DALIBOR BROZOVIC

DOSELJENJE SLAVENA I NJIHOVI DODIRI SA STAROSJE-

DIOCIMA U SVJETLU LINGVISTICKIH ISTRAŽIVANJA

S:Jtua,d~jiU u ki~joj 1Se nalwzimo poll.rušavadJUoi odredliti e1emerrllte ne-

sltavelllis~og SIU/ptSttrata u jiUiŽinloruaven.sJciun j.ez!:o:rrna možemo opooaotli kao
rj.ešatvaJnje j1edine jetdli1aidlžJbe s dvjema nepozmaruicama. TaJm, na•ilme, obič:no
lkar.aJkter{:o:liramo silWČtn!e sdlbuacd.je i naš problem zatis:ta mnogo potdsdeća na
t~vu j.ed!I1adžbu, atlii st!Jv.a<rll1Jo je sttanje još teže: nalazimo se zapravo pcr.ed
j.edillJom jednadeJbtocrn Sta 'brdima nepoznall1Jicama, jer nema:mo pouZJchmih i
dOVIol!jtno e:f!1katsllllih mj·er'.it1a koj~:ma bismo mog1hl. odredirlli što je u samom
1Th€[JIO!SirEtd!lliOITll predJS[atVel!li.Silmcrn jez1Činom SIU\I)ISDratiJU i SamO SIUipSitJrat U
odlruoiSIU II1a nj. U mrutema,tJici SIU takve jednadžJbe ravn·e nerješ\:lv:irrn zatda-
dima, u ldill!g'V'i:sft1oi i1patk po,stoj.e .st.anovdtte llliatde, iatko nema mjesta ni!kalkvu
[lll'eltijerallliom oprtlitmizmu. O:!Iljtellllilca j•e,' naime, da mi o većiJni potendialn·ih
predsil.ave1I1Siki.ih jemčniih S:U/P'Sitralta, oooibitto Ollllih [illlgvistii,čki najza!ll!im.lji..-
vlitilih, ne zmamo gorbovo ni.š.ta, a ni oilllo malo što Zll1atmO ne mož·emo pouz-
d.alllio irrlltef/P'fetJimatlii u v.e&lll.i sJlučaj·ev.a. A1i treba titmati na umu da ni sam
dJo,se]jenJi s1ave!llSik!i elemetrut nid1e Ill:pOIŠ'to nekalkV'a j aiSIIl!a v.eličillla, a na taj
momenail; ne dbraćamo uvrl:j.elk do'V.oldllltO pamje.
Referati na ZJnaJnlS\t'Venim slk:upo!Vitma I'lijerbko kada iunaju zadaću da
ik.ak·atV pmb~enn zaisita riješe, IiijertJlm je ilmaj!U čak i u on:.m sU:učaj·evima
kad· se k:odli pootbWem zati..stta mo~e neposr:ecirno riješiti, što u našem pro-
b[em!U, ()Čilto, nije tako. Osob1to j.e te~o postavit1i takvu za,d.a6u na
sJkup·CJIVima koj'i obrađiuj!U -ne.lwHko raznih više ili malllje po•vezanil:h tema.
Za1:to Je lmtflelkil;an posttupalk ostaviti rješavaJnj,e konktreifulih pojedl'!ll.ačnih
ptmblema člaJnciJffia i raS[ll1atVama i rješa'Vatnje odiređetn:ih ši6h probloem-
slkd.h kompl:eksa sillltemtlcim mo~()grafijama, a u refera•tima se zadržavati.
Stamo na općenitijim i načelniijdm rwzmatr81lljima, s egzemplifikac·\i·om i
ekskur.rzlima u koli'hkretmost isJdjuBvo radi ilustrac;je. Takav je pdstup
ko~rekltalll zatto što je lwlllk:r,atno . rješa'Va!llj-e prihvaUjivo samo uz osdgu-
ranu mogućnost· provjeravanja, a referat treba da. omogući d;skusiju bez
naučnog aparata. OdrediV'ši tako okvire, zadržat ću se ovdie samo na
d<vjema općenitim temama: Hllligvis.tička fiz;onomrja slavenSikog dos.elie-
llličkog elementa u doba doselj.a'Vanja i lingv.i,s;hlčka fizi·onomiia starosie-
d:hlačkih elemenata na Balika'Illu u ilSJ!:o to doba, uz vjeroiat.nosno razma-
ibratnje obj.ekitiVIllili. moguĆillostti njihova međusobnog dodira i njego'Va
ka1r.aiktera.
9 - Slmpozijum
129
 Većlim,a 'Slav1Sit.a .slaže se da j'lliŽTitOist1av.eooki j,e:cioi, o.tiS11N.a•r:e!I1Ji u k'Oillltii-
ltliUJUill:liU južnosll.avoo:stkdh dliJjalekarta, pmedisitaiV'lj,alju sif;amJO>Vi1lu g~eneltskiu je-
.zičnu zajednicu, a neslaganja među slavistima odnose se više-manje na
određliJva~nje ka;rakte:rra i klomipaJk!tm.o1Sitli. te za}ednri:ce, kao i na modali:telte
i d01ba rrj·ezčllla :Lomnllivamj a. Ialklo nema SIUJmlllj,e da sru u SilJVialram.du S[piQme-
llliUUO\ga lmnt:ilnmro:na SIUJdjelova]i talklođer i mo,mdlni s[a>Velt1L9k•i e[eme111,'t:i,
koj e biJsmo, za oUlio doba uneikoJ~~lw UJV:j,etno, mogllli.. na>zv:a,bi e1lemetnrb!rrna
:ZJaJpadno:sltav.etnstlmga i evellllltJUa!Lno 6alk i ·]stočnosllia•venstkoga tipa {teovetski
IIJJ1je iJsJdjluC.elll n1i kaik,wv če'tV'rttli, dalll!a:s nepoOZJnatt »tt[[p«), te i;a,Wo nema
•SIUJmnj.e da se balj ·klOin;tiJnuum :n!~j.e UJVIidetk stv.wmo vnerrnelllslkti kioiilltiJn;UJi,rall1Jo,
>iJp•atk međlu SlaJVI.i:sttima ll1le potstoji st1aigamje u kv,ainJ1JiitaltiV1!1JOQ · ocj.ellld. tiih
iJvrridii1j a. Čiu1Ji se i[p·ak dia stu sike!P,tli!okii pog11etdli, lmjli s1u biJU zal1llliQ.e:n!iih
1il'ad:Lcilotna1ll!la shvaćatnj•a o j11lŽlnoiSI1a·vell1lslkom j:ezciJČIIliom jecLillltsrt:IV'U; dlaJtn:as
Olpet 'u ,povlačenju, prremdta se 'Uista.novlj•aV'aju lS'V•e .no;V'i ipOrdacd. o tntemfe-
ll'Emctijli sl.ari.rens,kJo,ga Sij evetra i jruga i na 1st1JoiČIIliOjj i na Llapwdnoj per:iJfe1r1ilji
(pmcesti u pr.a1vcu Sl}ever-jiUg) kao i u ceiil/ttru (,pr.av.a:c j1Ulg-1Sijever). Za-
pvav.o SIU u gledwnju na pnobLem jiUŽinosLruVIem:slkog j1€1?JLČIIlio'g jediiillslt'Va po-
~toj,al•e tri faze: j.ed•na kodru je u llllj'eZiiiillu pw.obi:1Jn01m K'Otp']tla.revu i Mi:k1o-
šil6eVJu obJJllkiu pobruo J.a@ć i Imja je rra sla>Velll!slklom jru,gu vidljela jed•an
prl1mamni op6ejruŽillioiSiLaJvellltslki vwl kloali se nije diUJbolko •nazildt:@O>V•ato 01d sj·e~
verllltih Slwvena i j,etda1n SJelklrmdatrll1Ji val hivVIattJs\kii i Slrpis!kl, :@odii j•e ~ruzdivodti•o
pvv,OJtlno naselje, t,a,kJo dia se OIIllO zatdr,žailJo •na huga>vsUmJj i s[to•V€1I11Sikioj pe~ri~
:flell'[dJi; dmUJg;a f,a•za, J a1giićeva, :@olja je u naiS.eJ,j·a>VaJtnljU J•uŽI!llilh S1aveii1a vid1jeila
pvv.enstvell1lo momente jeldliii1sJtva, i tlo jedmstJva satmilh pvooesa •i j1etd!illl1Sibva
diooetlj.enrČik.ih ma~S~a u eJttnl1člkl01m i lli.ntgvlilstiJčkDim so:nliiSWu; treća :Laza polllJOiVIllO
OSiporwva ·jJužno,sJ1ruve11!Eiklo ,j•ed:imislJVJo, ali 01vog puta liil:n!~a pod;jele n.e o!Clv.atla
C€1Illta.r od ob1Lj1u· pemfel'ilj'a ('tlj. ilsrtJo,čtne i za[paJdine, uz prdJZJna:vaJtnje IJijdlho>Va
,Pvv,oltlll'og j•etdiilnSitva), nego ostwv;llja !lla: j edllllOij SJtm:n!i d!Sitloik, a na dirrugođ
gmU[p·il~a ce1n:trur i zap•atd za:jeJdll1Jo. Ni ta uveća fa:za (1na1ZloiVIi1mo j·e Beill1ć€!VIom,
UJVj.etiilio) ne nd.j,eče Sltaii1o,VIiJtiilh o~pće:jluŽlnlosl1atVelll!Eiki!h za:j•edii11čiki!h os01h1na,
aJii pvebaiOUj.e :ih i!]i U š:ll'le [plraJSJ!aJV€1IliSkJe tiJzVOI'le 1]]] ih !S/!lla/tDa' seklt.md.ami!ma,
1!1Ja1Sitai:J:ma na!kiil/aJclJnom SI1JUJČaQJnJOiffi rlii neJSt1Uičaijtn)Oiffi km:tVI€1l'g1Eill:ciljl01ffi na
Ba;~aiiliu.
U da~na1štndfun j'€1 pak shVJa6am.d'i!ma si11Juacfuja mruogo lwm[p.ltic1r.am:ilja.
.OstavJlljatj!ućli. i daJllje na slll!azli {)1Sill!OIVIU1JU podjeLu jlmnoiSJ.aJV.eiills!kog dJ~jatlie­
kaJilEiklog lmntillnJuiuma na i1Siboant, billglalrE.iklo-:.ma!keJd1ollllslki dliJo, i za[p.adlni,
hirvaJt•Eilm-ISI1ovellliSikli, u što dalil/aiS TIJ'Ij·eldan orzibill:j,Cllll silaiViiSit ne SIUmntja, s;u-
vremelllia si1a1vLs1tilka ilpa!k vildi na slav•elllskom jn.IJg'il j1e1dlnu gelll.etslkJu zaj·eld-
nicu, kod1u, nar.ruVIno, ne slh'VIa•6a Vliše nli u sm!iJs:lu »Sitamtmba!Uiffia« ni u
mlaJdiOiglr·a~mart:ILoa~rrslkom srrnilsl1u. 'Tio j,e, dlalkille, ~ano'VIit.a T€ihalblrllital0itja Ja:gd-
ćevilh lmnce!Po~j.a u mocLem01m ruhlu, allli d:a bii slliika hhla što Silo~el!llija, u
odiređeiillolj se mjeni ilsJtodoO:mo reilmbiilliltlilratjlU i ·sama ~opirt:atr-Miki]oš:,če>Va
Slh:vrućam,ja k:-ojii:ma Je Jag16eva kiolllice!Pcij,a billa neg.aCJitj,om. PriVIi. j.e ilmplllls
bio dtOIŠao Iz etnografEikt:lh klrmgo,va, u naJjlll'o•vii\j e dotba pfr'idnužm:jiU mu se i
netkii lingVIiJslbi, zrusad u Huga1vsikod i Sll10V·eU1Ji:ili. Pr•etma tome, SIUIV'rerrnellla
sh va6a.I11Jja Slilllltelti'zi~radlll za[pll'laJVIO pogl}eide slVlih tdj1u 'faza: p>rliJZI!1atirul:i1 j e-
dlilll!s:UVIO, p1rillznaj1U ujedno i veĆ/U Hi maill)j1u opmaJVIdaill'o~rt; ne samo O!P'OziLoiJje
hrvai1JslkiOISII1pslklo-1Si1ov·enslkog zap aida. i malked:OIIl/Sklo-1bugaJI1Sikiog :iJSJtolka, nego
i Qpo:zJilcii!jle hl'vatlstkOISiripiSII.mg (illi samo šltoiklaJVIsklog) centra i: s1ov.e1Ilislkio-lffia:.
kedlOilltEiko..fuugrurslkie pel'ifel'.iJje (!pnOIŠi,D€1lle još evenitluaillno k'a'jkaJVSik:Dim, ča··
130
kaiV'.siiDOiffi i torlačlk!om ZJOIIliDim). Ntov:olS1t j.e palk što se dalllaiS u juž.nloiSU:aiV'€ll1-
skom jedillnJsltvlU uočaJVa i treća mog1UĆI!1J01Sit p:od,j.elle:- O[po2'Jiciija stlioM€1111Stko-
-1kiajkav:slkio-,č•wkaV1slkog i isrto•čnoŠitollm VISiko-tor lwčlko-maJkedolll!~/k{)-lhugamlrog
poj:Cl'sta, 'UZ osdliraJtnje zlapadlne štto!kaiVŠ'tine između 111jdh. Već "''ama 'činje­
nica da je jiUJžmostlavoenstki koiilltliiTIJUJu1m mo.guće poidlia.eili1ti na bar tll'i razJii-
čliJta nač!iii1a (s !1a,zld!ČJiltilm kmn:bi:tnaoilj.arrna j•eid'IDllca u sva!lmj talkio dofbi~voeiil/oj
glTIU[pčlldjli), bez obzilra na hij•e~T.alrih~j,slkti nejedtl!lalkiu Vlrlij:eidlnioslt tilh podtiteila,
svj.edločli nam da u jecLnotm nadređeiiliOiffi smiSilu mocamo pvetp10ISit,aJViii1Ji
j.edli:nJstvro IStamo:.ga kon.tliJnuuma, 1kiakva .god kava,ktem o:tlJo bi:lo. Razurrnilj•e se
dia jedinice ,'koj~ma ovdije Oipedmmo treba pil'lOI!llaJtraJt:i na njihovim struvt-
ruim točlko:viJma, ne pvema ndlilio>Voj dail'1aoojlotj filz:ioiilloo:nlid:i, kioj\a ~·e re!Zlullt.a.t
klaJSinJi!jtiJh procesa, aiLi nema stumrn:j-e da je pet hrvatJstkotSIT[pSk:ih jredlitni:ea šrt:o
SIUid;je!l!Uijlu u Slpomenut1Jim gnupac:ija~ma piOISitojawo već u dioba št10 naiS o'VIdđe
zarrri,ma, ,a porstojal:i :su i nj·iih•ovi slovellJISiki, makred'o'nSiki i bUJg;arsiki IP'aUlidtalllli.,
s aJmo Šito na~m oni u OViOiffi kJOIIliteklsltlu nLS!u towilko v.aiŽJnli.
Najva•žnJi.jli pak a>r:gument z:a j~n·o:s.lavenstku lingvističko jeldrlnsbvo
nd.j.e u samd.m odinosdrrna Illa slaJVeruslkom j•ugu, nego se nalazi nta opće!SJ:a­
vetnskioj m·z~TIJi. Ra:di :se, lllladme, o tome dia većli.na rerzuUa1tla novrilh 'hisio-
Jr:iiljslkio ... dlbj aJelkitloJ:oškiih ilsibva7JiVIall1Jj a p:olkal2lu,je da j•e osiil/OrVIU1iu :stlaJVenslkm tJrod-
lJJU p01dljeLu (wsltok : za!Paid :jug) }Clikše stvetslti na cLvojiillu 6p1omcliju sjever :jug
nego na dVIo•jSJtJvo zapad :jugoistok, ka,wo je to č11111i.Ja tratdikiom;a\ll!la slav:i-
s>tliika. Šltlo bo•lj'e porznaj•emo rj.eČIIliičlki :floii1d · siLa>V•eJmsikilh d·i'j:aiLeiklait'a kao -cje-
Lim•e, to se &V'e više uvj1era:V1a:mo u to, jer Olt!P'rdJe po2l:n!atte :lionetslke i morr-
rotl•oške čimijellllice koje SIU UlpUOi:V.aiLe na taJklvo shvaćam.de nillsu im.a[e do-
VJo'ljjiiliU temu, a rj•OOnlilk j.e ,prij.e bilo veoma sllalbo poZilla;t. Osim toga.,· po:je-
dlilne a'Jnj.etn~ce, i O[pelt ,ptr:VIellllslbveniO letkis1čke, LlapaiŽellle telk u 11iad1!10Vfi;je
diOiba, zaJhit~j eva;jiU Čalk dia pii1iJZI!lamo kiaJko SIU staiiliO'VIi.'tli. ZaQ18Dtčlk'i jru.žlbi8'-
S1aJV·eiil/Sikfi j erzi:Č:n!i e}emEJnrtji veoma star·i te po.'t:jj,eču i•z narjiSitrurijli'h praiS!LaiV€\!i-
Skliih faza. MilsJJim na nelkie S[p•ecddiiooe jlužnorsiliaV'etntsikJo-lball1rlčlke ioogJo~S~e,
ugll,aJVIllJom 1etkisič.ke, pr01sve nep101zmalte sjevertlllirrn Slawmdma, a tatkve sili -s:e
iJzoglose mogJe formirati samo u zaista dulbokoj starillli. Nevolja je jedino
u t01m šbo imaJmo i tlU, UJZ op•6ej•uŽinloSI1a:vJe\hiSikie po1j·a:ve, i tatkve }{'oje SIU
prlilsultll1Je swmo u i;s,tlo,ČIIl/ilm illii SJa:il:no u 'zaip•aJd~nim Hi samo u cemltra~nim
~~nosliaJVe!llslkiim d'ij alLe,wtiJma ~odtlllioiSnlo u n~m pw11CJIVIiJma od tog troga,
illi čaJk sa~mo u ,po:j.edlimfum maldlm zona~ma UIIl/Uta,r OiSillOM!llilh jediill1li.ca). Urt:av-
skli, nuslkJi, p01ljlsiki, Čletšlkd, bru:ga:nsl:@i i zapa.Uin/oev;ropslkii s1,avtilsrtli sra!kJupiJi su
v:eć pr:llično duge S[pliistk:Jove j'UJŽinorslaJveiilisllm-<baJitilč\klilh letkJsi'Člklilh pa~rail:ela,
u t01m p01stlu počmjlll SIUidij.e'LovaJti i Sl:CliV•€1l11Ci, s1amo setr!bolkiroatiiSitlilka izooltađ·e
~naJklon smnti Ivana PO[p 1 owća), i!aJkJo bi moii1ai1a b1ti na,j•v'iiše zali.lllrte'rieiS!ili'aJtn>a.
T>i Thalffi momem:iJi J)OUZJd•alllO dokčl!ZlU)jiU da j.e jlUŽJnioiSlaV•eiil/SilW j,edliJnls;UvO ,sJ!;.a1110,
prwSILruv.eiil/slkJog prQdirl~j elt'la, a por~tqj allljj.e dlij:alleikrutstkrlh pa,mi!Jella s .bailitlilčkirrn
Slvi:jettiDim, uz one qpć-ejiUŽin\Oisriavenslke, do!karzmj•e nam dia je i ,jiUŽIIliQ/S[a'V'€1ll-
slka dlifer€J!lloijacti!ja talkođler Slta;ra. 'Tio j.e sve u stk~aJdlu s predodiŽ!bama su-
wemffilJe 1Jimgviisltičlkle geog,r;afi!j1e. Ono šito je bittno j•eslt da siliaJVelll\Stka O[piO-
zioijla sjever: jug nije l!laproiSit{) rezlUiltat seolbe.
!Dosad iZill!ošena prroblemwtiJka lU najlUŽloj je vezi s prroblemom je-
z~Čill!i.ih dtordli.na izrrneđu j!UŽinOiSil:aVJeiiliSlk~h rdli:j.al1elkatta
i SIUipSrtlratta. N alim e, spe-
ci:f1čne jiUŽlnloolaVJeiiliSko-ibwl'ti1člk!e paraJ.e1e dolkaz SIU da sJ·ave111slka (illli samo
jtužmJOisrlarv·eiilislka) d!ij.aJlak~a · dlife:r:encidacrlđ.a može irma;tti r€!pemkmsli:jte i
9*
131
 .iJzVJan sarrnog .sl!a'VeiliSikog svij,eta, Otnalk!o tkako }e to p00I11ato u ostail:iim
jiilJdJOeVIropsk1m zat}edlnicama, biil:e one 01pćemčito prWnčliVaJilJe (ka·o german-
Sika), 1]i bilLe i OSIPO'rra'vaJilJe - kao iltailis!ka - UiP['aVIO ~bog t01ga &.9Pelk!ta
-sv>oje unutwrnj,e di&e~encijlacije. Nail'la'Wllo, ·l'aJZumij·e se da j,e u s1aven-
-flkJom SIVI~jle'ilU ta:j momel!lJt zmatJno SJ1aib~~e iZ'l'B.IŽelll nego d:rugdj•e U mdO:eiV-
TIOip!Sikorj po1mcEoi (•:natče bi,· jBJSII1JO, već p1rije i SJvraJu:o p~jtu na se), aJJi
biittno j·e elJa taj momE!lllt pos1t01jii. Nema smi,sJa iiZIIllooi:ti sp.i:sllmve jrumw-
slavenstko-bal!tičkiih izoleksa, to je dostupan i poznat materija:!, ovdje je
vaŽJI1Jo da pojedl:1ne od tnjl:ih ilmaj'u i ilzvatnbailltoislliaiVeiiJJSike iiilldoeVimp,slke re-
perlkUJSije. Tipičan je primjer južnoslavenske deshno pTema 1itavskom
.dešinas, do'k sjeverni Slaveni imaju za »·dexter« pravo. Postoje, naravno,
i st:ltm.a posv.e ldlmlna odtstJuipamd.a od ošbre lillnij.e sjever :jug čalk i u t'Om
llJJaj.ti.IPiilanij.em primjeru; već sam s,pomeniuo da poSJtoje iZIIIlleđru sLa'Vemdrog
juga .i sjevera :stanovite interferencije, od kojih su najvažnije iz Ceške
u p~avou Slovenije i iiZ Ulk,r;aj,ine u prravou Buga1r'S1ke, ~mo i dbrattrr.o s
hrvatskosrpsko,g područj1a u ,pravcu Slovačke, no to j1e sve u skl,adu s mo-
dernim shvaćanjima ]mgvilsti:čke geogmfij.e, Vla:bno j.e da je l::~nij'a podjeil.e
grosso modo i!pa1k stab':vna. U s,vallmm slučaju, posrl:o!,alllje općejtužnosla­
vetllJSUdh ostnbin.a s vrli!jteldm'o'slti na icr:JJdoev.ropslkom nivou za nas je od prvo-
ma~ZAI1edne v.aŽilloslti (15\B.IIDO bwLto-ISilatVelllSikii niVIO ne bi b'1o dovoljiam, je~ je
,s[a:VI€1I1!Sik!i odiruoiS prema Balit.ima ka,tegorrl;jiSikd b:,tno 11azlič'1t, od odnosa
iiJirema bi:llo korj11m d['ug1'm Lrudo·eiVJUO'PlJai!tima). Nadme, ~zm·es,ene su čim.lje­
nl:lee dioikaiZ da nesJ.čliVellliSikJe crte u jruž.nosla'Veiillsikfun j.e~icima ne možemo
BJUitomwtisiki pr:IP'i'SJaiti ni nesllav.ens,k,om balkat!liSlmm S!UipsrbnBJtu ni ka1>:1I11~i em
Jronverg·entnom mzvittlku na j1ug>u, hi1o autonomnomru illi pod evoo,tual-
n~m utj•ecwj.em balik.ansikog nes:1a!V'Eil11Sikog ad1srtJrwta, odnoSII1Jo SIU'S1ieds1tva (m.e-
IClliltemiillstk:JOga, sredtnjoevmpskog, otrijerutaln:oga itd.). Drug,im .ri.j.ečdma, ust.a-
novt:mo lli, n;ptr., u jumoslav.em.<:kiim ddjalekt.1ma kwka•v leksem što je
ptl'iiSIUltam. I'lec:mo, u tr&čk,ome, a odlstuta:n na Sila'Ven:slkom SJjtetve!I'IU. OIIllcUa
{)ldlSIUJbnost na slaven~S\J.{'om sjeve!I'IU ne zna,čli a'tlitoma'bslkii da j·e ta1j JelkiSiem
neslavens'ki, da je preuzet iz trwčlkog supstrata - on može bi1ti autohton
sil.a,vootild i time da je samo jtumoslJ.avenSiki, mo0e se na,ime, na0E'l".,,o,
mdillti i o zakoniltoj južmosJ.avooslk.o~tračlkoj iZiog>looi. T-ewetslki vi,še ništa
ne srtJojti na putu takvom tmnačenju, pod uvj.e1tima lmrekf,nos:lli u meto-
dama, tj. 1elksem. mmra .moći 'da bude s[aiVep.Siki u g[.asorviiltom poo-J,edu i sil.,
a oČiilto je da su lak1o zarrniiŠilj'.i.vi obUci koji bi odgovwrali i trač\kl'm i sla-
V·E1!1Sikim iiilJdoevrr·opslkim korespondetnoid,ama. 'Do su, da~kle, momeiillti na ·
koje slavi,s,tika do na!j,nO'VI1jeg doba nli'j1e obraćala pamj.e, a indoeV['opedsibi
SIU takvo slavističko :sihVta!Ćaiilje mehanllički ,p,rllih.vaćali.
U pogled:u sltamsj:eldiilaok!iih elemena·ta ima j1oš mnogo V'~še nejasnoća
.u s'VIa:kom SJm]s,lru, ruli u lingvističkom je situacija, naravmo, svakako :naj-
hl~ eđa i najneru'Lo,VIlj;]vij a.
Samo se po ·stebi razumij.e da bi pr:rje svega t!'lebalio odgovori:ti na
p1tamdte u kojoj SJU s.e mjeri dio-seJj.eiilJ1ake s.lave,nslke ma,se uopće mog'le
SII'EI>:It'.i. s ne-15111čk·o-<l.Jam>:Jkiim idt1om'ma ·na Bal,kamru, tj. u koj:nj SJU mj.e['i
onti uop6e p11eživjeli :r.oma1nizaciju, odno-sno helenizaciju, .i da li su je
132
z~ista i preživjieH. NedV!ostmi:-sletnih hisltlo,lliljskih svjedočatnsmava ima mailio,
a ThngVIisuička BJnaJ..iza iz mno'gih ra::đoga nema s1ig1ur.rw tJa. -r~mva111 diodk
IS tračlkim jeziJkom praiktl~člki ne potdil.Ji,ježe 'SIUIIDI!lj·i (teotrett,ikii je s'umnjja:
moguća, što femo v:iidj'eti pq~J,~j,e), za. Šito j.e dolka:z SJliB.IVIIld. pdimjer s PlJorv.-·
điivom; veoma je vjemja11;an dtodl:,r s iJJirslk!im, a za d!odir s ven.ertsikJ~m 0kaJko
ga ja slh:va•ćam) i OSIOibilto s maJkecLons[l{J~Iffi mallo j1e mogJu6nostbL No s druge
je stra:ne soov.~m pl'Oibuemwtično št:o Zlatpravo ptl'edis1tavlj1aju spome.rimfi idilo-'
mi i jes1u 1'i s:e na Ba~1ka1111u na,Iamlii i kaikvi drugi uz n,i~h (i uz ne!ke
ma:nje am dlooek1e pozmalte SUSijede ma·cedo~oga). KalkVIe SJU,, daJkle,
!l'lJaš·e današn,j'e predod:bbe o spomeniUitrlm id:,omima?
što se ti!če venetsko,ga u užem SJmi,sJ.u, ti. velne!t,lk!oga s V•€1I1ie'bslkih.
tnai~pilsa, nje~g~ova fizLooomija, prosti!rBJmje i genetslki odin.osti po>:ltaJd su
Illiam u pns,Jjedtrj'e do1ba prilično jasmd, ali on nam je najmanje po,treba:n,
tj. OTIJalj koj'i P'00najemo - n1:kaikva nas, naime, jlumoslltme,ruslka jerZi.tčiila
ooj.enljca ne upu6uje 'UptrBJVo na taJ ven.eilstk.i j.e:zJik. D11ug1a je stva[' s. već
V'.i!še pUita i7ldcB.ITII'm miš~j.et!lljem da je »l.Jjbum1j1Siki« bio nwrječj.e veneltt,i'k!oga
~uzilmarrn taj atribut kwo CiJIZJnaikiU iJdi:;Oim:a uz Sltaal!ovi!tlu re~€1l'VIU iJal'klo j'e
ltalk:va Ulp!Oiraiba vj.ell'loj.afu:uo op,ra,VIdB.ITIIa, samo šbo mi za t:o I1aii1B.IVIIlJO nemamo
1111i1krulwa dokaza). Mo,guće je p11etpoS1baV:ilti troje: da je >;ldibur·ntij,slhl« venet-
slko narj.ečj,e (pod ev•en1mailln1m »ilkskim u:l;jecajem«), da je iJ,ii1slkJo nalf•iečj~
~pod ev•eiillbUia,liillim venebSikim »Utj•e,cajem«), ili da je samosltalan j.ezilk (evetn-
iflual.Jno »mo,st« izmeđiu i1irsikoga i veneltlsikoga). Ce,tv:riba mo•gućno·sl1;, tj. da
su: ilirski i venetsiki, a u:z nji:h i »liburnijski«, jedno te isto, danas je
praktiJčki isključena. Vamo je samo to da mi >~HburnijSikog.a« ne ,pozna-
jemo, a i da imamo kOTIJkmtndh ZIT11al!1j'a o nj.em, mogli b'iiSmo mu ptci s,a-
l~~j!m uvjetima owedli;ti sBJmo odinos prema ve~n,et:silromu, aM ne i prema
lll]l!r.slkiomu, sve dok nam talj poj am ne poSitBJne j,as:ntij!i.
Da:nas smo već bolj·e ort!ijentirBJmri i u daum-mi:zijsikio-ira·člkom lkiOm-
pllelksu ('iil.Ji d1akomirzliljlsikJO-<tračikom) alli majslatb~i;e s1t1oj1:mo j·oš uvij·ek u omtom
:?Ja što smo prko:dtno nadivli,še z•a!ilruteresl:lrwnii, t,j. lU :Lli'I1Sikom p'roblemu (i:alko
je bwr i:?Jho1r na lijn!M »kEllllltUIID~satem«, činli_ se, zaitslta deflill1i,t!ivnto .riješ'en
u lmrils:t kentumslkog kwra:ktera). Sta:novite jatSI!liiJje lmntture V!ildimo samo
u t~v. imEmislkim područolirrna, aili ollliomaSitiJčlke su ·dlils,cli,p:llin'e neZaiV'isne od
lmgvitslti:člkih ~sto kd1ilk!o i 1!1j ihov'i reiZIUltati, čega SJU, uots:tarr,om, s'Vj,esnli i
SJB.Imi itsbnaŽJiv•ači spomeniUitiih imem1~'k1~h pod!I'IU,čia. N a S'e Pos[už.im IPOZm.arhOttn
Kam1čLćevom termmologij'oop., za i1Lrstki su problem važna tri takV!a pod-
mučj,a: j'UiglO·':srtnčruo, dla!lmwtSJlm-p.atntoiilJSiko {ob!Uhva,Ćia Slredll.11}oda,}marb~fk.o i pa-
!l1!001sko rpollpod,rručje) :i sieve!'lo'i,adnaiilJSiklo .(10buhva6a venettsko listarsilm
fflš].{Jo i hlbumslko potpodručje). 'Sjevero.j-adr.aiilJSlko smo pl'lils:ilj.eiiJJi ~sltaVJiti p~
stbrB.II1Ji, a ostaLa diVa doliaz·e u obz1r 1mo kaiilJdilida:ti :zJa altrihut »ililfski«, u
pil"Vom ,redu, dakalko, jtugodiSitoČIIllo poM!Učje. Koonbim:i:ramo li anrtiroponimi}-
slke 1P'Odal1:1ke koje nwm prru:žajru_ ta podmči.a s dos~d ,pozmartlim top1011Ill0o:na-
st1i0kim mwt,el'ijalom i s OIIJJ]m rijetlk'im čmj·enitcBJma koje nam dai'€ cl'll•J"'Iij
ll"e1ilktnih ,:r1ijeoi ru jruŽJI1JoslBJVell11slkoj dd:jaJeikto1oglijd, slika se, čini se, modti-
f1cira uboH'lm što se l'IBJZlilka izmeđlu d'Vajru dla1maJtsko~panoniSilcih potiP'od-
ll'Učja nešlt,o povećava, a ]z;međiu SlredmđodalmatsikJo,g i j'Ulgo:iJstbo,ČIIllog (/tj.
ntllill1Sikog u naJjužem .SI!IllilstliU) nešto ,smam~uje. Drugdim rlijBčlima, mo~-emo te
trd j'edrmioe više--m1amđe ltrebi!falti rua raVIIllođ nozi, Slamo š1f:lo, n:a žaliOISit,-
tom kioretkc.ii,om mwl10 šta iklomlkretiiJJo dobivamo, tj. silika ne poslt.ade maJte-
,rij.allJno odr·eđenlij:a.
133
 Sla'V'enri. ,su sa~svtiJin ,Silg1UJill1IO mogilii Zla,tooi Ill žli.Moitu neke m-eromarrusJke
diga'LeikJte ll:lla poid:ručjru d:111iaJ!1Skog g'OI!.'Ij•a i međ!Ull"ječj·a Save i Dma!V1e, no
moraJmo priznaJti, na ŽlaJLoot, .da :}e za 1:zJr.a~ne do~e najviše mogJUĆ!niOslti
bilo upravo tamo ,gdje smo najmanje s1gurni u il~rski jeZJiJčni karakter
SIU(piSltraJta, tj. u Bam.O!IJ.lij[. S1Ja1111wirtu vj.enoj,aJtinJorst pam101111~ike porseblllloslti po-
snedlruo S!Ugemina ,čimjen.r1ca .dia se pa11110it1SikJo,rormallliSki jreZJik (tip k> x, orbud
111aše hlače) ~r~lliJkiw·aJO .otd ,rormarnJ:SJkloga ikiojri se naZJVIijaiO jiUŽlnli(je, rna nesiUlln-
illl.ilirVlo d!Hn:tskrorm SiUI]JISitraJtu QilstoČinio), :illii braJr vjemjlatmliJj.e iJJ1rsrkom {z:apaJdlrlo).
Od .ka~:rj,e pr'idlorš'Lilh e1eme111ata d:Oila,ze u olbrz.irr za l1z11avan j-ez,irčmi
dlodlir s JiUŽlnlilm SJ,a·v,emllima keLtsikii i (ll1ia 1srto•Činoj pel'liferijri) .imarrusrki ddjta-
1ekti, a •svalkalw i germamrs\Rii ri ».tUJnslkri« {rtarj tel'lmin uz:rm:am u~re.tno,
ia•kio j.e oč:irto da je tvm1he111o nelkol1ekrt.a!Ill u hrVIa'tsrkrorsrrpslkrome, no ii1Ii oibll:jfk
tjurkskij nije mnogo korekJtniji u ruskome, a ipak je sankcioniran). Irma
ro:lllog,a dra vj<enuj.em kiaiko sru t1i pors]jedinjri, »•t,ur!k!skd.«, odig:ralti znamo
v.ažnd!j·u u1oglu !Thetgo št10 s,e p!1etpoSita!Vlj,aJ1o, .aLi neZJg,ordan j.e mormenJt štro
pmtobUJgraJ11.Siki SIUJI)JeDsrbr.at zarmućruje vlird.
RaZJnovrnno d:jre1ov,a!!lj•e gPčkJog i (La:timr~lk!or;g, ordinorsl!llo TIOmaroolkrog sup-
s>braJta razJmj erno j.e lboorj.e poZIIlJalto, ailli Čl:rn:i s;e dia Vleć.a kJo1:tČ!:rna kornikrert:rntilh
podatalk!a posltrSJvJI.j;a i veći bmj prmrbiLema. Osim 'bog.a, n1rj1e nam p.:rarvo
poznaJt ni ·SaJm bm1j rormaJlllsikilh j·erz.irk!a (ilii Olll!Qg.a ~to ZIOVlU nulkil,eusrilma,
€1!ll!brrij:ima j•ezi:ka) illla iBaL!kaJn:IU, a kamoli kionlkm~bna fi•z~o111omilj.a [pojedilrnlih
među njlirma. Nelke črinj•ernli:ce zaihJtijev.ajju da 'U pmE;rbor ilzmeđu ,tzv. ai!Jba-
ruol1omruoolkro.g.a, da~lrma1tsrko:ga, istiPDimmal!l!skoga, allpslkorriOrmanrsrkog, p:aiilJorn-
Eilmr.omanSikog i dialk!or!1omrunsilmg1a {:i eventrua,lJIJJo haemus-•mmarnrslkog,a) pr.et-
postwV!1mo porseb.an romaJnsrkJi jeZJilk, najvjre'I'IOijra,bnide .u I)J·rVlOm rerdru »moiSit«
i:llmeđu daJlrma•tslkrih i dla,krolmmarnslkili d:itjralekiwtra. Otud bi brrro rn.arš ker, lmji
'Le,kJsem o:nio.ž·ermo drodUiše ·tumaiČli!ti i s prormor6u a;lbarns!J.mg,a, a[ri J.dlng,vo;geo-
gna·:Đslk!i momenti g10'V'ore pmtliv toga.
Do'kra:zirvaJn!j,e i ev,erntual'lllo .ilsrtražirv,antj.e r1zm'VIIliiih j.elzliičn.ih dodri•na iz-
među S1a~v:ena i ne-igl!'lčik!o..J..wtli'lllslk!og SIUJI)Jrst,nart.a zasmJirV1aU10 se dosrard prrven-
Sitveno na :ĐonetEiki01j aiilJalliirZii trO!POmJima i rr.ell~ikrbndh rrlij erčri, tlj. n.a p rorv,je-
:ravrunjru e VJenbua,l!nQg pm1a~ska [{Jro:z <glPčiki illi l.ar1Jirnrsk:i glarsorvrnli fu]tlar. Srta-
lll!ov:iJta joe paJŽlnja porsVleće!Tha li arnaJ1!i;:d ev.ern;1Jua1nd:h urtj:eca!j·a SiUJI)J!Eitrmrtme
al11l'rku1a:cri0111e haJZe, rtlj. ·o1niJh tzv. narsilliJj,eđem~~h tenderndj1a koj,e posta(jlll
!ThaVlordno telk nalk!naidrno virdrljli'V·e, mol'ld:a li ITharkorn nelkioild.ko s\t,o:~j e6a, kad
v1še UOipće nema u :žliJVJotu i19J~oma iz koj.ih potjeau. Te tel!l!dell10ij,e št,o s'e
!l'eaEZJirnadu .»s ikJaJSIIlJ:m pa,l[joenj;em « b:il!e sru u J:ill1gvdJsr1Jicii li IZ1orupotn:JhlljraJv.am•e
ili bez dovoljlno teme~j:a ·OSIPOmrvranre, a:1i nilš\ta Slilg1umo :i<onalko ne mož,eiiiliO
·re6i. NerVJo~ja je u srv.im v.I'ISIDaJma sllirčni!h :irsrtiia!Žlirvantia šito pPi dam,aiŠinij.em
!pO:ZJilJaVlamjru a:111j:en1rca O pmnansrkdm SUjpSU!1altrnJjm d:ij,a,lJelkt:'rma "rm:aemo ;pnert;-
i)JOEitaJVJiJti nj1hDVlo poiSmedrnlirštvo i 01rudia klada ono nd:j:e v~rd1lj:i:vo - nE1šlba sre,
111aime, ne može iJsrk]jrUič~lt:i, j•err j1e uvlij.ek moguće d!a j.e kialkv,a SIUUJrsrtml!:rrua
ooeibiJllla p:oob()lj.a,la i u !koj,em .i:zJUJmr!~om r:omalnislkom dl)iralerkrtu i iz njega
pr.eš1a u s1a~Vens\k;e, ialk!o nlid·e bila prrt'ISiUJtln!a nd u j,erd!nrom rod UJiOZTiialtih
li'oma1111sklilh tipova.
DPugi je rpna'Vla,c iJstmžJ~v.al!ijja uSI!tij•EIDen tna<2lenrjiU wembuarllnorg SiUJI)J-
stmtinog rp.OidiPij e tla sltl1Ukrturmiirh po j,arv a rkJa:palkJterilsrtli!onf[h za s:u'V'rermernlll
bal'fua,mrku j·e:zJiČiniu lr:rg1u. Na torm pmvou j:aš ·nilsu postilgmtli ne:mutatri kod'i
bd bii]i a,c]!ek'Vla:bni ne haJ.š maUriJm rullotželniilm naJpoiiima. lBailikarn:srloa riga n 1i'je·
134
j·~š ~ov~jll1io :ilsbr.a:žena u svjretl.iu suvmerni€1The liilngvi•srtiiČike tipo1orgije, iaikiO
b1 IliJezm~ mebordre moma,1e druti srtaJllioM:Jte vj,emo•jla'DnOISIThe ocjene. Uvije!k
se, npr,, ~OVla UJPO:llOI'IaV!a tkJaJko teor!1E~tSikJo {»uni~ernailiijlsko«) tlipo1ooko
pmmčravranj~e haillk!aJlllslke j•eZJ1Čine Lige, 111Pr. u fU!SIPJOrle/dlbli s lkiarvkrarsrkom
mona drornrijreti vmjedrne rezUJl'taJte (osobito paučina kompa.na'Cij.a s a:mnen~
.sik;im, krojra može iai vdo rd:a,]erk:o), raLi uVIij·elk se ilzrn.orVJa ta u:po:uorrellljra i
za,ruemarl'IUju.
Nij eđam od S!POm€llllu1:ia rdlv:a /PII1aJVloa disb11812lirv,alrujra n:iJj-e j1o:š d:a!k1e: ni
i:uda'Lelka i1scmpen. Bez tqpornomaiSI1:iilč:krih a:tla:s1a i ikiOIPpUJsta neć~o daieko
sit16i. Mart.er.:rjal· kojiim T:aJSIPOLažemo j'oš je UJ\r.i:j:ek pilord' :fiiJLo.liošlkrih istraiŽli-
vanja, ali ne i dijah~ktološki!h. Nevolja je u tom ,što oni učenjaci koji su
OcSUJIOSIO<bl[jre!IlJi Zla iJsjmarž!i~v<aiilJjla O koj':ma je OIVldje rri;j,eč, XLemajiU IliaQ•ČeŠĆe
nDk1alkva ilslkJUJstva s tereruslkr:m d'ijjral1ekrtoiLOišlktirrn .rraidiom, a di!dra11eik!to1azri
ll1lajičešće inilsu ruiPOZill'a:ti rs tom p:mrbi1emartirkiorm i misrl1e ISia:mo na srvoje
z.adialtlkie, te :ne lm,d!e nWšlta klaka bi p11ooali serv:iJs haUrkalnior1orZiilmJa ~kioj'i sni
u rna,s irna1če nJa:jčeL9će I'IOimarnr'rsrbi illi »!klaiSiirč:ari«, rn.e sli,aJVIiiSitli). T1aj kia~drrorvsiki
UJ·Polb1em ZJnač!i veliJkri heinldr:Jk!ep. 'Dr,eha prim:ltli na zrnrarnje dia j .e poltene~jral
rp .i s .a nri h :Lzvona već p!1i!lličm'o :bllJ:Jzu iS:OI11)Jenju, što id.arl)jre vo će biiJtli po-
tmebrnro sVJe vi.9e narpor.a za sve malllJj.e konik!!1etlne :!1eZiull~,aitJe. Odil!učitii mo~e
SaJma marsa UJOdaJtaJk!a, :a n:ju mOIŽe diarl!i oStaJmo južnos1larv.enslkia dr~j,allektol!o­
.g]ja •ka,o sv·oj IllUS[pi'IO~:llv.ord1• Jjz tog1a DI1€1ba 'ir:zJv.esltii z,ark[jiUJČk:e. Jer nli u 'ba,kvlfm
eVJ:,dienrbnrilm s1uč•ar~:e1Vima Ikao Mo j.e Plovdiv .ne mož·e se ils/k~jluč[it:i, u n,arčeil:u,
»p·o,srr;edlnriišbVlo n~porz:naborg :mrma1111Slkiorg lil!i grak01g rd!iij,all·eilct:a « . U tom ·lmm-
rkn~trnorm s1učaj:u imamo rdioidJuše i pisra111a rsrvj.etdioč.aiOJsiUVIa o ž'i'VOij UJI]J011I'eb~
lDI1arčik!o:g.a, no za rUJnutra:šnjj,ost Ba~!klana IIlJemamo nl'ršrta. Samo maiSIOMn.IQISit
.portvPda mnže ilsk/lijUičliJti mogUJ6nro1slt »nepoZllliaJtorg rpto:slr:erdlrr:!k,a«, - u u!Vj•e~
:t6ma masroVllliorstii ,om bli, 'l1lar:me, m.orraro ors.bavi:ti i kJa[{;av d'rlu[gi tmg. ]st,a
koi!liS'tarta•oirjra kao :za •ti0iporn,omalslti1č:kii maJt,erli:j,al v:r1i<jedri i :ua sraih1Iialnlje ['•e-
ll~ktmJ:frJ. riječii. One se, 'OISI!rm t'ogra, ne rra0hl!k~j:u uvtiJj,e!k dovo[jlnro ord sltarfuh
pm.atjmioa. Lzmeđu UJIOIZaJj 1m~oe i •ne]ilkitne :rrij:erč1i pi'I!Inai;pli!j.alrn:a j:e nazillllka
u tom šito kod pooa[jmlkle .dJ01S1eljreno !slt,aiilJOIVniJirtrv,o pr1:ma od sru1Ps1ma.tra
nelkru r.iječ i 'UJnorsri je ru svoj j,ez:/k jiQIŠ u doba ik!oelgrzl.iJStencije, a ~rark,aiV j,e
si1uč.a!j !l1!0!g1UĆ i na :tenernJ]rma gdlj:e Se rOISIDvalrii'La ltmjjtrua lweg:zJils:Uerncij.a (lllUJT.
u BaJs:k/ij[). Eoid· 'I'Ie1i~k/trnii[h pa:k rij,ečli SiUprsrtrabno plll!Ča'YIJStvo naUJrušrt:ajUIĆi
SVlOij jre:?Jlrk u •k01111iJslt j.ezi~k!a SIUjp€111stbmba unorsi u nj 1nerk:e SIV'Orj.e ·rrirjrerČli, nn.O
i!h, dak1e, nrlk!ad nije presta:lro gov'OidtL, a·lli ne UJirerdlarj•e fiih Il!U!Žinro i potbom-
cima OSIV•aJjra,ča iili rnasteljrelni'lka. Zartro s;u poz1ljjmice u pm.vi1u :I'Ia!šl:rene · na
š:•rrtm podrručji;ma, a me]irkrt\ne rl~j.eai z,aidrdaiViarjru ·u:slko 1o!katlan · kama,kteir,
no morg1U: narkrnardno, i naikiorn mnorgo sto.llj,eć:a, u6i i u ci1o j.erzi:k s:uUJer-
srtra,tnog ,p1U'Čai111Siwa i t,alko s,e pr'liv1drno d!Z\j·eJdinaJoitii s pOizraomli:era,ma, osrt:ra-
jru6i, OJJail1aJW110, ,dJm.J(g<aiČiirj,ega ipiO'drr:~je•tl.a ad njlilh. NedolSit1ajru nam ZJars,ard kiri-
tembji kajiilma b:ismo mogiLi rijrečli ka•o balega U:VIl'lsti:lti u 10 vru illli onu k·a!te-
gonijru. Do •t,aJkVtilh krritte!'i:)jra 111ećemo nd dnći dok ne ibUJd:emo raspn,l.a,gali
n:eči!m iploput bePnS/kog.a i<:z;dla;n,j;a »'.ChesraJurUJs Praer.omarnJioos«. S!Lg1UJrll1iO je
da sre u jlllŽllliosiLa-venr~:lm dliljra:Leik:ti:ma može na,ći !lll€1kJo[:i:lm tt,ii~'IUI6a vaše-
-mamj,e J.o,J,{Jallnlilh · !1eljfk1linilh r.iljrečii. No, na žaU.ost, i sam Slkolkio!V 'T'j•ečrnr'lk
staj i u l1Uik'OiP6SIU, a pri izl1aJdii lkV~es16olnia;ra •:zJa hrva:tSkJorsrr:prSiki dirjta:lelklt,o,l!ObŠiki
aJtJars piPQblietm SlU(piS/tiDa'Da nl~je IU'ZiJmaJn u .ofb:zJitr u srarslt:81Vlljalll(iu irn!VenJt.ara
isbraživanih pojava. S11čno je i u ostala 'tri južnoslavenska atlasa, a tako-
đer i u opć.es1a!Ve!Thslkome.
135
 Ima, dJaik:te, j,oš m'!l:oglo posla na dvama već spomemrutittn pr:avc.ima
:iJStraživam.ja, aWi tro j•oš ne ZJnručrl. dra ndje potrebno tmaži1ti i nove plllltov·e.
MiSilim, u pryom redu, dia su j,oš ne.iisllmni!Štene mo,gJUĆil1Josrbi gramaltilake
ral!1a1i'Ze samih južnoo1ruveookih dlija!lelkwta; U:koll.tko se lmda ·olt1Ja i pmooa-
vala u smils'Lu k1llilruv j.e 1n1aana portmeban, o·ndia se radliJ.o s1amo o i'ZUJoava!lnJju
u smislu potreba suwemene bw1kanJstike, a veće šalnJSe 1ež·e na drugoj
Siti'Ia!l1ii. Naime, omjer s:1arv€ll1JS~ih i nesLavelll!Skiih orta ru gmma~tlitčlkiom
sustavu sred'i•šnj~ih hrv~orsrpslkih d.ijai!.e&.aJta sasvim je netd,pd,čan u sl:a-
venskom svij.eli:IU: nes1avenslkii j•e 'Uidlilo vwma vilsok, go,tovo •sav je vrlo
stall', i:zuzetno je dobro a~p~sor1hlmn i harmollliČIIl'O je :r:aspor.eđ€1ll na sve
dijelove sl1:,rruikluw!'le. U ]svl~m j.e ostalbm ISWa!V'ell1J'/l{;:m d!~jalek'u:ma lalkiše
lidell1Jtific1rati :nesJ.aJV'ell1JSike lkomponeJllte, lialkš.e im j1e od!'lediltli ilzvor li di01ha
IPI'Iimam.j,a, a kJo,noell1Jumr.a/Il!e su prvens11Jve1t1Jo u pojedimd:m dJ~j·e1o'VIiiiDa s;tr!Uik-
iflure (tj. pret,ežiU i1i u :fiorne1J1ci. illi u mo.rfo,logliji iiJJi u s:n1ta:ksi i S1l.). Stj,eče
se naJpr·OISito doj1a1m da su SJDedi~Šinljli hrva,tslkosrpslkii dJij a·Lelktii. sveuJkwp,8.!1Il SIV'O;j
n'esll•a:V•elll!Sikii mfdJJtr,a,t srtelkli v·eć u samom početku, i a;s';mi[dll1avši ga jled-
llliOm, p.orswije se rar.~:vlij.a.lli bez ozbdilij:ruih neslaveillskih utjeca1a. U diriUgim
se palk sJ1učaj,ervllima ne ,ra.~dJi saJmo o centraliruittn lt1Jeglo i o SIV'ilrn hTV~alhs\kio­
SifiPISik:ittn dlijalek:tJima bez mzJ.i1ke.
Kamlk1teristično j'e pri tom dia ISlU najooešće zahv!l<ćene up1r.avo tiLpliiČirno
sl1av.e1!1JSike osob'ilne. T.alk.o, Illpr., u sv.im hrvatsJms,rpslkiim ·dlijal,elkltl'ma (lUz
diva rueznatna ~uzetna rua kraljmJj.oj zapadnoj a 1iffiiooooj penif.e,riljli) imamo
'ils\kl:jiUJČii'V'O komJsrtmwkcij1u lll101rmailno,g evmtpsikiog tipa »ja s tohom «, a u
SIV'ilm .ostaJiim s[1avenslkiim did ailekitima, pr.akimČiki. bez 'i:zuz.e,tkia, postoji u
'born ZJnabel!lJjiU ~omJstruJkcij,a »mi s tobom«, tj. »kaJd 1S1a/ffi j1a s toibom, oruđa
smo nas dvoJe mi«. S!Po11edrua je ·čiJnj,eruica dia u mnog:m sl1avenslldnn
dl:l}aiLEiktlima uz s1aiV'eJlJSikiu kJOegZJilstlil!'.a i •e\V'l10ipsilm-hrv:aiiSikOISirJPska kon1St1I'1ulk-
cilj1a; hi1tno j.e da u bJrrv,altiSkiosrpskiittn ·,dJid1alelkitima u.op·će n•ema sll,avenslke
ko•nJS'UDUJkaije, a da j.e u SViilm ostJa,Jliim,a p.ris1niln.::t. ~~~~ma Hi u koeg~'ISitelllcliljri.
IDatče joe ta poj1ava, koilliko mi j.e poZJnato, ilslključrl.IV'o batlltosffive[J:liSiko SVIOJi-
stvo, aili 'itst.J.'Ia:žli'V·aJči balto-lS'Lavensikih odlt1Josa, i opet kotlrllko mi je pomato,
IllJSU na ndiU obra'1Jhlji katkvu osobrtu pažnju.
Cio niz osobffina rinna sličan lkaDaJktter. T1aiko su u hrva.tts:lmsrpslkJ:m
dliij1a11e&.tlinna fo1!1JoloŠikli siUstruv.i (mv·en1Jall'li. fonema, njilhova ·disWmtk:t:iVtTIJa olbli-
Jljl€lžja), d'i.sitrlilbuc1Lo1na pmv<ila, a\l'ltlil{]u1acion.e narvike i SIJ. mnogo blliži medli-
'bena.Jnolk!om nego s1a:v·el1ls:kiom 1pmsj.ek:u - dorvolj1no j,e, npr., dra IUISip'OIDedl:mo
hrvatslkosrpsko l i n s njihovim slavenskim pan.danima iili da uspo-
ll'€1dlimo diorpuštrerne pa1mve kionsorn,arrut + VlOlkiail u hrvaltsll.msr~p~sikiom i OIS/t.allJi:;n
tS1avern,:ikilrn j.ezii,c:ma '(hDValt\sikiotsrps~i .P'Daikrtlilakli bez ogll'lalllii•čenj:a). RazwmL}e
se, od t.aP-~Vliih pojtatVIa Ikao što j1e hrrvaltisikiosmpsikio odiSJUu1panj1e od 111e1k:ilh MUilliih
slavehiskiili. f·olt1Joil,oških modeLa i1i slinJt.alkt1č'k<ilh pra:v·]la k'ontgru€1llci!je neće
!Il!am b11Ji mnogo Jlletposr,edne pomoći, - u tim se prllimjel'lilma mdi, dodluše,
o odstupaJn.jiima od s1aV1ernslkJih 'Ll:z,o,nokia, aili. o odstwpi8.!1Iljima više-maJnje
općeevrop.sko,g Hi brur medJite!'laJillskio,g tilpa. No ona nam ip,a;k gov.o·re ba:r
dvoj.e: da Stu određene nesla:v·ell1JS~e hrva'tslkosmptslke osobilne vrl1o stare i u
hrv.atskotSII'Ip!Sikdun .dJ1jalelki1!ima vrilio pmš:JDene, k.a.~ttk!ad i općehrv.atslkosr!Pisike,
i da nes1avell1JSikii ikal'lalkter priima!j:u 101t1Je sfe1De jeziČine suruk1rull'e lU 1wjr:ma
je slruv·ellliSlki t!Jp ors.oblilbo Sjpecifič1a1D:, illi čalk d. bi2'laman sa sJt8.!1Il,orv'IŠita ne1kiog
1Ji:n,gvilsrtl1Mog pmsj,elkia, sa staJillorvLšta V1ećeg ibmj1a ra:zlliira~tli!h drugilh tl'po'VIa.
I jedino li .dnug.o sug.emra da se TIB.Idii o SIUpStii'aitJu - u lt1JaJS om mož.e bdt.i
136
S>aJmo VlnLo sta.~r, a svalki S~U~Pslwat uopće pokiazuje najvećiU oillpmmost up["a-
vo pll'ema najl:srupuiLnij·im i naj,siPedfiooij.ilm svoj;stVI:rna noV1oga je:zJJkia. Pri-
hrva.~tJ1všli taiko u Illručelu moguĆil1Jorst tSUJP'Sitlrrutnfu poj;aJV'a li u hrv!l<tslk!osnpsum,j
gramaJtiČ!Il!oj slf,erli, mo·žemo \Se pruioL~ti 1i probLemima od kio•jiih očelkuj.emo
i lki01!1JkiDe1mii'je ikor:ilsti.
U čl:ta:vom ruavenslkom svij1ertm v1rucLa imf1aaij,a demlim;wtilva d. hipo-
lkloo1ilst!Jka, 1to j.e j·edlna za6srtJa IS[pecri:fiilčna iSil.a:venJSikia .ooob6na. J·edlt1Ji je
±:i'lwzetak hrva1tslkoorpslkii j.ez:ik, a!l:i ne oio: ikaj/kaMslki, zap adinooalka vsiki,
lirs1Joč~.oštoka1Vs\ki i tomlia:člk:i dijalekti v'1aJd<3!jiU se VJilše-manje kao i osrt:.a:li
slaveookJi, Mi [)Ja CeTiitiDalliilJOim a zapadnom ŠtoikaJVskJom području 'ka•O Ji. U
fusto,Čit1Joj oaika VŠ'1JiJni •iffiaJmO u.pr.av.o S1UpJ101tl1JU pOjla<V'U, tj. veću ili ffi8.!1IljU
1
!iirufl!l<ciljJu a.~ugmeiJita:tiilv:a li pej'oDwt:ilv.a {moj a kućerina, moja že1111tu1J1a1oa, illi,
d:wLj,e, za siina »On1a1j moj •r.azbo1jm.:ik«, a.siJ..). U ovom sliU·čaju O'dis·twparn,j,e od
siLruveruslk:og mpa ne ZiliaiČii u;j.edno p,rliJbl'ižava:nje LtlJelkom ·op·ćeerv-ropsk!om pro-
Slje/lm, - u d!ilja1ekitima osltailih evroJPslkiiih j.ezii,kJa illi uopć·e nema n1k!alkve
dJnflruc:lj e, d.:IJi. s1e ·!'ladii o i'lllf1a,cli.Jjli dem:llliU tJi va i hi:p.okiorisrtllika, dalkLe Ikao u
s1av€1l1Js:kom svij1et!U, samo u mnogo umjwell1Jilj•em stupnjiU, a. ZJnručajno je
da se mj.era poveća'V'a česJt,o UIPna,vo u bl!iziDi sLavensikih grarJJica (nj-e-
ma:Nd i ta.llj.aJllslkii d~j.alelkitJi). U mr·om, daikle, slučaj1u hrva,tsJws;rp.slki, za-
[plrruvo centmJ.inoJ::urv.rubslkiosii'IPSikli model Sltlojli. izoLilra:n sa svih s:tu~aLTha. V.a:žm
je i geo-gmdlstkii mspor.ecli: obiUihV1atĆell1JO j•e grosso modo podir.učje socij.a1Ji-
ts:tfučlkiih DetpiUiblilka Bosn1e ~ Her•cegov,:rn,e d. Om.e GoDe, ·štiOikruvsJkli dlio SR
HDv.atslke i dw1mattlilnski di:1o ·Ča/karvš.tirne, dakle, više-mamij·e upa::a1vo wm.a
o lk!oj,c),j SIU naša zma:nJj.a lt1JaJjlsiiiDomašnijta u pog1·ediu pDedlrillmslkoJg SIUIPISitratta;
sj,gUJrlt1Jo je, nal;me, da ta1j 'te1nell1 l!l:iJj,e bdio ni tratč!kli ni v'en,ertJs~i' Illi kel!U:Iki
(d:zu:zmemo li pojedine ike'ltske prodore, naselja ili infiltracije), nije, dakle,
.prip.adiw nijednom od ta tri idi:oma, 1koiilma ipak u ·glavnim crt.ama.
j)IO@JJa:jemo f:<.zli,o[}Jolffi~jiU. CArema tome, lilmamo podj<edinakio pra'V'o dia pret-
poS!bawLmo j.edll1io od ov,oga 1divo1ga: ili Sie radd o speci:fii1ČIIlom razV10j1u hrvall;-
slklorsrnp!Sikiilh dliij.a;lelkalba TIJa tom pod/ru!čjiU, :bez veze sa su.psli:raJtom, illi se
,rad/i iiJpalk .o .su,prsltraJtu. Gr8.!1Ilice zone nčl'vode nas dia se rrudllije pl'lilklo!Il!imo
haš tonn rj~ešelllljiU. Imamo još j1eida111 drugi sU:1ča111 m01m€1!1Jt: tv:oDbelt1Ja p.ra-
vtiJJa ihrrva~tlslk,i:JISITipis.kiih divo.sJožru:ih hipokiorlilsltdlkia i nj fuo,VIa a.~kcellla:tslkia strutk-
t1ura. prr~llilčno ocLUJdialr.aljiU od O[p•Ćeslaweruslkiih modela, aJ1Ji St1i,ČinJi s,e tC!povi
j,ruvlj1a,jru 1 u SfU/PS'bnaitlt1JO'j anlt•I'Iop,olt1l~m~jli ~spomenutoga 1!1Je-tra•čk.o->keil'tsikio-ve­
lt1Jertlsik101ga podDUčja. Samo ovog je pUJta IDaiSipored .dru~a:čiili, Illavedem1i hrvrut-
ISikiO!S!'[piSiki model dJvosiLoŽinl;lh hiipolkorrlistiika P'l10•ŠiJI'ell1 je znatno šire od ZOill.e
riJnilla:ctje .an1,gmenrtatii.v·a li pej1oa::arbiva, p·DeiLruzi čak i hrva.:tsikoSII'IPslke gramd.ce,
a u supstratnoj je pa'k antroponimiii znatno uži od te zone.
Poka.~zao 'sam 1saano diio moguĆim proib1ema, 10rnađ gdj.e je egz,empJJ:[f-
ikiatcli\j,a Il!aljld/oetUipnliJjta a :na\j!PlaJSbiJČ!Il!iJj.a, .aJ:i tlU Se, UZ j,oš metotdJu U!IliUrbarruj.e
re&.onsbrulkai,je, otvrum Šlimok!o polj·e Zla kombim:ato1r.iJku. Posui~emo barr- dwo-
je: zmrutJnO šiJJ1i:mo t,ere\ll p01SII'I8dllllim doik:aJZJilma ·za izlra\V'The j€!ZiiJČrn.e dod/]re
J!U0nfuh SiJJawell1!a s ne-,gl'lčlkiCHrimslkim 'SIU;p!Sii:ma:tom, i IP'Orvećarv•amo uiedln1b
svqj :aJsodilja1JiiV'Illi f01l1id o StaJmittn t1inn swpsrtii'Iatima, a to Iliam omogućuje da
u ,pov1oljllllim oQikiO!lnosrtJilma za[palZJiJmo d. 01!1JO Š'bo bd. nam ilnatče iilzmalk1o pa~jn.
137

DALIBOR BRO.ZOVIC
L'INSTALLATION DES SLA VES ET LEURS CONTACTS A VEC
LES AUTOCHTONES A LA LUMIERE DES RECHERCHES
LINGUISTIQUES
RESUME
La determJiJlJa~oltl des elemeJntls du ISIUbstJrrut ii1101!1J-'SWa'Ve diaJIJJs iLes
l:ai1Jglues •sud-s:]aveJs l'a[)[)'e!lllie a •UJne equa:tiJOin a deux ilnoonnues. Dalll!S 1es
mart:ihemaJt:iques c'•el'llt un pmbleme ·~nst()l!ub1e, dan;s la 11ingill:s:tlique on peiUt
le ;resoiUJd•re, ma,]s iJ n'y a p;rus de place prOUJr P.oprtliimd!sme exa1gere. Nws
ne ·S•a'V'on:s p:rersque rien SlUT Ita p.liup•ar.t dJes ISI1iihstlr.ats pres1a'Ves, siUJrt1oiUt
des subs1trats les plJUs interessaJnts, et l'elemeitJJt immligre sl:ave 1Jui-meme
n/ esrt p.a;s tout a f.arlit cltair.
La p1Jupa;nt diers sl1a:vilsalnlt,s sont d'acoovd que les langues sud-,slaves
rrepre1s:e1llitent UJne oe:rtru:n,e aommunaJUJte genetique et les des:a:cco:rrd:s se
rrafPIPOrt•oot plus aJU mo.:ln!S a La determ~na·1:iiloll1 diu Calvadtere elt de 1a
oollnjplaJaite de cetine oommull1Jruute a:insii qu' :a~ux modailfutes e't alU ;f;,mrliPs Ide
sa :fiorrmaltli'on. H '!1J'y a pa:s de Jd:orute que des elements heter:ogeneJS s:1aJVeiS
olnt •aJUSSi priJs .patrt a l•a :fiormat1on du COilllUinuu:m d:es di;al:edes srud-siLa'VeiS
et que ce continuum ;Sipecial ne s'est prus toujurs forme continuelJlement,
poiUJI'Itajjjt 1il n'y a prus dJ'acaor:d diaitJJs lie j1ugeme1t1Jt qua;ntitla:t:tf •die ceiS af-
:B~rma~tl~cms. Ll •salffib[;e meme qu.e l.es •opiln:IQlns soe:ptl1q:ueiS qui on:t ll'lempJ.ace
l·es. oplinilo:ns tr.rudlrtJroitJJne:lleiS ISIUJr l'tunJ:•te l!iltllgu::ts:ti',que sutd-swa'Ve sm11t auj1oUII1d'
hui en 1Jr:at::n d:e distpal!"aitre, quoiqu'tOitl e:taibilJiJSJse de ll!OU'V'el,}es dollllnees Sie
ira!PIP.Oil'lbaJlllt a l'interfeii1e'fiiC.e du N.ond .ert; dlu Sud :SlaJ~e Sfl]r ,],a pe.r:::phel'l:le ide
J.',est et de 'l'ouest fjprooesJSIU's dans 1Ja diilvect1on rno!rd-•StUJd), ·at:IIllsi que d:a!Ilis
le centne (cl!:lr.eatilon sud-u110il'ld). ]l s'ag6t de la ·p.liU!plalrt de1s res:ul't.aibs des
rrecheii'ICiheJS recent,eiS C]IUii miOitJJt•r·Eillit q:u'U:l \čaJUt m]oox t:DalnSLOCt1ffiEir le. re-
rp;a!rtiJb~Oil'l trilple (est: oueSJt: sud) en oppolsiiltliiOitl do!Ublte n1orr:d: s•u:d, qu'€n
OfP!P:O~Iiltion o:ues:t: ISIUd~es·t, comme l'aJVaJi:efillt fruilt J.es etiUJdeiS sil.arveiS 1Jraidii-
til01l11Il:e]1es. Certains f.ad:t 1s, 'rema:rques lill ln'y .a ,pas lon:gtem!Pis, exilgetnt
quion reconnaisse que certatns elements linguistiques e01mmuns sud-:slaves
\SIO[)Jt 1tlre.s ·a·nai,erus et qu':ill1s .ont leur o1:1igl:lne daT.~Js :t.e:s pihalste:s 1e1s p.l:us
altlCi!ernitJJeiS dlu PPo•toslilaJV•e. J e pense a oer'baJilnes iso:g1liOISISieiS speeWques
.orudHslla:ves - bal1tiiq:UEIS (:1e plJus so1urverut 1exliques), lincon:fl!UEIS .ruux Sil:arves
dlu lll.a!Dd, mal:ls de semlb'l.alblleiS UISIO!g1o:sses pouvaient etre formees serulliemetnt
da'YliS I.es :temps le!S pJJus :atncien:s. Le ma:1heur est q'UJe ltlJOIU!S y aiVIOIIliS, a
cote des pihenomenes SIU!d-JSi1aves, aJUSisli lJes pheruoo:nene1s q'l1i a[liP'all'laliiSis€1tlt
sewlement da[)Js l·es d1~a1eotes s•ud-:sl.a:ve1s de l'es1t ou •seulemen•t dallllS ceux
de l'ouest. En tout eas, c'est un amgument que les traits qui ne sont pas
Slav:es druns :les la'YllgUes. siU!d-'s11aJve:s ine peUJVei!JJt pa:s e,t,r.e a.turdlbiUes arurtlo-
maJtiquement rui alU Sluibst!'alt baJl:kJaJillique non-<s.lave 'tlJi a l'evo·l'U!'bion oon-
ve:nge~:n;te, so1t a:u•t.oitJJome soirt ·soUJs l':mf1Juence d:e l'adJstr:art balikaltllique
lllion-sloruve, a s;aJVol::r diu VIOii!sliThage (med1tetr~aneen, d•e l'Eur:Oipe cen1maiLe,
orJieilltat1e etc).
138.
Quafillt :a~ux ffiffinootls a~UJtioch•t01!1eiS d!l y a hea:ucau,p dl'liimprecrllsJ.iJOn
swr tous les plans, mais :sur le :plan linguistique cette situation est sans
d101U'te Jia ,p1us pale.
Il fa!U!dr1alit av:anJt tout Se>vloir dlamls quel11Je meiSUJl"e leiS ma/SSieS Silaws
po•uv.adent ,r,encorutmer des lildi1omes q:ui ne :sont pas greao-:Laltifills dans Les
Ba~kans, c'est-a-dire dans quelle mesure ces 1diomes ont survecuala roma-
nilsation, a savoir a l'hellenisation. JI y a peu temo]gnages historiques
certa:ins et l'aJna[YJse lling~UiiiS~Iique n'a p.aiS un term•m sf:ur. H n'y .a paiS de
doute qu'i[ ·exista1it UII1 conta:ct d::mect .a:vec 1a 1a·ngue rtJhJmee, tres prolbia-
blemen!t :a~vec J'illYJI'IiienJilie et il y a [peu de possilbfli1tes po'Lllr un cont~act
avec l.a 1ail1lgue vene:te et siUJvtout macedolllien1Jlle. D'a:uJtire pa1rt on ne
sait pa1s ce qu' en rea1ite representent les idiomes precJtes et ·si, dans
les Balkans il y avait d'autres idiomes a cote d'eux et a cote de quelques
autres mineurs mais tout de meme connus voisins du mwcedonien).
La phys·:\QI!l!Om]e, l'et•elndue et wes r:apip10:l"ts gene'ttiq:ues de I!a ],a:ngue
ven·ete s.o:nt devenus :recemme:nt •aiSS.eiZ daJill:~s. mafus oette liangue llllou:s est
l1a moliins neceJ>:1sa6re. NoiUJs ·l':.omme1s mieux or1Lentes vern il!e comprr.exe
da~oe-moes•e-'th'I1aoe (ou dacomoese-tlhr:wce), mruils 1a si:tuatiorn est la pillus
ma:uv:cri1se q:uaitJJt alU !Pit'lobleme dilllyr1~en qui OJ:OIUS iruter:esiSie le pl1us (qrtl!olique
lte cho1ix entire cen1t1Um et sa1tem !Soclt de:fl:1niJtlilvemen:t. falit a~u pm:flilt du
c.embum oa~r.aotere). '
Le1s S1arve:s onit troitliVe dJes dlia~1Jeate:s. qui n'e,tJalienit paiS romrunJs druns
la reg:on dima1nique .ert; .entne [a Sa1ve et l•a Dra:ve, ma1i!IS ma•lhe'lllreusem·eiTht
lill fa.ut •avouer q:u'ill y a!V'a1'1t 1e p[us de :posEtillJill:~tes porwr l·es eolllltacts
ilirects la ou nau:s rsommes le mains surs du caractere Hlyrien du sulbstrat
1flngu6Đtliq:ue, ce qui et.a:ilt le ca•s en PaJnlliCHllie. Le :frujt que !La lallllgllle
pa1nltloll1Jte-<l'Ol!Il'all1Je (type ik>x) etlat'Jt ld!id:feDEIIlJte de la LanJglue r.omane qllli
s'e:t.a1H devel.ofPpee pwus a1U S!Ud sur 1e Sll.lbiSIUI'Ialt iJLJ.yden mdu:bi:JtabJ.e, SUJg-
ger:e qu'iil eXJils:t:a,i·t une p.a:nt1joull!a:rtite pannrotnienltlie.
On .pe1ut prr•ellldlre en c.olt1JS'ird€ma~llion prurmli les eleme:ntls po~ttfuf,eu~rs
p01ur le eo1ntlaot l:in:gU:ilslt::que a·~ec :l.eiS Sfl,aiVIeJS [:a :laJiligiUe oeilroique e:t (sur La
pel'I:IPhen:.e de 1'es1t) 1les dialleotes ~mnlire;ns et bien entendiu ge:rman1iques et
touvaniJe'llJS. Certau a:rgumenJtts po:rtent a Ol'OI':ve que ces diernilers olnt
j1oue UII1 rale beaJUoo•Uiip pLUJS r:mpo1ntafi1/t qu' on ne pEinsruilt, matiJs le SUip€rr-
sfma•t 1pnotobu1,ga•re en ilr·ouble l'exa~men.
Les diff€irentes influences du substrat :gree, la,tin et roman sont
rela:tivemen:t mieux ·eonnues, mruis la quwntite .de donnees semble poser
prl:us de pro,bilemes. En ·outre, on il1le corunait p:as biJen Le nombr:e meme
des la!Iligues vormam<e1s (ou oe qu'·oin e.Jp[peil.Le nnc1J€ms, ·emlbrYJOn de l•a l.allllgue)
dans les Ball,k.am:s ert :o•n connah :e1noor·e mo1:1ns :lta phYJs:'lonomie conoret,e id:es
iLan11?)UJEIS !iohidJjv.iJdiuel!t}els. On peut ISUJip[poser, en ISe f,o1!1Jdan•t SIUl' cer:truin:s falits,
qu'!iJl •eXl~SIUaJi't UltlJe lalll@UE' .riOiffiallle SIPedale ·dialtlJS la region COm[prilSie entre
la langue soi..,dd•s•an t alhatno-roman•e, d,ailJma,t.e, ilstro-'r:OmaJne, aiTIP:in1D-IfiOOnan;e,
pannonie-romane et daea-romane {et everntuelile >haemus-romane). Cebte
lrungue f,ai:s.a,;[t pmihaib[eme:n:t le· pollllt en1t:r.e lies dJi,aU•e:ct,es dlatl'mrutes et
diaco-roma!Ilis.
L' a1ngmmenta1tThOitl ert; I.es r:eciherc!hes des C•OillJtaciis ]ilngufus'biquets rdl'1nectfs
entre 1ers S!l:a~·els ert; lie s!Ubs1trr:a:t q1lii n ':e1s,t paiS .greeo-l:a1t'lfi :fiuPernrt :lionrlees
jusqu'a ;ptesent .en ;prem1er li•eu sur l'•aillJallytSie pihoil1leV1que des topon~s
139
et des mous.:;resrlldm:s, c'est a d~re SJUr la vfuiificail!]om; diu [passage e·v.€1!1Jtuel
-par lie fiJJJtre pihO'IleUique 'gree 'OIU Latim. On a alilialyse avec soin des im.fJJUeTh-
cels de 1a bwse d'•arl'lhlCIUla,tion dill SllllbiSiUDaJt. Le maliheur est qu'•on peut
SUJPIPoset l'mterv€1!1Jtiom; des di~alliectes -diu SIUibsur:at romatr1 - meme qlllaiild
elle n'est paos visible - on ne peut rien eli:miner parce qu'il est toujourrs
posSiihLe qu':hl att extiJs:te une quailite du sub!Sttmt dčllir1S un di•alecte roma111:
qlllli e•st pastse de ce diallecrte daiils Jies dialectes slaves qllloiqu'elle iOoe soitt
pas. oot:n!Thue darus u:n des types DOmal!lJS bien conruus. L'autrre but esrt; 1a:
Teaherche des porsst~blil~ltes de l'or6g1me du rstubstmt des phenOI!Ilenes Slttru:.-
ctiUimux quri s:ont carrooterilsttiques die l.a Jigue lii~srtiqrue oontempo!ladll!e
dies Balkians. Pour l'irnstaiilt .on n'a pra:s e:rucore ohteniU des 11esultats corre-
spondralllt aux ,efforts qu'o;n a faits jrusqu'a 1presen:t.
Aucun des deux buus des recherches njest enco·re, pas meme de loin·,
trealli:se, mais cela ne signif1e prws qu'i;l ne :lia:illlie pa1s cil!ercher dre nouvelles-
mute&. J.e pelliSre qQl'·cm n'a pars eX\l)l.odite tout d'albord_ les porsSii1biwiltes de
l'an:arlytse grammaltrirc.aile des diar1edes SIUid-Jstliatves. La proportioon des traibs
sfLav:es et de c.erux qlllli ne som pas slltaves dalllS l•es d~ail1eetes cenrtrraQlx
serbo-amrates n'es1t pas typique cllarus le mon1de sl.a•v.e: Ja \Patrt qui n'est pas
s1a v e est tres g•rwnde et en meme temps tre•s aiThcierune, ehle est tres b'Len
wbsorbee et unJiofoDmemerut ·re!Pall'rt:lie dtatns torutes 1es [>ratrties de la sttructlllre.
Dans to1.11s les wUJtr.es dli:a!1eates sllwves ill est pliUs f.a.aiilie de detetDmi:ner Les.
composantes non--s1atv•es, leur souvce et La d.wte de penetrraltli'otn, et oes
oomposraJrutes tSIOillJt en 01utr.e co[l)oen,t,rees draJrus certalines pa,Dties de 1a st'l'IU-
()Uuve (oeiTe•s ·predom~ne[l)t ou en [phiOLThetique OIU eiTh onor1pho~o~i,e ou en
syntaxe). On a l'.:o:nlptr.esslioir1 que les diioatleates centralllx sertho-croalt.eiS on,t
acquirs tout Leur ID:Iiillit•l'e non-<s[atV·e deja wu .debut e!t a1pres dJ1s ISJe ~t
developpes Sa[lJS dJrufluenaes U.Oill-<S1a.ves plus ill'tllPODtal!lJtes.
Certa,itns far:Jts mo[lJttDerut que 1res reahercfues dre La stpeci:lii.ctilte 'sud-sl~aiVe
et surtout štokaVJielll'tlJe cllaltliS 1a formaltlion dies morbs et de la synrtaxe
aumnt decouvert ceDtaJirus phenoo:neoos lmguilsrtiques ell'tllP.r1untes alllx ~di:•o­
mes du :s1ubrstra:t. Il s'ra1girt ·dans eertatitn:s ca:s de l'OlP!P•O•stititon 8.1Vec Ja s:trru-
atuve sJave (.par ex. oevtaliltlls det.aUlls rdie 1a co•n1gruence serho-croate sont
en OP!POStition aJVe'C •to•us les ra:utres iidt}omets sl.aves), .da1ns les anlltDes eas
hl n'y a d'ana'logie rui dalilis le morude s.La:ve nri d.altlls ile monde non•s1•ave
Ct001J!1JU (pa.r ex. l'empr1oti die l'augmenJtati.f et .elJu pej•or.ahlf da:ns loes dialectes
štokaviens de l'oueSit et oalkiwvierus de l'estt).
140
ION NESTOR
LES ELEMENTS LES PLUS ANCIENS DE LA CULTURE MATE-
RIELLE SLAVE DANS LES BALKANS
J'ai accept€ wv1ec ~nterelt ,e1t :PJ•aliiSrr'r l'lmv\iltam:rotn rde ltllomre coil[egue A.
Be!Thac de presenter devarut ce Sympos~um um expose SIUr Les decomnertes
arCiheo1ogiquers slaves les [>IDus ancri:eitlllles de la PenilliSillle dies BaJikans.
ToiUt d'aibotDd j•e d'i:rad!s qu' ill y ,a urue certaJ~rue dliw~mgenae enilre Monsieur
Be[l)aC et moi, a propos elle La jtuSitesrse de S:Oill choix. Lui ertarut d'a'VIiiS que
- VJU que je m'occU[)e de ce probleme, ce qUJi esrt; j1ustre - , j<e n'arurais
PaiS de dliffLcul.tes a le tbratltrer devaiTht V•OIUS. Mon arvills a ete et es.t reste
que 11Je1s rdif:ffi:culrtes 'eXiiistethit - et je ·ar:ailnis qu'•e]1es ne •Desrs.ortent aJVec
arSis,ez rdre da~Dte dre mon expose. Oin m'e:xiouseDa rpeut-et11e die taciher d'atlleger
'ma [)ll"O!Ptre TeSipons.ahilite en r.eruvoytalilit aSSreiZ fvequemell1lt a l'irusiUf:flisrallliCe
des reCiheorC'hes et aux ruomlbre elir1CO['.e tres rediu:irt des rlec<OIUverrtes exem-
pbes d'amhi1~u1te.
Oe qui me semMe neceSJsaiir·e rde precilser .elll :prelmliere liign-e c'eiS•t
qlll'lil s'ag1ilt dies plus anciens elements die ~a au1ture mruter1Lelle silaiVe de la
pe.rutrusiUle dies BalkalliS. Cedi n·OIUIS con:liDonrt:,e d''rwbo:rrl av•ec La quesrtdol!l dlu
moment chr.oiThOlogique de la penewaimon des S:laves darus Ira penfrnrsllllle,
paroe que c'es1t seulement en patvtaiTht de cette precisdtoltli qu'on peut defin:irr
l'ru_9pecl de la culture maotemellJlJe S!LaJVe donrt il s'agirt; de che!I'oher et de
Te1morUIV•er \Les traces dialtliS les Batllkarus. Il ·eslt bden eltlltendru que ce n'est
p•ats,_ rll!i iffiOIIl roiLe, ni de ma OO!!lljpete[l)Ce de ttr:alilter Lci et madlllt.entan.t ce
srujet. Mes illustres collegues, Mrs. Franjo Barišić et Bogo Grafena:ueT
Font :aiilraly;se deja ·aJU COU!DS dre ce sympos:llllm •et j·e ·om1s que, quani a 1a
quesmcm que d'ai posee il n'y a un moment, .cm peU!t d'une maru:e,re gene-
ll'a:Ie considerer le 7eme siecle rd:e notre ere, et notamment jusque vers
il'alll 681, qui est ce:lui de la conque1te praT les proto-BIUlga:res tOIUraruiques
de l' est de Ira tperuilnsul.e, comme l'epoque a 1aq1U.eil1e a elll lii1eu l'~nrs'balllaJt:•on
en matss.e .et diur.aible des plus am.cierus S~a~ve•s •aJU stud du Danube et de
'la Save.
Ce pomt de VJue, aiUisSii juStte qu'til sailt a mon a•VJis - n'en potSe pa'S
modns deux wutres questdonrs, que [lJO:uJS sommes orbrhlrge d'aruwlysroc brrie-
vement, aJVani đ'a11er plus 1o•iin.
La premiere es•t celle des infiltl'alti~oltliS p1~us anldierunres, - ill s'a.gitt,
-comme on lre sarllt, dlu 6eme siecle, - die certadiThs ~mupes disoles de Slaves
au sud de la frontiere de l'empire, que j'ai mentionnes, et de leur sejour
141