite uslovi za mir i napredak vo edna dràva.
Makedonskijo narod so svojata revolucionerna istorija, so
svojte preku do iqada `rtvi e prvoborec za ~ove{ki prava i odamna
e spe~alil pravo da bide i toj sloboden i sreken. Makedonskijo
narod iako bil zato~enik na najsvetli ideali i ako e imal sinoj
geroji, kako Goce Del~ev, Gor~e Petrov, Pere To{ev, Karev, Jane
Sandanski i hiqadi i hiqadi drugi heroi, i ako go ima so krvavi
bukvi ispisano vo svojata istorija Kru{ovskoto vostanie, ni do
deneska, ne je sloboden i zadovolen. Deneska, pak, vo momento koga se
nanovo razgledat site tije nere{eni vprosi, koga treba da se
izbri{at site nepravdi, ne smej da se propusne da im se na
Makedoncite dadat onija prava za koj tija vo (so) vekovi borbi
vodele. Ne treba da se zatvori o~ite pred stvarnosta i zatova nije
izlevaj}i so ova pismo pred na{ijat narod vo isto vreme izlevame
pred seta javnost a opomenuvame gi site sovesti.
Makedonci smetame da ni e dol`nost deneska da vi re~eme {o
mislime smetavme, kako va{i sinoj da e vreme da vi kaème da treba
site da bideme ~vrsto sjediweni za svojte prava i poaren ~ove{ki
ìvot.
(...)
Makedonci, selani, rabotnici, graћani, to sakavme da vi
re~eme, da ve potsetime na na{eto slavno minalo, na tova, da se i
deneska Makedoncite tije, koji dosledno kje idat po stapkite na
svojte slavni tatkovci i dedovci i nikoga{ nema da e napusna na-
rodnata borba.
(…)
Makedonci612
612
Ibidem, 162, 164-165.
Rista Ogwanovi}-Lonoski,613 1939 godina
Odma da kaà da Mijacive, kako i sive drugi plemiwa vo
Makedonija, imajet dve jaki ose}awa: edno, da se Slavjani i da se
mnogu rodniwe kako so Srbite take i so Bugarite, a drugo da ne se
ni Srbi, ni Bugari toko da se ne{~o tre}e: da se Mijaci ili Br-
sjaci, a po teja – Makedonci.614
Rista Ogwanovi}-Lonoski, 1939 godina

Makedonija je kako nekoja li~na devojka za koja se otimajet
Srbi i Bugari. Nikomu pove}e deklamacija i komplimenti otko-
li na Makedonci, a nikomu ni pove}e uvredi, ni po mrva pravina!
Istoriska sudbina donese da se vidit na delo i ednijot i
drugijot brat, i za ~udo: nikakva skoro razlika. I ednite i drugi-
te nè ~estit so uvredi i pcosti: „Majku ti bugara{ku“ ili: „Mam-
kata srbomanska“. Ednite ni velit „da varame po tri cara“, a dru-
gite ni vikajet da sme gasenici. Nemajet pravo ni ednite ni drugi-
te i mnogu gre{it. Vistina, ~udni protivre~nosti!615
Rista Ogwanovi}-Lonoski, 1939 godina

Ni Srbi, ni Bugari, pred da zavladajet Turcive, nemale ni
vreme ni na~in i stredstva, ni sila za da napravit edno testo: srp-
sko ili bugarsko. Take si je i do den-dene{en. Ovja narod deneska
mi li~it mnogu i na edni {tofovi sega{ni so dve lica.
Zare mi je dosta ~udno da postojit nekakov strav od ime
Makedonija i Makedonec. Makedonec i~ ne je isto {o i Bugarin!
Makedonec se delit jasno i od Srbin i od Bugarin i ovije i gi
broit kako bratu~edi od vujko i od striko.
Ovakvo je ose}aweto, svesta i voljata na ovja narod ovamo
i dobro je oveja da go znojet i ednite i drugite.
613
Rista Ogwanovi}-Lonoski (1870-?) – sobira~ na folkloren mate-
rijal i profesor.
614
Rista Ogwanovi}-Lonoski, Gali~nik i Mijacite. Priredile:
Olivera Ja{ar-Nasteva i Todor Dimitrovski, Skopje, 2004, 123.
615
Ibidem, 125.
Oveja go znojet i istorijata i naukata i neophodno je
oveja da go ne zaboravit i na{ive slavjanski politi~ari.616
Statut na MLK, april 1939 godina

Kruòkot e samostojna, nezavisna grupa od makedonski po-
eti i pisateli, obedineti od zaedni~kata cel da rabotat za sozda-
vawe makedonska umetni~ka literatura.
Kako kulturna organizacija Kruòkot stoi nastrana od se-
kakva politi~ka dejnost, no ne i od sekoja politi~ka ideologi-
ja.617
Pismo do pretsedatelot na Ministerskiot sovet na

Jugoslavija, Dragi{a Cvetkovi}, 8 juni 1940 godina
Li~no. Strogo doverlivo
Gospodine Pretsedatele,
(...)
Duhot na separatizmot so idejata za sozdavawe na slobodna
Makedonija vo takva mera e navlezen, {to bez preuveli~uvawe mo-
è da se kaè deka se nao|a na svojot vrv, i deka bi bila dovolna
samo edna iskra pa toj duh da dojde do izraz. Ova osobeno vaì za
mladinata, koja – moè slobodno da kaème – za nas e napolno za-
gubena. (...) Nakratko: blagodarej}i za bezdejstvoto na nadle`ni-
te, avtonomisti~ko-separatisti~koto dvièwe zede {irok zamav,
poradi {to, sosema o~igledno, se odi i vo presret na mnogu te{-
ki, da ne kaèm sudbonosni momenti.
Gospodine Pretsedatele, za da Vi ja pretstavam polo`bata
{to podobro i poto~no, po dol`nost i sloboda }e Vi iznesam ne-
kolku fakti koi veruvam vo toa, silno }e Vi pomognat.
ênto, poznat avtonomist-separatist od Prilep, na plenu-
mot na Trgovskata komora, na koj prisustvuvale okolu 60 sovetni-
ci od site krai{ta na Vardarska banovina, rekol: „Zo{to pove}e
da podnesuvame rezolucii i molbi, koga merodavnite od Belgrad
se pokaàa nesposobni da vodat dràvna, a isto taka i stopanska
politika kaj nas na Jugot? Neka ni ja dadat slobodna Makedonija,
616
Ibid., 131.
617
Makedonskiot literaturen kruòk, 53.
nie nea da ja upravuvame, pa da ja snimime denes i po deset godini
od na{eto upravuvawe pak da pogledneme, pa toga{ }e vidime da-
li }e ja poznaete…“
(...)
Vesnikot „Ju`na Srbija“, koj gi zastapuva{e interesite na
na{iot Jug, tokmu poradi negovoto ime zgasna, no zatoa izleguva
vesnikot „Na{a re~“, koj otvoreno go forsira makedonskiot dija-
lekt, pa duri i bugarskiot jazik618 i komunizmot…619
PK na KPM, juni 1940 godina

Na rabotniot narod vo Makedonija.
Oginot na imperijalisti~kata vojna sè pove}e se {iri. Ju-
goslavija za malku {to ne e zafatena od toj ogin.
(...)
RABOTEN NARODE VO MAKEDONIJA!
Makedonija e prva na red za da se razigra na nea krvavoto
voeno oro. Arnautite, Turcite, Makedoncite vo Makedonija }e
bidat prvite `rtvi na voenoto kolewe i pustewe.
(...)
Raznite reìmski politi~ari gi esapat Makedoncite ro-
bovi, {~o samo ima da slu{at i davat. Reìmo na kundako i ara-
milako zacaril vo Makedonija.
(...)
Edino na{ata Komunisti~ka partija imala ispravno gle-
di{~e po nacionalnoto pra{awe. Pato za slobodata na makedon-
skiot narod i negovoto pravo na samoopredeluvawe vodi niz bor-
bata na makedonskiot narod, zaedno so ostanalite narodi na Jugo-
slavija i so pomo{ta na srpskiot narod, protiv reìmo, protiv
reìmskata politika na nacionalno potisnuvawe i aramilak, za
ramnopravnost na narodite. Rabotini~kata klasa so na{ata
Partija na ~elo, bila i e vo prvite redovi vo borbata na make-
donskiot narod za nacionalna sloboda i ramnopravnost.
(...)
618
Terminologija voobi~aena za golemosrpskata propagadna so cel
da se prikrie su{tinata na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dviè-
we.
619
Site pravi i vistinski Makedonci treba otvoreno i bez
dvoumewe da se izjasnat po dve pra{awa: drèwe sproti vojnata
i drèwe sproti reìmo.620
Povik od ilindenskite demonstranti,

juli 1940 godina
Na rabotniot narod vo Makedonija
Rabotnio narod vo Makedonija dostojno go proslavi godi-
nava Ilindenskoto vostanie i spomenot na narodnite borci od
1903 god.
(...)
Rabotnio narod vo Makedonija saka poaren i poubav ìvot.
Toj saka da ima dl`nosti ali i prava. Toj saka da bide sloboden na
svojata zemja i ramnopraven vo bratska zaednica so drugite naro-
di vo Jugoslavija. Makedoncite saka da bida koa~i na svoata sadba
i saka prava narodna vlada. Makedoncite se za mir i saka spora-
zum za vzaimna pomo{ so Sovjetskiot Sojuz, edina zemja vo sveto
koja go brani miro i gi {titi malite narodi. Rabotnio narod vo
Makedonija saka lep, mir i sloboda.
Apsewe na desetina lu|e i èni od redoite na narodnite
borci vo demonstraciite vo Prilep i drugite mesta ne moì da ja
zapri pravdivata borba na makedoncite. Na{ite tirani vejke so
godini gu{a so teror sekoe nedovolstvie na narodo i negovata
borba za sloboda, ravnopravie i poaren ìvot. Ilindenskite de-
monstracii, a naro~no vo Prilep, gi sobra vo borbenite redoj si-
te iskreni makedonci, verni sinoj na svojo narod i prvrènici za
makedonskata rabota bez obzir na nivnoto ubeђewe.621
PK na KPM, juli 1940 godina

MAKEDONCI,
Praznuvajte slavnoto Ilindensko vostanie 2 avgust (20 ju-
li) 1903 g.
Pred 37 godini na sam Ilinden se objavi slavnoto make-
donsko vostanije, koje ima{e za cel slobodata na Makedonija. Ce-
li 37 godini makedonskiot narod slavi toj den, kako najsvet za
620
Ibidem, 169-171.
621
Ibid., 175.
Makedonecot, oti za prv pat se izleze otvoreno i organizirano so
vooruèna borba za osloboduvajneto na Makedonija. Kao venec na
taja naoruèna borba be{e slobodnata Kru{ovska Republika s
Karev na ~elo. Nikoga od makedoncite nema da se zaboravi taja
velika borba za sloboda, taja Kru{ovska Republika, koja traja
blizo dve nedeli.
(...)
Isto taka deneska makedoncite, turcite, arnautite i site
potisnati i eksploatirani vo Makedonija ot srbskiot, bugarski-
ot i gr~kiot imperijalizam dol`ni set da se strupirat za ob{ta
borba, za sloboda i ramnopravie.
Deneska od sekoga pove}e e potrebno edinstvo i borba, za-
to {to gotvi se za Makedonija nov jarem, nova podelba, novo rob-
stvo.
Neka Ilinden sluì za primer.
Neka mladoto pokolenie se zarazi ot oginot na Ilinden-
skite borci!
DA @IVEI SLOBODATA I RAMNOPRAVIETO!
DA @IVEI SLOBODNA MAKEDONIJA!622
Ko~o Racin,623 1940 godina

Ke se za~udi li nekoj koga ke ~ue kako kaj nas u X vek
ìveele i dràle plameni propovedi takvia lugje, koi so svoite
idei bile kako prete~i na op{testvenite prosvetiteli ot XVII
v.? Zare vo klasi~nata zemja na carskite manastiri i lavri,
zemjata na ~iiot jazik Slavjanite za prvpat ja slu{nale krotkata
hristianska propoved za pomirenie so si~ko – zare taja zemja,
u{te u nekoe vreme na evropejskiot Sreden vek da dade prete~e na
onia buntovnici od XVII vek , {to zboruvale za nekoe „prirodno
pravo“ na ~oveka, za ramnopravie na si~kite lugje, i kasale,
„bezdràvno“ uredenie na svetov?
(...)
I ete zo{to bogomilstvoto e ne{to najinteresno i naj-
svetlo vo na{ata narodna istoria. Da se gordeat na{ite Make-
donci so tia svoi slavni lugje!624
Ibid., 180.
622
623
Kosta (Ko~o) Solev Racin (1908-1943) – poet, eseist, publicist,
istraùva~, op{testveno-politi~ki deec i borec.
Ko~o Racin, 1940 godina
– Jazikot – toa e golema sila na narodot, na nacijata. Da mu
go zeme{ jazikot, toa zna~i da mu ja zeme{ du{ata, da go li{i{ od
negoviot nacionalen personalitet. I taa zabrana ovde, i ista
takva zabrana vo „bugarska∏ Makedonija, i vo Grcija – toa e sè
borba za du{ata na makedonskiot narod, no ne za toa taa da se raz-
vie, tuku da se uni{ti. I tuka ima edno fantasti~no sovpa|awe:
trite balkanski buròazii se edinstveni vo ne{to – vo toa da se
odre~e, a potoa da se uni{ti makedonskiot jazik za da se izbri{e
makedonskiot narod kako nacionalna individualnost. (...)
(...)
Samo e apsurno i neverojatno ni{to da ne se u~i vo sega{-
nite u~ili{ta za Ilinden i Kru{evskata Republika, za Goce
Del~ev i \or~e Petrov, za Karev, Pitu Guli, Jane Sandanski. Vo
oficijalnata hegemonisti~ka buròaska istoriografija nema ni
zbor za edno vostanie vo koe iskrvavele desetici iljadi lu|e, vo
koe u~estvuvale na{ite tatkovci, ~i~kovci, dedovci, po koe na-
{ite majki si sozdale sopstven, revolucioneren kalendar: „Dete-
to mi e rodeno edna godina po vostanieto“, „Svadbata ja napraviv-
me edna godina pred vostanieto“, „Beri}etot tretata godina po
vostanieto be{e takov i takov.“ (...)
– Ete i istorijata sakaat da ni ja skrijat, da ni ja zemat, za
da ni ja zemat du{ata, za da dokaàt deka sme pleme bez istoriski
kontinuitet. Narod koj nema svoe v~era, koj nema svoe denes, ne
moè da ima ni svoe nacionalno utre. Ete, na{eto v~era treba da
is~ezne za da se stopi na{eto denes i za da se izbri{e sekoja mis-
la za na{eto utre. A kontinuitetot postoi - kontinuitet na maki
i stradawa, no i kontinuitet na otpori, borbi i eden ~udovi{en
kontinuitet na nacionalna otpornost i na narodna ìlavost.625
624
Ko~o Solev Racin, Bogomilite, Izbrani dela, Proza i publicis-
tika. Izbor, redakcija i predgovor Vasil Tocinovski, Skopje, 1987, 135, 136
(ponatamu: Ko~o Solev Racin, Izbrani dela, Proza i publicistika).
625
Kiril Miqovski, So Ko~o za makedonskiot jazik, nacija, istori-
ja, Ko~o Solev Racin. Izbrani dela, Se}avawa na sovremenicite, Izbor,
redakcija i predgovor Pero Korobar, Skopje, 1987, 150, 152.
Petta zemska konferencija za KPJ,
19 - 23 oktomvri 1940 godina
Vo Makedonija, Crna Gora, Metohija i Kosovo, Vojvodina
itn. zaradi nacionalno ugnetuvawe i zgolemenata socijalna eks-
ploatacija, toj proces na raspa|aweto na buròaskite partii u{-
te posilno se manifestira. (…)
Vo ovie sudbonosni denovi na imperijalisti~koto osvoju-
vawe, koga so gruba sila se uni{tuvaat ostatocite na slobodata i
nezavisnosta na malite narodi… pred na{ata Partija se postavu-
va vo u{te poostra forma edna od najva`nite i najaktuelnite za-
da~i – borba za nacionalna ramnopravnost na ugnetenite narodi i
na nacionalnite malcinstva vo Jugoslavija:
a) borba za ramnopravnost i samoopredeluvawe na make-
donskiot narod protiv ugnetuvaweto od strana na srpskata bur-
òazija, no istovremeno i uporno razobli~uvawe na italijanski-
te i bugarskite imperijalisti i nivnite agenti, koi isto taka po
pat na demago{ki vetuvawa sakaat da go potisnat makedonskiot
narod...626
BBS,627 9 noemvri 1940 godina

Denes makedonskiot problem izgubi mnogu od negovata
prethodna va`nost. Bugarskata, jugoslovenskata i gr~kata vlada
sega sfatija deka so pottiknuvawe na makedonskite elementi vo
ramkite na nivnite granici tie hranat infekcija, koja dokolku
moè da go oslabi nivniot sosed, bi moèla i da gi zarazi niv.
Makedonskata politika be{e ispolneta so postojani masakri i
ubistva. Fakti~ki Makedoncite se diskreditirani. Osven toa, po
Balkanskite vojni zna~ajna promena se slu~i so raseluvaweto na
makedonskata populacija. Salonika,628 koj be{e duhoven Erusalim
na cela Makedonija, stana isklu~ivo gr~ki grad, i vo Grcija, oso-
beno, Makedoncite do nekoj stepen se asimilirani i moraat da se
deklariraat sebesi ne kako Makedonci, tuku kako gr~ki gra|a-
ni.629
626
627
Britanska radiska korporacija.
628
Solun.
629
PRO FO 371/24892 R 8302. Prevodot e na prireduva~ite.
PK na KPJ vo Makedonija, noemvri 1940 godina
Brajkja,
Mnogu te{ki vremiwa preìvuvame. Vlegofme vo vtorata
godina ot ovaa vtora imperijalisti~ka vojna, na koja krajo u{te
ne moì da se vidi. (…) Makedonia pod Grcija e napraena pepel ot
talijanskite bandi. (…)
Vo vakvi kriti~ni minuti golemosrbite i golemobugarite
sporat ~ia e Makedonia i koj trebi da ja upravljava. Toj spor se
zafati po povod re~ite na P. Dumanov vo Narodnoto sobranie, koj
re~e oti Makedonija trebalo da sjai kako dragocen kamen vo koro-
nata na car Borisa. Srpskite {ovinisti i porobiteli mu otgovo-
ria oti Makedonia, ke sjai kako elmaz vo koronata na jugosloven-
skio kral.
(…) Celata golemosrpska {tampa, zaedno so skopskio list
„Glas Juga“, ~iji redaktori set makedonski predateli i {pioni,
viknaa: „Makedonia nea davame na Bugaria, ta e bila srpska i srp-
ska }e ostani“ itn.
Dragi brajkja,
Prvoto ne{to, koe bie na o~i e priznavaneto ot strana na
srpskite golemci da postoi Makedonia. Do sega sekoga{ si go de-
rea grloto oti Makedonia nema, a ima samo „Ju`na Srbija“, a sega
prizna oti Makedonia ima ne samo vo Grcia i Bugaria, ami i vo
Jugoslavia. Ama su{nosta na sporo megju srpskite i bugarskite
{ovinisti e koj da vladei vo Makedonia i koj da striì make-
donskata ovca.
Gospodata ot Belgrad i Sofia sporat za Makedonia, a ma-
kedonskio narod i~ ne go pitat. Tije porobiteli na Makedonia
imaat tepegjozluk da zboruvaat oti makedonskio narod bil srp-
ski, bil bugarski i da Makedoncite nemale istoria, jazik i dr.
Makedonskite porobiteli laàt! Vo su{nost Makedoncite ne set
niti Srbi, niti Bugari, a set samo Makedonci.
Brajkja,
Vie imate svoi jazik, kultura, svoi tradici, pesni itn. Vie
imate slavna istoria i minalo. Kiril i Metodija ne bea ni Srbi,
ni Bugari, a makedonski slavjani koi dadoa pismenos i kultura na
site slavjani. Novata istoria na Makedonia e bogata so borba za
nacionalna sloboda Ilinden – najslavniot punkt na Makedonci-
te za sloboda i ramnopravie.
Porobitelite na Makedonija }e se raskina da dokaàt oti
Makedoncite bile slobodni. Navistina pak vo Makedonia ne pos-
toi sloboda, a apsani, xandari, kjoteci, nacionalno pretepuvawe,
kolonijalna eksploatacia, politi~ko ropstvo i bespravie. Popo-
vite so evangel i xandarite so kam{ik biat makedonskio narod po
o~i, po glava da mu dokaàt oti toj bil srbin. @alni golemosrp-
ski ~ove~iwa!
(...)
Spasenieto na Makedonia e vo borbata za sloboda i sojuz
so site narodi i potisnati vo Jugoslavia.630
Odgovor po povod statijata na profesorot Nikola Vuli},

1940 godina
Vo vesniko „Pravda“ ot 10 juli 1940 godina, izleze od pero-
to na N. Vuliћ statija pod naslof: „Ju`na Srbija“. Celata stati-
ja, kako i ona {to izleze vo vesniko „Vreme“, vo noemvri 1939 god.
ima za cel da ja na eden naivulgaren na~in izvrtuva istori~eskata
vistina, haraktero na Makedonija i da gi potkani administrativ-
nite i „prosvetni“ organi da mu „razjasnuvaa“ na Makedoncite oti
set Srbi. Nie }e se zaprime po dolu, makar vo op{~i ~erti, da do-
kaème nau~no {~o se i kakvi se Makedoncite…
Pret se, g. prof. N. Vuliћ, ne prai opit barem, kako {~o
napravi prof. Cvijiћ pret nego, da dokaì „nau~no“ oti se Make-
doncite Srbi, tuku naigrubo laì, ja falsifikuva istorijata i
gi nare~uva Makedocite slobodni gragjani. Negovata statija me-
gju Makedoncite predizvikuva prismevanje i jaros. Negovite pri-
metuvajna i jaziko set primetuvanja i jazik na eden srpski àndar
vo Makedonija koj ne saka da ja ispu{~a pla~kata {~o mu popadna-
la vo racete. G. profesoro ne moì da ne ubedi oti celata oblas
od Ristovac do Gevgelija nikoga{ ne se narekuvala Makedonija i
da ni bilo toa importirano „u novije doba“. Treba da bide nekoi
falsifikator i lo{, za da moì da tvrdi ne{~o kako {~o je ova.
Ne je imeto Makedonija vneseno so sila vo novoto doba, tuku ime-
to „Ju`na Srbija“ jet, gospodine profesore, vneseno i upotrebeno
ot srpskite {ovinisti, imperijalisti i potisnici vo novata do-
ba. Geografi~eskoto poloènije na Makedonija ne je v~era{no,
to jet u{~e ot vremeto pret Hrista, od vremeto na Filipa i
630
Aleksandar Makedonski. Profesoro po tamu velit: „A {to je na-
ro~ito va`no, to je da ne postoji nikakva posebna makedonska na-
rodnost“. N. Vuliћ ili je profen vo oblasta na naukata, ili pak
so zlonamerenije laìt i ne saka da ja kaì vistinata. Makedon-
skata narodnost, t. e. nacionalnost postoji, i ako sega neje kako
otdelna samostojatelna dràva. Ako Makedoncite nemat svoja
dràva; zatoa oni ne set krivi, ali srpskite, bugarskite i gr~ki-
te imperijalisti koji se sojuzije, zagrabija, rascepija i porobija
Makedonija na mesto da ja oslobodat od Turcite i da ja ostaa sa-
mostojatelno da ìvei i da se razviva. Verno jet edno, da do 19 vek
na Balkanskiot poluostrov ne bila niti Makedonska nacija niti
pa srpska ili bugarska. Sekija nacija je plot na kapitalisti~ko
razvitije, plot na epohata na kapitalizmo. Vo vremeto na car Du-
{an, Kraqeviћ Marko, Asparuh i Simeon t. e. vo epohata na feu-
dalizamo nemalo nikakva nacija. [~om jet taka, kako {~o tvrdi
N. Vuliћ, da srpskata nacija postoela vo vremeto na Du{an Silni
i Kraqevi} Marko, za{~o posle smrti se raspadna srpskata drà-
va, kako kuli od mukava. (…)
Nikakvi istori~eski prava, nikakvi tradicii ne moàt da
ja opravdia vlasta na srpskite imperijalisti vo Makedonija. Na
istite tije osnovanija, zasnovuvaa svoite prava nat Makedonija i
Bugarite, Grcite, Turcite i Talijanite (ovie se smetaa kako po-
tomci na rimjanite). Makedoncite ne sakaa da imat za gospodar
nikogo, a sakaa da bidat samostojatelni i svobodni… Ako se zbo-
ruva za istori~esko pravo, to i Makedoncite imaa u{~e pogole-
mo, za{~o postojala u{~e vo vremeto na Filip – i Aleksandat
Makedonski, - makedonska dràva, makar da tije bile Grci. Vo 10
vek nije imame Slavjanska makedonska dràva, vo vremeto na car
Samoila, so sedi{te vo Ohrit, to mie Makedonskite Slavjani
imame pogolemo istori~esko pravo.
[to se odnosi na jazi~nata ednakvost megju srpskio i make-
donskio narot, to tova ne moè apsolutno da bidi pri~ina, da se
opravdaa srpskite zavoevatelni i potisnitelni namerenija vo
Makedonija. – Pret se, makedonskio jazik neje ni srpski, ni bugar-
ski, to jet specifi~en makedonski.631
Kosta Veselinov, 1940 godina

Sekoj narod vo epohata na svoeto nacionalno oformuvawe
i osloboduvawe ra|a i takvi heroi {to se javuvaat kako najdobri
631
Ibidem, 176-177.
i najceneti pretstavnici na narodnite borbi i gledawa. Taka i
makedonskiot narod vo epohata na svoeto nacionalno oformuva-
we isfrli od svojata sredina eden takov nacionalen heroj – Goce
Del~ev, koj celiot svoj ìvot se bore{e za slobodata i nezavis-
nosta na Makedonija i so svojata krv gi cementira osnovite na ma-
kedonskata osloboditelna borba.
(...)
Centralnoto pra{awe na makedonskoto osloboditelno
dvièwe e imeno vo ova: „Neprekinato da raboti{ za kulturnoto
izdigawe i osloboduvawe na makedonskiot narod“. Toa e stimulot
{to go tera{e Goceta Del~ev i site makedonski sinovi da vodat
borba na ìvot i smrt so neprijatelite na Makedonija, na make-
donskiot narod. Na takov na~in i samata borba na Makedoncite
dobiva smisla i zna~ewe.632
Ko~o Racin, ok. 1940 godina

Izu~uvaweto na istorijata, osobeno izu~uvaweto na isto-
rijata na eden narod, sekoj pat zna~ela mnogu za tia {to se borele
za slobodata i progresot na eden narod. Zatoa i se vika, deka isto-
rijata bila u~itelka na narodite. No osobeno taja u~itelka ni e
potrebna, ba{ u ovoj vaèn moment, na nas Makedoncite, za da bi
mogle da si go najdeme edniot vistinski pat u na{ata borba. Oti
ba{ sega, u ovie na{i matni denovi, koga na mnogu lesni glavi im
se zvartue pametot, istoriskata nauka, a Ilinden ima najgolemo
zna~enie za nas.
[to be{e Ilinden? Koga dojde, kako stana i {to nè u~i
toj? Ete, tova }e raspravame u ovaa prilika i }e storime proba
u{te edna{ da pokaème vistinskite pati{ta na makedonskiot
narod.
Ilinden e najgolemata data u celata dosega{na borba na
makedonskiot narod. Ilinden be{e prviot vistinski pat i edni-
~ok na~in da se oslobodi toj narod, i kako takov, toj pokaà so
krvavo plateno iskustvo, kako trebe da se vodi taa borba, i kako
sekoga, ne se odi po nego, se pra}a so skapa krv i borbata zastanue
nazad.
Ilinden go spremi i organizira V.M.R.O. Taja togaj vis-
tinski verna organizacija na makedonskiot narod osnovana od ne-
632
Ibid., 234, 235.
govite prvi verni sinovi, za go otfrli petvekovniot turski ja-
rem, trgna samo po edniot veren pat na taja borba: da osloboduva-
weto na Makedoncite ne moè da stane samo ot samite Makedon-
ci. I togaj se misle{e deka slobodata }e ni ja donese nekoj drug.
I togaj nekoi klapavi sinovi na makedonskiot narod misleja i se
nadevaja deka taa sloboda }e ni ja dade nekoj otade Blgarija, Evro-
pa ili nekoj drug, samo ne samiot makedonski narod. No negovite
verni sinovi znaeja koj moè tova vistinski da go stori i po koj
na~in i pati{ta treba tova da stane. Ekonomskoto sostojanie, na-
rodnosnoto sostojanie, narodnite potrebi i vistinski revoluci-
onerni sili {to se razvivajat od si~ko ovova – ete, tova be{e pr-
vata stapka od kaj {to trebe{e da se trgne, i ot kaj {to trgnaja
vernite borci i organizatori na Ilinden.
Prvata V.M.R.O. bila napravena od nekolku porazbudeni
Makedonci, ama kako masovna organizacija taja po~nue da bide od
1896 g. Togaj na ~elo stoe{e Dame Gruev. Taja organizacija, kako
vistinska revolucionerna organizacija, jasno se opredeli {to sa-
ka i kako }e go postigne: masovno organizirana revolucionerna
akcija i samata Makedonija, vodena od samite Makedonci. Oti za
organizatorite na V.M.R.O. be{e jasno deka samo taka moè da se
osvojue slobodata na Makedonija.
Ottogaj, pa do 20 juli 1903633 koga stana Kru{evskoto
Ilindensko vostanie, vistinskite narodni borci neprestano ra-
boteja u narodot, propagandiraja, digaja svest, organiziraja mesni
komiteti, vooruèni borbeni odredi - ~eti - i sè {to treba{e da
se digne edno narodno vostanie.
No edno e ovdeka da se kaè, za da se razbere celiot karak-
ter na edno takvo vostanie. Prvite borci na V.M.R.O. – Dame Gru-
ev, Goce Del~ev i Jane Sandanski, kako vistinski narodni borci,
ubavo znaeja {to be{e togaj Makedonia i kakvi se vistinskite po-
trebi za nejzinite narodi... Oti tija vistinski narodni borci
ubavo znaeja deka samo taka, po toj na~in i so tija sili ne samo
{to }e se oslobodi Makedonija, ami }e £ se dade na~in da se eko-
nomski kulturno razvie i podigne kako nacija. Zatoa onie pod
svoeto zname gi vikaa site narodi {to togaj ìveeja vo Makedoni-
ja i stradaa od turskiot feudalen jarem: Makedoncite, Turcite i
Arnautite. (...)
No razbira se, tova nikako ne ujdisuva{e na dràvnite
upraviteli {to bea okolu Makedonija Site tie frlija oko na ne-
633
Spored stariot kalendar.
ja i si ja smetaja kako svoja. Si ~ekaja samo prilika, kako da si ja
zemat. Idealot na V.M.R.O. samo gi zapla{i, i na sekoj na~in gle-
daja da nestane. Najpove~ku za toa se zagriì Blgarija. Blgarsko-
to upravlenie smeta{e deka koga i da e Makedonia treba da bide
negova, ta zatova u{te togaj se po~na usilena propaganda da se
prikaùvaat Makedoncite kako makedonski blgari, koi trebe da
se soedinat so svojata majka, i seta nimna borba za osloboduewe }e
trebe da ima takva cel.634
CK na KPJ, januari 1941 godina

Makedoncite ne se ni Srbi, ni Bugari, ni Grci; tie se
Makedonci. Kako poseben narod imaat pravo na samoopredeluva-
we do otcepuvawe, imaat pravo na svoja sloboda i samostojnost ka-
ko i site drugi narodi na Balkanot. Pod vodstvoto na komunisti-
te na Makedonija makedonskiot narod vodi borba za svoite prava
i svoeto osloboduvawe. Spored toa, narodite na Jugoslavija, Buga-
rija i Grcija ne smeat da dozvolat da bidat i tie vinovnici za ug-
netuvaweto i uni{tuvaweto na makedonskiot narod {to go spro-
veduva buròaskata reakcija na tie zemji. Naprotiv, narodite na
Jugoslavija, Bugarija i Grcija moraat zaedni~ki so makedonskiot
narod da se borat za negovoto polno osloboduvawe od jugosloven-
skiot, gr~kiot ili bugarskiot jarem. Komunisti~kata partija na
Jugoslavija i Komunisti~kata partija na Grcija treba da zastanat
na ~elo na osloboditelnoto nacionalno dvièwe na makedonski-
ot narod za negovoto osloboduvawe i obedinuvawe. Bugarskite ko-
munisti treba da vodat borba protiv obidite na svoite imperija-
listi so pomo{ta na imperijalistite na Oskata da go podjarmat
makedonskiot narod i so taa namera da go frlat bugarskiot narod
vo vojna na stranata na silite na Oskata da vadat za niv kostewe
od ognot.635
Josip Broz Tito, maj 1941 godina

Makedonija isto taka ja doìvea taa nesre}a me|u sebe da
ja podelat nekolku osvojuva~i. Od pod velikosrpskoto ugnetuvawe
taa dojde pod bugarski, a delumno i pod italijanski jarem. (…) I
bugarskite osvojuva~i ne go priznavaat pravoto na makedonskiot
634
Ko~o Solev Racin, Zna~enieto na Ilinden, Izbrani dela, Proza
i publicistika, 170-172.
635
Josip Broz Tito. Sobrani dela, tom VI, oktomvri 1940 - april
1941, Skopje, 1980, 167-168.
narod, i tie go progonuvaat i so site sili rabotat vrz negovoto
odnaroduvawe. Nasekade vo Makedonija se voveduva bugarskiot ja-
zik. (…) Zada~a na makedonskite komunisti e da gi sobiraat na-
rodnite masi vo borbata protiv nasilnoto prisoedinuvawe i de-
lewe na Makedonija, a za slobodno nacionalno opredeluvawe na
makedonskiot narod i za negova nacionalna nezavisnost i slobo-
da.636
Metodija [atorov-[arlo,637 maj 1941 godina

Dragi Stojane,
Ovaja prolet na poluostrovo se razvija golemi sobitija,
koji od koren promenija politi~koto i voenoto poloènie na
balkanite, ta pretstavqa golem interes za nas kako Makedonci,
pa rekov so tebe da razmenam misli.
(...)
Kako rezultat na vojnata i na{a Makedonija e okupirana
od germanski, italijanski i bugarski vojski. Ovoj fakt nas nè in-
teresue kako Makedonci, koji polovina vek sme se borele kako
Makedonci za nacionalno i politi~ko oslobo`denie, kako posle-
dovateli na voda~ite i osnova~ite na makedonskata vnatre{na
organizacija na ~elo so Goce Del~ev, Jane Sandanski, Gjor~e Pe-
trov, Pere To{ev i Dimo Haxi Dimov.
(...)
Jasno e kako bel den, oti makedoncite ne se borat sa za da
imat svoj popovi i daskali i bile tie bugarski, arnautski ili
vla{ki. Makedoncite se borat za svoja nacionalna i politi~ka
sloboda. Nekoj makedonci-vrhovisti sakajat da kaàt oti borbata
na makedoncite e svr{ena so okupacijata na Makedonija od strana
na germanski, italijanski i bugarski vojski. Dali e tova istina.
Ne e i ne moè da bide, zatoa {to Makedonija ne dobi nacionalna
i politi~eska sloboda. Deneska ne samo Makedonija, ami celio
Balkanski Poluostrov (bez turska Trakija) e okupiran od armii-
te na dve golemi imperijalisti~ki dràvi: Germanija i Italija,
so prilepenite bugarski vojski. Golem del od Makedonija ima ve-
}e bugarska administracija. (…) Na Makedoncite ne se dava ~i-
novni~ka slu`ba, duri nemat pravo da bidat selski kmetovi. So
pravo se pra{a sekoj ~esten Makedonec: „Kakva li e ovaja slobo-
636
Josip Broz Tito. Sobrani dela, tom VII, kraj na april – 28
noemvri 1941, Skopje, 1979, 44.
637
Metodija [atorov-[arlo (1897-1944) – makedonski i bugarski
komunisti~ki deec, sekretar na PK na KPJ za Makedonija.
da, {tom [umadincite se zamesteni so Bugarija, a Makedoncite
se dràt pod karantina“. (...)
(...)
Edno vreme bef ti pi{al, oti Makedoncite nema ni{to da
spe~alat od edna imperijalisti~ka vojna, a ti vo tija zborovi se
somneva{e. (…)
Kako vo na{io grad, taka tuku re~i vo site gradovi na Ma-
kedonija se sozdadoa makedonski komiteti.638 Vo tija komiteti
vlegoja ispe~eni vrhovisti, a negde i iskreno misle{ti i vero-
va{ti Makedonci. (…) So drugi zborovi beja isprateni tutori, za
da ne bi Makedoncite ne{to da zgre{at. (…)
(...) ]e treba seta zemja na ~iflik sajbite (Turci i Make-
donci), na srpskite velika{i i nacionalni eroi, kako i zemjata
na Makedoncite, vakafite i crkvite da se razdaj na siroma{nite
seljaci. (...)
(...)
Pra{a se {to da se ~ini. Odgovor e samo eden: da se obedi-
nat site Makedonci i drugi narodnosti vo Makedonija za op{to
svoje pravo za sloboda i ramnopravnost, no ne cepene na makedon-
skata zemja i makedonskio narod. Za taja svoja sloboda i ramno-
pravnost Makedoncite treba da se borat zaedno so Bugarite, Hr-
vatite, Srbite, Grcite i Crnogorcite na balkanskio poluostrov,
zatoa {to sudbinata deneska im e ednakva.639
V. „Dedo Ivan“,640 15 septemvri 1941 godina

Za {to se borele Makedonci i za {to s’ga se boriv
Makedonska nacionalna sves i èqa za osloboduvawe poja-
vuje se prili~no docno u odnos na drugi kom{ijski narodi. (…)
Stvari se razvivav normalno sve do moment k’da Bugarski,
Srpski i Gr~ki ~orbaxije (u po~etak na XX vek – dvaeseti vek
stvara se buròazija na tija narodi) ne sa uvidele da je Makedoni-
ja ed’n mrsen zalak, po{to ima bogatu i plodnu zemwu i najarno
geografsko poloènie! Prvo zapo~iwa Bugarska buròazija usi-
lenu propaganda za da pobugari Makedonskio narod, pa po toj Gr~-
ka i Srpska buròazija! I do t’ga Makedonski narod edinstven
638
Se odnesuva na bugarskite akcioni komiteti.
639
640
Ilegalen vesnik, organ na MK na KPJ na Kumanovo, pi{uvan na
kumanovski dijalekt (15. VIII – 15. IX 1941).
po~nuje da se deli na tri dela, prema uticaj od koju stranu doa|a i
prema nadu od koju stranu }e mu dojde olak{ica od turski jaram.
On ostanuje fakti~ki onoj {to je i bil Makedonac, ama simpatije
se deliv ili onakoj kako se naradi frqav edni na drugi i stvarav
se t’ga Bugara{i, Srbomani i Grkomani.
(...)
Makedonski narod je sasvim ispravno ustremil svoju borbu
jo{ odma u po~etak i dobro je zapazil za ~ij esap se pravi taja po-
delba na tri dela… On se sve povi{e trezni i setuje se na prvi
borci i ideolozi za Slobodnu Makedoniju – setuje se na proglas
izdaden od Slobodnu Kru{evsku Republiku, setuje se na re~i Go-
ceta Del~evoga, pameti ga i Pitu Guleva i red na drugi znanci i
neznani junaci. I makedonski narod razo~aral se je u svoja „bra-
k’a osloboditeqi“ pa bile oni bugarski, srpski ili gr~ki impe-
rijalisti i ~orbaxije, pa se za toj vrak’a sve povi{e na staru i is-
pravnu ideju – Makedonija na Makedonci!
Ama s’ga u ovj najgolem rat k’da se cela Evropa navag’a u
plamen i uzbug’ewe {to k’e bidne jutre, ne moè nikoj ni da pomi-
sli da se bori za Slobodnu Makedoniju sam, samo sas svoj narod.
(…) Za toj i mija Makedonci ne moèmo da ostanemo po kraj od ti-
ja dogag’aji i da ne zememo svoj stav. (…) Makedonski narod k’e
bidne slobodan ako u svoju zemwu sam bidne gospodar na svoju sud-
binu, ako bidne gospodar na plodovi od svoju rabotu. (…) K’e stvo-
rimo Slobodnu Makedoniju u zajednicu sas svite ju`no-slavjanski
narodi, kuda k’e bidne sloboda, lep i mir za Makedonci, Bugari,
Srbi, Slovenci, Bosanci i Crnogorci!, za svakogo rabotnoga ~o-
veka!641
Voen pratenik na Ambasadata na Nezavisna Dràva Hrvatska,

Vnatre{nata polo`ba vo delot na Makedonija {to £ pri-
padna na Bugarija dosta e nejasna. Izrazenite Makedonci pokaù-
vaat izvesno nezadovolstvo kon noviot reìm vo Bugarija. (...)
(...)
Kon nas, Hrvatite, pokaùvaat Makedoncite izvonredno
srde~no dràwe.642
641
642
Ibidem, 308.
CK na KPG, januari 1942 godina
Na{ata partija treba da ja razvie seta svoja aktivnost za
da gi pou~i nacionalnite malcinstva i specijalno slovenoglas-
nite Makedonci, da ne bidat povedeni od omraza poradi nacional-
noto ugnetuvawe od gr~kite kapitalisti i sega{nata demagogija
na okupatorite, a osobeno na bugarskiot imperijalizam i {ovi-
nizam, koj e satelit na Hitler i Musolini, ami da se vklu~at vo
narodnoosloboditelnata borba na gr~kiot, srpskiot i bugarskiot
narod… za nivnata nacionalna i socijalna sloboda.643
PK na KPJ za Makedonija, januari-fevruari 1942 godina

Nov gospodar pa{uva vo Makedonija
Novi verigi ja kr{at, gme~at i cicat snagata na Makedone-
cot. Nikoga{ poizma~en, poispien, poiskrvaven, nikoga{ poizlo-
èn na opasnost da izdrì, ne bil makedonskiot narod od deneska.
Zatoa Makedoncite stoat pred edno dvoumie: da }utat i taka iz-
~eznat vo mizeriata stvorena od nivniot vrag, ili da go dignat
visoko ~eloto so dumite: „Borba, a ne smrt ne~ove{ka“.
(...) Na milost i nemilost se ostaveni stotici hiqadi ì-
voti. Poslednoto zrno se diga od Makedonija. Stotici vagoni
p{enica, oriz itn. se odnese vo Bugarija, ne za blgarskiot narod
nego za gladnite varvarski hordi na Hitlera. (...)
(...)
Isto tova se zbiva vo cela Makedonija. Se osetuva miris
na bunt. Po cela Makedonija se vlnuva narodot. Gor~livost. Mi-
naloto na Makedonija, ne~uvenata omraza prema ropstvoto, deno-
no{niot gnet na golemoblgarskata botu{a go pokaùva pato na
Makedoneco – pato na samoodricanie i bor~eski duh.644
Izve{taj od Kosta Crnu{anov645 do Ministerstvoto

za prosveta na Bugarija, 18 fevruari 1942 godina
… Podatocite {to gi iznesuvam vo pove}eto slu~ai se
provereni li~no od mene osobeno {to se odnesuva do ohridskata,
brodskata i del od prilepskata u~ebna okolija koi{to gi obiko-
643
Ibid., 373.
644
Ibid., 311-312.
645
U~ili{ten inspektor na Bitolskata oblast.
liv kon krajot na m. noemvri i prvata polovina na m. dekemvri
1941…
(...)
… Toj narod sega e poparen: tepan e, ogor~en e, razo~aran e.
Poslednata poseta duri me upla{i so preterano strogata ocenka
{to ne odgovara na vistinata, no e re~ena so gnev, deka bugarski-
ot reìm ne se razlikuva so ni{to od srpskiot, se protestira
protiv dojdenoto ~inovni{tvo, se istaknuva deka Bugarite od
starite predeli ne gi sakaat Makedoncite: deka golemiot del od
~inovni{tvoto e korumpiran itn. (...)
(...) Fa}an be{e sekoj i kade i da bil najden: doma, vo kino,
na ulica, vo kafeana i drugo, doteruvan be{e vo u~astokot, a ot-
tamu vo zatvorot. Po patot, duri bea doterani do u~astokot, tie
bea tepani do isto{tenost i pcueni so majkata makedonska mrsna
(gnasna – b. r.)! Koj bil tepa~ot? Sè samo policajci, vojnici i ne-
koi od na~alstvoto, vklu~itelno i biv{iot policiski na~alnik
na Oblasta.646
Dimitar Vlahov,647 septemvri 1942 godina

Makedonija e mnogunacionalna zemja, koja ne edna{ bila
izloèna na navleguvawe i napadi na razli~ni narodi i plemiwa.
(...)
Naselenieto na Makedonija e podloèno na èstok teror.
(...)
(...)
Borbata na Makedoncite porobeni od fa{izmot zema naj-
raznovidni formi od sabotaì i partizanska borba do otvoreni
uli~ni demonstracii. (...)
(...)
Partizanskite odredi dejstvuvaat vo celata zemja, tie dej-
stvuvaat vo reonite na Veles, Prilep, Ki~evo i vo drugi mesta.
(...)
Partizanskite odredi vo Makedonija gi koordiniraat svo-
ite akcii so akciite na partizanskite odredi vo Jugoslavija, Al-
banija i Grcija. Taa borba }e prodolì do krajniot razgrom na
646
647
Dimitar Vlahov (1878-1953) ‡ makedonski revolucioner, poli-
ti~ki deec, publicist i dràvnik.
hitlerizmot i izvojuvaweto na sloboda za site ugneteni narodi
od fa{izmot, vo toj broj i za Makedoncite.648
Bugarski oblasten u~ili{ten inspektor vo Bitola,

Po za~estenite, vo letoto i vo po~etokot na u~ebnata go-
dina, razbojni~ki napadi vo raznite planinski sela vo Bitolska-
ta oblast sum vo sostojba da vi soop{tam, g. Ministre, za sledno-
to: Napadi se slu~ija vo site okolii na Oblasta, no seriozen, du-
ri zastra{uva~ki karakter tie imaa vo Kru{evskata okolija…
(...)
... Zabeleìtelno e deka vo redovite na nelegalnite se
projavuvaat predimno lu|e {to bile ili nacionalno somnitelni
u{te od porano ili se od druga nacionalnost... Vo Prilepsko
srbomanite se vo golem broj, no ima i od zdravi bugarski semejs-
tva. (...)649
Vo moralen odnos Bugar~iwata650 se pove}e slu~ajni avan-
turisti, neranimajkovci, no se slu~uvaat i koravi fanatici inte-
ligentni maì, studenti, duri i po nekoj u~itel.
(...)
... Makar do sega da ne postradal nitu eden u~itel, sepak
razbojnicite651 gi terale da gi napu{tat selata i da si zaminat vo
stara Bugarija, bidej}i „na{eto naselenie ne bilo bugarsko, tie
sakaat da go pobugaruvaat“. Vo Kru{evsko tie izjavile deka Ma-
kedonija si ima u~iteli koi }e obu~uvaat na makedonski i sakaat
pove}e da ne gi vidat vo seloto… toa isto bilo i vo s. Maù~i{-
te (Prilepsko) so taa razlika {to tuka ne gi brkale da si odat, no
barale od u~itelot i u~itelkata da ne gi u~at decata na bugarski,
ami na makedonski...
(...)
Razbojnicite se rakuvale so selanite, drèle govori na
makedonsko nare~je protiv Bugarija i Germanija, me|u sebe govo-
rele cincarski, ispeale ~etiri pesni makedonski – „Izgrej zora“,
„Mile pop Jordanov“, „Na \or|i Sugarev“ i u{te edna. (...)
648
649
Vo tekstot, bugarskiot u~ili{ten inspektor za bugarski gi smeta
makedonskite semejstva.
650
Se odnesuva na Makedoncite.
651
Se odnesuva na partizanskite edinici.
... Od Bitola do{la policija, zapo~nalo ispituvawe koe-
{to zavr{ilo so tepa~ka na site selani {to se rakuvale so raz-
bojnicite...
(...)
Se stigna do polo`bata razbojnicite da bidat polni
gospodari na celata okolija i da pravat {to sakaat bez nekoj
da gi goni...652
AVNOJ, 27 noemvri 1942 godina

Makedonci!
Fa{isti~kite imperijalisti, kako i velikosrpskite i ve-
likobugarskite hegemonisti mu donesoa samo nesre}a i ropstvo
na makedonskiot narod, ~ija{to tatkovina ja pretvorija vo mone-
ta za potkusuruvawe na svoite imperijalisti~ki interesi. Va{a-
ta sloboda e vo na{ata borba. Pridruète se kon narodnooslobo-
ditelnata borba na site narodi na Jugoslavija.653
Josip Broz Tito, dekemvri 1942 godina

Rodena vo Krf, vo London i vo Pariz, versajska Jugoslavi-
ja stana najtipi~na zemja na nacionalno ugnetuvawe vo Evropa.
Hrvatite, Slovencite i Crnogorcite bea pot~ineti narodi, ne-
ramnopravni dràvjani na Jugoslavija. Makedoncite, Arnautite i
drugite bea porobeni i podloèni na istrebuvawe. (...)
(...)
Dene{nata narodnoosloboditelna borba i nacionalnoto
pra{awe vo Jugoslavija nerazdvojno se povrzani. (...) Zborot na-
rodnoosloboditelna borba – bi bil samo edna fraza, pa duri i
izmama, koga toj, osven op{tojugoslovenska smisla, ne bi imal i
nacionalna smisla za sekoj narod oddelno, to est koga toj, osven
osloboduvaweto na Jugoslavija, ne bi zna~el vo isto vreme i oslo-
boduvawe na Hrvatite, Slovencite, Srbite, Makedoncite, Arnau-
tite, muslimanite itn...
(...)
Makedoncite, Arnautite, Hrvatite, muslimanite itn. so
strav se pra{aat: pa {to }e bide so nas, ako se vrati ona staroto?
(...)
652
653
Ibidem, 386.
(...) Srpskiot narod ne saka da se vrati ona staroto, kako
{to ne go sakaat toa ni Hrvatite, ni Slovencite, ni Makedonci-
te, ni Crnogorcite, ni muslimanite. (...)
(...)
Pra{aweto za Makedonija, pra{aweto za Kosovo i Meto-
hija, pra{aweto za Crna Gora, pra{aweto za Hrvatska, pra{awe-
to za Slovenija, pra{aweto za Bosna i Hercegovina lesno }e se
re{i za op{to zadovolstvo na site samo na toj na~in {to }e go
re{ava samiot narod, a toa pravo sekoj narod go dobiva so pu{ka v
race, vo ovaa dene{na Narodnoosloboditelna borba.654
PK na KPJ za Makedonija, januari 1943 godina

Mir~e Don~ov Acev i Strahil Pinxurov se mrtvi. Oni ne
umrea kako {to umira sekoi smrten ~ovek, ami bea na najdzverski
na~in ma~eni i pretepani od Hitlerovite i Borisovite fa{isti
pa posle utepani. Na kolku hiqadi ~esni Makedonci im se diga
kosata koga }e go vidi Mir~eta vo bolni~ka mrtva~nica i vo
Prilep koga go zakopuvaa so ise~eni prsti, so izvadeni nokti i
iskinato meso od koskite. Makedonskite majki, tatkovci i sestri
videle nogu svoj sinovi i bra}a ma~eni i utepani, no dosega vakvi
dzverstva i ne~ove~no ma~ewe nemaja videno. (...)
Koj bea Mir~e i Stra{o?
Dva makedonski sina, koi vistinski go sakaja svojot narod
i negovata srekja i sloboda. Tova beja sinovi na ~esni makedonski
famili, koi vo borbata na makedonskiot narod dadova po nekolku
svoi ~eda. (...)
(...)
Mir~e i Stra{o verno i iskreno odea po patot na make-
donskite apostoli Goceta i Dameta, i so celiot àr i entuzija-
zam na svoite mladi i iskreni du{i se borea za slobodata na ma-
kedonskiot narod.655
654
Ibid., 388-393.
655
Ibid., 330-331.
AVNOJ, 8 fevruari 1943 godina
6. Narodnoosloboditelnoto dvièwe vo celost gi prizna-
va nacionalnite prava na Hrvatite, Slovencite, Srbite, kako i
na Makedoncite, Crnogorcite i drugite.656
Morgan,657 19 mart 1943 godina

Vo godinite do pred ovaa vojna, sè do 1918 godina edna èl-
ba dominira{e so politi~kite celi na MAKEDONSKITE gru-
pi, a toa be{e da ostvarat sloboda od dominacijata i eksploata-
cijata od SRPSKATA nacionalna vlada.
Zaklu~oci
(I) Verojatno deka postoi sorabotka me|u tri ili ~etiri
grupi od lokalnoto naselenie vo MAKEDONIJA.
(II) Delovi od SRBITE, MAKEDONCITE i ARNAUTI-
TE verojatno se spremni za sorabotka so misijata, od koi najmnogu
nade` davaat SRBITE vo oblasta POREÊ i MAVROVO za po-
~etnata faza na misijata.658
Britanska voena misija „Haktorp“ (Hackhtorpe),

7 april 1943 godina
12. I pokraj toa {to BUGARITE od vreme na vreme preze-
maat poteri sprema MAKEDONCITE, imam vpe~atok deka ova
edinstveno se pravi bezvolno i pod pritisok na GERMANCITE.
Na{iot BRITANSKI oficer za vrska }e najde pogoden teren.659
CK na KPJ, juni 1943 godina

Makedonski narode!
Makedonci i Makedonki, rabotnici, selani, gra|ani i
mladino!
656
Ibid., 394.
657
^len na britanska voena misija vo Makedonija.
658
PRO HS 5/887. Prevodot e na prireduva~ite.
659
PRO HS5/886. Prevodot e na prireduva~ite.
Treta e godina ot kako germanskite, talijanskite i bugar-
skite okupatori so pomo{ta na raznorodni slugi i izdajnici ja
raspar~aja na{ata tatkovina i bezdu{no pla~at i àrat po nea.
(…) Ama i pokraj site maki i stradanija niz koi pomina celijo
na{ narod za ovoa vreme pod fa{isti~ka okupacija, sè pojaka i
pojaka e verata vo pobedata nad fa{istkite bandi i nivnite slu-
gi, sè pojaka i pojaka e re{enosta vo borbata za ostvaruvawe na
vekovnite ideali na makedonskiot narod: n a c i o n a l n a s l o -
b o d a, r a v n o p r a v n o s t i b r a t s k a s o r a b o t u v a ~ k a
s o s i t e b a l k a n s k i n a r o d i.
(...)
MAKEDONCI I MAKEDONKI!
I preku site poku{aji na podlijot okupator i negovite
slugi da preku krvav teror i razni podmamki ne uspeaja da go sta-
vi na{iot narod vo svojata slu`ba. (…)
Razni predadeli na makedonskiot narod i slugi na okupa-
torot, kao {to se: Van~o Mihajlov, Spiro Kitin~ev, bra}a ^kat-
rovi i dr., nemoàt pojke so svoite lagi da go laàt nito eden ~e-
sen Makedonec. (…)
(...)
Idat sadbonosni denoj! Edinoto spasenie ot ovaja opasnost
e u{te pojaka i odlu~na borba protiv fa{isti~kite porobiteli
i nivnite slugi! U{te pocvrsto da zastaneme na straàta na na-
{ite slovenski ruski brakja i nivnata gerojska Crvena armija, na
stranata na mo}nata anglo-sovjetska-amerikanska koalicija, so
koja ke i nie, edinstveni i sploteni… ne samo {o ke se oslobodi-
me od fa{isti~kite okupatori, ami ke moème da ja izvojuvame
svojata potpolna nacionalna sloboda i ravnopravnost, pravo da ja
sami opredelime svojata sudbina i sozdavawe polna narodno-de-
mokratska vlast vo Makedonija.
Na{iot narod nikoga{ ne e imal takov pogoden moment
kao {to ima deneska, za ostvaruvawe na svojot vekoven ideal –
s l o b o d n a M a k e d o n i j a! Nikoj pat vo svojata istorija ma-
kedonskiot narod nemal tolku i takvi saborci i sojuznici kao {o
ima deneska.
Ama, nu`no e da i samiot na{ makedonski narod vo p o l-
n a m e r a gi razvie svojte sopstveni natre{ni snagi, kako {o ne
u~ea na{ite golemi u~iteli: Goce Del~ev, Damjan Gruev, \or~e
Petrov, Sandanski i desetina drugi prvoborci za na{ata nacio-
nalna sloboda.
Da sozdademe polno edinstvo na celiot na{ narod, edin-
stvo pome|u rabotnicite, selanite, inteligencijata i mladinata,
da sozdademe edinstvo na site Makedonci, bez obzir na politi~-
kite uverenija, po~nuejki ot starite revolucioneri ilindenci,
opol~enci, pa sè do komunisti, da sozdademe edinstvo na site Ma-
kedonci, bez obzir dali oni porano bile „srbomani“, „bugarofi-
li“ ili „grkomani“. Da storime sè da prestane podvojenosta na na-
{iot narod vo ovie sudbonosni i istoriski denoj! Krajno e vreme!
(...)
Da sozdademe e d i n s t v e n m a k e d o n s k i n a r o d n o-
-o s l o b o d i t e l e n f r o n t...660
Poverenstvo na G[ na NOV i PO na Makedonija

za terorot na bugarskite okupatori vo Tikve{ijata,
Slavni se stranicite {to gi pi{at hrabrite narodni bor-
ci-makedonski partizani vo vooruènata narodnoosloboditelna
borba na na{iot narod. Praf i pepel stana la`livata propagan-
da na fa{isti~kite okupatori i nivnite slugi-makedonskite iz-
dajnici oti makedonskite partizani se „srpski ~etnici“, „komu-
nisti~ki bandi“ i „razbojnici“. Makedonskite partizani na delo
dokaàja protivnoto. Siot makedonski narod od gradot i seloto
se uveri oti se narodni borci, borci za slobodna Makedonija,
za{titnici, osvetnici i osloboditeli. So svojata pravedna bor-
ba, smelost i po`rtvovanost partizanite gi spe~alija simpatiji-
te i qubovta na svojot narod.
(...)
Makedonskite partizani gi o~istija selata od terorot i
grabeòt na bugarskata okupatorska vlast, policija i vojska i os-
lobodija selanite od {piunite i slugite na okupatorite.
(...)
Site trla, plevni i kolibi vo poleto Pravednik se izgo-
reni od vojskata. Ima razru{eni kuki so bombi vo selata [ivec,
Resava, Vata{a i dr. Strelani se 50-60 selani ([ivec 4, Mramo-
rec 5, Drenovo 4, Grbavec 5 i dr.). Po vrf tova na najzverski na-
~in na imeniot den na bugarskiot car Boris, se ubijeni 12 du{i
660
od selo Vata{a me|u koj u~enici i deca od 14-16 g. Oni se izniè-
ni so kur{umi ot karte~nici pa posle se~eni i dupeni so noòj,
na nekoj im se vadeni o~ite, se~eni racete (Vaso Adì Jordanov-
ski). (...)
(...)
Bugarskite fa{isti si ja spe~alija vekovnata omraza od
Tikve{koto naselenie. (...)
(...)
@rtvite se te{ki, no ne omalodu{avat ami terat napred
za odmazda i pobeda. Eden tatko na ubien mladinec na pomenot jas-
no i gromko izvikal: „Ne e vreme i nema fajde da pla~eme, svet,
nie treba da mu otmastime na neprijatelot, i }e mu otmastime!“
Toa e kletva na sekoj Makedonec, patriot, na siot narod.!
]E OTMASTIME!
(...)
Posle ofanzivata661 i terorot narodno-osloboditelnite
partizanski odredi, popolneti so novi snagi, so masovno vlagane
na narodot, o~eli~eni, mar{iruvat vo golemi edinici na Make-
donskata Narodno-osloboditelna vojska.662
Manifest na G[ na NOV i PO na Makedonija,

oktomvri 1943 godina
MANIFEST
Makedonski narode! Makedonci i Makedonki! Bra}a i ses-
tri na na{ata porobena ama nikoga{ nepokorena tatkovina!
(...)
BRA]A I SESTRI, MAKEDONCI I MAKEDONKI!
Za prv pat vo na{ata slavna istorija imame denes svoja
mlada narodna vojska. Za prv pat na{ata mlada vojska `nie pobeda
po pobeda. Nie ideme sprema lice na novite golemi borbi. Se ra-
boti za sudbinata na na{ata zemwa. Bie posledniot ~as. Ve vika-
me vas, sinovi i }erki na makedonskiot narod da se splotime vo
borbenite redovi na na{ata Narodno-osloboditelna vojska na
Makedonija. (...)
(...)
661
Se odnesuva na ofanzivata na bugarskata vojska, policija i kon-
tra~etata protiv partizanskite odredi vo Tikve{ko vo 1943 godina.
662
MAKEDONSKI NARODE! MAKEDONCI I MAKE-
DONKI!
Fa{iskite imperijalisti so golemobugarskite, golemo-
srpskite i golemogr~kite hegemonisti, ja raskinaa na{ata tatko-
vina i ja prevrteja vo sitna para za potkusuruewe na svoite impe-
rijalisti~ki interesi.
(...) Denes site balkanski narodi sa edno vo borbata za soz-
davawe na eden b r a t s k i, f e d e r a t i v e n s o j u z n a b a l -
k a n s k i t e n a r o d i, na baza na polna nacionalna ramnoprav-
nost i priznavawe na pravata za samoopredeluvawe na narodite.
Nikoga do sega, makedonski narode, ne si imal tolku ubavo polo-
ènie i tolku mnogu sojuznici, za da ti se ispolni tvojot vekoven
ideal – s o e d i n e n i e n a M a k e d o n i j a. (…) Zatoa treba da
sozdademe zaedno front so site balkanski narodi vo borba protiv
fa{iskite okupatori i protiv sekoj imperijalizam na Balka-
not.663
Britanska voena misija „Konserv“ (Conserve),

…Osmata brigada dejstvuva ju`no od SKOPJE vo oblasta
KARLIJAK, povtoruvam KARLIJAK. Dvanaesetata bri/gada/ –
na èlezni~kata pruga SKOPJE-ZELENIKOVO i go zazedoa
DRAÊVO, povtoruvam DRAÊVO na 9 okt/omvri/. MAKEDON-
CITE vo Bugarija dobija bri/gada/ vo Sofija664 i nejziniot prv
bataljon e na pat kon ovoj G[.665
663
Ibidem, 406-410.
664
Po kapitulacijata na vojskata na Carstvoto Bugarija na 9 septem-
vri 1944 godina, na inicijativa na Ote~estveniot front, Ministerstvoto
na vojskata donelo re{enie od Makedoncite mobilizirani vo bugarskata
vojska i Makedonci-dobrovolci da se formira brigadata „Goce Del~ev“.
Brigadata e formirana na 19 septemvri 1944 godina vo Sofija pod imeto
Makedonska osloboditelna brigada „Goce Del~ev“. Na 29 septemvri 1944 go-
dina zaminal prviot bataljon od Sofija za Makedonija. Vo po~etokot na ok-
tomvri 1944 godina e rasformirana. So re{enie na G[ na NOV i PO na
Makedonija edinicite na brigadata „Goce Del~ev“ bile rasporedeni vo 50. i
vo 51. narodnoosloboditelna divizija.
665
PRO WO 202/370. Prevodot e na prireduva~ite.
Prigovor na grupa ~lenovi na ANOK na Manifestot
na G[, 9 dekemvri 1943 godina
Do glavniot {tab na
Mak(edonskata) nar(odno) osv(oboditelna) vojska i P. O.
(...)
Dragi drugari,
Manifestot, izpraten od Vas do Makedonskiot narod, iz-
polni so radost i gordost srcata na site ~esni Makedonci, poradi
slednite dva fakta: 1) Obrazuvaneto na makedonska narodno osvo-
boditelna vojska i 2) formiraneto na rakovodstvoto na taja voj-
ska – nejniot Glaven {tab. (…)
Manifestot, gledan vo taja svetlina, e akt ot istori~esko
zna~enie, nared so manifestot na Kru{evskata republika i Usta-
vot na Natre{nata Makedonska revoljuciona organizacija na Go-
ce, Dame, Gjor~e Petrov i Pere To{ev, kojto trebe da na~ertae
principite i zada~ite na Makedonskata Narodno-osloboditelna
borba, imajki pred vid minaloto na na{iot narod, negovite idea-
li – nacionalno obedinenie, na bazata na bratstvoto na balkan-
skite narodi – gledano vo konkretnata voeno-politi~eska obsta-
novka.
Bidej}i akt ot takvo golemo zna~enie, manifestot prediz-
vika komentari vo site krai{ata na Makedonija. Sekoj {to poli-
ti~eski misli si dade mnenieto po nego. Pa Akcioniot komitet
na narodno-osvoboditelnata borba na Makedonija i 8-te du{i od
povikanite vo Makedonskoto Narodno sobranie, sinitetiziraj}i
gi razli~nite zabele{ki po manifestot, smetava za svoja dol`-
nost da gi iznesat pred [tabot najosnovite zabele{ki, so cel da
se obrnat vnimanie na [tabot, kojto e deneska edinstveno odgovo-
ren za pravilnoto i nepravilno postavuewe i objasnuewe na Na-
rodno-osloboditelnata borba i so cel da doprinesat za celostno-
to mobilizirane na makedonskiot narod vo dene{nta gigantska
borba so ogled na konkretnata voeno-politi~eska obstanovka i
idealite na makedonskiot narod.
Svedeni na pova`nite, zabele{kite se slednite:
1. FORMALNI ZABELE[KI
1. Kakvo treba da prethodi na izdanieto na eden mani-

fest, t. e. {to e pretpostavka za izdavaneto na eden mani-
fest?
Na eden manifest vinagi trebe da mu prethodi nekoj osno-
ven akt, bezrazli~no da li toj se vikal: ustav, platforma ili pra-
vilnik, vo koj akt treba da se sintetizirat vo nekolku to~ki os-
novnite principi na narodnata borba. Toj akt bi trebali da e
„Vjeruju“ na seki Makedonec. Manifestot, pak, ide da obnaroduva
i objasni po podrobno, vo popularna forma, principite na osnov-
niot akt i po toj na~in da im dade {iroka glasnost, za da gi na-
pravi izvesni za siot narod.
(...)
2. Kompentencijata na [tabot
Vo svrska so prviot vopros se postavue za kompetentnosta

na [tabot da izdade manifest, vo koj se opredelujat VO OKON-
ÂTELNA FORMA idealite, principite na Narodnooslobodi-
telnata borba, kako i po koj pat da se trgne za ostvarueweto na ta-
ka postavenite principi, zasegaj}i pri tova i konkretni poli-
ti~ki vosprosi, po koj Narodnoto sobranie e edinstveno kompe-
tentno da si kaè dumata i po koj vopros ne moè da se izjasni
[tabot, predi da e svikano Sobranieto. (...)
[tabot e ne samo i predimno voeno telo na Narodno oslo-
boditelnata borba, no [tabot, sostaven od 11 du{i, ne e smeel da
opredeluje, VO OKONÂTELNA FORMA osnovnite linii na
borbata, a i duma da ne stave za opredeluewe na konkretni poli-
ti~eski angaìmenti.
No, koga e navlegol vo kompentencijata na Narodnoto so-
branie, to [tbot e trebalo o{te vo na~aloto na Manifestot da
kaè, OTI MANIFESTOT IMA VREMENEN KARAKTER DO
SVIKVANETO NA NARODNOTO SOBRANIE, koje e edin-
stveno kompetentno vo defenitivna forma da opredeluje, osnov-
nite principi na borbata ni, kako i da prieme konkretni anga-
ìmenti vo dadenata konkretna politi~eska obstanovka.
(...)
II ZABELE[KI PO VOPROSI KOJ DOKOSNUJAT

OSNOVNITE PRINCIPI NA MAKEDONSKATA
NARODNOOSLOBODITELNA BORBA
Vo statijata na Tito „Nacionalno pitawe u Jugoslaviji u

svetlosti narodno-oslobodila~ke borbe“, se postavujat osnovnite
principi na narodno-osloboditelnata borba na narodite vo Jugo-
slavija. Izjasnuvaweto na Tito po osnovnite principi na taja
borba, nie go zedohme kako moto na na{eto pismo-izloènie. (...)
Ot taka prevedenite dumi na Tito izleva slednoto: 1) Narodno-
osloboditelnata borba treba da dovede do oslobodueweto na
Jugoslavija 2) Taja narodno osloboditelna borba treba da donese
nacionalna ramnopravnost na site narodi vo Jugoslavija i 3) Ta-
ja sloboda moè da e spe~ali sekoj narod so so pu{ka vo raka.
Proklamiranite gorni tri princip, priloèni na make-
donskata dejstvitelnost, zna~at: sloboda i ramnopravnost na edna
treat ~ast ot Makedonija, koja be{e predi 1941 godina vo gra-
nicite bna biv{a Jugoslavija, ili priloèn do kraj principa oti
taja borba trebe neminuemo da zna~i i nacionalna sloboda i na
otdelnite narodi, za na{ija narod ona nema da donese sloboda i
ramnopravnost, OTI ÂSTI^NOOSLOBODEN NAROD NE E
SLOBODEN. No, poneè Tito izpravno e postavil teoretski ne-
ophodimnite uzlovija za oslobdueweto na eden narod nepriloì-
mosta na taka postvenite celi na makedonskata destvitelnost,
zna~i, da vo tesnite ramki na Jugoslavija nemoè celostno da se
razre{i makedonskiot nacionalen vopros. I vo minaloto, kako
ot na{ite dejci vo osloboditelnoto dviènie, taka i ot tugjite
borci i dviènija vinagi se e smetalo oti re{enieto na makedon-
skiot vopros e vozmo`no samo vo edna federacija na Balkanskite
narodi, zaradi tova, oti na{iot vopros e op{tobalkanski. Ge-
ografskoto poloènie na Makedonija, tu|jite propagandni vlija-
nija i imperijalisti~kite te`nenija za zavladjavaneto na Var-
darskata dolina i Solun (t.e. Makedonija) sozdale rivalstvo megju
balkanskite narodi okolu Makedonija i napravile od Makedonija
objekt za imperijalisti~kite apetiti na balkanskite i izvanbal-
kanskite zavoevateli. Taka sozdadenoto poloènie, dovede do po-
delbata na Makedonija za da se zadovolat po toj na~in te`nenija-
ta na trite opkoljava{ti Makedonija imperijalisti. Poradi toa
specijalno poloènie, problemot na Makedonija, se pojavuje vo
po osobena svetlina otkolku nacionalnite problem na drugite
porobeni narodi vo biv{a Jugoslavija. Povtarame: PROBLE-
MOT NA MAKEDONIJA I NEGOVOTO RAZRE[ENIE NAD-
HVRLUE RAMKITE NA BIV[A JUGOSLAVIJA. (...)
(...)
Nema za{to da se srdite. Takvo e ~uvstvoto na seki Make-
donec posle prepro~itanieto na manifesta. Ne li e opravdano, da
ve popitat, koga gi potkanihte , razbira se, sovsem pravilno, Ar-
nautite, Vlasite, Turcite i dr. na borba so na{iot narod, zo{to
ne gi podkanihte na{ite bratja ot drugite krai{ta ot Makedoni-
ja na zaedni~ka borba i e li tova mol~anie vo soglasie so princi-
pa za soedinenieto na Makedonija? Ete, za{to, dragi drugari, pog-
re{no postaveniot vopros dovedue do pogre{ni izvodi. Ako, vie
predvaritelno opredelihte sudbata na Makedonija vo ramkite na
Jugoslavija, vie dosledni na taka postaveniot vopros, istina hvr-
kihte lozung za soedinenieto na Makedonija, no koga trebe{e da
vle~ete site prakti~ni konsekvenci ot taka postaveniot lozung,
ne napravihte tova a ostanahte dosledni na prietite angaìmen-
ti – ramkite na Jugoslavija.666
Artur Edmonds,667 14 mart 1944 godina

GOCE DELÊV, povtoruvam GOCE DELÊV se smeta za
heroj me|u JUG/OSLOVENSKITE/ MAKEDONCI i mnogu od
niv nosat mali fotografii na nivnite gradi.668
Patrik Evans,669 19 april 1944 godina

Bev iznenaden od atmosferata me|u kap/etanot/ MEKDO-
NALD670 i partizanskite komandanti. NEMA nedoverba, karawa
i duri raspravii. Za duskusii se upotrebuvaat minimum potrebni
zborovi. Ova delumno e rezultat na nacionalniot karakter, de-
lumno poradi vlijanieto na TITO671… (...) TITO-vata cel e slo-
bodna MAKEDONIJA, federalna edinica vo ramkite na JUGO-
SLAVIJA, so sloboda na zboruvaweto i slobodni izbori, make-
donski bolnici i u~ili{ta i taka sè za Makedoncite.672
666
667
^len na britanska voena misija vo delot na Makedonija {to se
nao|a vo ramkite na Grcija.
668
Prentice/Wickstead Papers, Signals, 6/2, rakopis. Liddel Hart Centre for
Military Archives, King’s College London (ponatamu: LHCMA King’s College
London). Prevodot e na prireduva~ite.
669
[ef na britanskata voena misija vo delot na Makedonija {to se
nao|a vo ramkite na Grcija.
670
Ronald.
671
Josip Broz.
672
Prentice/Wickstead Papers, Sub-Area Vitsi; reports 2/1/2, LHCMA King’s
College London. Prevodot e na prireduva~ite.
Patrik Evans, mart-oktomvri 1944 godina
1. OBLASTA [TO SE RAZGLEDUVA
Site informacii od ovoj izve{taj se dobieni od prva raka
vo periodot mart-oktomvri 1944. Za toa vreme jas ìveev vo VAP-
CORI673 5256, vo VICI674 5754, vo blizinata na DHASERI675
3268 (t.e. na zapadniot breg od MALA PRESPA), vo KORIFI676
5061 i na krajot vo FLORINA677 6068...
2. SLAVO-MAKEDONSKOTO NASELENIE
Eden premol~an fakt za oblasta, koja e predmet na razgle-
duvawe, a za koj ne se zboruva, e toa {to retko koj ja sfa}a. Angli-
~anec, duri i onoj koj ja poznava GRCIJA ne uspeva da ja sfati bi-
dej}i retko koj od niv odi podaleku na SEVER. GRCITE ne uspe-
vaat da ja sfatat od dve pri~ini. Prvo, tie ne sakaat. Vo nivna ko-
rist e da veruvaat deka site mesta koi se obeleàni kako „GR^-
KI“ na kartata se, ili mora da bidat GR^KI po simpatija i na se-
koj drug na~in; GRCI po priroda kakvi {to se tie; tie ne sakaat
da sfatat deka golem del od naselenieto na MAKEDONIJA vo
GRCIJA ima isto tolku dobri pri~ini da se smetaat sebesi za
MAKEDONCI kolku {to tie sebesi se smetaat za GRCI... Toa
pretstavuva nedovolen povod, eden vid izmama, koja e nerazdelen
del od Golemata ideja. Vtorata pri~ina e... poddrùvawe na ovaa
laga ostavaj}i vpe~atok kaj svojot sopstven narod i vo svetot deka
nema nikakvo SLOVENSKO malcinstvo vo GRCIJA; dodeka ako
stranec koj ne ja poznava GRCIJA, ja poseti oblasta FLORINA
i potoa formira sopstveno mislewe za zemjata vo celina, zaklu-
~okot bi bil deka GRCITE se tie koi se vo malcinstvo. Toa e
predimno SLOVENSKI region, a ne GR^KI. Jazikot vo domovi-
te, i po pravilo na poliwata, na selskite ulici, na pazarot e MA-
KEDONSKI, SLOVENSKI jazik... Mnogu od ènite, osobeno
postarite i mnogu od postarite maì i skoro site deca rodeni
okolu 1939 ili podocna ne znaat GR^KI. Duri i onie koi znaat
GR^KI pove}e sakaat da zboruvaat MAKEDONSKI ako moàt.
673
Bap~or.
674
Planinata Vi~o.
675
Dropi{ta.
676
Turje.
677
Lerin.
Stranec koj }e pozdravi so „Dobro utro“ na GR^KI }e go dobie
istiot odgovor, no ako istoto go kaè na MAKEDONSKI toj }e
bide opsipan so plima frazi za dobredojde i drugi dodatoci.
Imiwata na mestata, kako {to se dadeni na kartata se GR^KI:
KALITEA, TRIGONON, DROSOPI itn., no kako i da e, imiwa
koi naj~esto se upotrebuvaat, i pokraj toa {to na kartata se
napi{ani so mali bukvi i vo zagradi, ako voop{to se dadeni taka,
se RUDARI, O[ÎMA, BELKAMEN – sè SLOVENSKI imi-
wa... Gr~kiot se smeta re~isi za stranski jazik i na GRCITE ne
im se veruva i se tretiraat kako stranski dràvjani, duri i ako
ne, vo polna smisla na zborot kako stranci. Ovoj o~igleden fakt,
skoro tolku o~igleden za da se spomene, e deka oblasta e prirodno
SLOVENSKA, a ne GR^KA, i ne moè, a da ne se prenaglasi...
Isto taka, va`no e da se naglasi deka naselenieto, kako
{to tie ne se GRCI, isto taka ne se BUGARI ili SRBI ili HR-
VATI. Tie se MAKEDONCI. Za ova jas ovde ne moàm da dogma-
tiziram, bidej}i jas ne ja poznavam istorijata i posebno etnologi-
jata na MAKEDONCITE... Makedonskata ideja isto taka bi mo-
èla da bide navistina ne{to ve{ta~ko, rezultat na propaganda.
No ne izgleda taka. Na mene mi izgleda sosema objektivno MAKE-
DONCITE da se smetaat kako entitet, iako se malubrojni i
predmet na delba. MAKEDONCITE se pottiknati od silni no
izme{ani ~uvstva na patriotizam...
Istata tvrdoglavost se pokaùva i vo MAKEDONSKITE
pesni, kako tradicionalnite isto taka i onie koi se sozdadeni vo
sega{nata vojna. Vistina e deka pesnite obi~no ja spomenuvaat
MAKEDONIJA i ne nekoe posebno mesto vo MAKEDONIJA, no
~uvstvoto koe tie go izrazuvaat e ednostavna i direktna qubov
kon zemjata bez nekoj intelektualen entuzijazam za politi~ka
ideja... Ritmi~kata pulsacija vo site niv e qubovta na MAKEDO-
NECOT kon negovoto rodno mesto... Makedonskiot patriotizam
ne e ve{ta~ki, toj e priroden, spontano i dlaboko vsadeno ~uvstvo
koe po~nuva vo detstvoto kako i sekoj drug patriotizam. Ottamu
separatisti~kite tendencii }e prodolàt da `neat; toa ne e ne-
uspe{en obid. Mene mi se ~ini deka toa e edna od gre{kite na is-
torijata ili lapsusite na istorijata, (jas povtoruvam, ne znam ni-
{to za MAKEDONSKATA istorija) za nepostoeweto na nezavis-
na dràva...
Ako GRCITE im dadat na MAKEDONCITE {to tie
sakaat, sloboda da zboruvaat na maj~in jazik i ne{to podobar ì-
vot – tie bi bile nakloneti da ostanat GR^KI gra|ani...
6. IDNINA
Ne moè da ima nezavisna MAKEDONIJA. Duri i ako ne-
koj go posakuva toa, kako {to jas toa go posakuvam, kako pravo, te-
oretski gledano, deka bi trebalo da postoi, treba da se priznae
deka prakti~no toa e nepoèlno.
MAKEDONSKOTO voskresnuvawe bi bilo èstoko spre-
~eno od GRCITE koi bi vostanale kako eden od cela GRCIJA za
da go ugu{at. Prakti~no baraweto na SOLUN }e predizvika kaj
GRCITE bes. Rezultatot bi bil krajno krvava vojna od koja ni-
{to dobro nema da proizleze...678
Britanska voena misija „Fors“ (Force) 133,679

Razvojot na dvièweto na otporot vo BUGARIJA povtor-
no go isfrli na povr{ina makedonskoto pra{awe, koe gi invol-
vira site balkanski dràvi vo pogolema ili vo pomala mera.
Me|utoa, informaciite {to se odnesuvaat na MAKEDONIJA i
MAKEDONCITE se daleku od celosni. Bidej}i partizanite koi
dejstvuvaat vo MAKEDONIJA se pod TITOVA kontrola, ZP680
bi sakal da go ima va{eto mislewe {to se odnesuva na niv.
2. Ve molime da ispratite izve{taj za nivnite aktivnosti,
nivnata ja~ina i politi~kite tendencii i celi, kako i za li~noto
TITOVO mislewe za niv.681
Artur Edmonds, 29 april 1944 godina

Devettata div/izija/ go otstrani ARIJANOS682 i negovite
andarti na VIÔ i gi zameni. Objasnuvaweto na negoviot nasled-
nik, koi, verojatno, se to~ni, se deka ARIJANOS i negovite MA-
KEDONCI se nesigurni i sakaat NEZ/AVISNA/ MAK/EDONI-
678
Velika Britanija i Makedonija (18 avgust 1944 – 8 maj 1945). Doku-
menti, tom I. Izbor, prevod i redakcija d-r Todor êpreganov, Institut za
nacionalna istorija, Skopje, 1995, 93-104.
679
Britanska voena misija pod ~ija nadle`nost spa|ale aktivnosti-
te vo Grcija, Bugarija, Romanija, Turcija i vo arapskiot svet.
680
Redakcijata ne uspea da ja de{ifrira {ifrata.
681
682
Aristotelis Haturas.
JA/. Nekoi andarti od SLA/VJANSKITE/ sela neodamna zaminaa
vo PARTIZANSKITE brigadi.683
Britanska voena misija „Fors“ 133,

5 maj 1944 godina
2. To~no bi sakale da znaeme:
(...)
(V) Kakvo mislewe postoi vo sega{niot moment me|u nase-
lenieto na SKOPJE za idniot status na MAKEDONIJA i odno-
site na MAKEDONCITE kon SRBITE i kon BUGARITE i re-
lativniot obem na razli~nite mislewa.
(...)
3. Ednostavno treba da objasnite deka i pokraj toa {to nie
se interesirame za ova, Vladata na Negovoto Viso~estvo ne moè
da zazeme kakov bilo stav za MAKEDONSKOTO pra{awe sè do
ostvaruvaweto na pobedata. Zatoa britanskite oficeri za vrska
treba da mu pristapat na ovoj predmet so posebno vnimanie.684
Izve{taj na OSS,685 8 juli 1944 godina

Site „federalisti“ vo vladata i vo „armijata“ na Mi-
hajlovi} se soglasuvaat deka Jugoslavija treba da ja zadrì dinas-
tijata Kara|or|evi}.
Site tie gi osporuvaat pravata na Makedoncite da formiraat
avtonomna dràva vo ramkite na Jugoslavija.
(…)
Izgleda deka sè u{te ne postoi celosen dogovor za toa kolku
avtonomni dràvi }e se formiraat. Lavroviot venec koj go op-
kruùva noviot partizanski pe~at, koj se upotrebuva na nivnite pa-
so{i e podelen na pet dela, ozna~uvaj}i gi pette nacionalnosti: Sr-
bi, Crnogorci, Slovenci, Hrvati i Makedonci.
(…)
Nakuso, pra{aweto za dràvnata podelba vo federalni edi-
nici sè u{te ne e usoglaseno. Regionalnite antifa{isti~ki sobra-
683
Prentice/Wickstead Papers, Signals, 6/2, rakopis, LHCMA King’s
College London. Prevodot e na prireduva~ite.
684
685
Amerikanska izvestuva~ka slu`ba.
nija na narodnoto osloboduvawe na Jugoslavija (dosega formirani vo
Slovenija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Sanxak i vo Makedonija)
se nukleus za formirawe na vladite na tie dràvi.
(…)
Makedonija definitivno ne £ pripa|a na srpskata edinica.
Etni~ki, nacionalno, op{testveno, psiholo{ki i istoriski Make-
doncite se razlikuvaat od Srbite. Tie pove}e se razlikuvaat od Sr-
bite lingvisti~ki otkolku {to se razlikuvaat Srbite od Hrvatite.
Sepak, Makedoncite ne se homogena nacija. Makedonskite Sloveni,
najgolemata etni~ka grupa, pretstavuvaat odvaj 30% od celokupnoto
naselenie. Makedonskiot nacionalizam e mnogu nepriroden. Tie se
grupa na narod povrzan so geografskiot faktor, so sli~na op{testve-
na struktura i istorisko minato. Tie ne se formirani vo cvrsta na-
cionalna edinica. No nivnata nezavisnost pred sè se opravduva so
faktot deka: 1) tie se razlikuvaat od site sosedni narodi – tie ne se
nitu Albanci, nitu Grci, nitu Bugari, nitu Srbi – i 2) tie imaat or-
ganizarano silno dvièwe za avtonomija vo ramkite na ju`nosloven-
skata federacija. Formiraweto na makedonskata nacionalna dràva
bi moèlo da se realizira edinstveno so obedinuvawe na site Make-
donci (koi ìveat vo Jugoslavija, Grcija i vo Bugarija) vo edna edini-
ca koja bi bila del od jugoslovenskata federacija. Vklu~uvaweto na
Makedonija vo Jugoslavija e opravdano poradi slednite pri~ini:
1. Jugoslovenska Makedonija e Piemont na site Makedonci.
2. Borbata za jugoslovenska Makedonija be{e promovirana
vo ovaa vojna od antifa{isti~kite sili kako sprotivnost na bugar-
ska Makedonija, poddrùvana od Oskata, ili za celosno „nezavisna“
Makedonija, zagovarana od Van~o Mihajlov, koj be{e dràn od Hit-
ler vo rezerva i so kogo £ se zakanuva{e na bugarskata vlada so gube-
we na Makedonija vo slu~aj taa da ne gi ispolni barawata na Oskata.
3. Narodnoosloboditelnoto dvièwe na Jugoslavija kako
najsilna balkanska sila koja gi obedini site narodi vo borbata pro-
tiv silite na Oskata se ~ini deka be{e najsilnata sila koja dava{e
garancija za realizirawe na dolgoo~ekuvanoto obedinuvawe i na av-
tonomijata na makedonskiot narod.686
686
PRO WO 201/1621A. Prevodot e na prireduva~ite.
Metodija Andonov-ênto,687 april 1944 godina
I
Makedonskiot narod e ispraven pred sudbonosno sabitie.
Toj se najduva pred svikuvajneto na prvoto od svojata istorija Na-
rodno Sobranie (Antifa{isko sobranie na narodnoto oslobodu-
vajne na Makedonija - ASNOM), toj simvol na narodniot suvere-
nitet i nacionalna sloboda, spe~alen so te{ki borbi i nebroeni
èrtvi.
Istorijskoto Narodno Sobranie ne se javuva slu~ajno. Ne-
go go prethodat vekovi ispolneti so borbi i napreènija. Po-
slednite 50 godini od na{ata istorija se prelomni godini i po
zasilenost na borbata i po opredelenost na principite, postave-
ni vo nezinata osnova.
Za da se vidi golemoto istorijsko zna~enie na ovoa sabi-
tie, }e gi izloìme uslovijata pod koji uzreva{e politi~kata
misla, i borbite koi gi dovedoa do najvisokata to~ka nacionalno-
politi~kite ideali na na{iot narod – do svikuvajneto na p r v o -
t o N a r od n o S o b r a n i e, kako predvesnik na slobodata.
II
(...)
Makedonskoto pra{awe, kako edno od glavnite natre{ni
protivre~ija dojde vo prv plan poradi silinata na rasplamtenata
borba i re{enosta na narodot da go otfrli edna{ za sekoga{ na-
cionalnoto robstvo.
(...)
1912 godina propadnuva gnilata Otomanska imperija, ama
makedonskiot narod biduva izigran vo svoite vekovni ideali: Ma-
kedonija be{e podelena me|u imperijalistite na balkanskite dr-
àvi. Vo 1918 godina be{e, so mali izmenenija, potvrdena neprav-
data napravena vo 1912 godina...
III
(...)
Vo prvoto Narodno Sobranie u~estvuvat herojite od Ilin-
denskata epopeja, kako Dimitar Vlahov i drugi. Vo nego vleguvat
narodnite prvoborci protiv velikosrpskata hegemonija kako
Cvetko Uzunovski, Bane Andreev, Strahil Gigov, Mara Naceva i
687
Metodija Andonov-ênto (1902-1957) – prv pretsedatel na so-
vremenata makedonska dràva DFM vo DFJ.
dr. Vo nego se najduvat najnovite borci, mladite vojnici – delega-
ti na na{ata slavna vojska kako Borka Temelkov-Qiqakot, êde
Filipovski-Dame i dr. – Po toj na~in, prvoto Narodno Sobranie
i po svojot li~en sastav }e bidi ìv simvol na idejnata povrza-
nost na tri generacii.
So u~estvoto na delegatite na trite delovi na Makedonija
(jugoslovenskiot: Apostolski, ênto, Uzunoski i dr.; gr~kiot:
Dimitar Vlahov; bugarskiot Vladimir Pop-Tomov), – prvoto ma-
kedonsko Narodno Sobranie }e ja simvolizira voqata na celiot
makedonski narod da se najdi cel, sloboden i obedinen.688
Prvo zasedanie na ASNOM, 2 avgust 1944 godina

ILINDEN 1944 godina za makedonskiot narod e den, koga
on objavi na celiot svet oti rezultatite od te{kata i krvava tri-
godi{na borba se krunisani so uspeh. Na Ilinden 1944 godina se
odrà Prvoto zasedanie na ASNOM koe kaà na prijateli i ne-
prijateli deka ono ima edino pravo da govori od imeto na make-
donskiot narod i da e edini izrazitel na negovija suverenitet.
(...)
Vo ovaja kni{ka gi ispra}ame istoriskite re{enija na
Prvoto zasedanie na ASNOM, od koja sekoj }e vidi oti tie pred-
stavuvaat kulminacionata to~ka vo dne{nata borba na makedon-
skiot narod. Od Ilinden po~nue nova epoha vo istorijata na na-
{iot narod, epoha na sloboda, napredok i kulturno izgraduva-
we.689
Re{enie na ASNOM za voveduvawe na makedonskiot jazik

kako slu`ben, 2 avgust 1944 godina
Na Antifa{iskoto sobranie na narodnoto osloboduene na
Makedonija za zaveduene na makedonskiot jazik kako
slu`ben jazik vo makedonskata dràva
^l. 1
Vo makedonskata dràva kako slu`ben jazik se zavedue na-
rodniot makedonski jazik.
^l. 2
688
Zbornik na dokumenti od Antifa{isti~koto sobranie na narod-
noto osloboduvawe na Makedonija (ASNOM), Скопје, 1964, 143, 144, 152.
689
Ibidem, 183.
Ova re{enie vlegue vednaga vo sila.690
Manifest na ASNOM, 2 avgust 1944 godina

MAKEDONSKI NARODE
Vo dnite na najgolemite svetovni satresenija, vo vremeto
na najkrvavata borba na makedonskiot narod, tvoeto prvo Narod-
no Sobranie, izrasnato ot krvta i ìvotite na najarnite tvoi si-
novi, vo tvoe ime izleguva pred liceto na cel svet da kaè na pri-
jateli i du{mani, na sojuznici i okupatori, na bliski i dale~ni,
oti makedonskiot narod e re{en da zaìvee sloboden ìvot na
negoviot ìvot i oti nikakva sila na svetot ne moè da mu zasta-
ne na negoviot pat kon polna nacionalna sloboda.
(...)
MAKEDONSKI NARODE,
(...) Vo petvekovnoto ropstvo razni porobuva~i e grabea
tvojata zemja i go porobuvaja tvojot narod. Edinoto sredstvo koje
ne moè{e da ti bide ograbeno, be{e borbata. Taja ostana najsil-
noto oraìe vo tvoite race i ti pomogna da ne bidi{ zbrisan ka-
ko narod. (...)
(...)
MAKEDONSKI NARODE,
Od te{kite borbi i prolevanata krv na najdobrite make-
donski sinovi izleguva denes prvoto Narodno Sobranie, toj sim-
vol na tvojata sloboda i izrazitel na tvojot suverenitet, i ja pro-
klamira pred cel svet polnata nacionalna sloboda na makedon-
skiot narod vo PRVATA SLOBODNA MAKEDONSKA DR@A-
VA. Vekovniot ideal na makedonskiot narod se postignuva.691
Patrik Evans, 7 avgust 1944 godina

3. NASELENIE.
Re~isi site zboruvaat slavjanski. Blizu 50% od ènite ne
zboruvaat gr~ki, ili mnogu malku, isto i nekolku stari maì. Vo
celina, mladite lu|e zboruvaat podobro gr~ki otkolku starite.
METAKSAS692, koj zabrani da se zboruva MAKEDONSKI
690
Ibid., 241.
691
Ibid., 259, 263-264.
692
Joanis.
(SLAVJANSKI), e vo lo{o se}avawe re~isi kaj celoto nasele-
nie.
Prikrienite simpatii na naselenieto, kolku {to jas mo-
èv da otkrijam, se proSLAVJANSKI. Tie sè u{te ne gi sakaat,
ne im veruvaat i se pla{at od Grcite. Uverliviot obid na EAM,
preoble~en vo psevdoMAKEDONSKA obleka, kako SNOF, bez
somnevawe ima{e izvesen efekt. (…) Pri~inite zo{to ELAS se
tolerira i pomaga (pove}e protiv svoja volja) se, prvo, selanite
znaat deka moàt da bidat tiranizirani vo slu~aj da ne obezbedat
kuriri, hrana, kolibi i sl. i vtoro, sekoe MAKEDONSKO nacio-
nalno ~uvstvo e slabo, nedoverlivo i tlee pove}e otkolku eden
aktiven plamen na patriotska nezavisnost. (Vidi 5 dolu). Kako
{to eden star ~ovek mi kaà: „Nie sme tiranizirani tolku dolgo
{to koj i da dojde, nie mu velime ’Dobredojde‘. Otkako go kaà
toa, gi sklopi racete i u~tivo se pokloni. Toj ne moè{e pojasno
da izrazi kakov bil sekojdnevniot odnos na MAKEDONCITE
kon TURCITE, sega kon GRCITE i moèbi kakov bi bil sprema
BUGARITE.“
(…)
Vakva doverba kako ovaa e retka, bidej}i MAKEDONCI-
TE se krajno vnimatelni pri zboruvaweto. (…) (Navistina, jas gi
sakam SLOVENITE pove}e otkolku GRCITE. SLOVENSKITE
andarti se borat so pogolema hrabrost otkolku nivnite GR^KI
drugari i SLOVENSKITE selani se pomalku zborlivi i po~es-
ni otkolku GRCITE. (...) No jas se trudam da go prikrijam ova moe
li~no ~uvstvo.)
Jas mislam deka e va`no sekoga{ da se ostavi dobar vpe~a-
tok vo SLOVENSKITE sela. Pogolemiot del od SLAVO MA-
KEDONCITE smetaat deka edna od osnovnite voeni celi na
BRITANIJA e da go vrati kralot na HELENITE, a kralot za
niv zna~i METAKSAS, so negovata zabrana za kozi i za SLO-
VENSKIOT jazik, prosvetitelskata praktika kako kaznite, za-
tvorawata, ricinusovoto maslo i progonstvoto vo Bugarija.
(…)
SLOVENITE pretstavuvaat malcinstvo vo GRCIJA i
mnozinstvo vo oblasta VIÎ i poradi toa pretstavuvaat vistin-
ski problem za sekogo {to dejstvuva vo taa oblast. (...)
Se nadevam deka gornoto dava slika za toa kolku mnogu e
izme{ana ovaa oblast. Ova e edno nevoobi~aeno BALKANSKO
par~e od BALKANOT. (...)
(...)
Vo mojata rabota bi mi pomognalo pove}e ako znaev da zbo-
ruvam malku MAKEDONSKI otkolku samo GR^KI, {to gi odbi-
va lu|eto, i da imav nekoi sigurni knigi za MAKEDONSKIOT
problem koi bi mi pokaàle zo{to i kako nastanala sega{nata
situacija. Fakt e deka e toa moja gre{ka. (...)
(...)
5. NEZAVISNA MAKEDONIJA
Jas veruvam deka ponatamu nema da ima potencijalni izvo-
ri koi bi nè zagriùvale. Jas veruvam, {to bi se reklo, deka po
zavr{uvaweto na vojnata nema da ima konflikti me|u GRCITE i
MAKEDONCITE za nezavisna MAKEDONIJA, {to, veruvam, e
sè {to nè interesira nas kako voena misija so izvr{uvawe na od-
redeni voeni zada~i. (Ako tie sakaat me|usebno da si gi se~at gr-
lata po vojnata, toa e nivna rabota. I verojatno nie nema da gi
obelodenime na{ite politi~ki motivi vo bliska idnina, so {to
bi gi zagrozile na{ite voeni uspesi vo sega{niot moment i vo
neposrednata idnina).693
Telegrama od Bari do g. Kazerta, rezident-minister za

centralniot Mediteran, 13 septemvri 1944 godina
Makedonija
9. Vo ovaa oblast partizanite, glavniot otpor sè u{te do-
a|a od Bugarite, ja pro{irile svojata teritorija. Sega partizan-
skata brigada go ima zazemeno triagolnikot Debar – Ki~evo –
Gostivar i po dolìnata na albanskata granica bile evakuirani
site bugarski mesta i postojat znaci deka golem broj od bugarski-
te sili se povlekuvaat vo Bugarija. Sè do 6 septemvri vo Prilep i
vo Bitola, kade {to ima{e golem broj Germanci, bugarskite gar-
nizoni im go predavale oru`jeto i ne se vo konflikt so German-
cite. Se izvestuva deka Makedoncite vo bugarskata armija vo go-
lem broj dezertiraat i im se pridruùvaat na partizanite so svo-
eto oru`je.694
693
LHCMA King’s College London, Evans 2/1/4. Prevodot e na prire-
duva~ite.
694
Klark,695 septemvri 1944 godina
Ona {to posebno treba da se naglasi e propagandata name-
neta za Makedoncite… Op{toto mislewe vo SKOPJE e deka niv-
nata propaganda e dobra, no deka treba da se pro{iri so cel da bi-
de dostapna ne samo za onie {to moàt da ~itaat i se vo mo`nost
da razberat ne{to od svetskite raboti, tuku isto taka na onie lu-
|e (koi formiraat golem del vo MAKEDONIJA) {to ne moàt
da ~itaat. (…) Bi bilo vredno da se potencira tipot na lu|eto
{to znaat ne{to, bidej}i mnogu malku od niv znaat deka V/elika/
Britanija e ostrov. Isto taka, pri podgotvuvaweto na propagan-
data za MAKEDONIJA bi bila odli~na rabota ako makedonski-
ot jazik se upotrebuva namesto srpskiot, bidej}i vo MAKEDO-
NIJA Srbite za vreme na JUGOSLAVIJA bea ugnetuva~i i zem-
joposednici vo istata klasa so Bugarite i so Germancite i zdobi-
vaj}i se so svojata nezavisnost, Makedoncite se mnogu gordi na
svojot jazik.
[to se odnesuva na filmovite, ovie se najmo}niot instru-
ment za propaganda kaj gradskite lu|e i treba da bidat dostaveni
{to e mo`no pove}e. Dokumentarnite filmovi i novite rolni
imaat najgolema vrednost. Treba da se naglasi zaedni~kiot voen
napor na Britancite i na Amerikancite, bidej}i se ~ini deka
Makedoncite se pod impresija na toa deka se borele samo ruskite
i jugoslovenskite partizani. Isto taka, dobar efekt bi postigna-
le filmovite {to gi prikaùvaat {tetite od bombardiraweto
na Anglija.696
Patrik Evans, 11 oktomvri 1944 godina

Piter me izvestuva so pismo napi{ano na 9 okt/omvri/ vo
23.45 ~asot: „Navistina na bataljonot na GOÊ697 (II/28) mu be{e
naredeno da zamine za VERMION.698 Toj odbil da zamine naglasu-
vaj}i deka site negovi lu|e se Makedonci i deka nivnoto mesto e
ovde, vo MAKEDONIJA. GOÊ i negoviot politi~ki ba/taljon-
ski/ komandir so pomo{ na drugite gi izvadile pi{tolite, no bi-
le razdeleni od andartite i dvajcata bile isprateni vo G[ na
polkot. GOÎ bil uapsen.
695
^len na britanskata misija „Perzervans“ (Perseverance).
696
697
Ilija Dimovski.
698
Karakamen.
Me|utoa, toa ne zavr{ilo tamu bidej}i GOÊVIOT
ba/taljon/ be{e se pobunil protiv ELAS i odbil da gi po~ituva
naredbite na ELAS. Na site Makedonci im be{e naredeno od GO-
ÊVIOT sega{en komandant da se vratat vo ba/taljonot/ i 2 od
moite koman/dosi/ od GOÊVIOT ba/taljon/ si zaminaa, iako jas
vo toj moment ne ja znaev pri~inata bidej}i tie zamolija za 48-~a-
soven odmor. (...)“
(...)
4) MAKEDONCITE kako lu|e gr~evito se dràt za svoi-
te mesta: lokalnite Make/donci/, mislam op{to zemeno, sakaat da
bidat na svoeto mesto koga se vodi borba.699
Patrik Evans, 14 noemvri 1944 godina

GOÎ700 e Slavofon701 roden vo MELAS.702 Mu se pridru-
ìl na ELAS pred 2 godini, so cvrsti levi pogledi. Be{e upo-
treben za da gi privle~e drugite Slavofoni-Grci kon politi~ka-
ta linija na EAM/ELAS i ima reputacija na odli~en borec pro-
tiv Hunite (…) Ima odli~ni odnosi so „srpskite“703 partizani vo
oblasta BITOLA – OHRID – PRESPA, koi se fakti~ki MAKE-
DONCI podgotveni da se borat za da formiraat slobodna MA-
KEDONIJA. (…) Partizanite pretpo~itaat gordo da istaknuva-
at: „Makedoncite NE se Grci“. Celoto naselenie na FLORI-
NA704 e nezadovolno. Celosen mrak. ELAS e ispla{en od GO-
Ê.705
699
PRENTICE/WICKSTEAD Papers, Operational Correspondence 5/3, rako-
pis, LHCMA King’s College London. Prevodot e na prireduva~ite.
700
Ilija Dimovski.
701
Terminite Sloveni, Slafovoni, Bugari, Slavo-Makedonci, lo-
kalni Makedonci itn. gr~kata oficijalna politika gi upotrebuvala sis-
tematski vo negiraweto na nacionalnata pripadnost na Makedoncite.
702
Dolna Statica.
703
Se odnesuva na makedonskite partizani {to se nao|ale vo nepo-
sredna blizina na granicata.
704
Lerin.
705
LHCMA King’s College London, Evans papers 2/1-4, rakopis, LHCMA
King’s College London. Prevodot e na prireduva~ite.
Dimitar Vlahov,706 24 noemvri 1944 godina
Ve}e dvapati, gospodine premiere, davate javna izjava {to
se odnesuva na pro{iruvaweto na gr~kata teritorija na sever, so
prettekst za obezbeduvawe na gr~kata bezbednost. Bidej}i gr~kite
granici na sever se naseleni so Makedonci, smetam deka e moja
dol`nost da go istaknam slednovo: Vardarska Makedonija, koja e
ramnopraven ~len na novata federativna Jugoslavija isto kako i Pi-
rinska Makedonija, koja }e bide ~len na novata demokratska Bugari-
ja, ne ja zagrozuvaat gr~kata nezavisnost i integritet; naprotiv, tie
im podavaat bratska raka za sorabotka na site miroqubivi demokrat-
ski zemji. Naselenieto na Pirinska Makedonija, koe ja izrazi svojata
èlba da se obedini so svoite bra}a vo federativna Jugoslavija, ni-
koga{ ne ja zagrozuvalo bezbednosta na svoite bra}a vo Egejska Make-
donija. Va{ata izjava e vo celosna sprotivnost so principite na na-
rodite za nacionalno samoopredeluvawe prifateni od site napredni
i progresivni narodi. Tie se vo kontradiktornost i so principite na
Atlantskata povelba prifatena od site sojuzni~ki zemji, spored toa,
isto taka, i od gr~kata vlada. Jas moram otvoreno da istaknam, gos-
podine premiere, deka Makedoncite od Vardarska, Egejska i od Pi-
rinska Makedonija, koi najaktivno u~estvuvaa vo borbata protiv fa-
{izmot, {to e dokaàno so prolienata krv na najdobrite sinovi i
}erki na makedonskiot narod, ne samo {to nikoga{ nikomu nema da
dozvolat da ja zagrozi nivnata sloboda, tuku, isto taka, }e ja branat
slobodata i nezavisnosta na sekoj narod vo ramkite na novata federa-
tivna Jugoslavija; kako {to i narodite na federativna Jugoslavija
}e gi branat granicite na Makedonija od sekoj agresor od koja bilo
zemja. Va{ata izjava ostava lo{ vpe~atok kaj site Makedonci. Vo
imeto na makedonskiot narod, ~ij pretstavnik sum, i jas ostro protes-
tiram protiv va{ata izjava koja ima imperijalisti~ki karakter i
koja ja smetam za apsolutno neosnovana. Vo isto vreme, protestiram
protiv goneweto i istrebuvaweto na makedonskite antifa{isti vo
Egejska Makedonija od strana na organite na gr~kata vlada za nivna-
ta borba protiv germanskata okupacija i nivnata èlba da zboruvaat
makedonski i da uìvaat nacionalni prava i slobodi.707
706
Pismoto e upateno do gr~kiot premier.
707
Kluton,708 27 noemvri 1944 godina
Se soglasuvam deka toa e sigurno mo`no. Vo blizinata na
Florina709 ima slavofonski elementi koi, bez somnenie, se
~uvstvuvaat Makedonci, i tie taka se narekuvaat. Osnovnoto pra-
{awe e kako da se spre~i ovaa opasna makedonska glupost.710
Ronald Mekdonald,711 4 dekemvri 1944 godina

13. POLITI^KA SITUACIJA
Makedonskoto partizansko dvièwe vo svojata osnova pred
sè e nacionalisti~ko, a potoa komunisti~ko dvièwe. Vo nivnata
propaganda za celo vreme akcentot e staven na makedonskata na-
cionalna nezavisnost. Bidej}i tie nemale nezavisnost od dvanae-
settiot vek, o~iglednata brzina vo pribliùvaweto na realizi-
raweto na ovaa cel gi ima obedineto site nijansi na politi~ko
mislewe i site klasi vo MAKEDONIJA zad partizanskoto dvi-
èwe. Faktot {to sega se borat kako makedonska armija tie go
smetaat za del od istorijata.
(...)
Jas bi sakal da naglasam deka denes nadvor od partizansko-
to dvièwe ne postoi politi~ka aktivnost vo MAKEDONIJA.712
Britanska voena misija „Betezda“ (Bethesda),

Pove}e voeni frontovski karti. Isto taka, potrebni se
fotografii na êr~il, Ruzvelt, Stalin. Moè li idniot propa-
ganden materijal da bide na MAKEDONSKI jazik, na KIRILI-
CA, povtoruvam KIRILICA. MAKEDONCITE se mnogu svesni
za svojata nova nezavisnost. FM toa go narekuva osloboduvawe od
SRPSKOTO ropstvo. Vladata se obiduva da vovede MAKEDON-
SKI jazik i institucionalni zakoni nasproti SRPSKITE. Su-
gerirame gornoto da go imate predvid koga }e podgotvuvate pro-
708
Ekspert vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Velika
Britanija.
709
Lerin.
710
PRO FO 371/43649 R 19241/1009/67G. Prevodot e na prireduva~ite.
711
[ef na britanskata voena misija pri G[ na NOV i PO na Make-
donija.
712
paganden materijal so cel da postignete maksimalen efekt ov-
de.713
Ficroj Meklin714 do Forin ofis,

V~era general Tempo715 zboruva{e vo Belgrad za razvojot i
za sega{nata situacija na partizanskoto dvièwe vo Makedonija.
Toj potvrdi deka tamu sè u{te postoi netrpelivost pome|u Srbi-
te /i/ Makedoncite. Toa e nasledstvo od prethodnata politika na
srpskiot centralizam {to go zabavi rastot na makedonskoto par-
tizansko dvièwe. (...)
(...)
4. Osvrnuvaj}i se na razvojot na nastanite vo gr~ka Make-
donija, Tempo istaknal deka tamu partizanskata aktivnost zapo~-
nala spontano, neposredno po germanskata okupacija vo 1941 godi-
na. Gr~kite Makedonci sakale da zemat u~estvo vo gr~kiot nacio-
nalnoosloboditelen front i poradi toa im se pridruìle na si-
lite na EAM-ELAS pod ~etiri uslovi:
(...)
6. Zabele{kite na Tempo za prodolùvaweto na odredeni
nesoglasuvawa me|u Srbite i Makedoncite se potvrdeni so neo-
damne{nite izve{tai od mojata misija pri makedonskiot Glaven
{tab.716
Bernard Giri,717 16 juli 1945 godina

Makedonija e naselena so avtohton narod od slovensko
poteklo, koj be{e bugariziran, srbiziran ili grciziran od razni-
te vidovi propaganda –religiozna i politi~ka. Selata, spored
moeto li~no iskustvo, preku no}, za 10 funti, bea preobra}ani od
Bugari vo Srbi ili od Grci vo Bugari, so {to vistinskite Make-
donci ja izgubija svojata posebna nacionalnost, za {to se sega nes-
vesni.
(…)
713
714
[ef na britanskite voeni misii na teritorijata na Jugoslavija
vo tekot na Vtorata svetska vojna.
715
Svetozar Vukmanovi}.
716
717
Britanski konzul vo Makedonija (1909-1912).
Spored moeto skromno mislewe, bi trebalo da se napravi
fer i sloboden popis na Makedoncite, vo koj tie bi istaknale
dali sakaat da bidat Bugari, Srbi ili Grci, so izrazuvawe na
èlbata dali sakat da vlezat vo Jugoslavija, Bugarija ili vo Gr-
cija i da se obezbedi, dokolku e mo`no, povlekuvawe na onie nes-
re}ni malcinstva koi vo minatoto predizvikuvale beskone~ni
problemi.718
Izve{taj na Kancelarijata na Velika Britanija vo Solun,

Etnografija:
(...)
Sedum glavni narodi se prisutni vo Makedonija: Grci, Bugari,
Sloveni, Albanci, Turci, Evrei i Vlasi. Iako najgolemiot del od na-
selenieto vo jugoslovenska Makedonija e slovensko, ne moè da se
pridodade kon koja bilo specifi~na slovenska granka i pove}e e na
sredinata me|u Srbite i Bugarite. Vo gr~ka Makedonija, vo koja do-
miniraat Grcite, postojat nekolku enklavi vo koi se zboruva sloven-
ski, osobeno zapadno od Solun. (...)
Sepak, i pokraj site ovie etni~ki razliki, tamu se pojavuva ona
{to moè da se nare~e „Makedonci“ (t.e. makedonski Sloveni, spro-
tivno na srpski Sloveni, Bugari ili Grci), hrabri i nezavisni, koi
kako reakcija na postojanite progonuvawa i lo{ata uprava od strana
na Srbite, Bugarite i na Grcite pokaàle edna zgolemena tendencija
da formiraat nekoja nezavisna forma na uprava preku koja bi moèle
da se izrazat samite sebesi. Vo minatoto i Srbite i Grcite go
osporuvale postoeweto na oddelna makedonska rasa. Srbite posebno
vodele politika na ekonomski i zemjodelski pritisok sprema ne-
srpskoto naselenie vo Makedonija. Ovaa politika prirodno prediz-
vikala zaemna netrpelivost me|u dvata naroda, koja sè u{te postoi, i
pokraj toa {to Vladata na mar{al Tito nastojuva da otfrli kakov i
da bilo izraz na golemosrpsko ~uvstvo kako sprotivnost na noviot
princip na samoopredeluvawe vo ramkite na jugoslovenskata federa-
cija. Od druga strana, gr~kata nedoverba kon Slovenite, kon nivnata
osnovna tendencija da se pro{irat kon jug, iako minimizirana od
strana na EAM/ELAS, sega povtorno se javuva vo porane{niot obem.
Ne postoi to~na statistika za brojot na naselenieto za ovaa ob-
last. Se smeta pribli`no deka vkupniot broj naselenie na site et-
ni~ki grupi za 1938 godina vo gr~ka, jugoslovenska i vo bugarska Ma-
718
kedonija iznesuva 2 792 000. Od ovoj broj, 1 525 000 se vo gr~ka Makedo-
nija, 1 047 000 vo jugoslovenska Makedonija i 220 000 vo bugarska Ma-
kedonija.
(...)
Glava 4. SLAVOMAKEDONSKOTO GLEDI[TE
Rasnata grupa, od koja Slavomakedoncite vo Grcija formi-

raat mal del, e onaa {to so vekovi trpi postojani branovi na
stransko porobuvawe i zatoa nikoga{ nemala postignato kultur-
na stabilnost... Taa bila mnogu dolgo pod dominacija na drugi, ta-
ka {to taa nema nikakva ideja za toa {to sodrì vo sebe avtono-
mijata {to ja baraat. Nakuso, tie se politi~ki neobrazovani. Po-
natamu, i samite se me{avina na rasi, no poseduvaj}i sopstveni
rasni karakteristiki, nivnata nadvore{na povrzanost, kako, na
primer, izvorot na nivnata krv, se razli~ni.
Vo tekot na sto godini tie bea vitliv metal vo racete na
Turcite, Bugarite, Grcite i na Srbite. Tie se religiozni lu|e i
nivnite religiozni ~uvstva bile koristeni i od strana na gr~ka-
ta i na bugarskata crkva. No i pokraj toa {to pogolemiot del od
nego bil podloèn, so procesot na obrazovanie i sredina, na buga-
rizacija, srbizacija ili na elinizacija, toj ostanal poseben na-
rod. Nesomneno, tie se silna rasa i na nejzinite barawa mora da
im se obrne vnimanie ako nekoga{ bide postignat mir na ju`niot
Balkan. Se ~ini deka postojat dve re{enija za ovie barawa, nitu
edno od niv sovr{eno.
Prvoto re{enie bi bilo da se izdvojat od sekoja od trite dr-
àvi koi vo sega{niov moment ja delat teritorijata na Makedo-
nija, delovite koi sekoja od niv gi drì, i da im se dozvoli na Ma-
kedoncite celosno obedinuvawe kako narod. Me|utoa, o~igledno e
deka, ne gledaj}i gi po{irokite posledici, duri i ako silite {to
se zasegnati se sloàt da se otkaàt od tolku mnogu plodna teri-
torija, pra{awe e dali makedonskite selani so nivniot sega{en
stepen na politi~ko i na upravuva~ko iskustvo bi moèle uspe{-
no da ja vodat taa nova steknata teritorija. Vo vrska so ova e zna-
~ajno deka niz nejzinata istorija, Makedonija ima dadeno nekolku
li~nosti od me|unaroden rang.
Vtoroto re{enie e zadrùvawe na status-kvoto, no so takva
prosvetena vlada vo delovite na trite zainteresirani strani {to
samite Makedonci bi bile zadovolni so svojata sudbina. I pokraj
te{kotiite vo realiziraweto na toa, ovoj kompromis fakti~ki
bi se pokaàl kako zadovoluva~ko re{enie. Pri~inata leì vo
karakterot na samite Makedonci.
Rasno, moèbi poradi izme{anata priroda na nivnata krv,
Makedoncite se temperamentni i nestabilni. Ako so niv se pos-
tapuva dobro i im se dozvoli da ìveat vo mir, tie bi bile, nor-
malno, zadovolni i poslu{ni. Me|utoa, so ogled na nivnata nesta-
bilnost, tie lesno se voznemiruvaat od propagandata i nivnite
rasni ~uvstva rastat do opasen stepen. Toa be{e dosta dobro ilu-
strirano za vreme na vojnata.
Makedonecot e izme{an so tri vida patriotizam. I pokraj
faktot {to pod gr~ka kontrola, a osobeno pod Metaksas, kon nego
ne se odnesuvaa dobro, toj ja zadrà golemata lojalnost kon gr~ka-
ta dràva. Ova navistina moè da bide lojalnost na sira~e kon
poo~im, no toa e prisutno, duri iako toa oslabna koga so okupaci-
jata gr~kata kontrola be{e uni{tena i stana dominantno itali-
janskoto i bugarskoto vlijanie. Vtoro, Makedoncite imaat dla-
bok lokalen patriotizam. Seloto e eden entitet kako {to e i fa-
milijata i nivnata polunezavisnost qubomorno ja ~uvaat. Se raz-
bira, vo ova Makedoncite pokaùvaat sli~nost so Grcite. Ovaa
samodoverba i lokalna lojalnost e prirodna posledica na edna
promenliva istorija. Tretiot patrotizam e eden koj, imaj}i gi
predvid uslovite, e neodreden, no kako i da e, e dlaboko vrodeno
~uvstvo, imeno lojalnost kon duhot na Makedonija. Toa e lojal-
nost ~ij intenzitet e te{ko da se izmeri bidej}i toj e sopstve-
nost na Makedonecot i e negov i samo negov. Ovoj makedonski pat-
riotizam nao|a svoj nadvore{en izraz, na primer, vo mnogu tradi-
cionalni narodni pesni, pesni koi ne poznavat fizi~ki granici,
no se polni so ednostavna qubov kon tatkovinata. Me|u tie pesni
e op{topoznatata „Mare mori, Mare“, prikazna za devojka ~ij qu-
bovnik ne se vratil od vojna. Taa zavr{uva so negovite zborovi
{to £ se upateni nejze: „Mare, ne ~ekaj me, omaì se. Jas ve}e se
oèniv so crnata zemja, za Makedonija“. Teritorijalnite aspekti
se ilustriraat so pesnata, vo sloboden prevod, „Mare Prilep~an-
ka“, „Mare od Prilep“, ~ija majka se obidela prvo da ja omaì za
~ovek od Prilep, potoa za eden od Bitola (Monastir) i na krajot
za eden od Kostur (Kastorija). Edna mar{ovska pesna ima del „Ma-
kedonci, denovite na ropstvo se zavr{eni“. Vo site ovie pesni e
istata tema, dlabokata qubov na Makedoncite kon svojata tatko-
vina i osobeno kon nivnoto sopstveno par~e od nea. Ne e ~udo vo
svetlinata na ovoj silen lokal-patriotizam deka Makedoncite
isto taka }e baraat nacionalna nezavisnost. Ovaa treta lojalnost
se izrazuva sebesi dovolno vo povratniot pottik kon avtonomija.
(...)
(…) Potvrdeni pro-Grci, pro-Bugari ili pro-Jugosloveni
me|u niv se retki. Golem broj primeri pokaùvaat deka Makedon-
cite od Grcija se upravuvani, iako ponekoga{ i nedobrovolno, od
onoj {to gi kontrolira vo toj moment. (...) Ako vo odnos na toa se
ocenuva nakuso pozicijata na prose~niot Makedonec, {to saka
toj, vo pra{awe ne e tolku nezavisnata politi~ka nacionalnost
za negoviot narod, tuku pove}e slobodata da ìvee nevoznemiren
i tradicionalen na~in, da zboruva na svojot sopstven jazik i da
ima podobar ìvot.
Vo sega{niov moment ~uvstvata me|u Grcite i Makedoncite,
bez somnenie, se lo{i. Prikrienoto neprijatelstvo me|u dvete
rasi se vlo{i so nastanite od vojnata. Ne bez pri~ina Grcite
~uvstvuvaat deka Makedoncite profitirale od gr~kiot poraz, ne
samo poradi toa {to bile favorizirani od okupaciskite sili,
tuku i poradi toa {to ja prifatile nivnata propaganda i sorabo-
tuvale so niv.719 (…) Semeto na malata vojna koja se vodela so ve-
kovi bilo poseano. (...) Duri i KKE e stavena pod somnevawe. KKE
ne go popravi svojot stav kon Makedoncite so nejzinata preorien-
tirana politika na odobruvawe na gr~kite nacionalni aspiracii
do stepen barem da go osudi otstapuvaweto na teritorija.
KKE e moèbi komunisti~ka, no vo o~ite na Slavomakedon-
cite taa e pred sè gr~ka. (…) [to se odnesuva na gr~kiot narod,
Slavomakedoncite ne se skloni da veruvaat deka ovaa gospodare~-
ka rasa bi moèla nekoga{ da im bide prijatelski nakloneta. Du-
ri i ako se napravi prijatelska ponuda, toj bi ja smetal za somni-
telna, bi sakal da vidi {to se krie vo zadninata. (...)
(...)
Za Slavomakedoncite vo Grcija idninata ne izgleda svetla.
Pod vlasta na desnicata ili na centralnata vlada tie samo moè
da o~ekuvaat prodolùvawe na pritisokot i poniùva~ka
diskriminacija za~ineta so povremeni postapki na otvoren tero-
rizam, a dodeka pod vlada na levicata toj moèbi prethodno o~e-
kuval da dobie golemi prednosti, no sega toj mora da ~uvstvuva de-
ka taa nade` e zaludna. Moèbi poradi prethodnite godini nemu
mu bilo najdobro pod EAM-okratijata. Sigurno e deka od site
mo`ni gr~ki vladi, samo onaa od leviot centar bi im bila naj-
malku antipati~na.
(...)
[to se odnesuva na samiot problem, od gledna to~ka na sa-
mite Slavomakedonci, povtorno e jasno deka etni~ki postojat dve
719
Ovaa generalna ocena ne moè da se prifati za to~na, bidej}i ne
moè da se odnesuva na site Makedonci vo delot na Makedonija {to se nao|a
vo ramkite na Grcija.
mo`ni re{enija – ili teritorijalno vklu~uvawe vo jugoslo-
venska federalna Makedonija ili, vo celina, prefrlawe na ova
malcinstvo vo sega{nata federalna edinica. [ansata moè da e
vo poslednovo, da se vrati, vo zamena, gr~koto malcinstvo vo ob-
lasta Monastir.720 Postoi edna golema pre~ka za vtorovo re{e-
nie. Toa e slavomakedonskata povrzanost za par~eto zemja na koe
ìvee. Sosema e neverojatno deka mnogu Slavomakedonci ili se
~uvstvuvaat jaki, taka {to sakaat da odat na sever, na granicata,
ili se premnogu ugnetuvani od sega{niot tip na gr~kata uprava,
taka {to se podgotveni da gi napu{tat svoite domovi. Sigurno,
prekumernata emigracija edinstveno bi moèla da se ostvari ako
bide nametnata.
Navra}aj}i se na prvata alternativa, jasno e deka nitu edna
gr~ka vlada, duri nitu edna, kako {to izgleda sega, od ekstremni-
te strani ne bi bila podgotvena da otstapi gr~ka teritorija so
cel da gi zadovoli bilo Jugoslovenite ili Slavo-Makedoncite.
Zatoa prvata solucija moè da bide isklu~ena, a so toa i nade`ta
za postignuvawe etni~ka solucija pod postojnite uslovi. Se ~ini
deka ostanuvaat samo u{te dve solucii. Ednata, koja e zavisna od
golemite pra{awa, ja pravi neostvarliva realizacijata, iako toa
}e go re{i celosno sevkupniot problem ne samo za Slavo-Make-
doncite vo Grcija tuku i za Makedoncite vo celina.
Osnovnoto re{enie ne e ni{to drugo osven celosna unifi-
kacija na celokupniot nacionalen, ekonomski i socijalen sistem
na celiot Balkan. Edinstvenata pre~ka kon toa e Grcija, i duri
taa go prezede krajniot ~ekor vo dekemvri 1944 godina. Vo komu-
nisti~ki federalniot Balkan o~igledno krajnoto vklu~uvawe vo
ramkite na makedonskata edinica na site Makedonci, koi se sega
nadvor od nea, bi moèlo da se ostvari bez odlagawe i so minimum
diskusija. Mo`no e deka sli~no miroqubivo regulirawe bi mo-
èlo da se ostvari vo ramkite na eden „liberalen“ Balkan. Zatoa
ovaa mo`nost e te{ka za diskusija, bidej}i sega{niot politi~ki
trend na Balkanot go pravi mnogu neverojatno ispolnuvaweto na
neophodnite uslovi.
Vtoroto re{enie e toe za koe se nadevame deka ovoj izve{taj
moèbi pokaà deka e o~igledno, a isto taka i ednostavno, edin-
stvenoto re{enie {to u{te bi moèlo da bide ostvareno pod se-
ga{nite uslovi. Grcija dobrovolno ne }e otstapi koja bilo od nej-
zinite teritorii. Nacionalnata gordost nema da go dozvoli toa.
720
Informacija ne odgovara na realnata istoriska sostojba na tere-
not, bidej}i brojot na Grcite vo Bitolsko nikoga{ ne bil golem.
Ovaa odluka e zajaknata od nejzinoto ~uvstvo deka taa gi ima dve-
te glavni sili zad sebe, koi stojat zad nejziniot cvrst stav, zadni-
na koja davaj}i £ doverba na desnicata na smetka na levicata, go
pravi re{avaweto na problemot zacrtan so gorniot osnoven me-
tod duri u{te pozamagleno. Zatoa re{enieto mora da se najde vo
ramkite na sega{nite gr~ki granici i mora da bide prifatlivo
za nejziniot sega{en politi~ki karakter. I, kako {to ve}e be{e
sugerirano, re{enieto koe sega e istaknato e najdobroto od site.
Eden prosveten, praveden i liberalen tretman od strana na Grci-
ja na nejzinoto slavomakedonsko malcinstvo, rabotej}i protiv
nadvore{noto vlijanie i trguvaj}i so slavomakedonskata ramno-
du{nost i qubov kon nivnata sopstvena zemja, bi go otstranil
pottiknuvaweto na kakva bilo manifestacija za avtonomizam ili
duri èlbata za vklu~uvawe bilo vo Jugoslavija ili vo Bugarija.
Za realizacijata na toa postojat dva uslova. Prviot e, ni pomalku
ni pove}e, tuku uveruvawe na samite Grci, prvo, deka tie imaat
slavomakedonsko malcinstvo vo ramkite na svoite granici, vto-
ro, deka ovie Slavomakedonci se Slavomakedonci, a ne Bugari i
posledno, deka prisustvoto na ova malcinstvo pravi problemi za
koi mora ne{to da se napravi. Gr~kata birokratija mora da sfati
deka publicitetot za ovaa rabota e blagoroden publicitet za
nivniot predmet. Sè dodeka gr~kata propaganda se ograni~uva
sebesi vo obidite da ja pobie klevetni~kata propaganda od Bel-
grad, Sofija i od Moskva i ne mu prio|a na predmetot so pozitiv-
na politika, samiot gr~ki narod }e go zadrì negativniot stav za
problemot koj e vo negovi race za da go re{i.
Vtoriot uslov e unapreduvaweto na odnosite pome|u Grcija
i nejzinite sosedi. Kako {to e poznato, potrebni se dvajca za pri-
jatelstvo, a isto taka i za kavga. Zatoa mora da se napravi obid za-
edni~kata politika da bide naso~ena kon postignuvawe politi~-
ka i socijalna ramnopravnost na malcinstvata vo sekoja zemja so
odnosnite nacii od strana na zainteresiranite sili. Vistina e,
pod postojnite uslovi ne moè da se o~ekuva deka identi~ni poli-
tiki }e bidat prifateni od site tri dràvi, no statusot i tret-
manot na razli~nite grupi Makedonci toga{ bi bil barem ispra-
ven. Vo isto vreme, razli~nite sili bi trebalo da se sloàt da
stavat kraj i na javnata i na tajnata propaganda za makedonskoto
pra{awe i da gi zaprat nivnite iredentisti~ki barawa.
So vospostavuvaweto dobri odnosi pome|u trite glavni
dràvi, od {to treba da proizleze soglasnosta za stavot sprema
makedonskoto malcinstvo, i velikodu{noto pribliùvawe kon
nejzinoto sopstveno malcinstvo na del od Grcija, ~esno e da se ka-
è deka ovoj mal izvor na voznemiruvawe na Balkanot bi presta-
nal da postoi.721
721
PRO FO 371/48185 HP 00797 R 17979/11/67. Prevodot e na prire-
duva~ite.
Arhivski dokumenti
 DARM Skopje, PPO, m. 225, Pov.br.70.
 Evans, 2/1/4. LHCMA King’s College London.
 Evans papers 2/1-4, rakopis, LHCMA, King’s College London.
 Prentice/Wickstead Papers, Operational Correspondence 5/3, rako-
pis. LHCMA, King’s College London.
 Prentice/Wickstead Papers, Signals, 6/2, rakopis. LHCMA,
King’s College London.
 Prentice/Wickstead Papers, Sub-Area Vitsi; reports 2/1/2, LHCMA,
King’s College London.
 Prentice/Wickstead Papers, Signals, 6/2, rakopis. LHCMA, King’s
College London.
 Wickstead Papers, Signals, 6/2, rakopis. LHCMA, King’s College
London.
 PRO HS 5/887
 PRO HS5/886
 PRO WO 202/396
 PRO WO 201/1621A
 PRO FO 371/44262 R 14582
 PRO WO 202/364
 PRO WO 202/209
 PRO FO 371/43649 R 19241/1009/67G
 PRO WO 202/12894
 PRO FO 371/43739 R 21785
 PRO WO 202/508
 PRO FO 371/48181 R 2448
 PRO FO 371/48184 R 12134
 PRO FO 371/48185 HP 00797 R 17979/11/67
 PRO FO 371/10694 HP 00261 R C 6414/251/62
 PRO FO 371/10694 HP 00261 R C 4916/251/62
 PRO FO 371/24892 R 8302
Objaveni zbirki dokumenti, monografii, zbornici i
statii
 Andonov-Poljanski, Hristo, Odbrani dela, 2, Skopje, 1981
 Andonov-Poljanski, Hristo, Goce Del~ev. Kon osumdeset-
godi{ninata od zaginuvaweto na Goce Del~ev (1903-1983).
Jubilejno izdanie, Pula, 1985
 Abraham, X. Xonston, Mojot balkanski dnevnik. Izbor i
prevod od angliski jazik d-r Vladimir Cvetkovski, Skopje,
2009
 Avramovski, Živko, O stavu jugoslovenske vlade prema devetojun-
skom prevratu u Bugarskoj 1923 godine, Istorija XX veka, Zbrornik
radova, t. IX, Beograd, 1968
 Bérard, Victor, La turquie et l'hellénisme contemporain, La
Macédoine, Paris, 1904
 Brejlsford, Henri Noel, Makedonija. Nejzinite narodi i
idnina, Skopje, 2003
 Britanski dokumenti za istorijata na Makedonija (1886-
1900), tom V. Redakcija: d-r Dragi \orgiev. Izbor i prevod
Zorica Boìnovska, Skopje, 2005
 Broz Tito, Josip, Sobrani dela, tom VI, oktomvri 1940 -
april 1941, Skopje, 1980
 Broz Tito, Josip, Sobrani dela, tom VII, kraj na april – 28
noemvri 1941, Skopje, 1979
 Burnet, Etienne, La Tour blanche: Armée d’Orient 1916-1917, Paris,
1921
 Velika Britanija i Makedonija (18 avgust 1944 – 8 maj
1945). Dokumenti, tom I. Izbor, prevod i redakcija d-r To-
dor êpreganov, Skopje, 1995
 Georgiev, Prof. d-r Veli~ko, Trifonov, prof. d-r Staйko,
MakedoniÔ i TrakiÔ v borbata za sloboda /KraÔt na XIX –
na~alato na XX vek/. Novi dokumenti, SofiÔ, 1995
 Gra|a za istorijata na makedonskiot narod od arhivot na
Srbija, tom III, kniga II (1874 – 1878), Beograd, 1984
 Gra|a za istorijata na makedonskiot narod od Arhivot na
Srbija, tom IV, kniga I (1879 – 1885), priredil dr Kliment
Xambazovski., Beograd, 1984
Srbija, tom IV, kniga II (1886 – 1887), priredil dr Kliment
Xambazovski., Beograd, 1986
Srbija, tom V, kniga I (1890), priredil dr Kliment
Xambazovski, Beograd, 1988
Srbija, tom V, kniga II (1891), priredil dr Kliment
Xambazovski, Beograd, 1991
 Dimevski, d-r Slavko, Prisustvoto na Teodosij Gologanov
vo razvojot na makedonskata nacionalna misla vo epohata
na nacionalno-revolucionernoto dvièwe, „Glasnik“, XX,
br. 2, Skopje, 1976
 Dimevski, Slavko, Makedonskata liga i Ustavot za dràv-
no ureduvawe na Makedonija 1880, Skopje, 1985
 Dimov†, N. D., Glava I. Istori~eskій o~erkъ Makedonіi i
makedonskihъ slavяnъ. Glava II. Pri~inì vozniknoveniя
~etni~eskago dviènія vъ Makedonіi. Glava III. Politi~es-
kій obzorъ Makedonii i makedoncevъ. Dokladъ, pro~itan-
nый vъ S.-Peterburgskomъ Slavяnskomъ blagotvoritelь-
nomъ Obщestvø 8 fevralя 1913 goda. S.-Peterburgъ, 1913
 Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostoj-
nost i za nacionalna dràva. Od naseluvaweto na Sloveni-
te vo Makedonija do krajot na Prvata svetska vojna, tom
prvi, Skopje, 1981
 Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostoj-
nost i za nacionalna dràva. Od krajot na Prvata svetska
vojna do sozdavaweto na nacionalna dràva, tom vtori,
Skopje, 1981
 Drakul, Simon, Makedonija me|u avtonomijata i deleòt,
prv tom (1894-1901, 1902), Kumanovo, 1995
vtor tom (1903), Kumanovo, 1996
treti tom, (1904), Kumanovo, 1997
~etvrti tom (1905), Kumanovo, 1998
{esti tom (1907-1908), Kumanovo, 2006
 Drakul, Simon, Makedonija me|u avtonomijata i deleòt
sedmi tom, (1909, 1910-1913), Kumanovo, 2007
 Za makedonskiot jazik, Posebni izdanija na IMJ „Krste
Misirkov“, Skopje, 1978
 Zbornik na dokumenti od Antifa{isti~koto sobranie na
narodnoto osloboduvawe na Makedonija (ASNOM), Скопје,
1964
 Zografski, Dan~o, Odbrani dela , kn. 3, Skopje, 1986
 Italijanski diplomatski dokumenti za Makedonija, t. I,
kniga 1, 1918-1924. Izbor, redakcija i komentar d-r Ivan
Katarxiev i Alenka Lape, Skopje, 2001
 Italijanski diplomatski dokumenti za Makedonija, t. 1,
kniga 2, 1925-1927. Izbor, prevod, voved i redakcija Alen-
ka Lape. Predgovor i komentar akad. Gane Todorovski,
Skopje, 2005
 Karapetrovъ, P. P., Sbirka otъ statii, Srødecъ, 1898
 Lape, Quben, Pismata na Goce Del~ev, Skopje, 1951
 Lebedev, V., Souvenirs d’un volontaire Russe dans l’armée
française 1914-1916, Paris 1917
 Maòvski, Isaiйя Radev, V’zpominani na Isaйя Radev
Maòvski roden na 9 mart, 1852 godina, v selo Deb’rsko-
Makedoniя, Sofiя, 1922
 Makedonskiot literaturen kruòk. Sofija 1938-1941. Do-
kumenti. Izbor, prevod, redakcija i bele{ki d-r Vasil
Tocinovski, Skopje, 1995
 Makedonski glas /Makedonskій Golosъ/. Organ na privrza-
nicite na nezavisna Makedonija 1913-1914. Prevod od rus-
ki jazik, Skopje, 1968
 Makedonskoto osloboditelno delo od \or~e Petrov.
Predgovor i bele{ki d-r Gane Todorovski, Skopje, 1971
 Matkovski, Aleksandar, Makedonskiot polk vo Ukraina,
Skopje, 1995
 Μελα, Ναταλια, Παυλος Μελας, Αθηνα, 1926

Misirkov, Krste P., Sobrani dela, I. Tekstovi na makedon-
ski jazik. Podgotovka Blaè Ristovski. Sorabotnik Bil-
jana Ristovska-Josifovska, Skopje, 2005
 Misirkov, Krste P., Sobrani dela, III. Nacionalno-poli-
ti~ka publicistika (1910-1926). Podgotovka Blaè Ristov-
ski. Sorabotnik Biljana Ristovska-Josifovska, Skopje,
2008
 Misirkov, Krste, Pisma 1911-1917. Predgovor i redakcija
d-r Rastislav Terzioski. Voved prof. d-r Atanas Vangelov,
Skopje, 2007
 Nobis, Charles, Lettre de Macedoine, Paris, 1919
 Novakoviћ, Kosta, Makedonija Makedoncima! Zemqa
zemqoradnicima! Pogovor Dr Dan~o Zografski, â~ak,
1966
 Ο μακεδονικος αγωνας, απομνημονευματα, Ναουμ Σπανος,
Θεσσαλονικη, 1984
 Oi Aparcej tou Makedonikou agwna (1903-1904).
100 šggarafa apÒ to Arce…o tou Upourge…o twn
Exwterikèn thj Ell£doj. Eisagwg» Bas…lhj K.
GoÚnarhj, Qessalonikh, 1996
 Ogwanovi}-Lonoski, Rista, Gali~nik i Mijacite. Prire-
dile: Olivera Ja{ar-Nasteva i Todor Dimitrovski, Sko-
pje, 2004
 Osvobo`denie Bolgarii ot tureckogo iga. Dokumenti v
treh tomah, III, Moskva, 1967
  ιωργιος,:

 Prli~ev, Grigor, Sobrani tekstovi. Priredil Todor Di-
mitrovski, Skopje 1974
 Prli~ev, Grigor, Voda~ me pra}a tatkovinata. Izbor, po-
govor i komentari d-r Naum Celakoski, Skopje, 1993
 Pulevski, \or|ija M., Slavjansko-ma}edonska op{ta isto-
rija. Podgotovka Blaè Ristovski i Biljana Ristovska-Jo-
sifovska, Skopje, 2003
 Racin, Ko~o Solev, Izbrani dela. Se}avawa na sovremeni-
cite. Izbor, redakcija i predgovor Pero Korobar, Skopje,
1987
 Racin, Ko~o Solev, Izbrani dela. Proza i publicistika.
Izbor, redakcija i predgovor Vasil Tocinovski, Skopje,
1987
 Re~nik od tri jezika s. makedonski, arbanski i turski,
kwiga II. Napisao Ђorђe M. Puqevski. Mijak Gaqi~ki. U
Beograd u dràvnoj {tampariji Tab Olupmi{. 1875
 Ristovski, Blaè, \or|ija M. Pulevski i negovite kni{ki
„Samovila Makedonska“ i „Makedonska Pesnarka“, Bibli-
oteka na spisanieto „Makedonski folklor“, 1, Institut za
folklor, Skopje, 1973
 Ristovski, Blaè, Dimitrija ûpovski (1878-1940) i Make-
donskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd.
Prilozi kon prou~uvaweto na makedonsko-ruskite vrski i
razvitokot na makedonskata nacionalna svest, I-II, Skopje,
1978
 Ristovski, Blaè, Makedonskiot narod i makedonskata na-
cija, I, Skopje, 1983
 Ristovski, Blaè, Portreti i procesi od makedonskata
literaturna i nacionalna istorija, I-III, Skopje, 1989
 Ristovski, Blaè, Makedonski letopis. Raskopki na lite-
raturni i nacionalni temi, I-II, Skopje, 1993
 Ristovski, Blaè, Istorija na makedonskata nacija, Skop-
je, 1999
 Ristovski, Blaè, Makedonistot Petar Draganov 1857-
1928. Po povod 150-godi{ninata od negovoto ra|awe, Skop-
je, 2007
 Ristovski, Blaè, Dimitrija ûpovski i makedonskata na-
cionalna svest, Skopje, 2009
 Rusinski, Nikola Petrov. Spomeni. Predgovor, redakcija
i komentar Darinka Pa~emska-Petreska, Vojo Ku{evski,
Skopje, 1997
 Ruski dokumenti za Makedonija i makedonskoto pra{awe
/1859-1918/. Izbor, redakcija i komentari Aleksandar Tra-
janovski, Skopje, 2004
 Siljanov, Hristo, Osloboditelnite borbi na Makedonija,
t. II, Skopje, 2003
 Spomeni. I. H. Nikolov, D. Gruev, B. Sarafov, J. Sandan-
ski, M. Gerxikov, d-r H. Tatar~ev, Skopje, 1995.
 Spomeni na Anastas Яnkov, maŸor Dimitьr Dumbulakov,
poru~nik Boris Sarafov, in`. Hristo Stani{ev, Georgi
Belev, Kosta [ahov. Sьstavitelstvo Iva Burilkova i ô-
~o BilÔrski, SofiÔ, 2003
 Sprostranov, Evtim, Dnevnik. Tom 1 (1901-1907), SofiÔ,
1994
 Stamatoski, Trajko, Kontinuitet na makedonskiot
literaturen jazik, Skopje, 1998
 Stamatoski, Trajko, Makedonskiot jazi~en identitet,
Skopje, 2004
 Στρατης Μυριβηλης, Ζωη εν ταφω, Αθηνα, 1924
 Haxidimov, Dimo, Odbrani dela. Kniga prva. Izbor, pred-
govor i redakcija Manol Pandevski, Skopje, 1984
 Hron, Karl, Narodnosta na makedonskite Sloveni, Skopje
1966
 Cankov, Aleksandar, Makedonskoto pra{awe i Balkanski-
ot sojuz, Skopje, 2008
 Cepenkov, Marko, Makedonski narodni umotvorbi vo deset
knigi, kniga desetta (vtoro izdanie), Materijali. Litera-
turni tvorbi. Redaktiral d-r Blaè Ristovski, Skopje,
1980
Spisanija i vesnici
 „20 ÁliŸ“
 „Ilinden√“
 „MakedoniÔ“, SofiÔ
 „Makedoniя“, Caregradъ
 „Makedonskій golosÍ“
 „Pirin“
 „Σκριπ“
KRATENKI
AVNOJ Antifa{isti~ko sobranie (ve}e) na narodnoto oslobo-

duvawe na Jugoslavija
ANOK Antifa{isti~ki nacionalnoosloboditelen komitet
ASNOM Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe
na Makedonija
VMRO (Ob.) Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija
(Obedineta)
G[ Glaven {tab
DARM Dràven arhiv na Republika Makedonija
DFM Demokratska Federativna Makedonija
DFJ Demokratska Federativna Jugoslavija
KPJ Komunisti~ka parija na Jugoslavija
KPG Komunisti~ka parija na Grcija
MANAPO Makedonski naroden pokret
MMKD Mlada makedonska kniòvna druìna
MLK Makedonski literaturen kruòk
MNLD Makedonsko nau~no-literaturno drugarstvo
MRO Makedonska revolucionerna organizacija
NOV Narodnoosloboditelna vojna
OSS Office of Strategic Service (Kancelarija za strate{ki
slu`bi)
PK Pokrainski komitet
PO Partizanski odredi
RPJ Rabotni~ka partija na Jugoslavija
SSP Srpska socijaldemokratska partija
SFRJ Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija
TMK Taen makedonski komitet
FNRJ Federativna Narodna Republika Jugoslavija
CK Centralen komitet
FO Foreign Office (Ministerstvo za nadvore{ni raboti)

LHCMA Liddel Hart Centre for Military Archives (Centar za voeni
arhivi „Lidal Hart“)
PRO Public Record Office (Nacionalen arhiv)
INDEKS NA LI^NI IMIWA
Avramovski, Živko 241, 361

Adì Jordanovski, Vaso 332 Babaxanovi}, Georgi 48
Alabin, Petar Barbis, Anri 261, 273
Vladimirovi~ 32 Barkli 219, 221
Aleksandar III Makedonski Baltov 186
22, 34, 38, 41, 43, 52, 54, Baluk~i} 130, 131
97, 111, 132, 138, 139, Bau~er, Xems 231
207, 225, 277, 317 Baxovi}, Despot 39, 50, 51
Aleksandar I Blagosloven Baxovi}, Kuzman 28,
217 Bevike, Avgustina 230
Aleksandar II (Aleksandar Belev, Georgi 132, 146, 366
Ruski) 38, 40 Beli, Kostadin 72
Aleksandar, srpski kral 120 Beljaev, A. 164
Aleksandrov, Todor 244 Berar, Viktor (Victor Bérard)
Aleksandrov, Vasil 301 146, 161, 361
Aleksov, Georgija 97 Bestuèv – Rjumin, grof 15,
Amid II, Habdul 48 16
Amfiteatrov, Aleksandar Berekxan, M. 138
Valentinovi~ 113, 204 BilÔrski, ô~o 132, 385
Anastasijevi}, Gligor 260 Blant, Xon 63
Andonov-Poljanski, Hristo Bogdanov, Georgi 138
65, 86, 92, 100, 361 Bogdanov, Petar 138
Andonov-ênto, Metodija Bodi, Dimitrie 62, 75
343 Bodin 77
Andreev, Bane 344 Boìnov, Iv. K. 72
Apvard, Alen 184 Boìnovska, Zorica 63, 361
Apostol Pavel 80 Boris 221
Apostolovi} 71 Boris, car 315, 328, 331
Apostolski (Mihajlo) 344 Boìnovi}, \or|e 69
Argirijades, Panagiotis Brejlsford, Henri Noel 140,
94 361
Argir, 157 Broz-Tito, Josip 296, 320,
Aristotel 41, 42, 43 327, 337, 361,
Asparuh (Isperih) 198, 317 Bu|evac, kapetan 69
Atanasov, Gligor 262 Burev 238
Atanasov, d-r Filip 257, 264 Burilkova, Iva 132, 366
Atanackovi} 165 Burne, Etjen (Etienne Burnet)
Atinej 22 225, 361
Acev, Mir~e Don~ov 328 Vajan, Andre 300
Vangel 298 63, 67, 70, 75, 200, 201,
Vangelov, Atanas 217, 364 287, 295, 362
Vapcarov, Nikola 299, 301 Gop~evi}, 113
Varskija 19 Gorgiev, Dragi 63, 361
Vedrov, Asen ([urdov) 301 Go{eva, Vera 4
Venizelos 276 Grigorjev, Dionisij
Velikov, Anton 301 104
Vergun, D. N. 150 Grigorovi~, Viktor I. 19
Veselinov, Kosta 317 Gruev, Damjan (Dame) 55, 57,
Veselinovi}, M. 66 76, 81, 82, 105, 131, 138, 140,
Veselinovi}, Milojko 265 142, 149, 151, 161-163, 174, 242,
Vestman 133 291, 319, 331, 366
Vilson, Tomas Vudro 232, 233 Grup~evi}, Kosta
Vladimiresku, Tudor 95 48
Vladov 219 Guli, Pitu 313, 323
Vlahov, Dimitar 257, 264, Gu{evska, Liljana 4, 385
325, 343, 344, 350
Vlahos, Takis 293
Volka{in, kral 216 Daglas, Aretas Akers 257
Vukmanovi}-Tempo, Svetozar Damaskin, vladika 29, 30
352 Daskalov, Iv. P. 72
Vulgaris, Anastas 42 Daskal’~ev, Hristo 125
Vulgaris, Leonidas 42 De Bel, Edmond Bu{ije 228
Vuli}, Nikola 301-304, 316 Dedov, Stefan Jakimov 123
V’àrov, Luka 104 Deliradev 191
Del~ev, Goce 76, 86, 89, 92, 93,
Gavril, sve{tenik 20 100, 132, 275, 278, 288,
Garvanov, Ivan 183, 184-188 300, 307, 313, 318, 319,
Genadiev 199, 219 321, 323, 328, 331, 333,
Georgiev, prof. d-r Veli~ko 334, 337, 361, 363
117, 361 Despotov, Georgi 301
Gerxikov, Mihail 55, 77, 81, Dimevski, Slavko 41, 42, 75,
82, 105, 131, 137, 138, 138, 140, 362
142, 242 Dimirov 244
Gigov, Strahil 343 Dimitrija, sve{tenik 19, 20
Gizq 149 Dimitrov, Andon 82, 92
Giri, Bernard 352 Dimitrovski, Todor 21, 308,
Giro 149 364
Girs, Nikolaj G. 137 Dimov, Nace 206, 208, 221, 362
Glavinov, Vasil 89 Dimovski, Ilija (Go~e, Go~i)
Gledston, Vilijam 95 348, 349
Gologanov, Teodosij Donev, Jovan 13
Draganov, Petar Danilovi~ Zinovjev, T. S. 117
55, 85, 106, 108, 111, Zlate, 291
112, 365 Zografski, Dan~o 90, 254,
Dragumis, Jon 135, 136, 145 363, 364
Drakul, Simon 59, 90, 94, 100, Zografski, Partenij 20
106, 109, 116, 118, 121,
122, 124, 137, 138, 141,
145, 150, 151, 155, 157, Ivani}, Ivan 102
159, 160, 163, 164, 169, Ivanov 264
171, 174, 181, 184, 185, Ivanov, J. 301
189, 196, 202, 362, 363, Ivanov, Stamat 276
Dramov, Dimitar T. (Lev Ivanovski, Vasil (Bis-
Dramov, D. T. Levov) tri{ki) 284, 288, 293;
73 Nik. I-vъ 361
Drandar, Anton (A. Brutus) Ignatiev 45
110 Igumanov, Spase 48
Dumanov, P. 315
Dumbulakov, Dimitьr 132,
366 Janakiev, Tomo 68
Du{an (Silni), car 317 Janev, Jakov~e 160
Jankov, Anastas 132, 143, 184
Jastrebov 113
\or|evi}, Mihajlo Kr. 68, 69 Ja{ar-Nasteva, Olivera 308,
\or|evi}, Vladan 71 364
Jerotej, vladika 32
Jovkov, Arseni 240, 242, 249,
Evans, Patrik 337, 338, 345, 252
347-349, 360 Josif I 67
Evro, Naum (Naum Jevrovi}) Jotevski, Vasil 4
448 Justinijan 20, 212
Edmonds, Artur 337, 340
Eliot, F. H. E. 92, 94, 96, 97
Elisaveta Petrovna 15 Kalmikov, A. 201
Enver-beg 188 Kaq 151, 157, 169, 182, 184,
Epan~in, polkovnik 105 187, 192, 196
Karavangelis, Germanos 134
Kara|or|evi}, Petar, knez
Zafirovski, Mitko 116, 119, 341
(Dimitar Gligorov Karajovov 141
Zarov) 297 Kara-Jovovi}, Vasilko 48
Zahariev,Stefan 22 Karan 22, 52
Zinovjev, Ivan Alekseevi~ Karapetrov, P.P. 26, 363
141, 150, 181, 185, 190
Karev, Nikola 131, 138, 307,
312, 313 Qap~ev, Andrej 261
Kari}, Vladimir 62, 63, 69 Qorovski, Dimitar 4
Karobjin, Murojavjov-
Apostol 171
Katarxiev, Ivan 231, 363 Mavronitis, Argirios 115
Katerina I 15 Maòvski, Isaija Radev
Katerinski 139 (Isaiйя Radev Maòv-
Kereziev, Ivan 301 ski) 51, 53, 363
Kirijazi 57 Makedonski, Dimitar 26
Kirjazovski, Risto 256 Makedonski, \or|ija 19
Klark 348 Makedonski, Mihail 20
Klemanso, @or` 231 Maksim 83
Kluton 351 Mansurov, Pavel Borisovi~
Kova~evi} 270 123, 124
Komitski 277 Manconi, Gaetano, grof 240
Konstantinovi~ 129 Manxukov, Petar 101
Koprivica, [piro 50 Mareskoti, Luixi Andro-
Korobar, Pero 313, 365 vandi (grof Vijano)
Koromilas, Lambros 159 239
Kosti}, Ilija 46 Marinkovi} 268
Kostulas, Andonis 247 Marko, kral (Krale Marko,
Kote 152, 238 Marko Kralevi})
Kotlar-Trajkova, Nata{a 4 19, 132, 207, 216, 317
Kohmanski, N. 189 Markov, general 247
Ko~evski, 117 Markov-Male{evski, Iqo 42
Kusev, Todor 20 Markovi}, Jerina 265
Ku{evski, Vojo 116, 366 Markovi}, To{a 29
K’n~ev, Vasil 54, 55, 82, 83 Markovski, Venko 305
Markoski, Nikola 159
Martulkov, Aleksandar 276
Lazarov 83 Matov, Milan 184, 187
Lazi}, @ika 269 Matkovski, Aleksandar
Lamanski, V. I. 107 15, 16, 364
Lape, Alenka 231, 258, 363 Ma}edonski, Dimitrija 19
Lape, Quben 89, 363 Ma~ek, d-r Vlatko 228
Lebedev, Viktor I. (V. Ma~ukovski, Venijamin 25,
Lebedev) 221, 222, 363 179
Lenka 221, 223 Ma{ev, Petko 55
Leontjev 15 Ma{kov, Viktor 114, 121
Lermontov 162 Meje, Antoan 271
Lozan~ev, Atanas 142 Mekdonald, Ronald 337
Meklin, Ficroj 352
Melas, Pavlos (Παυλος Μελας) Neofit, arhimandrit 200
135, 152 Nikolaev 46, 92, 93
Mela, Natalija (Ναταλια Nikolaj II, car 119
Μελα) 152, 364 Nikolov, polkovnik 184, 186
Metaksas (Joanis) 345, 346, Nikolov, Toma 142
355 Nikolson, ser Artur 81, 87,
Me{trovi}, Ivan 205 88
Miloevi}, Milo{ 28, 29 Nikoqski, D. 136
Miloevi}, Miloe S. 28 Nobis, [arl (Charles Nobis)
Miqovski, Kiril 313 236, 364
Mirivilis, Stratis (Στρατης Novakovi}, Kosta (Kosta
Μυριβηλης) 247 Novakoviћ) 253, 254
Misirkov, Krste Petkov Novakovi}, Stojan 48, 50, 53,
(K. MisirkovÍ) 21, 57, 56, 64, 129
147, 148, 149, 161, 175, Novi~ev 81
178, 201, 214, 217, 218,
255, 256, 258, 259, 363,
364 Ogwan 294, 295
Mitrev, Dimitar 301 Ogwanovi}-Lonoski, Rista
Mitrova, Makedonka 4 308, 364
Mithad-pa{a 26, 27, 374 Otkurti~, Ivan Horvat 15, 16
Mihajlov, Van~o (Ivan) 260,
276, 330, 342
Mi{ajkov, Dijamandija Pandevski, Manol 146, 160,
Trpkov 126, 374 366
Mi{ev, Petar 55 Panica, Todor 183, 188, 289
Muravjov, Mihail 100, 171 Panko 302, 304
Musolini, Benito 324 Pan~ev, R. 188
Mustafa III 70 Pa~emska-Petreska, Darinka
Mu{evi~, Marko A. 60, 118, 116, 366
119, 122, 124 Pejos, A. 291
Perovski, Apostol 98
Naslednikov 83 Petar Veliki, car 15
Natanail 27, 39 Petko 292
Naumov, Nikola (Juno{eski, Petkov, Apostol 155
Áno{eskiŸ) 66 Petrajev 193
Naumov, Pavle 180 Petro 221, 222
Naceva, Mara 343 Petrov, \or~e (Gjor~e
Na~ovi~, Grigor 81, 88, 89, 92 Petrov) 103, 104, 130,
Nebil-beg 81 230, 288, 313, 321 331,
Nedelkovski, Kole 305 364
Nelidov, Aleksandar Petrov, Ra~o 152
Ivanovi~ 153, 186, 188
Pecivas, Georgios Biljana 4, 77, 148, 218,
(ιωργιος) 364, 365, 385
135, 156 Ristovski, Blaè 23, 25, 39,
Pe{kov, G. 141, 142 40, 53, 54, 73, 74, 77, 85,
Pinxurov, Strahil 328 95, 97, 104, 108, 112,
Pogon~ev, Petar 132 123, 125, 126, 129, 130,
Pop Arsi}, Trajko 260 132, 143, 144, 148, 150,
Pop Arsov, Petar (P. Pop 179, 204, 218, 225, 239,
Arsov, P. P. Arsov) 245, 298, 365, 365, 366
57, 82, 83, 201, 287 Rozen, baron 122
Pop Georgiev Berovski, Romanos, A. 159
Dimitar 32, 36 Rostkovski, Aleksandar
Pop-Tomov, Vladimir 344 Arkadievi~ 57, 90, 93,
Pop Filipov, Nikola 21 108, 119, 197
Popov, Anton 301, 305 Ruzvelt (Frenklin Delano)
Popov (Popovi}), Temko 50, 351
61, 62 Rusinski, Nikola Petrov
Popov, Srebren 191 116, 366
Popovi}, Gligorie 267 Rusulen~i~, 129
Prli~ev, Grigor 21, 38, 45,
364, 365
Protogerov, Aleksandar 237, Sabler 141
260, 264, 265, 275 Savinski 219
Pulevski, \or|ija M. (Ђorђe Sakelariev, Dimitar 75
M. Puqevski, Salganxiev, Stefan 179
georgqa pUlqevski) Samuil, car 33, 38, 207, 212,
28, 30, 31, 38, 39, 40, 57, 216, 297
77, 78, 79, 365 Sandanski, Jane 55, 77, 81, 82,
Puljopulos, Pandelis 257 105, 131, 138, 140, 142,
Pu{karov, Nikola 233 146, 178, 183, 184-191,
242, 288, 307, 313, 319,
321, 331, 366
Radi} 260 Sarafov, Boris 55, 77, 81, 82,
Radoni} (Jovan), profesor 83, 105, 116, 119, 120,
305 121, 123-125, 130, 131,
Radoslavov 104 132, 138, 140, 142, 183-
Rajnov, Boìl 238 186, 188, 242, 366
Rajs, Rudolf Ar~ibald 226 Sarafov, Mihail 82
Ra~ev 83 Sv. Kiril 20, 34, 38, 45, 99,
Rizov, Dimitar 205 109, 111, 144, 207, 216,
Rizov, Nikola 238 295, 297, 315,
Ristovska-Josifovska,
Sv. Metodij (Metodija) 20, 34,
38, 45, 99, 109, 111, 144, Takev, 186
207, 216, 295, 297, 315 Tasi}, \or|e 265
Sementovski, D. K. (Semen- Tatar~ev, Hristo 55, 77, 81,
tovski-Kurilo) 183 82, 105, 131, 138, 140,
Sidorovska-ûpovska,Silvana 142, 242, 366
4 Temelkov-Liljakot, Borka
Siljanov, Hristo 179, 366 344
Slavejkov, Petko Ra~ev (P. R. Teodorov-Balan, Aleksandar
Slaveйkov) 24, 26, 107 160
Simi}, Sveta 120, 121, 123, Teofilovi}, Vasil 48
124, 131, 174 Terzioski, Rastislav 217, 364
Smatrakalev, Mihail (Angel Todorov, Petar 4
@arov) 301 Tomas Papa, Tomas 115
Solev Racin, Ko~o (Kosta) Tombazios, 171
302-305, 312, 313, 318, Tomov 191
320, 365 Todorovski, Gane 55, 104, 258,
Spanos, Naum 98, 115 363, 364
Sprostranov, Evtim 136, Tocinovski, Vasil 300, 313,
141, 366 363, 365
Sre~kovi}, Panta 28 To~kov, Dimitar (G. To~kov)
Stavridis, Elefeteriu A. 243
288, 289 To{ev, Pere 145, 154, 297,
Stalin (Josif 313, 327, 340
Visarionovi~) 351 Trajanovski, Aleksandar 103,
Stamatoski, Trajko 21, 229, 366
366 Trajkov, Hr. 276
Stamboliski, Aleksandar Trifonov, Staйko 117, 361
(StamboliŸski) 239,
240, 241, 244, 245, 250,
251 Uzunovski, Cvetko 343
Stani{ev, Hristo 132, 366
Stankovi} 69
Stefan 115 Filip II 52, 277, 317
Stoilov 92, 96, 130 Filip V 302
Stoilov, M. 129 Fejn, Edmund 86
Stojanov, Lazar P. H. 23 Filipovski-Dame, êde 344
Stojan~ev, poru~nik 131 Ferdinand, knez 184
Stoj~evska, Vesna 15 Fon Donersmark, Henkel 88
Ston (Elen, mis Ston) 117
Strez, Dobromir 207, 216
Surkuf 221, 222 Hamid, Abdul I 65, 100
Hartvig, N. G. 150
H. Ivanov, Dim. 55, 83 âkalarov, Vasil 151
Haturas, Aristotelis 340 âkarjanevski, \or|i 4
Haxidimov, Dimo (Haxi ârikov, Nikolaj 116, 118,
Dimov, H. Dimov) 160, 120, 122, 124
174, 288, 321, 366 âulev, Petar 247, 254
Haxi Konstantinov-Xinot, êpreganov, Todor 4, 340,
Jordan 295 361, 385
Haxi Nikolov, Ivan 54, 76, êrnodrinski, Vojdan 110
80, 81, 104 êrnopeev, Hristo 183, 184,
Hegard, V. H. D. 64 188, 189, 288
Hilandarski, Paisij 68, 295 êr~il (Vinston) 351
Hiqmi pa{a 150, 169, 186, 197 î~ikov 203
Hitler, Adolf 324, 342 ûpovski, Dimitrija (D. û-
Hristov, Pavle 188 povskій) 129, 209, 211,
Hristov, Trajko 276 214, 217, 221, 365
Hristov, H. D. 174
Hitrovo, 109 Xambazovski, Kliment 28, 44,
Hron, Karl 65, 366 47, 60, 68, 362
Hubmaer, Miroslav 91, 92 Xingo, Teon 4
Xipunov, Ivan 274
Xonston, Abraham X. 219,
Cankov, Aleksandar 165, 168, 221, 361
366
Cvetkovi}, Dragi{a 309 [aldev, H. T. 55
Cvetkovski, Vladimir 221, [apkarev, Kuzman 22, 23, 26,
361 107, 108, 179,
Cvii}, Jovan (Cvijiћ) 179, [atorov-[arlo, Metodija
286, 306, 321
Celakoski, Naum 38, 365 [ahov, Kosta 53, 73, 76,
Cilka, Katerina 117 132, 377
Cepenkov, Marko 95, 366 [evi}, Jovan (Ivan) 17
Cokov 122 [loser 77
Con~ev 131, 166, 183 [opov (Atanas, Ofejkov) 55,
Corbazoglu, Georgios 156, 113, 186
157 [ostak, Fjodor 156, 168
Crnu{anov, Kosta 324 [uvalov, Petar 33
INDEKS NA GEOGRAFSKI IMIWA
Avstrija 57, 90, 113, 115, 191, 296, 299, 309, 315, 352,
257 358, 361, 362, 365
Avstro-Ungarija 108, 151, 202 Belkamen, s. 339
Azija 42, 43, 97 Belo More 75, 129, 250
Ajtos 283 Ber 232
Albanija 59, 101, 103, 217, 237, Berovo 32
245, 247, 253, 277, 289, Bistrica (Bistra), r. 129,
325 252, 285
Aleksandrija 240 Bistrica, s. 133
Amerika 151, 184, 185, 232, Bitola (Monastir) 47, 49, 62,
236, 249, 260, 277, 286 104, 109, 115, 118, 119,
Anglija 44, 88, 348 120, 124, 138, 146, 151,
Andora 277 169, 187, 192, 199, 202,
Arsen, s. 282 205, 265, 300, 326, 327,
Atina 64, 71, 98, 171 347, 349, 355
Afrika 223 Bitolska kaza 169, 200
Bitolski vilaet 151, 169, 170,
185, 196, 197, 198, 199,
Balkan 87, 123, 154, 216, 231, 200, 203
237, 250, 252, 254, 255, Bitolsko 131, 180, 228, 265,
256, 263, 273, 306, 320, 357
333, 346, 354, 357, 359 Bore{nica, s. 193
Balkanski Poluostrov 30, 32, Bosna i Hercegovina 199, 296,
33, 40, 65, 95, 108, 153, 328
165, 167, 168, 194, 217, Bugarija 35, 36, 37, 41, 42, 45,
224, 231, 252, 278, 317, 46, 48, 52, 54, 57, 58, 59,
321, 322 63, 74, 76, 81, 82, 83, 86,
Bap~or, s. 338 87, 88, 89, 90, 92, 93, 94,
Bezimi{te, s. 246 95, 96, 98, 99, 102, 104,
Belgrad (Beograd, Beograd) 105, 106, 108, 109, 111,
28, 31, 44, 47, 48, 60, 62, 114, 115, 116, 117, 120,
63, 68, 86, 98, 107, 119, 121, 124, 126, 127, 130,
123, 126, 129, 137, 149, 131, 132, 133, 134, 136,
227, 240, 241, 248, 258, 138, 139, 141, 142, 143,
261, 266, 267, 268, 273, 151, 154, 160, 161, 162,
164, 165, 166, 167, 168,
Svedo{tva za makedonskiot identitet (XVIII ‡ XX vek)
172, 174, 178, 180, 182, Vrawe 69, 301

183, 184, 186, 187, 188, Vrbjani, s. 158, 193
189, 190, 191, 192, 193, Vre{ievo, s. 158
198, 199, 200, 202, 203,
206, 207, 212, 214, 215,
216, 217, 218, 219, 236, Gabre{, s. 152
238, 240, 241, 243, 244, Gali~nik, s. 28, 308, 364
247, 248, 249, 250, 252, Garvan, s. 244, 269
256, 258, 259, 260, 261, Gevgelija 298, 316
264, 265, 266, 267, 271, Germanija 191, 204, 321, 326
274, 275, 276, 277, 278, Glombok, s. 246
279, 281, 286, 290, 291, Gorica, s. 246
292, 293, 296, 298, 320, Gramos, pl. 129, 252, 285
322, 323, 324, 326, 333, Grazden, s. 246
340, 342, 346, 347, 350, Grac 264
353, 358 Grbavec, s. 331
Budimpe{ta 131 Gostivar 347
Bukure{t 48, 102, 239, 253 Grcija 22, 37, 40, 41, 42, 52, 96,
Burgas 578 102, 105, 111, 116, 126,
127, 132, 136, 139, 152,
154, 161, 166, 167, 168,
Vapcori, s. 338 171, 174, 180, 182, 191,
Vardar, r. 219, 232, 252, 294 203, 207, 212, 217, 232,
Vardarska banovina 309 249, 251, 256, 264, 268,
Varna 58, 99 272, 275, 279, 281, 282,
Vasiliko, s. 138 283, 289, 290, 291, 292,
Vata{a, s. 331, 332 293, 313, 314, 315, 320,
Va{ington 239 325, 337, 338, 340, 342,
Vev~ani, s. 159 346, 353, 354, 356, 357,
Veles 29, 148, 236, 267, 302, 358, 359, 368
325
Velika Britanija 33, 340,
351, 353, 361 Debar 51, 52, 210, 211, 347
Vermion, s. 348 Debarska kaza 200
Viena 72, 247, 257, 264 Debarska nahija 28
Vizantija 111, 216, 302 Debarski sanxak 200
Vizantiska imperija 9 Debarsko 51
Vi~o (Vici, Vi~i), pl. 338 Dobruxa 54, 264
Voden 156, 280, 282, 292, 300 Dnepar 51
Vodensko 291 Drenovo, s. 331
Vojvodina 296, 314 Drim, r. 129, 251, 252, 285
Vrnik, s. 246 Drosopi, s. 339
Vla{ko 95, 98, 196 Dupnica, s. 133, 134, 183, 185
379
Dunav, r. 252 Jugoslavija 236, 237, 247, 249,

Dunavski vilaet 27 253, 258, 264, 267, 273,
Dhaseri (Dropi{ta), s. 338 279, 296, 297, 305, 306,
309, 310, 311, 314, 320,
325, 327, 335, 336, 337,
Evropa (Jevropa) 8, 33, 36, 39, 341, 342, 348, 350, 353,
44, 102, 103, 108, 113, 358, 368, 369
115, 134, 137, 145, 156, Ju`na Srbija 258, 268
172, 180, 191, 192, 204,
206, 221, 231, 236, 249, Kavadarci 260
254, 262, 267, 277, 319, Kairo 240
323, 327, 379 Kajlari 75
Egejsko More 285 Kalitea s., 338
Ek{i-Su, s. 283 Karakamen 348
Elada (Jelada) 22, 49, 160, 206 Karakas 239
Enixe-Vardar, s. 157, 284, 291, Karlijak 333
293 Ka~anik 232
Epir 41 Kazerta 347
Ermenija 88 Kvarner 239
Erusalim 314 Ki~evo 51, 325, 347
Kiev 46, 51, 125
Korifi (Turje) s., 338
@elevo, s. 182 Kosovo 180, 314, 328
@eneva 130, 268 Kosovski vilaet 85, 114, 128
Konstantinopol 116, 191
Kostenec s., 246
Zagreb 296, 301 Kostur (Kastorija) 75, 76,
Zelenikovo, s. 333 134, 355
Zeleni~e, s. 283 Kostursko Ezero 232
Zerul, s. 158 Kotel s., 238
Zibev~e, s. 243 Konsko s., 246
Ko~ani 91
Krani s., 158
Idrizovo, s. 274 Kratovo 91
Isto~na Rumelija 41, 85, 105, Kriva Palanka 20
117 Krit 41, 96
Italija 57, 142, 204, 237, 247, Kroncelevo s., 291
258, 262, 263, 321 Krf 327
Kru{evo 69, 288
Kumanovo 260, 362, 363
Jadransko More 126, 206, 252, Kuku{ 26
268
380
Labanica s., 246

Labuni{ta, s. 159
Lazaropole s., 51 Nigrita, s. 232
Lajsika s., 246
Lerin 281, 338, 349, 351
Lerinska okolija 283 Wujork 239
Lozana 226 Wu Orleans 239
London 44, 240, 327, 337, 341,
347, 349, 360
Ogut, s. 20
Odesa 142
Qubani{te s., 246 Odrinsko 82, 137, 160
Qubotino, s. 283 Odrinski vilaet 27, 85
Qubqana 91, 140 Osmanliska (Otomanska)
Imperija 8, 10, 133,
343
Mavrovo 329 Ostrovsko 40
Makedonija 5, 7, 9-12, 20-27, Ohrid 21, 26, 27, 47, 48, 62,
29-38, 40-47, 49-56, 58, 109, 147, 199, 204, 212, 287, 300,
62, 63, 65, 66, 67, 69, 349
70, 72-74, 76, 80, 82-84, Ohridska kaza 159
86, 87-99, 101, 103-137, Ohridsko Ezero 252
139-143, 145-157, 159-
169, 171-174, 178-181,
184, 186, 191-220, 223- Palanka 91
244, 248-256, 258-287, Pariz 233, 235, 327, 340
290-295, 297-299, 302- Patele, s. 283
306, 308-326, 328-332, Pind, pl. 129
334-336, 339-344, 347- Pirin, pl. 42, 367
355, 361-364, 368, 388 Pravednik, s. 331
Male{ 32, 97 Prespa 147, 338, 349
Mala Prespa 338 Prespansko Ezero 19, 246
Margarita, s. 158 Prizren 62
Melas (Dolna Statica) s., 349 Prilep 47-49, 112, 147, 148,
Mesta, r. 129, 251, 252, 285, 151, 157, 158, 169, 199,
294 261, 267, 309, 311, 325,
Melni~ka kaza 181, 186, 187 328, 347,m 355,
Metohija 314, 328 Prilepska kaza 158, 169, 170
Mizija 26, 54 Petri~ka kaza 186
Minhen 130 Pelikat s., 246
Monako 277 Plovdiv (Filipopol) 46, 133
Moskva 19, 33, 46, 257, 278, 358 Podgorci s., 159
Mramorec s., 331 Popolàni s., 193
381
Pustec s., 246 95, 103, 104, 112, 114,

116, 129, 130, 140, 144,
148, 152, 160, 161, 164,
Radibu{ s., 19 168, 179, 200, 201, 217,
Rahova s., 246 218, 220, 221, 225, 229,
Resava s., 331 231, 233, 256, 258, 259,
Resen 23 262, 263, 267, 274, 298,
Rila, pl. 167, 234, 300, 302, 308, 313, 320,
251, 285 321, 333, 340, 341, 348,
Rilevo s., 158 360, 361-366, 385
Rim 223, 238, 239 Slep~e s., 158
Rimska Imperija 302 Slimica s., 246
Ristovac 302, 316 Slovenija 284, 306, 328, 342
Rodopi pl., 167, 251, 285 Sovetski Sojuz 11, 292, 311
Rodos 96 Soedineti Amerikanski
Romanija 41, 52, 63, 98, 168, Dràvi 185, 235, 286
171, 191, 249, 340 Solun 20, 22, 27, 32, 46, 49, 54,
Rusija, 15, 16, 36, 46, 48, 51, 52, 55, 61, 62, 63, 75, 80,
58, 59, 88, 94, 95, 100, 107, 126, 137, 138, 159,
108, 114, 115, 119, 123, 168, 169, 185, 188, 189,
124, 133, 137, 144, 151, 202, 208, 232, 240, 250,
153, 162, 166, 191, 192, 289, 314
204, 206, 214, 215, 216, Solunski vilaet 128, 186, 194
217, 264, 302 Sofija 6, 8, 53, 57, 66, 72, 74,
Rudari s., 339 76, 80, 81, 88, 89, 92, 98,
105, 106, 107, 121, 123,
129, 137, 149, 150, 161,
Sao Paolo 239 163, 164, 183, 187, 188,
Sankt Peterburg (Petro- 219, 202, 226, 227, 239,
grad) 57, 118, 122, 123, 135, 143, 243, 245, 257, 265-267,
144, 206, 207, 208, 210, 213, 224, 269, 287, 294, 298, 299,
362, 300, 301, 305, 333, 358,
Sanxak 341 363,
Sveta Gora 123, 170 Srbija 28, 29, 32, 35, 36, 37, 41,
Serez 279-281, 42, 44, 45, 47, 48, 52, 56,
Selfixenski sanxak 169, 171 58-60, 62, 68, 69, 71, 83,
Sekirci s., 158 95, 96, 98, 99, 102, 105,
Sibir 134 108, 111, 116, 118, 120,
Sitrovi~ s., 181 123-127 143, 154, 160,
Skopje 2, 3, 15, 19, 21, 23, 38, 161, 166-168, 174, 180,
39, 41, 47, 53, 55, 61, 191, 198, 199, 200, 202,
62, 63, 65, 68, 73, 74, 203, 206, 207, 212, 214-
75, 77, 85, 89, 90, 92, 217, 220, 226, 233, 239,
382
245, 249, 250, 251, 258,

259, 267-269, 272, 279,
281, 290, 292, 293, 301, Ukraina 15-18, 297, 364
304, 310, 315, 316, 361
Stara Planina 126 Filadelfija 239
Stara Srbija 28, 48, 60, 180, Florina (Lerin) 338, 349, 351
301 Florinska kaza 184
Struma r., 232, 252 Francija 53, 88, 146, 147, 302
Suva Gora pl., 246
Sulim s., 246 Hag 239
Halkidi~ki Poluostrov 232
Tesalija 41 Hrvatska 284, 304, 305, 306,
Topol~ani s., 158, 180 323, 328, 342
Toronto 275 Hrupi{ta s., 98
Trakija 26, 54, 256, 264, 321
Trahovo s., 246
Turcija 29, 34, 40, 41, 45, 48, Carigrad 26, 27, 37, 46, 47, 49,
66, 82, 87, 88, 94, 102, 50, 65, 71, 88, 112, 117,
105, 128, 134, 136, 137, 129, 138, 153, 156, 239,
141, 143, 145, 153-155, 240
167, 180, 184, 193, 204, Cetiwe 116, 117
215, 216, 218, 229, 249, Cer s., 28
256, 272, 279, 340 Cera s., 246
Tikve{ 97, 172, 331, 332 Crna Gora 41, 116, 120, 154,
Tikve{ka kaza 181 212, 217, 314, 328
Trigonon s., 339 Crnov~a s., 246
Turska Imperija 94, 145, 207 Crno More 239, 268
]ustendil 45, 133, 134, 185
SODR@INA
383
Kon izdanieto 5
Razmisli namesto predgovor,

ili predgovor za nekoi razmisli 7
Makedonskiot identitet XVIII – XIX vek 14
Literatura 366
Arhivski dokumenti 374
Kratenki 375
Indeks na li~ni imiwa 376
Indeks na geografski imiwa 385
Sodrìna 391
SVEDO[TVA ZA MAKEDONSKIOT IDENTITET

(XVIII ‡ XX VEK)
Za izdava~ot
prof. d-r Todor êpreganov,
direktor na INI
384
Lektura
Pe~at
MagnaSken
CIP – Katagologizacija vo publikacija

Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje
323.1(=163.3)"17/19"(093.2)
94(497.7)"17/19"(093.2)
SVEDO[TVA za makedonskiot identitet (XVIII-XX vek) /

[redakcija Todor êpreganov, Biljana Ristovska-Josifovska, Liljana Gu{evska], – Skopje
: Institut za nacionalna istorija, 2010 . – 380 str. ; 29 sm
Na str. 2: Testemonies for Macedonian Identity (18th – 20th Centuries) / Todor Chepreganov,
Biljana Ristovska-Josifovska, Liljana Gushevska. – fusnoti kon tekstot. – Bibliografija:
str. 369-375
ISBN 978-9989-159-35-0
a) Makedonci – Nacionalen identitet – 18-20 v. – Dokumenti

b) Makedonija – Istorija – 18-20 v. – Dokumenti
COBISS.MK-ID 81421066
385

ИНИ - Сведоштва за македонскиот идентитет (XVIII-XX век) PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

ИНИ - Сведоштва за македонскиот идентитет (XVIII-XX век) PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

INSTITUT ZA NACIONALNA ISTORIJA

SVEDO[TVA ZA MAKEDONSKIOT IDENTITET

TESTEMONIES FOR THE

prof. d-r Jovan Donev

Ruskiot Senat, 24 dekemvri 1751 godina

Ruska carska gramota, 1752 godina

Viktor I. Grigorovi~,10 1848 godina

V. „Carigradski vestnik“, 1851 godina

Sve{tenikot Dimitrija, 1865 godina

Todor Kusev,17 28 januari 1867 godina

Grigor Prli~ev,19 1867 godina

Nikola Pop Filipov21, 1868 godina

Stefan Zahariev,25 25 mart 1870 godina

Pismo od Resen, 30 noemvri 1870 godina

Venijamin Ma~ukovski,32 1872 godina

Petko R. Slavejkov, fevruari 1874 godinaI

Panta Sre}kovi} i Miloe S. Miloevi},

Kuzman Baxovi},40 9 juli 1875 godina

To{a Markovi},43 17 juli 1875 godina

\or|ija M. Pulevski,47 1875 godina

\or|ija M. Pulevski, 1875 godina

Dimitar Pop Georgiev Berovski,50 1876 godina

Petar V. Alabin,52 1877-1878 godina

Makedonski emigranti vo Kne`estvoto Srbija,

Petnaeset male{evski glavatari,55

Ruska carska tajna arhiva57, 1878 godina

Grigor Prli~ev, 1878 godina

\or|ija M. Pulevski, 1878 godina

Dokumenti za borbata, tom prvi, 245-260.

\or|ija M. Pulevski, 8 januari 1879 godina

Privremena vlada na Makedonija „Edinstvo“,64

Manifest na Privremenata vlada na Makedonija,

Proglasot na silogosot „Makedonija na Makedoncite“,

Prateni{tvo na Srbija vo London,

Grigor Prli~ev, 1885 godina

Programa na dru{tvoto „Srbo-Makedonci“,

Grupa prilep~ani, 2 juli 1887 godina

Georgi Babaxanovi} i Vasil Teofilovi},

Stojan Novakovi}, 15 avgust 1887 godina

Stojan Novakovi}, 29 avgust 1887 godina

Temko Popov, 9 maj 1888 godina

Isaija Radev Ma`ovski,89 18 juli 1888 godina

Mnogu po~ituvani gospoda i slovenski bra}a, pred 40 dena

Stojan Novakovi}, 8 oktomvri 1888 godina

Kosta [ahov,92 21 oktomvri 1888 godina

V. „Makedonija“, 11 noemvri 1888 godina

Ivan Haxi Nikolov,95 1888 godina

Petar Draganov,97 1888 godina

Stojan Novakovi}, 1888 godina

Aleksandar A. Rostkovski,101 28 januari 1889 godina

V. „Makedonija“, 19 avgust 1889 godina

Marko A. Mu{evi~,104 18 septemvri 1889 godina

Vladimir Kari},107 19 april 1890 godina

Dimitrie Bodi,110 28 juli 1890 godina

Vladimir Kari}, 13 avgust 1890 godina

Xon Blant,114 30 avgust 1890 godina

V. „Makedonija“, 10 septemvri 1890 godina

Stojan Novakovi}, 27 noemvri 1890 godina

Ohridskoto gra|anstvo, 1890 godina

Karl Hron (1852-1912) avstriski publicist.

Nikola Naumov,123 23 fevruari 1891 godina

Mihajlo Kr. \or|evi},127 22 juni 1891 godina

Vladimir Kari}, 16 oktomvri 1891 godina