Analiza glasbenih oblik 1 - delovni list 13

SONATA
(iz it. »suonare« = igrati)

• SONATNI CIKLUS je ciklus stavkov, oz. organska povezanost 3 ali 4 stavkov tempih
hiter – počasen – menuet, scherzo – hiter, od katerih je glavni stavek (običajno 1.
stavek) v SONATNI OBLIKI

• OBLIKA SONATNEGA GLAVNEGA STAVKA - TRIDELNOST:

o ekspozicija (tematski in tonalni kontrast med dvema temama)
o izpeljava (preobraževanje tematike na podlagi modulacij)
o repriza (ponovitev ekspozicije oz. tematike na T – tj. brez tonalnega kontrasta)

Vsebina pojma sonata z vidika zgodovinskega razvoja

• SONATA (skladba za godala ali pihala)
• TOCCATA (skladba za glasbila s tipkami, predvsem za orgle
• KANTATA (skladba za vokalni sestav, tj. za petje)

1. ZGODNJE BAROČNA (enostavčna) SONATA - INSTRUMENTALNA CANZONA (it.

»canzoni da sonar«)

V 16. in 17. st. je instrumentalna skladba na osnovi francoske »chansone« in samostojna

skladba »canzoni da sonar« (skladba za igranje na glasbilih, skladba za ansambel, za
orkester; Beneška šola 17. st.;

Značilnosti:
po vzoru principa »cori spezzati« (deljeni zbori, ki nastopajo izmenično in skupaj ter se med
seboj dopolnjujejo; izhodišče za baročno koncertiranje).
Primer: G. Gabrieli, Sonata pian e forte (kontrast v dinamiki):

• oblika: izmenično ponavljanje dveh odsekov s kontrasti v

o tempu (hitro – počasi – hitro – počasi …)
o metrumu (binar – ternar – binar – ternar …)
o teksturi (homofonija – polifonija – homofonija – polifonija …)
o variirani ponovljeni odseki (do 10 in več) npr. po shemi:

a b a1 b a2 b … koda ali a b a1 b1 a2 b2 … koda

1
Analiza glasbenih oblik 1 - delovni list 13

2. CERKVENA SONATA – it. »SONATA DA CHIESE«

Značilnosti:

• izhaja iz beneške sonate oz. (instrumentalne) canzone

• 4-stavčna (tudi 3- do 5-stavčna) baročna instrumentalna glasbena oblika
• strožjega značaja v primerjavi s komorno sonato (suito)
• cerkvena sonata je oblikovno-strukturna osnova za solistično sonato poznega
baroka (za violino, za flavto; npr. Bach za violino solo, za solistično glasbilo in
čembalo)

Stavki:
1. GRAVE (svečan značaj, sodi takt, imitacijska kompozicijska tehnika)
2. ALLEGRO (sodi ali lihi takt, začetek = fugato, srednji del = preoblikovanje
motivov, sekvence, izjemoma fuga - npr. Bach)
3. ANDANTE ali ADAGIO (značajska podobnost s sarabando ali siciliano;
običanjno lihi takt, homofona tekstura; nova tonaliteta)
4. PRESTO ali ALLEGRO (značajska podobnost z gigo; običajno polifona
(fugirana) ekstura

Primer: Arcangelo Corelli, Sonata da chiese, op.3, št. 2, D

3. TRIOSONATA

(najbolj razširjena baročna oblika, ki se naslanja na tip komorne ali na tip cerkvene sonate)

• pojem se pravzaprav nanaša na ŠTEVILO TEMATSKIH GLASOV v baročni sonati (ne na

število izvajalcev):
• najprej dva tematska glasova = SONATA A DUE (solistično glasbilo npr. violina s
spremljavo bassa continua – čembalo, orgle, lutja ali harfa + viola da gamba,
violočelo, kontrabas ali fagot)
• potem trije tematski glasovi – TRIOSONATA (dve solistični glasbili s spremljavo bassa
continua)

Primer: Arcangelo Corelli, Sonata e tre

4. KOMORNA SONATA ali it. »SONATA DA CAMERA«

Značilnosti:
• instrumentalna baročna oblika za komorne zasedbe
• oblika: BAROČNA SUITA (PARTITA) - svobodno razvrščeni stilizirani plesi v isti
tonaliteti z uvodnim stavkom (npr. preludij).
Primer: Arcangelo Corelli, Sonata da camera, op.2, št. 4, e

2
Analiza glasbenih oblik 1 - delovni list 13

5. MEDSEBOJNI VPLIV OBEH TIPOV (CERKVENE IN KOMORNE BAROČNE

SONATE)

• cerkvena sonata je v zadnjih stavkih z vpeljavo plesnih stavkov prevzela značilnosti

komorne sonate oz. baročne suite (partite).
• komorna sonata ni nujno svobodno zaporedje večjega števila plesnih stavkov, ampak
zaporedje 4 stavkov v tempih cerkvene sonate.
• cerkvena sonata ohrani samo to značilnost, da je 2. stavek komponiran v fugatu
Primer: Bach, 1. Sonata, 1.st. Adagio, 2.st. fuga

Primer: J. S. Bach, Šest sonat za violino solo

Tip cerkvene sonate Tip komorne sonate

(»sonata da chiesa«) (partite)
(»sonata da camera)

1. Sonata, g-mol; stavki:

1. Adagio
2. Fuga – Allegra
3. Siciliana
4. Presto

2. sonata (1. partita), h-mol

1. Allemanda
2. Double
3. Corrente
4. Double – Presto
5. Sarqabande
6. Double
7. Tempo di Bores
8. Double

3. Sonata, a-mol; stavki:

1. Grave
2. Fuga
3. Andante
4. Allegrao

4. sonata (2. partita), d-mol

1- Allemanda
2- Corrente
3- Sarabanda

3
Analiza glasbenih oblik 1 - delovni list 13

5. Sonata, C-dur; stavki: 4- Giga

5- Ciaccona
1. Adagio
2. Fuga
3. Largo
4. Allegro assai

6. sonata (3. partita), E-dur

1. Preludio
2. Loure
3. gavotte en Rondeau
4. Menuet I
5. Menuet II
6. Bourree
7. Gigue