.

-
1

Ekonomsko - finansiskiot kriminal niz

istorijata gi menuval pojavnite oblici formi,
no od aspekt na storiteite sekoga{ se
izdvojuval po nivnite svojstva, pozicijata i
mo}ta koja proizleguva od privilegiranata
pozicija ili funkcija vo op{testveno ekonomskite i politi~kite strukturi.
Situacijata, mo}ta vo koja se nao|a ~ovekot vo
odreden period od `ivotot go pravi al~en,
odnosno ~esniot ~ovek se pretvaora vo
kriminalec.


() + ()
() =----------------------------------------()

1.
2.
3.

:


,,,,
, , ,

1.

2.
3.
4.
5.

6.

7.

8.

9.

Ekonomsko - finansiskiot kriminal niz istorijata e podveduvan pod terminot

,,kriminal na beli jaki,, i "white - collar crime" prvite pojavni oblici na
kriminalni odnesuvawa bile karakterizirani so izmami, prikrivawa, zloupotrebi i
dano~ni zatajuvawa kon vladeja~kite sloevi.
Lex Acilija ( ),
Lex Servilija (
)
Constitutio Criminalis Carolina 1532 godina vo Germanija
"Francija kade vo 1716 godina bil formiran poseben sud ijato nadlenost bila
da sudi vo posleden stepen za site zloupotrebi
So Zakonikot od 1791 godina, vo Francija bila izdvoena posebna grupacija na
inkriminacii kako "Zlostorstva na javnite slubenici vo vreweto na doverenata
vlast".
Vo vtorata polovina na 19 vek pojavata na zloupotrebite i ostanatite oblici na kriminalni
odnesuvawa od ekonomsko - finansiskata sfera dobile masoven karakter. Golen broj na
korupciski aferi

1939 Edwin Sutherland - Pretsedatelot na Amerikanskoto socioloko zdruenie

?

?

?
?

?
?

?
, ,
( , -

Vo stru~nata literatura ne postoi edinstveno defnirawe na ekonomsko finansiskiot kriminal, se koristat terminite korporativen kriminalitet ,
kriminalitet na belite jaki, kriminalitet na korupcija, kriminalitet na krivite zoni
i sl. Odborot na Ministri na Sovetot na Evropa vo preporakata br.r.(81)12 go
definira ekonomsko - finansiskiot kriminal preku poedine~ni kriminalni
odnesuvawa: kartelni kazneni dela, izmama i zloupotreba na ekonomskata
situacija od strana na multi nacionalnite kompanii, izmama so pribavuvawe i
zloupotreba na dr`avnite i me|unarodnite dotacii, kompjuterski kriminalitet,
la`ni firmi , falsifikuvawe na bilansite na pravnite lica ili knigovotstvenite
delikti, izmami so ogled na ekonomskata sitoacija i korporaciskiot kapital na
kompaniite, kr{ewe na standardite za osiguruvawe i za{tita na zdravjeto na
vrabotenite, izmama na {teta na kreditorite(bankrot, ne po~ituvawe na
bankarskite iliindustriskite prava), izmama na potro{uva~ite, ne lojalna
konkurencija, fiskalni delikti, carinski delikti, delikti naso~eni za kontrola na
parite i delikti na pazarot na berza.

,,
,,

: ,
,
,
;
,

;
, ,
,
;

;
- ;
,
,

, -


.

-

,


,
,


,

, ,,,, ,

,,,,.

(
)

, ,
,

( )
.

,
,
.

,

,


,

(cost benefit)

,,

,
,
,
,




,
,



.,,

Abadinski,
spored
koja
"organiziraniot
kriminalitet moe da se odredi kako ne ideoloka
dejnost koja vkluuva golem broj lica vo tesna
optestvena
integracija,
organizirani
na
hierarhiska osnova, so cel steknuvawe na profit i
mo vo vodeweto nelegalni ili zakoniti aktivnosti
koi to so relativno mal rizik obezbeduvaat visok
profit

Golem e brojot na avtorite koi povrzanosta na organiziraniot

kriminalitet so dravnata i politikata mainerija ja smetaat za
element od sutestveno znaewe za pojavata na . "Ovaa povrzanost ima svoja cel i
toa: da se obezbedi monopol vo ekonomskata ili stopanskata sfera vo
koja deluva kriminalnata organizacija za da gi uiva site privilegii to
so sebe gi nosi monopolot i sekako kako najbiten segment za da se
deluva kriminalno potrebno e povrzuvawe so politikata, izvrnata i
sudskata vlast zaradi zatita od zakonskite propisi so koi se zabranuva
takvata dejnost, da se izvrat vlijanija vrz donesuvaweto na novite
zakonski propisi vo interes na kriminalnata organizacija, posebno
zakonskite propisi koi se odnesuvaat na danocite, carinite,
ovozmouvawe na iskoristuvawe kvoti za bescarinski uvoz i sl.

Vo obidite za definirawe na organiziraniot kriminal

kako "kriminal so izvruvawe na kaznivi dela od
strana na zlostorniko zdruenie zaradi ostvaruvawe
profit i (ili) mo, so upotreba na nasilstvo ili so
koristewe na posebna poloba vo optestvoto, so
namaluvawe na rizikot preku vkluuvawe vo legalnite
ekonomski, politiki i drugi aktivnosti i so odnapred
sozdaden sistem na zatita od gonewe

Vo ova vreme
terminot
"organiziran kriminal" e
najupotrebuvaniot poim vo sekojdnevieto od obiniot ovek, od
politiarot, od novinarot i publicistot, od trgovecot i "mekarot",
od sekoj to mu odi ili ne mu odi rabotata, od sekoj to se
naoa vo teka materijalna, socijalna ili druga poloba i od onoj
to se naoa vo dobra poloba, osobeno onoj to za mnogu kus
period vo ova vreme na anomini sostojbi uspeal brzo da se
zbogati, vo stilot na anegdotata za najstariot Ford, koj rekol:
"Moe s da me praa, no ne prauvaj me kako go
steknav prviot milion dolari" ili pak na onoj to denes e
odomainet kaj novopeenite bogatai: "Praaj me to
rabotam, no ne prauvaj me kako i kolku zarabotuvam"

Sutherland, napravil razlika vo odnos na storitelite

razlikuvaji "white collar - worker "od "blue - collar
worker" (fiziki rabotnik) vo oblasta na kriminalitet.
Prviot sloj na kriminalci "white collar - worker",
"finite lue" od elitnite ili gornite sloevi, kako kriminalci
spored napravenite kriminalni raboti bile poopasni od
fizikite rabotnici (blue - collar worker),. Ute
Aristotel ja obrabotuval ovaa podelba na kriminalcite, pa
taka toj ima napiano deka" najgolemite zlostorstva ne se
izvreni za pribavuvawe na nunoto, tuku za pribavuvawe
na izlinoto".

- ,

,
(

),

,
,,,, . , ,

,
,
-


. , ,
,
,


,, ,,
.

Koga se zboruva za - ,
najprvo se nametnuva praaweto za negovata uslovenost od brzite
socijalni promeni vo ekonomskite i politikite procesi na globalno
ramnite: migraciite, komunikaciite, transportot, finansiskite tekovi i
sl. Kriminogenite faktori koi go uslovuvaat i mu pogoduvaat na ovoj
oblik na kriminalno odnesuvawe se povrzani so procesot na tranzicija
vo naata drava koj trae dolgi godini i sekako so sebe vlee brojni
negativni faktori koi vlijaat kako za pojava na razni oblici na
kriminalno odnesuvawe, taka i na iznaoawe na naini, sredstva i
metodi za negovo spreuvawe. Vo uslovi vo koi se naoa naata
drava, golemo vlijanie, posebno na ovie kriminalni odnesuvawa, ima
i politikata situacija na domaen i meunaroden plan.

"zlodelo", e protivoptestven akt koj povreduva nekoe pravo

Kompleksnata priroda na kriminogenite faktori na kriminal upatuvaat
na nivna povrzanost so direktno vlijanie na eksternite socijalni faktori,
"Interakcijata" meu poedinecot i optestvoto. Dodeka linite, bio psiholoki faktori gi nadopolnuvaat prethodnite i imaa kluna uloga vo
kriminalnoto odnesuvawe na poedinecot, koj se aktivira dokolu toa go
pogoduvaat socijalnite faktori koi direktno deluvaat vrz poedinecot - storitel.
Konkretno kaj ovie kriminalni odnesuvawa moe da zboruvame za problemot
so socijalnata diverzifikacija, odnosno nemaweto na site lica ednakov pristap
kon ostvaruvawe na proklamiranite celi, vo sluajot toa se kriminalnite celi.
Ova znai deka kriminalnata aktivnost moe da bide izvruvana so odnapred
odredeni linosti koi po bilo koj osnov se steknale so posebni svojstva na
odgovorni ili slubeni lica. Samata situacija im pogoduva vo nivnite
kriminalni odnesuvawa. esto vo posledno vreme meu graanite se zboruva
deka: "teko se doaa do funkcija i do iro smetka, a potoa lesno e
zbogatuvaweto".

Kriminalot na "beli jaki" e legitimno dostapen, moen

samo na licata koi imaat status na lica so "beli jaki" na
pozicija, mo, vlast. Granicite meu legitimnite i
nelegitimnite celi i sredstva, relativiziraweto za nivno
ostvaruvawe predizvikuva s poteko doaawe do jasen
odgovor na osnovnoto praawe to e legitimno, a to
nepravo i kriminalno. Nelegitimnoto esto stanuva za
storitelite legitimno, potrebno, moralno Nivnoto sfaawe e
deka s to pravat e dozvoleno i vo ramkite na dadenite
ovlastuvawa.

" TEMA ,, A EKONOMSKO - FINANSISKIOT

KRIMINAL

Zborot "situacija" ima latinsko poteklo (situs,

situatio = polba, sostojba) i oznauva sistem
od subjektivni i od objektivni okolnosti i uslovi
koi doveduvaat do sozdavawe soodvetni odnosi
vo odredena situacija ili poloba.
"Osnoven generator na kriminalot vo dravite
vo tranzicija pretstavuva stremeot na opredeleni
socijalni grupi i sloevi za zafaawe na
dominantna ekonomska i politika pozicija vo
novonastanatite optestveni okolnosti.

Kako objektivnite faktori koi to vlijaat na

pojavata
na
ovoj
kriminalitet
se:
koncentracija na vlast, avtokratski reim,
neodgovorna
vlast,
"fingirani"
kontroli,
nepotizam, nespoivost na funkcii, nedovolna
transparentnost,
nametnuvaweto
na
izvrnata vlast nad zakonodavnata i
sudskata, nepoituvawe na pravoto ili
selektivna primena na pravoto koe ne vai
samo za odredeni poedinci so golema
ekonomska ili politika mo i sl.

Faktorite koi mu pogoduvaa kriminal

moe da gi grupirame vo tri grupi i toa: politiki, ekonomski i pravni.
1. "Politikite faktori se koncentrirani na neograniena i nekontrolirana
izvrna vlast. razlikata pomeu ostanatite oblici na vlast i politikata
vlast, bi bila vo poseduvaweto ili neposeduvaweto na politikata mo za
ubeduvawe i vlijanie vrz donesuvaweto na bitnite opto - optestveni
odluki od strana na dravnata vlast.
2. Ekonomskiot faktor go ilustrira svoeto dejstvo vo procesot na
privatizacija.
.
3. Pravnite aspekti na vakvite pojavi vo poetok se izrazeni so
nedostatok na soodvetni zakonski propisi, a otkako e se donesat
zakonski propisi, tie vee ne se poituvaat ili svesno se izigruvaat.
, ,
, ,
.

Nedostatok na politika voqa

Partizacijata vo izvrnata i sudskata vlast, javnite pretprijatija i ustanovite na
dravno i lokalno nivo.
Necelosnata zakonska regulativa i nedovolnata kontrola na primenata na zakonite
od strana na nadlenite organ ili institucii.
Monata ekonomsko - finansiska oligarhija stanuva silna potpora na vlasta
Neefikasnata, politizirana i partizirana javna administracija e vo direktna
sprotivnost so osnovnite odrednici na plebiscitarnata bitka za zakonitost.
Politizacijata na sudstvoto i nepotizmot
Diskrecionite ovlastuvawa na ministrite
Ovlastuvawa za donesuvawe podzakonski akti
Pasivizacijata na Javnoto pravobranitelstvo
Netransparentna i bavna privatizacija
Neefikasno funkcionirawe na javniot sektor
Politika aktivnost i konfliktot na interesi

Pojavni oblici na ekonomsko - finansiski kriminal

,
,
,
, ,
.

1.
2.
3.
4.

,,
(
,
, )
"So ogled deka moat da gi izvruvaat samo slubeni lica, tie
se sostaven del na deliktite so specifien subjekt na izvruvawe
(delicta propria ).

,, ,, -

1.
2.
3.
4.

Konvencija na Sovetot na Evropa za perewe,
otkrivawe, zamrznuvawe i konfiskacija na prinosite od
kriminal - Strazburkta konvencija od 1990 godina,
kako i najnovata Konvencija za perewe pari,
zamrznuvawe i konfiskacija na prinosite od kriminal i
finansiraweto na terorizmot od 2005 godina. Spored
Konvenciite odgovornosta na pravnoto lice ne ja
iskluuva odgovornosta na neposredniot, konkretniot
storitel, postoi paralelna odgovornost.

"Zakonodavecot vostanovil paralelna odgovornost na

odgovornoto lice vo pravnoto lice i pravnoto lice, a
krivinata odgovornost na pravnoto lice ne ja iskluuva
odgovornosta na izvritelot na inkriminacijata, to e i
sosema na mesto, bideji vo sprotivno bi se dovele vo
situacija krivino da odgovara pravnoto lice, a ne i ona
fizikoto lice koe faktiki go storilo krivinoto delo.
. - ?
-

,, ,

, ,
.


:
- ,
,

-
,

- ,


.

,
.


.

,

.

,

.


. ,
.
. 28 . 114/09.

.

,

.

, ,

,

.

,,
,,

Konfiskacijata na imot e reafirmirana so Novelata na

Kriviniot zakonik na Republika Makedonija od 2004
godina. Konfiskacijata na imot i imotna korist e
sistematizirana kako posebna kazneno - pravna
merka so ieto izrekuvawe prisilno se odzema
posrednata ili neposrednata imotna korist pribavena
so krivino delo.




.


.

-
,
- ,
,
, ,


-
,



,
.

.





.

,

.
,
.

,

.



, ,
,
,
,

,