Vidovi nevrabotenost Tro{oci od nevrabotenosta Ekonomski tro{oci i Okunoviot zakon Socijalni tro{oci Tro{oci na dr`avnata blagajna Sostojbata vo Makedonija

Politika na pazarnata sila Smaluvawe na dohodnata nesigurnost Nadomestok pri otpu{tawe od rabota Intervencija na dr`avata na pazarot na rabotna sila so merki na ekonomskata politika Merki za zgolemuvawe na fleksibilnosta na platite i smaluvawe na tro{ocite za rabotna sila Merki za smaluvawe na tro{ocite vo slu~aj na otpu{tawe od rabota Sorabotkata pome|u dr`avata i lokalnata administracija i vklu~enost na socijalnite partneri Finansirawe Prilagoduvawe na zakonskata regulativa


Poimot za nevrabotenosta ne mo`e na ednostaven na~in da se determinira kako del od populacijata koj ne raboti. Vaka generaliziraniot poim na nevrabotenosta ni gi vklu~uval i onaa kategorija lu|e kako {to se decata i mladite vo nerabotna sostojba, penzionerite, domakinkite, bolnite,i rabotosposobnite lu|e koi ne sakat da rabotat i spored toa, ne baraat vrabotuvawe. Zatoa za da se definira poimot na nevrabotenosta ednostavno ke se poslu`ime so definicijata za nevrabotenost, koja veli deka: Nevrabotenite gi so~inuvaat onie lu|e koi se sposobni da rabotat i aktivno baraat rabota, no ne mo`at da ja najdat. Stapkata na nevraboteni se dobiva kako odnos na brojot na nevrabotenite so brojot na vrabotenite , pomno`en so brojot 100. Vo zemjite so razviena pazarna ekonomija kako {to rekovme nevrabotenite se grupa lu|e koi baraat rabota , sakaat da rabotat no vo momentot ne mo`at da ja najdat.Na primer vo SAD, pokraj rabotosposobnosta i `elbata da se raboti, sepak treba da se vlo`i odreden trud za da se dobie taa rabota. Ova zasega vlo`uvawe specifi~ni napori , na primer da se posetuvat pretprijatija , da se interesiraat za mo`nostite za vrabotuvawe i da se javuvaat na konkursi za rabota. Vkupnata rabotna sila e demografska kategorija koja vo osnova ja so~inuvaat vrabotenite i nevrabotenite lica zaedno. Pritoa za vraboteni se smetaat onie koi izvr{uvaat nekoja rabota za plata, kako i onie koi imaat vrabotuvawe no privremeno se otsutni od rabota poradi bolest , godi{en odmor , {trajk ili sli~no.

Vidovi nevrabotenost

Postojat nekolku vida nevrabotenost, no nie ke gi razgledame samo trite osnovni vidovi i na pri~inite koi gi uslovuvaat. Najprvo, kako najlesna forma na nevrabotenost ke ja spomeneme Frikcionata nevrabotenost ,koja ima najlesna forma i e privremena. Naj~esto ja predizvikuvaat dve grupi na faktori. Prvoto e nesovr{enosta na pazarot na trudot ,a vo prv red otsustvo na soodvetni i balgovremeni informacii za slobodnite rabotni mesta i mo`nostite za nivno popolnuvawe i vtoro, postojanite fluktuacii na vrabotenite od edno na drugo mesto, od eden region vo drug, od edna kompanija vo druga. Duri i pod pretpostavka deka vo stopanstvoto postoi polna vrabotenost, sepak sekogas ke ima lu|e koi ke razmisluvaat za promena na rabotnoto mesto za povisoka plata i podobri uslovi za rabota i napreduvawe. Vo ovaa smisla oblik na nevrabotenost e mnogu poblizok do t.n. dobrovolna nevrabotenost - lu|eto mo`at da najdat vrabotuvawe no ne sakaat da rabotat. Vtoriot vid nevrabotenost -strukturnata nevrabotenost, nastanuva kako rezultat na strukturnite promeni vo stopanstvoto, a ovi pak se usloveni vo golema mera od teholo{kite promeni. Brziot razvoj na elektronikata, a vo prv red na mikroelektronikata, predizvika zna~ajni strukturni promeni vo zemjite so razviena pazarna ekonomija- porast na zna~eweto i u~estvoto vo formiraweto na bruto doma{niot proizvod na edni sektori ( na primer kako {to e sektorot na uslugit, osobeno moderniot sektor na uslugi za pribirawe i obrabotka na podatoci), za smetka na drugi( na primer sektor za energetika, 3

surovini, repromaterijali itn.) Na ovoj na~in doaga i doponudata i pobaruva~kata za oddelni profilina na zanimaweraste pobaruva~kata za eden vid rabotnici ,a opa|a za drug vid no ponudata ne mo`e brzo da se prilagodi na takvite promeni,Vo reonite so opaa~ki idustrii ,se javuva nevrabotenost. Za da se ubla`i ili eventualno da se eliminira vaka nastanatata nevrabotenost, potrebno e podolgo vreme za da se usoglasat ponudata i pobaruva~kata na rabotnata sila po oddelni struki i kvalifikacii. Samoto prekvalifikuvawe na rabotnicite bara vreme i tro{oci. Tretiot vid nevrabotenost - cikli~nata nevrabotenost e uslovena od cikli~noto dvi`ewe i razvoj na pazarnite ekonomii. Koga ekonomskiot ciklus proa|a niz fazite na recesija, doa|a do opa|awe na pobaruva~kata za rabotna sila i porast na brojot na nevraboteno naselenie. Za vreme na golemata svetska ekonomska kriza od 19291933 godina , stapkata na nevrabotenosta vo SAD skoro postigna 25% a vo zemjite na Zapadna Evropa se dr`e{e pome|u 15 i 20 %. Obratno e vo fazata na ekspanzija -za`iveanata ekpanzivna ekonomija ja zgolemuva pobaruva~kata za rabotna sila.

Tro{oci od nevrabotenosta Postojaweto na nevrabotenost vo ekonomijata nanesuva golemi {teti na sovremenite pazarni ekonomii.Za da mo`e pokomleksno da se sogledat vkupnite tro{oci ke gi somenime ekonomskite tro{oci, socijalnite tro{oci i tro{ocite na dr`avnata blagajna.

Ekonomski tro{oci i Okunoviot zakon Vo 60-tite godini me|u ekonomistite postoe{e konsenzus, odnosno veruvawe deka na postojnoto nivo na tehnolo{ka razvienost i sostojbata na pazarot na trudot , stapkata na nevrabotenost od 4% e kompatibilna so relativno koristewe na resursite. Poa|ajki od takvata pretpostavka i imaj}i ja stapkata na nevrabotenost od 4% kako

pojdovna osnova , ekonomistot Okun Artur vo 1961 utvrdil deka sekoe 3% namaluvawe na faktickiot bruto doma{en proizvod pod potencijalniot, predizvikuva zgolemuvawe na stapkata na nevrabotenostza 1 % poen. Toa e poznatiot Okunov zakon. Denes se smeta deka toj dnos ne e 1:3 tuku 1:2 {to zna~i deka sekoj pad na bruto doma{niot proizvod predizvikuva zgolemuvawe na stapkata na nevrabotenost za 1 % poen.

Socijalni tro{oci Ovoj vid tro{oci od nevrabotenosta te{ko se merlivi, poto~no deka se vrzani so humanite i psiholo{kite problemi {to so sebe gi nosi nevrabotenosta. Brojnite ispituvawa poka`ale deka nevrabotenosta predizvikuva brojni naru{uvawe na zdravjeto vrz evrabotnite. Nerabotenosta go zasiluva ~uvstvoto na poni`uvawe, ~esta pri~ina e za depresii, srcevi zaboluvawa, razvodi, samoubistva.

Tro{oci na dr`avnata blagajna Isto taka vo periodi na visoka nevrabotenost dr`avniot buxet gubi sredstva po poveke osnovi, prvo rastat socijalnite tro{ociza nevrabotenite, vtoro gubewe na danocite od dohodi koi bi se pla}ale dokolku ovie lu|e bi rabotele, treto, se gubat pridonesite vrzani za socijalnite osiguruvawa koi gi plakat vrabotenite.

Sostojbata vo Makedonija Visokata nevrabotenost pretstavuva najseriozen ekonomski i socijalen problem vo Republika Makedonija. Oficijalnata stapka na nevrabotenost, spored poslednata Anketa na rabotnata sila, iznesuva 30,5 otsto. Najvisoka stapka od 36 otsto be{e zabele`ana vo 1997 godina.

Me|utoa, treba da se ima predvid deka vo Republika Makedonija ima zna~aen broj vraboteni vo neformalniot sektor. Taka, spored Anketata na rabotna sila od 1999 god. ovoj broj iznesuva 152.000 lica, {to pretstavuva 27.8 otsto od vkupno vrabotenite. Strukturata na nevrabotenite spored vremeto na ~ekawe, isto taka, e netipi~na. Dominira t.n. dologoro~na nevrabotenost (nad edna, dve i pove}e godini ~ekawe rabota). Nad 40 otsto od nevrabotenite baraat rabota pove}e od 5 godini. Tri ~etvrtini od vkupniot broj nevraboteni ica se vo potraga po svoeto prvo vrabotuvawe. Vo strukturata na nevrabotenite dominiraat relativno mladi lica, nekvalifikuvani rabotnici i lica so nedovolno rabotno iskustvo. Sleduva mnogu zna~ajniot zaklu~ok deka visokata stapka na nevrabotenost vo Republika Makedonija ne proizleguva od otpu{tawa ako rezultat na prestrukturirawe na pretprijatijata, {to ne zna~i deka forma ne e prisutna. Spored procenkite na Svetska banka, samo nekade okolu 20 otsto od kupniot broj nevraboteni lica vo Republika Makedonija gi izgubile svoite rabotni mesta kako rezultat na otpu{tawe od rabota. Ova e etipi~no spored standardite na drugite stopanstva vo tranzicija, kade {to, po pravilo, mnozinstvoto nevraboteni se lica so prethodno rabotno iskustvo koi stanale nevraboteni kako rezultat na otpu{tawa zaradi prestrukturiraweto na pretprijatijata. Sepak, ne treba da se ispu{ti od vid faktot deka Republika Makedonija i o predtranzicioniot period, kako sostaven del od nekoga{nata SFRJ, bele`e{e prili~no visoki stapki na otvorena nevrabotenost. Faktite na gubewe na rabotnite mesta, tuku problem na postoeweto na barieri za vlez na pazarot na rabotna sila, odnosno izrazenanefleks ibilnos t. Ne e daleku od vistinata izrekata deka makedonskiot pazar na 6 od prethodniot pasus upatuvaat na zaklu~okot deka ovaa

nevrabotenosta vo Republika Makedonija ne e prvenstveno problem

rabotna sila pretstavuva o raj za onie koi imaat rabotno mesto, a o pekol za onie oi toa go nemaat. Ottuka sledi logi~nata preporaka koja ja istaknuvaat site kvalifikuvani poznava~i na sostojbite so makedonskiot pazar na rabotna sila deka eden od prvite ~ekori vo bitkata za namaluvawe na nevrabotenosta vo Republika Makedonija treba da bide olesnuvaweto na mo`nosta rabotodava~ite polesno da se osloboduvaat od vi{okot vraboteni, za {to sega postojat niza zakonski ograni~uvawa, koi se neprimereni na alarmantnata sostojba so nevrabotenosta. Politika na pazarnata sila Za postignuvawe na pogolema fleksibilnost na pazarot na rabotna sila }e se prezemat merki za zgolemuvawe na mobilnosta na rabotnata sila. Ograni~uva~ki faktor pri ova mo`e da bide nedovolno razvieniot pazar za promet so nedvi`nosti, odnosno pazarot za stanovi, osobeno stanovi za iznajmuvawe spored prifatlivi uslovi, koi }e soodvetstvuvaat na rimawata i `ivotniot standard na rabotnata sila. Regionalnata mobilnost na rabotnata sila }e se stimulira preku unapreduvawe na pazarot za stanovi, odnosno nedvi`nosti, me|u drugoto i so merkite za zgolemuvawe na ponudata.

Smaluvawe na dohodnata nesigurnost Vo Makedonija, zaradi nekoi socio-kulturni karakteristiki na

op{testvoto, mehanizmite na neformalna poddr{ka imaat zna~ajno mesto vo ubla`uvaweto na materijalnite problemi na nevrabotenite lica. Ova se odnesuva, na prvo mesto, na ulogata na semejstvoto, koe se solidarizira so licata koi podolgo vreme baraat rabota, osobeno mladite koi s u{te ne dobile {ansa za prvo vrabotuvawe.Nadomestok za nevrabotenite lica

Brojot na primateli na nadomestok za nevrabotenost vo momentov iznesuva nad 41.000, {to pretstavuva izostren problem od socijalen i razvoen karakter.Od teorijata i praktikata e poznato deka kolku podolgo se ispla}a nadomestokot i kolku e povisok negoviot iznos, vo tolku e pomala motivacijata na korisnicite da baraat vrabotuvawe. Sepak, mnogu e te{ko da se oceni oportunitetot na dol`inata i visinata na pari~niot nadomestok, poradi ekstremno nepovolnite sostojbi na pazarot na rabotna sila vo Republika Makedonija i te{kotiite okolu vrabotuvaweto. Poradi ova, }e se sproveduva porigorozna kontrola i sankcionirawe na pretprijatijata koi ne gi prijavuvaat vrabotenite, vo zna~itelen del lica koi koristat beneficii, preku Zavodot za rabotuvawe, poradi izbegnuvawe da se platat obvrskite. Smaluvaweto na izdatocite po osnov na platite ja smaluva cenata na rabotnata sila. ]e se koristat site mo`nosti za ostvaruvawe na ovaa cel. Nadomestok pri otpu{tawe od rabota Spored postojnata zakonska regulativa, nadomestokot {to im se ispla}a na vrabotenite pri otpu{tawe od rabota iznesuva po edna mese~na plata za sekoi dve godini pominati na rabota vo pretprijatieto, pri {to maksimumot mo`e da iznesuva 12 mese~ni plati. Osnovno e nadomestokot da obezbedi dovolen obem na za{tita na rabotnicite, bez preterano da ja vlo{i finansiskata sostojba na pretprijatijata koi treba pomasovno da otpu{tat rabotnici. Za vaa cel, maksimalnata visina na ovoj nadomestok treba da se utvrdi na{est,a n kako dosega dvanaeset plati, so isklu~ok na pretprijataijata koi se ve}e vlezeni vo programata na Vladata za privatizacija, odnosno likvidacija, vo ramkite na FESAL 2 aran`manot so Svetska banka.

Intervencija na dr`avata na pazarot na rabotna sila so merki na ekonomskata politika

Politikata na dohodi, odnosno zakonskoto regulirawe na platite, }e se koristi i ponatamu kako poddr{ka na drugite merki na ekonomskata politika (nominalnoto sidro- devizniot kurs, monetarnata i fiskalnata politika) vo stabilizacionite napori. Vladata aktivno }e go sledi napredokot vo razvojot na novite formi na korporativno upravuvawe i }e ja ceni potrebata od unapreduvawe nak onk urentnos ta na stopanstvoto. Ovie faktori presudno }e vlijaat vrz potrebata od intervencija na dr`avata vo oblasta na platite. Privatniot sektor, kako i privatiziranite pretprijatija so pove}e od 51 % privaten kapital, kako i vo izminatiot period, se nadvor od politikata na administrativna kontrola vrz platite. Platite vo javnite pretprijatija, javnite slu`bi i dr`avnata administracija }e bidat indeksirani, so kombiniran indeks koj pokraj dvi`ewata na tro{ocite na `ivot }e gi vklu~i i cenite na proizvoditelite. Vo periodot na mikroekonomskoto prestrukturirawe, koj s u{te trae, ne e prifatliva poaktivna politika vo vrska so minimalnite plati. Utvrduvaweto na minimalna plata mo`e da ima negativni efekti vo procesot na mikroekonomskoto prestrukturirawe i obezbeduvaweto na poracionalna alokacija na trudovite resursi, naso~ena kon nivno anga`irawe vo poproduktivni celi. Ottamu, ne se predviduva zakonsko utvrduvawe na visinata na minimalnata plata, zatoa {to toa bi predizvikalo pove}e negativni, odo{to pozitivni efekti. Za{titata na najsiroma{nite rabotnici i nivnite semejstva }e se vr{i so merkite na socijalnata politika.

Merki za zgolemuvawe na fleksibilnosta na platite i smaluvawe na tro{ocite za rabotna sila

Vo Republika Makedonija e neophodna pogolemata fleksibilnost vo utvrduvaweto na platite zaradi faktot {to politikata na ekonomska stabilizacija se potpira na nominalno sidro, vo slu~ajov devizniot kurs. V vakvi uslovi, fleksibilnata politika na plati i op{to, fleksibilnite pazari na rabotna sila, ovozmo`uvaat promeni vo relativnite ceni koi go potpomagaat procesot na prilagoduvawe na stopanstvoto. Za postignuvawe na ovaa cel, neophodno e da se prezemat slednite merki: - parcijalnata indeksacija na platite koi se pod kontrola da se vr{i so pomo{ na kombiniran indeks, koj, pokraj promenite vo cenite na malo, }e gi vklu~i i dvi`ewata na cenite na proizvoditelite; - procesot na kolektivnoto pregovarawe da odi vo nasoka na decentralizacija. Kolektivnoto pregovarawe na nivo na pretprijatija e poefikasen metod za za{tita na pravata na vrabotenite; -nadomestocite za ishrana i prevoz treba da stanat del od neto platata na rabotnikot i da vlezat vo osnovicata za odano~uvawe i pla}awe na pridonesi za socijalno osiguruvawe; - `enskiot trud vo Republika Makedonija e relativno poslabo platen vo sporedba so ma{kiot. Ova se dol`i na povisokite tro{oci na `enskiot rud zaradi izda{nosta na platenoto porodilno otsustvo koe sega iznesuva 9 meseci, so mo`nost, spored poslednite promeni vo zakonodavstvoto, za dobrovolno skratuvawe na otsustvoto so pravo na koristewe na 50 otsto od neiskoristeniot iznos od nadomestokot.

Merki za smaluvawe na tro{ocite vo slu~aj na otpu{tawe od rabota Tro{ocite vo slu~aj otpu{tawe od rabota mo`at da se smalat preku: - reducirawe na maksimalniot iznos na nadomestokot pri otpu{tawe od rabota na {est od sega{nite dvanaeset mese~ni plati (so isklu~ok na pretprijatijata-zagubari, vlezeni vo programata na Vladata za privatizacija ili likvidacija);

10

i - eliminirawe na site uslovi koi pretprijatijata so namera da otpu{tat pogolem broj na vraboteni treba vo momentov da gi ispolnat (neprimawe na novi vraboteni, nepopolnuvawe na rabotnite mesta koi se praznat po priroden pat, eliminirawe na prekuvremenata rabota i dr. Utvrdeniot rok za prethodna najava na namerata za otpu{tawe zaradi tehnolo{ki vi{ok treba da se skrati od sega{nite 90 na 45 dena. Vo vrska so izvestuvawata i ponatamu treba da se primenuva edinstveno postojnata potreba za izvestuvawe odnapred eden mesec za otpu{taweto od rabota.

Sorabotkata pome|u dr`avata i lokalnata administracija i vklu~enost na socijalnite partneri Sorabotkata pome|u dr`avata i lokalnite institucii se ostvaruva vo ramkite na kreiraweto na politika na vrabotuvawe so primena na aktivni merki na pazarot na trudot na lokalno nivo, so opfat na celata teritorija na Republika Makedonija i so poddr{ka na kontinuirana implementacija i promocija na model na prilagoduvawe na trudot, preku gradewe na partnerstvo na centralno i lokalno nivo, obuka na eksperti i racionalnost i efikasnost vo naso~uvawe i koristewe na sredstvata vo proekti i programi za vrabotuvawe. Sorabotkata ipa rtners tvoto pome|u dr`avata, socijalnite partneri i lokalnata administracija i site odgovorni i zainteresirani faktori vo kreirawe i sproveduvawe na politikata na vrabotuvaweto se ostvaruva{e preku razni formi i oblici, a pred s# preku sredbi i sostanoci vo vrska so donesuvawe na zakonski proekti od oblasta na trudot, zaedni~ko u~estvo so socijalnite partneri vo podgotovkata i primenata na kolektivnite dogovori, vo ramkite na ekonomskosocijalniot sovet, na zaedni~ki sredbi ili preku pribavuvawe na

11

mislewa

po

istite,

so

u~estvo

na

pretstavnici

na

socijalnite

partneri vo organot na upravuvawe na Zavodot za vrabotuvawe, zaedni~ko organizirawe i u~estvo na seminari za obuka na me|unarodno, nacionalno i lokalno nivo po proekti od oblasta na trudot, sou~estvo na pretstavnici vo razni komisii i tela osnovani vo vrska so podgotovkata i implementacijata na konkretni proekti i programi za vrabotuvawe. Partnerstvoto vo praktikata se ostvaruva{e i preku zaedni~ko u~estvo vo podgotovkata i realizacijata na proekti, razmena na informacii vo odnos na strate{koto planirawe, sproveduvaweto i dolgoro~nata institucionalizacija na proektite, razgleduvawe na izve{tai od podgotovkata i sproveduvawe na proektite, u~estvo na sostanoci i davawe preporaki vo vrska so tekot i realizacijata na proektite, informirawe na javnosta i zainteresiranite subjekti.

Finansirawe Glavni izvori za finansirawe na pravata i proektite od oblasta na vrabotuvaweto i osiguruvaweto vo slu~aj na nevrabotenost se a) pridonest za vrabotuvawe, koj, spored stapka od 1,6 otsto od mese~no go pla}a rabotodava~ot na

bruto platata na rabotnikot,

smetka na Zavodot za vrabotuvawe na Republika Makedonija, i b) dr`avniot buxet. Namaleniot broj na osigurenici, neredovnata isplata na platite i pridonesite od plata, niskite plati i malata stapka na pridonesot za vrabotuvawe se glavnata pri~ina za pogolemoto u~estvo na sredstvata od buxetot, koe dostignuva do 80 %. So sredstvata od dvata izvori se finansiraat, pokraj pravata od osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost i programite za obuka, prekvalifikacija i dokvalifikacija i programite za vrabotuvawe na invalidni lica.

12

Pokraj ovie izvori, konkretni proekti i programi se finansiraat od me|unarodni finansiski i drugi institucii, na kreditna osnova, donacii i razni vidovi na tehni~ka pomo{, a vo realizacijata na proekti za obuka i prekvalifikacija u~estvuva i Vladata na Republika Makedonija.

Prilagoduvawe na zakonskata regulativa Vo tekot na 2001 godina e donesen Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za vrabotuvaweto i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost. Vo ramkite na Proektot za reformi na platniot sistem, donesen e zakon za transformacija na Zavodot za platen promet, {to predizvika promeni i vo na~inot na naplata na pridonesite od plata vo koi spa|a i pridonesot za vrabotuvawe. Ottuka proizleze potreba od soodvetni izmeni i vo Zakonot za vrabotuvaweto i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, zaradi usoglasuvawe so noviot na~in na naplata na pridonesite od plata, utvrdeni so ovoj Zakon. Vo delot od Zakonot koj se odnesuva na kaznenite odredbi izvr{eno e zgolemuvawe na iznosot na pari~nite kazni za utvrdenite prekr{oci od koi del se odnesuvaat i na obvrskata za redovno presmetuvawe i upla}awe na pridonesite od plata od strana na rabotodava~ot i odgovornoto lice kaj rabotodava~ot i vo Zavodot za vrabotuvawe na Republika Makedonija Poradi promenite nastanati so reformite na platniot sistem, apraveni se izmeni i dopolnuvawa i na Zakonot za rabotnite odnosi, vo smisla na utvrduvawe obvrska za rabotodava~ot, odnosno odgovornoto lice kaj nego, da vodi evidencija za presmetanata i isplatenata plata, nadomestocite i na isplatenite pridonesi od plata, a na rabotnikot da mu izdava potvrda za isplatenata plata odnosno nadomestocite i ridonesite od plata. Istovremeno, utvrdeni se poostri sankcii, odnosno predvidena e i rivi~na odgovornost na odgovornoto lice kaj rabotodavecot dokolku

13

ne presmeta i isplati pridonesi od plata. So ovie izmeni se o~ekuva da se bezbedi redovno pla}awe na pridonesite zaedno so platata, {to dosega e be{e sekoga{ slu~aj i na toj na~in rabotnicite bez problemi }e o`at da gi ostvaruvaat pravata od raboten odnos, a vo slu~aj na prestanok na rabotniot odnos - pravata od osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost. Vo maj 2001 godina vleze vo sila nov Pravilnik za obuka, prekvalifikacijaili dokvalifikacija na nevrabotenite lica i abotnicite na koi im pretstoiprestanok na rabotniot odnos poradi ste~aj, ekonomski, tehnolo{ki, strukturnii sli~ni promeni, so koj poblisku se ureduva zakonskoto pravo na podgotovka za vrabotuvawe.

`` . .

14

. . . , , 2009 341,295 . , ` ` ( ). , , , . . 20% . , , . . , ` ` , .

.-. , 2003

15

 , .-. , -. , - , .. , -

16