1/81

OBIAJ, POSLOVNI OBIAJ, DOBRI POSLOVNI OBIAJ, UZANCE : OBIAJI: So ravnanja, ki so ustaljena med osebami, ki ne vstopajo v obligacijska razmerja zaradi pridobitnega namena. Z generalno klavzulo v 12. lenu se OZ sklicuje le na poslovne obiaje, ne pa tudi obiaje, se pa na njih sklicuje v posameznih pravni pravilih. Njihova pravila so DISPOZITIVNE narave, veljajo e stranki nista sami drugae opredelili potrebno ravnanje ali e to ravnanje ni doloneje opredeljeno v OZ. POSLOVNI OBIAJI: So ravnanja, ki so priakovana med osebami posebnih lastnosti, to je med gospodarskimi subjekti oz. trgovci (kot sinonim se za njih uporablja tudi pojem trgovinski obiaji). So tudi DISPOZITIVNE narave. Razlika med obiaji in poslovni obiaji: je v osebnih lastnostih naslovljencev (negospodarski/ gospodarski subjekti) in opredelilnih elementih (obiaji ravnanja, ki so ustaljena/posl. obiaji ravnanja, ki so priakovana). DOBRI POSLOVNI OBIAJI: So moralne norme, ki veejo stranke v pravnem prometu. Veljajo kot pravo. Doloajo meje dovoljenega ravnanja med udeleenci v pravnem prometu. So KOGENTNE narave. V 5/2 OZ doloeno: Udeleenci v obl. razm. morajo v promtu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji. UZANCE: So zbrani - kodificirani poslovni obiaji. OZ pojma uzanc ne pojasnjuje. Noveja teorija pojasnjuje, da so uzance podrobna pravila doloenega ojega poslovnega kroga, ki jih ne sprejme zakonodajalec. Najpogosteje jih sprejemajo zdruenja gospodarskih subjektov (gospodarske zbornice) ali posamezni gospodarski subjekti (borze, banke). OZ v 12. lenu doloa uporabo uzanc, e se stranki zanje ne dogovorita. V takem primeru se pravila uzanc uporabijo za vpraanja, ki v OZ niso urejena, pod pogojem, da stranki istovrstnega vpraanja nista sami uredili v pogodbi. e se stranki dogovorita o uporabi doloenih uzanc, velja naslednje: - pravila uzanc, ne morejo nadomestiti kogentnih pravil OZ, -pravila uzanc nadomestijo tista pravila OZ, ki urejajo istovrstna vpraanja, - pravila uzanc se uporabijo tudi za tista vpraanja, ki v OZ niso urejena. DUTY TO MITIGATE (243/3 OZ) SODELOVALNA DOLNOST Upnik mora storiti vse, da se koda ne povea. Mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjala koda, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjanje odkodnine. To ne pomeni restitucije, da mora kodo odpravljat ali zmanjevat e nastalo kodo. PRESTACIJE Pomenijo vsebino izpolnitve, predmet obveznosti; izpolnitveno ravnanje nekaj dati, storiti, opustiti. - aktivna prestacija: DARE (dati), FACERE (storiti) - pasivna prestacija: NON FACERE (opustiti) OBLIGACIJE PROPTER REM; PRIMER Obligacijsko razmerje je vasih odvisno od tega, ali ima stranka pravico do doloene stvari. Torej obligacijsko razmerje izvira iz doloenega stvarnopravnega razmerja oz. je odvisno od obstoja stvarnopravnega razmerja. Primer: Etana lastnina - lastnik fizinega dela zgradbe je dolan prispevati k strokom za vzdrevanje skupnega premoenja. 119/6 SPZ - e etani lastnik ne vplaa svojega prispevka v rezervni sklad, ga mora upravnik pisno pozvati k plailu. Poziv upravnika se teje za verodostojno listino v smislu zakona o izvrbi in zavarovanju. OBLIGACIJE DILIGENCE POJEM IN PRIMER So obligacije prizadevanja, pri katerih od stranke ni mogoe priakovati, da bi se zavezala da bo dosegla doloen rezultat oz. uspeh. Dovolj je, da se z zadostno skrbnostjo prizadeva izpolniti obveznost. Tudi e ne dosee potrebnega rezultata, ne kri obveznosti, e je ravnal s primerno skrbnostjo. Primer: Mandatna pogodba Nasprotje je obligacija rezultata/uspeha (obligac. z doloeno vsebino). Primer: podjemna pogodba. Obligacije v ojem in irem smislu; razlika kontrakt pogodba - Obligacija v OJEM smislu: terjatev z vidika upnika in dolg z vidika dolnika - Obligacija v IREM smislu: obligacijsko razmerje med strankama - KONTRAKT: je pogodba s katero nastane obligacijsko razmerje - POGODBA: s pogodbo pa obveznost nastane, se spremeni ali ukine / preneha Velja: vsak kontrakt je pogodba, ni pa vsaka pogodba kontrakt.

2/81

VRSTE OBVEZNOSTI GLEDE NA PRAVNI NASLOV - POSLOVNE o kontrakti: pravico ustvarjajo/ustanavljajo o pogodbe: pravico spreminjajo, ukinjajo o enostranski pravni posli: ena stranka izjavi voljo zavezati se (izdaja VP, ponudba, ponudbe, asignacija, pooblastilo, pobot, odstop, odpoved, izbira med ve upravienci, pooblastitev, pripoznanje dolga) - NEPOSLOVNE o delikti o kvazidelikti o kvazikontrakti

sprejem

RAZLIKA MED DELIKTI IN KVAZIDELIKTI GLEDE ODGOVORNOSTI: - DELIKTI: subjektivna odgovornost - KVAZIDELIKTI: objektivna odgovornost DVOSTRANSKI PRAVNI POSLI POGODBE (izjava volj najmanj dveh strank) - enostranske pogodbe: Ena stranka je zavezana, druga upraviena (darilna, shranjevalna, posodbena). Razlika je v tevilu zavez. - dvostranske pogodbe: obe stranke zavezani in upravieni; so vzajemne oz. sinalagmatine obveznosti sta medsebojno odvisni (kupoprodajna, najemna, zakupna...). POSEBNOSTI SINALAGMATINIH POGODB Za sinalagmatine ali vzajemne pogodbe je znailno, da je izpolnitev ene stranke odvisna od izpolnitve druge stranke. Stranka se zavee s pogojem, da bo tudi druga stranka izpolnila. Vzajemne pogodbe so: kupna, menjalna, podjema, najemna, prevozna, zakupna, ... NATEJ DVOSTRANSKE PP

RAZLIKA MED ENOSTRANSKIMI PRAVNIMI POSLI IN ENOSTRANSKO OBVEZNOSTNO POGODBO (PRIMER) - Enostranski PRAVNI POSEL: od pogodbe se razlikuje glede na tevilo izjavljenih volj; tu samo ena stranka izjavi voljo (primer: oporoka, izdaja vrednostnega papirja, ponudba, sprejem ponudbe). - Enostranska POGODBA: voljo zavezati se izjavita dve stranki, vendar je le ena zavezana, druga pa je upraviena; obstoji samo ena obveznost (primer darilna, shranjevalna...).

ENOSTRANSKI PRAVNI POSLI nastanejo glede na obstojee obveznostno razmerje in to razmerje spreminjajo ali ukinjajo: o odstop, o odpoved, o pobotna izjava, o pravica izbire, o obnovitev zaveze, nastanejo ne glede na obstojee obveznostno razmerje in navadno ustanavljajo novo zavezo: o javna obljuba, o izdaja VP, o ponudba, o sprejem ponudbe, o pooblastitev, o nakazilo poseben primer pooblastitve.

3/81

KATERI ENOSTRANSKI PP NISO ODVISNI OD OBSTOJA PRAVNEGA POSLA - Javna obljuba nagrade - Ponudba - Pooblastitev - Izdaja vrednostnega papirja PREDPOSTAVKE PRAVNIH POSLOV poslovna sposobnost prava volja brez napak monost in dopustnost predmeta oblika, e je predpisana kavza (ne pozabi na kavzo, eprav je Cigoj ne omenja) KVAZIKONTRAKTI So obogatitveni zahtevki, njihov temelj je v zakonu: verzijski zahtevek kondikcijski zahtevek gestija (poslovodstvo brez naroila) Vrste obveznosti glede na PRAVNO VARSTVO: POPOLNE (CIVILNE): Pravo jim priznava popolno pravno varstvo. Te obveznosti je mogoe iztoiti. NEPOPOLNE (NATURALNE): Pri teh obveznostih ni mogoe izsiliti izpolnitve po dolniku s tobo, a so vendarle plaljive. Samo tiste, ki jih zakon opredeljuje kot take. Obveznosti, ki se nasplono priznavajo kot naturalne, so zastarane obveznosti. Zanje je znailno, da so e prej obstajale kot popolne obveznosti, a so pozneje to lastnost izgubile. Zastarana terjatev postane v sodnem postopku popolna z molanjem. Naturalna je tudi obveznost, ki nastane iz dovoljene igre - vzrok za neiztoljivost je v tem, da zakon eli varovati udeleence pred lahkomiselnim zapravljanjem. Obveznost se sme prenesti kot terjatev, prevzeti kot dolg, utrditi s porotvom, zastavo, sme se pobotati... Pridobitelj terjatve mora vedeti in se strinjati z to lastnostmi terjatve.

KAKO LAHKO PRIDOBI UPNIK TERJATEV OD DOLNIKA? RAZLOI 2 NAINA IN JU PRIMERJAJ S PRIDOBITVIJO STVARNE PRAVICE. 1) IZVIRNO (ORIGINARNO): S sklenitvijo pogodbe (zavezovalni pravni posel) oz. povzroitvijo kode (odkodninska terjatev). 2) IZVEDENO (DERIVATIVNO): Obligacija je e bila in nekdo dobi obstojeo terjatev s cesijo (zavezovalni pranvi posel je hkrati tudi razpolagalni pravni posel; kakor hitro je sklenjena pogodba o odstopu, se terjatev prenese; pogodba o odstopu je tudi pridobitni nain). Primerjava s pridobitvijo stvarne pravice: Za pridobitev stvarne pravice je potreben (1) zavezovalni posel, (2) razpolagalni posel in (3) pridobitni nain (modus acquirendi)/realno dejanje tradicija in vpis v JK oz. ZK. Pri cesiji pa je pogodba o prenosu tudi pridobitni nain pridobitve pravice/terjatve.

RAZLIKA KOMUTATIVNA / ALEATORNA POGODBA Komutativna gotova Aleatorna - tvegane predmet obveznosti je jasen; vidna je iz pogodbe se ne vidi dajatev, ni jasna izpolnitev; prestacija, ni vidna izpolnitev; vrednost koristi iz pogodbe je stranki znana korist stranke, ki jo prejme, se ne da vrednotiti ob sklenitvi pogodbe; ob sklenitvi pogodbe; izpolnitev ene stranke povsem ustreza vrednost izpolnitve je odvisna od negotovega izpolnitvi druge ekvivalenca; dogodka; zavarovalne pogodbe, pogodbe o dosmrtnem

4/81

preivljanju...; Pravni naslov - iustus titulus: Dejstvo iz katerega obveznost nastane. Tako se obligacije delijo na dve veliki skupini poslovne in neposlovne. modus acquirendi: pridobitni nain reservatis mentalis miselni pridrek litispendenca visenost pravde lucidem intervalum svetli trenutek negotium claudicans epajoi posel praesumptio iuris izpodbojna pravna domneva praesumptio iuris et de iure neizpodbojna pravna domneva Impedimentum praescriptionis: zadranje zastaranja Interruptio praescriptionis: pretrganje zastaranja KDAJ MOLK NASLOVNIKA PONUDBE ZAVEZUJE? Kadar sta stranki v stalni poslovni zvezi glede nekega blaga in naslovnik ni takoj ugovarja, zavrnil. CULPA IN CONTRAHENDO Je odgovornost za pogajanja. Odgovorna je stranka: ki se pogaja brez namena, da bi sklenila pogodbo, ki se pogaja z namenom, a brez utemeljenega razloga odstopi. Obseg odkodnine: odgovornost za navadno kodo kodo nastalo s pogajanji. ne pa tudi izgubljen dobiek oz. izgubljeno priliko (negativni pogodbeni interes); e sta bili stranki tik pred sklenitvijo pogodbe, pa se bo morda tudi to priznalo. RAZLIKA MED GENTLEMAN'S AGREEMENT IN POGODBO Gentleman's agreement: o stranki ne izjavita volje se pravno zavezati, o pravo ne daje pravnega varstva, ker stranke same nimajo volje se pravno zavezati, o stranke vee samo astno, kajti nobena stranka ne more zahtevati sankcije, e druga stranka tak sporazum prekri. Pogodba: o posel s katerim se ustanovijo, prenehajo ali spremenijo pravice in pravna razmerja, o pogodba je pravno dejanje samo, e pravo doloa zanjo pravne posledice. IN FRAUDEM LEGIS AGERE Obid zakona. Ne kri se zakon po rki, ampak po namenu. Ne kri neposredno zakonske norme. Na nek drug nain ravna, da obide normo. Primer simulirani pravni posel (ta ne more veljati, lahko pa velja prikriti pravni posel, ki ga simulirani skriva v sebi) Navidezna pogodba oz. simulirana pogodba sodi v kategorijo poslov, pri katerih volja ni resnina. V primerih simulacije stranki hoeta, da posel nastane le na videz, na zunaj. Za stranki posel ne velja. Simulirani pravni posel lahko preide v izigravanje (obid) zakona fraudolenca, zaradi esar je tak pravni posel nien.

NAVIDEZNI POSEL Stranki hoeta, da nastane posel le na videz, na zunaj. Za stranki ta posel ne velja. Navidezna pogodba nima uinka med pogodbenima strankama. e pa navidezna pogodba prikriva kakno drugo pogodbo, velja ta druga, e so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost (namesto resnine prodajne, navidezno skleneta darilno, zaradi izognive upravnim predpisanim obveznostim Razlika SIMULIRANI PRAVNI POSEL / DISENZ Disenz, nesporazum O nesporazumu govorimo, kadar sta stranki prepriani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. V takem primeru se teje, da pogodba ni bila sklenjena. Izjavi volje strank se dejansko ne krijeta. Nesporazum je treba je loiti od zmote v pravnem naslovu, kjer se izjavi krijeta, le da vsaka stranka razume pod izjavo nekaj drugega kot

5/81

nasprotna stranka (npr. ena prodajno, druga pa posodbeno). 16 OZ. Razlika od sumuliranega pr. posla: pri sumuliranem se volji ujemata, saj obe stranki hoeta isto, torej da je posel navidezen.

NAELO ULTRA VIRES naelo specialne pravne sposobnosti ZOR je uvedel naelo specialne pravne sposobnosti. Pravna oseba lahko sklepa pogodbe v pravnem prometu v mejah svoje pravne sposobnosti, sicer pogodba nima pravnega uinka. ZGD ohranja to naelo z dodatkom: druba sme opravljati tudi vse druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti. Torej, pravni posli, ki jih sklene druba s tretjimi osebami in s katerimi prekorai v registru vpisano dejavnost, so veljavni, razen e je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev. Razlika med POGODBO O PRIZADEVANJU in GARANCIJSKO POGODBO z vidika odkodninske obveznosti (str. 91) pogodba o prizadevanju: Kdor obljubi, ne odgovarja, e je obljubil drugemu le to, da se bo pri tretjem prizadeval, da bi se ta zavezal nekaj storiti ali opustiti, pa v tem primeru ni uspel kljub vsemu potrebnemu prizadevanju - 130/2 OZ. garancijska pogodba: Obljuba dana drugemu, da bo tretji nekaj storil ali opustil, ne vee tretjega. Tisti, ki je to obljubil, pa odgovarja za morebitno kodo, ki jo drugi pretrpi, ker se tretji noe zavezati k storitvi oz. opustitvi (v praksi banka ali obina prevzame riziko za podjetje) - 130/1 OZ. PONUDBA Ponudba je doloeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila. Razlika med DENARNIMI IN NEDENARNIMI IZPOLNITVAMI - denarne: o iste o prinosnina o predmet obveznosti je denar o mona predasna izpolnitev o zamudne obresti (denar, druge nadomestne stvari) - nedenarne o iskovina o neiste (znesek je treba ele ugotoviti ali doloiti) PACTUM DE QUOTA LITIS Udeleba zastopnika pri iztoevanem znesku - nemoralni motiv, nedopustni nagib v pravnem poslu. PACTUM DE NON LICITANDO Neudeleba pri drabi - nemoralni motiv oz. nedopustni nagib v pravnem poslu. Genus perire non species perit ei cui debetur, genus perire non consetur: individualno doloena stvar propade tistemu, komur je dolgovana, medtem ko se teje, da po vrsti doloena stvar ne more propasti. OMEJENI GENUS Predmete, ki so po svoji naravi generini, lahko stranki omejita glede na prostor in as. Tako je genus omejen na doloeno geografsko obmoje, lahko pa tudi oje skladie.... KONCENTRACIJA - Genus postane species. Dolnik ima pravico da opravi individualizacijo. teje se, da je blago izroeno, ko dolnik ukrene vse, kar je potrebno, da drugi stranki omogoi prevzem ter obenem od nje zahteva, naj blago prevzame. Takna izroitev se imenuje koncentracija. Genus postane species. ACTIO PAULIANA - Civilna / steajna toba zaradi okodovanje oz priviligiranja upnikov Gre za izpodbijanje dolnikovih pravnih dejanje, ki so bila storjena v kodo upnikov in zaradi katerih dolnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve izpodbojnost dejanj storjenih izven steaja.

6/81

Izpodbijanje v steaju - pravna dejanja storjena v zadnjem letu pred uvedbo steajnega postopka, se lahko izpodbijejo, e je steajni dolnik s premoenjem razpolagal brezplano ali za neznatno plailo. Urejeno v steajnih pravilih.

ACTIO PUBLICIANA S publicijansko tobo se varuje bonitarna lastnina. Bonitarni oz. domnevni lastnik je dobroverni lastniki posestnik. Domnevni lastnik stvari ima ob odvzemu posesti pravico zahtevati njeno vrnitev tudi od dobrovernega lastnikega posestnika, pri katerem je stvar na podlagi ibkejega pravnega naslova. Tu bo lo predvsem za premine stvari. V primeru kolizije dveh bonitarnih lastnikov ima moneji pravni naslov tisti, ki je stvar pridobil odplano. e sta njuna pravna naslova enako mona, pa ima prednost tisti, ki ima stvar v neposredni posesti. ACTIO AQUILIANA Vsaka napaka volje ima za posledico izpodbojnost pravnega posla, e je posel neodplaen. V kodo upnika sklenjeno neodplano pogodbo je mogoe izpodbijati, eprav nobena od strank ni imela namena, da bi upnika okodovala oz. ni vedela za slabo stanje prezadolenca. CONSILIUM FRAUDIS Glej 256 OZ! Odplana razpolaganja, ki povzroijo prikrajanje upnika so izpodbojna, e so izpolnjeni naslednji pogoji: - Prikrajanje Okodovalni namen dolnika (consilium fraudis) Pridobitelj je za ta okodovalni namen zoper upnike vedel (conscius fraudis)

POMEN UGOVOROV - Ugovori, ki jih lahko uveljavlja kot tobo zastarajo (ugovor pobotanja, ugovor neizpolnitve) - Ugovori, ki jih ne more uveljavljat s tobo ne zastarajo (niso samostojni in jih lahko uveljavlja le ko si toen, npr. ugovor zastaranja)

PEREMPTORINI ugovori: trajni/razdiralni zanikajo veljavnost zahtevka; DILATORINI ugovori: odlagalni ne pobijajo pravice, samo zaasno prepreijo uveljavljanje zahtevka; EXPROMISSIO - Brezplani prevzem tujega dolga (Cigoj, institucije obligacij str. 65) Rimsko pravo: je obljuba novega dolnika brez pronje starega. REMISSIO - Brezplani odpust dolga (Cigoj, Institucije obligacij str. 65) ARA (lat. Arrha) Ara je premoenjska korist, ki jo ob sklenitvi pogodbe stranka izroi drugi stranki zaradi utrditve svoje obveznosti. e je dvomljivo, v kateri namen je bila korist izreena, se v sodni praksi teje, da gre za predujem. Akcesorni dogovor o ari je realen dogovor. Dogovorjena je ele, ko se da (ne e tedaj, ko se stranki o njej dogovorita). ARA KOT ODSTOPNINA (SKESNINA) glej tudi 67, 68 OZ Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, e da odstopnino (skesnino). Stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe, mora dati odstopnino hkrati z izjavo o odstopu. e je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe, se teje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe. DOLOBE O ARI 64-68 OZ Arbitratorska pogodba izvensodna razlaga pogodb 85 OZ

7/81

Pogodba, da bo 3. dal razlago spornih doloil. DOLUS COLORETUS (OBARVANI NAKLEP) Tei k nekim ciljem, ki jih lahko vrednostno ocenimo.

KLASINA TEORIJA KAVZE Klasina teorija vidi kavzo v namenu, ki izhaja iz tipa pogodbe. Predvsem je ta teorija temeljila na spoznanju, kaj je vzrok pri sinalagmatinih pogodbah pri teh je causa zaveza nasprotne stranke. causa acquirendi oz. credendi: 1) vzajemnost zaveze: izpolnitev ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke (conditionis implendae causa); 2) pravilo soasne izpolnitve: stranka pri dvostranskih pog. ni dolna izpolniti obveznosti prej, kot jo izpolni nasprotna stranka; causa donandi: 1) ekonomskega namena v takem tipu pog. NI 2) causa pri darilni pog. je oprostilni namen; namen, da naj bo stranka dajatve prosta; 3) namen izpolnitve je poveanje koristi druge stranke brez kakrnegakoli plaila nasprotne koristi za naklonitev; causa solvendi - utrditvena kavza: 1) stranka se dodatno zavee, utrdi svojo obveznost; 2) sem spadajo: datio in solutum; zastava in porotvo; ara; Klasina teorija ne nudi obrazloitve kavze za fiduciarne posle.

Katere izmed natetih pojmov je klasina teorija opredelila kot kavzo? obkroi (acquirendi - credendi, donandi, solvendi so pravilni) KAKO JE DEFINIRANA KAVZA? Causa je neposredni vzrok obveznosti. Biti mora odloilen, kvalificiran namen, zaradi katerega se je sklenjena pogoba dvignila iz nenartnih odnosov. Teorije O OBJEKTIVNI KAVZI Poleg okoliin, ki jih imajo stranke v svoji predstavi, lahko obstajajo okoliine, na kateri stranki niti ne mislita, ker so same po sebi umevne in pomenijo zato predpostavke za veljavnost p.p. Primeri: - zahteva, da mora obstajati ekvivalenca med izpolnitvama strank, e je ekvivalenca smisel te pogodbe; - dosegljivost in smiselnost namena pogodbe. Doloila v OZ o kavzi, motivu Glej 39 OZ podlaga in 40 OZ nagib glej zakon!!! Razlika med DELIKTI in KVAZIDELIKTI - Delikti: obligacije, ki nastanejo zaradi nastanka kode, kot posledice krivdnega ravnanja predstavljajo institut subjektivne odkodninske odgovornosti. - Kvazidelikti: obligacije, ki nastanejo zaradi nastanka kode, kadar odgovorna oseba odgovarja ne glede na krivdo predstavljajo institut objektivne odgovornosti. Torej, razlike so: - v odgovornosti (subjektivna, objektivna) - v predpostavkah kaj kdo dokazuje. CIVILNI DELIKT Kritev splonih in abstraktnih pravil, neizpolnitev obveznosti, kritve pravic... Po komentarju OZ: Predpostavke civilnega delikta so okvir, ki nam je na voljo, da doenemo, igav je riziko nastanka konkretne kode, ali je okodovanev, ali pa jo lahko pripiemo komu drugemu.

8/81

Generalno klavzulo odkodninskega prava ali sploni civilni delikt tako opredeljujejo naslednje predpostavke: protipravno ravnanje (ali opustitev) - koda vzrona zveza - krivda Predpostavke kvazidelikta oz. objektivne odkodninske odgovornosti: kodni dogodek - koda vzrona zveza objektivna odkodninska odgovornost (odgovornost ne glede na krivdo torej, da je vzrok kodi nevarna stvar ali nevarna dejavnost) PUNKTACIJA To je osnutek pisne pogodbe. Je listina, ki vsebuje glavne toke pogodbe. Stranke tako listino podpiejo z namenom, da bodo pozneje napisale listino, ki bo vsebovala njihov celotni dogovor. UINEK PUNKTACIJE Pravni uinek punktacije je, da so stranke dogovorjene o tistih okoliinah, o katerih sta sprejeli punktacijo. A tudi tiste okoliine, ki niso sprejete so lahko e predmet dogovora. Punktacija je torej polna pogodba v tistih tokah, glede katerih so stranke dogovorjene. Celo zaznamba v zemljiki knjigi se lahko opravi na podlagi punktacije. Punktacija Je e pogodba v tistih tokah v katerih sta stranki dogovorjeni. Predpogodba pactum de contrahendo Je ele pogodba, da se bo sklenila glavna pogodba.

Razlika med POOBLASTILNO in POOBLASTITVENO pogodbo - Pooblastilna pogodba: dvostranski pravni posel pri katerem pooblaenec deluje kot direktni zastopnik (v tujem imenu za tuj raun); izdati se mora pooblastilo, ki je enostranski pravni posel; - Pooblastitvena pogodba: zastopnik deluje kot indirektni (posredni) zastopnik (v svojem imenu za tuj raun). Ni potrebno pooblastilo (komisijska pogodba). Ima pa edicijsko dolnost (po konanem poslu mora prepustiti koristi).

Razlika POOBLASTILO / POOBLASTITEV - Pooblastilo: kadar je pooblastilo objavljeno tretjemu, posamezniku ali javnosti na sploh govorimo o pooblastilu; - Pooblastitev: kadar pooblastilo ni objavljeno govorimo o pooblastitvi v notranjem razmerju. RAZLIKA POOBLASTITEV MANDAT Pooblastitev Je enostranski akt, s katerim daje pooblastitelj pooblaencu pravico, da zanj opravi doloen posel, pooblaenec pa se ne zavee, da bo ta posel opravil. Sprejel je upravienje. Objava pooblastitve je pooblastilo. Obstajajo pooblastila brez mandata, ki se lahko pridobijo na podlagi drugega posla (pooblastilo po zaposlitvi, drubena pogodba...

Mandat Je pogodba, s katero se mandatar zavee opraviti posel.

Obstajajo mandati brez pooblastila komisijska pogodba

Razlika FALSUS PROCURATOR / PREKORAITEV POOBLASTILA 72, 73 OZ

9/81

Razlika je v odkodninski odgovornosti, e zastopani ne odobri pogodbe. Pri prekoraitvi lahko tretja dobroverna stranka zahteva od zastopnika in zastopanega (sta solidarno odgovorna, objektivna odgovornost zastopanega), medtem ko pri neupravienem zastopanju falsus procurator odgovarja sam. Prav tako se zahteva dobra vera druge stranke. 73/4 OZ Dilema EGO - ALTER EGO EGO: del pravne osebe; organi PO izoblikujejo in izjavljajo voljo zanjo; organ ni zastopnik, marve je del pravne osebe; direktor gospodarske drube deluje kot EGO, ker je organ drube. ALTER EGO: zastopnik pravne ali fizine osebe, ki pridobi pooblastilo. Izjavlja voljo osebe, ki jo zastopa, voljo oblikuje po njenih predhodnih navodilih.

POGODBE V KORIST TRETJIH

Kdo ima actio directa pri pogodbah v korist tretje osebe (aktivna legitimacija, zahtevki) Znailnosti PRISTNE pogodbe v korist tretjega. S pogodbo v korist tretjega se ena stranka (promitent ta bo izpolnil) zavee drugi stranki (promisarju, stipulantu), da bo pogodbo izpolnila tretjemu (beneficiarju). Znailna posebnost prave pogodbe v korist tretjega (kar teorija imenuje pristna) je actio directa, ki jo poleg promisarja pridobi tudi beneficiar. Aktivno legitimirana sta promisar in beneficiar, e gre za pristno pogodbo. Pri pogodbi v korist tretjega je terjatev v beneficiarjevem premoenju: akrescenca, akceptiranje - po teoriji o akrescenci: od trenutka sklenitve pogodbe; - po teorija o akceptiranju: od trenutka beneficiarjevega soglasja; Pogodbe v korist tretjega. Opredeli pravna razmerja med 3 strankami v primeru pogodbe v korist 3. (npr asignacija) - KRITNO: med promisarjem in promitentom - VALUTNO: med promisarjem in beneficiarjem - KAVZALNO: med promitentom in beneficiarjem PROMISAR - pogodbenik, ki mu drugi pogodbenik (promitent) obljubi izpolnitev, prva stranka. PROMITENT pogodbenik, ki se je promisarju zavezal izpolniti v korist beneficiarja, druga stranka. BENEFICIAR pogodbenik, v korist katerega mora promitent izpolniti, tretja stranka.

OBRESTI, VALORIZACIJA
OBRESTI So nadomestilo za uporabo denarja. Pravni temelj nastanka obveznosti plaati obresti je lahko: bodisi pravni posel bodisi drugo pravno dejstvo

POGODBENE OBRESTI - So obresti, za katere se dogovorita upnik in dolnik, in ki teejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti. - Pravni temelj nastanka obveznosti plaati pogodbene obresti je pravni posel (pogodba). 382 OZ Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da mora dolnik za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti poleg glavnice plaati tudi pogodbene obresti. e so dogovorjene pogodbene obresti, nista pa doloeni obrestna mera in zapadlost, je obrestna mera 6% letno, obresti pa zapadejo hkrati z zapadlostjo glavnice.

10/81

ZAMUDNE OBRESTI So obresti, ki so doloene kot civilna sankcija za zamudo (kritev obveznosti plaati doloen denarni znesek ob zapadlosti). Teejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti (nastanka zamude) do njenega plaila. Pravni temelj nastanka obveznosti plaati zamudne obresti je pravno dejstvo nastanka (nastopa) zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti ZAMUDNE OBRESTI ZA OBVEZNOSTI IZRAENE V TUJI VALUTI e je dolnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice e zamudne obresti. Obrestna mera zamudnih obresti znaa 8% letno, e poseben zakon ne doloa drugae. OBRESTNA MERA ZAMUDNIH OBRESTI V DOMAI VALUTI Znaa 15,5 %. Ta obrestna mera je sestavljena. 8% znaa nadomestilo za uporabo tujega denarja. Teh 8% se valorizira (z valutno klavzulo). Valorizacija pa znaa 7,5 %. ODERUKE OBRESTI (relevantna doloba za max obrestno mero) e je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za ve kot 50% vija od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se taken dogovor teje za oderuko pogodbo, razen e upnik dokae, da ni izkoristil stiske ali tekega gmotnega stanja dolnika, njegove nezadostne izkuenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. Domneva iz prejnjega odstavka ne velja za gospodarsko pogodbo. 8% + (50% od 8%) = 12% - temu rezultatu pritejemo e 7,5% valorizacijo = 19,5% (to pa predstavlja maksimalno obrestno mero oz. vse kar je nad to stopnjo predstavlja oderuke obresti) PROCESNE OBRESTI So posebna vrsta zamudnih obresti. Od splone vrste zamudnih obresti se razlikujejo: - splone zamudne obresti teejo od neplaane glavnice denarne obveznosti (za obdobje od zapadlosti te glavnice do plaila); - procesne obresti pa teejo od zapadlih in neplaanih (zamudnih ali pogodbenih) obresti; Od neplaanih obresti je mogoe zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodiu vloen zahtevek za njihovo plailo. To pravilo predstavlja izjemo od anatocizma. Razlika med ANATOCIZMOM in ULTRA ALTERUM TANTUM (obkroi) - Anatocizem velja zgolj za pogodbene obresti - Anatocizem in ultra alterum tantum veljata tako za zamudne kot tudi za pogodbene obresti - U.A.T. velja zgolj za pogodbene obresti - Anatocizem velja zgolj za zamudne obresti. Specialni zakon o obrestni meri in kaj ureja? Zakon o predpisani meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1A). Ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, po kateri se obrestujejo denarne obveznosti v domaem denarju od dneva nastanka dolnikove zamude do dneva plaila. ANATOCIZEM V OZ (veljavnost): Od zapadlih, pa ne plaanih obresti, ne teejo zamudne obresti, e zakon ne doloa drugae. Nino je pogodbeno doloilo, da od zapadlih neplaanih obresti teejo obresti. Vendar je lahko v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera vija, e dolnik ne bo pravoasno plaal zapadlih obresti. Izjema od anatocizma (obresti teejo od obresti): od neplaanih obresti je mogoe zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodiu vloen zahtevek za njihovo plailo. 381 OZ (procesne obresti) ULTRA ALTERUM TANTUM Obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih, pa ne plaanih obresti dosee glavnico. Naelo velja samo za pogodbene obresti. Zamudne obresti imajo funkcijo kazni in tudi odkodnine.

11/81

Normalno je, da so zamudne obresti veje od pogodbenih. In normalno je da tukaj (pri zamudnih obrestih) naelo u.a.t. ne velja. Neko je bila revalorizacija vkljuena (preraunavanje vrednosti) v obrestno mero. Takrat je bilo treba rtati naelo u.a.t.. OZ loi valorizacijo in obresti, zato je to naelo spet aktualno.

VALORIZACIJA DENARNIH OBVEZNOSTI: 372 OZ - ohranjanje vrednosti denarnih enot - dopua vse klavzule (valutna, indeksna, drsna lestvica) Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da se viina dolnikove denarne obveznosti doloi glede na: 1) spremembe cen za blago in storitve, izraenih z indeksom cen, ki ga ugotavlja pooblaena organizacija (indeksna klavzula), ali 2) glede na gibanje teaja tuje valute (valutna klavzula), ali 3) glede na spremembe drugih cen, e ni taken dogovor v nasprotju z zakonom (drsna les.). Kadar se pogodbeni stranki dogovorita za valorizacijo denarnih obveznosti, se valorizacija opravi za obdobje od nastanka obveznosti do njene izpolnitve, e se stranki ne dogovorita drugae. INDEKSNA KLAVZULA Je blagovna klavzula. Je pogodbeno doloilo s katerim se stranki dogovorita za valorizacijo obveznosti na podlagi indeksa cen spremebe vrednosti dobrin, blaga in storitev. Je ena izmed izjem naela monetarnega nominalizma, ki jo zakon daje na razpolago strankam. ZOR je uporabo te klavzule strogo pogojeval, OZ pa jo dovoljuje brez omejitev. NALEO MONETARNEGA NOMINALIZMA e je predmet obveznosti vsota denarja, mora dolnik plaati tisto tevilo denarnih enot, na katero se glasi obveznost, e se upnik in dolnik v skladu z zakonom ne dogovorita drugae. Je dispozitivno naelo - dopustna je valorizacija; ZAMUDNE OBRESTI PRI OO (165 OZ) - Odkodninske obveznosti se tejejo za zapadle s trenutkom nastanka kode. - Odmerjanje po cenah na dan izdaje sodne odlobe. - Do zdaj urejeno: od dneva izdaje prvostopenjske sodbe si v zamudi. - Zdaj v OZ: teejo od dneva vloitve zahtevka. - Za stare zadeve, ki so bile vloene pred 1.1.2002 zanejo ZO tei od 1.1.2002. KLAVZULA O EFEKTIVNEM PLAILU V TUJI VALUTI V tuji valuti izraena terjatev se lahko na domaem ozemlju izplaa vedno v domai valuti. Toda to velja samo, e se stranki nista esa drugega dogovorili ali e ni doloeno da je treba terjatev plaati ravno v tisti valuti.

VREDNOSTNI PAPIRJI
AMORTIZACIJA VP Razglasitev izgubljenega VP za neveljavnega (sodna razveljavitev listine). Odloba o razveljavitvi ima kasatorien (listina se razveljavi) in konstitutiven uinek (ker odloba nadomesti izgubljeno listino). KATERE VP AMORTIZIRAMO? Izgubljene. VREDNOSTNI PAPIR (definicija, vrste)

12/81

Vrednostni papir je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznosti zakonitemu imetniku. Glede na to v kaknem razmerju sta si stvar in pravica: Popolni : e pravica nastane samo z zapisom na papir in e je njena nadaljna usoda odvisna od papirja. S papirjem se prenese pravica, s papirjem se uveljavlja pravica. 2 pogoja o Inkorporacija pravice v papirju o Negociabilnost pravice s papirjem. Kdor ima papir, lahko zahteva izpolnitev (legitimacijska funkcija). Dolnik te legitimacije ni upravien, ne dolan kontrolirati. Imetniki in ordrski papirji (menica, ek). Nepopolni : e se kakna funkcija pravice opravlja brez papirja. e pravica nastane e pred zapisom ali e se pravica lahko prenese brez zapisa. Pravica se lahko uveljavlja tudi brez papirja (e stranka izkae pravico kako drugae). Imenski, rekta (neprenosni) papirji, vinkulirani, police ivljenjskega zavarovanja, zastavni listi... Nepopolni posamezne funkcije brez papirja vez s papirjem je zrahljana ni 100 % inkorporacija kateri so: - imenski - rekta - vinkulirani police ivljenjskega zavarovanja zastavni listi VRSTE: 1. glede na - abstraktni - kavzalni 2. glede na - diskretni - indiskretni 3. Glavna delitev po vsebini pravice, ki je v papirju: - korporacisjki - obligacijski - stvarnopravni 4. glede na to kdo je izdajatelj: - javnopravni - zasebnopravni 5. na akcept brez akcepta 6. VP s kuponi VP s taloni VP: e nima bistvenih sestavin; menica izpolnjuje pogoje za nakazilo ( asignacijo ) ZA NEPOPOLNE VREDNOSTNE PAPIRJE JE ZNAILNO? Obkroi! - Pravica lahko nastane pred zapisom na papir - So lahko vinkulirani - Se lahko pravica prenese brez zapisa po tistem, ko je nastala z zapisom - Se prenesejo s tradicijo - Pravica nastane samo z zapisom na papir in nadaljna usoda je odvisna od papirja - So lahko imenski NEPOPOLNI in POPOLNI VP se razlikujejo glede na: - inkorporacijo Pravica se tako inkorporira v listino, da se brez nje ne more prenesti. Pri popolnih VP je inkorporacija 100%, pri nepopolnih, pa ta vez ni tako mona, je zrahljana. Popolni ni pravice brez papirja ni prenosa brez papirja 100% inkorporacija + 100% negociabilnost imetniki / prinosniki ordrski (ek, menica) prenos pravice je vezan na prenos papirja nobene funkcije ni mogoe opravljati brez papirja

13/81 -

negociabilnost Pomeni, da se pravica se prenaa samo s papirjem. Znailna je za popolne, za nepopolne pa ne.

VINKULACIJA Prepoved prenosa vrednostnih papirjev. Imetniki papirji postanejo imenski, e se vanje vpie klavzula o prepovedi prenosa (vinkulacija). S posebnim zakonom ali izjavo izdajatelja, zapisano na samem VP, se lahko prepove kakrenkoli njegov prenos. BLANKO INDOSAMENT Blanko indosament vsebuje le podpis indosanta. PREJUDIC VP VP izgubijo svojo vrednost s prejudicem. e je za izvrevanje pravice iz VP predpisana doloena storitev, preneha ta pravica e se ne opravi v prekluzivnem roku. e VP ni prejudiciran, veljajo splona pravila o zastaranju RECTA KLAVZULA Klavzula, da se papir ne sme prenaati z indosamentom. Ordrski papirji postanejo imenski, e vsebujejo to klavzulo. Kakna je cesija pri VP? Je oblina. KREACIJSKA TEORIJA VP Doloa, da pravica nastane z vpisom pravice na papir in podpisom izdajatelja. Na splono je pri nas sprejeta emisijska teorija. Kreacijska teorija pride v potev, kadar gre papir iz rok izdajatelja brez njegove vednosti in je tretji poteni pridobitelj. Glej 216/4 OZ Kako se PREPOVE SLEHERNI PRENOS VP na ime? S posebnim zakonom ali z izjavo izdajatelja (zapisano na samem vrednostnem papirju na ime, se lahko prepove kakrenkoli njegov prenos) vinkulacija 226/4 OZ

KDAJ NASTANE OBVEZNOST iz vrednostnega papirja? Obveznost iz papirja nastane, ko je vrednostni papir podpisan in dan v promet.

NAELA
NAELO SKRBNOSTI 6 OZ: Udeleenci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega gospodarstvenika/dobrega gospodarja). Udeleenci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z vejo skrbnostjo, po pravilih stroke in po obiajih (skrbnost dobrega strokovnjaka). Posega na celoto obligacijskega prava. Naelo postavlja kriterije za obnaanje subjektov v obligacijskih razmerjih. Pomembno je v sferi odkodninskih odgovornosti. Loimo 3 standarde: a. Standard dobrega gospodarja (velja za fizine osebe) b. Standard dobrega gospodartvenika (pravne osebe, gospodarski subjekti) c. Standard dobrega strokovnjaka (fizina oseba; strokovnjak je nekdo, ki izhaja iz doloene stroke) Najveji pomen tega naela je pri gradaciji (stopnjevanju) krivde. Ali sta stopnja skrbnosti in stopnja krivde premo ali obratno sorazmerni? Stopnja skrbnosti in stopnja krivde sta obratno sorazmerni.

14/81

OBRAZLOI NAELO STOPNJEVANJA SANKCIJ (BISTVO) NAELO AFIRMACIJE POGODB Najskrajneja sankcija je ninost in e je le mono naj pravni posel ostane v veljavi. Katera sankcija pride v potev je odvisno od tega kateri pravni interes se varuje: Javni interes - vedno ninost; Zasebni interes izpodbojnost. Sankcije: delna ninost, konvalidacija, teorija o realizaciji, izpodbojnost, relativna ninost. NAELO PARITETE 51 OZ Zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v doloeni obliki, velja tudi za vse njene pozneje spremembe ali dopolnitve. Izjemi: veljavne so pozneje ustne dopolnitve o stranskih tokah, o katerih oblina pogodba ni ne govori, e to ni v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana; veljavni so pozneji ustni dogovori, s katerimi se zmanjujejo ali olajujejo obveznosti ene ali druge stranke, e je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank. Pojasni na primeru iz zakona, kako je uveljavljeno naelo stopnjevanja sankcij 86 OZ: najhuja sankcija je ninost, ki se uporabi, e namen krenega pravila ne odkazuje na kakno drugo sankcijo ali e zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.

NAELO AVTONOMIJE VOLJE Pomeni prosto urejanje obligacijskih razmerij. To konkretno pomeni stranke so proste: v odloitvi ali sploh bodo sklenile obligacijskega razmerja; v izbiri pogodbenega partnerja torej s kom bodo sklenile obligacijsko razmerje; pri doloanju vsebine obligacijskega razmerja; v kakni obliki bosta sklenili obligacijsko razmerje, e ni omejena oz. doloena. pri zbira prava. Omejitve: (izjeme od naela avtonomije) ne smejo jih urejati v nasprotju z ustavo, moralo in prisilnimi predpisi kontrahirna dolnost: 17 OZ - obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe (npr. zavarovalne pogodbe); predkupna pravica (npr. kmetijska zemljia se lahko prodajo samo doloeni osebi); predpostavke pravnih poslov morajo biti obvezno izpolnjene: o poslovna sposobnost, o prava volja brez napak, o monost in dopustnost predmeta, o oblika, o causa.

NAELO VESTNOSTI IN POTENJA Eno od moralnih nael, moralna naela, ki so se razvila v pravnem prometu, treba je upotevati interese obeh strank, uporaba pri sklepanju obligacijskih razmerij, uveljavljanju pravic, izpolnjevanju obveznosti, ravnanje v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji.

PREPOVED POVZROANJA KODE neminem laedere (osnovno civilizacijsko naelo in naelo OZ); generalno prepoveduje povzroanje kode in se ne nanaa samo na obstojee oblig. razmerje; z vidika varstva okodovanca pomeni, da mora biti vzpostavljen taken poloaj, kot je bil pred nastankom kode; splono obvezno za pogodbene in nepogodbene obveznosti; za njegovo zagotovitev je na razpolago actio popularis definira aktivno legitimacijo vsakdo lahko zahteva, da se odstrani vir nevarnosti (nedoloen pojem) kot temeljno naelo: viina odkodnine = kolikor je kode + morda e ve o dejanska koda o izgubljen dobiek

15/81 o

nepremoenjska koda, e si jo imel

NAELO DISPOZITIVNOSTI Udeleenci (stranke) lahko uredijo svoje obligacijsko razmerje drugae, kot je doloeno OZ, e iz posamezne dolobe tega zakonika ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega. NAELO ENAKOPRAVNOSTI Udeleenci v obligacijskem razmerju so enakopravni. Pomeni pravno enakopravnosti enakost pred zakonom. Npr.: ena stranka sestavi pogodbo. Pri spornih doloilih se razlaga v korist stranke, ki pogodbi pristopa.

NAELO ENAKE VREDNOSTI DAJATEV Pri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleenci iz naela enake vrednosti vzajemnih dajatev. 2 predpostavki: dvostranska pogodba pravna posledica nespotovanja tega naela obstaja samo takrat, kadar jo zakon doloa. NAELO DOLNOSTI IZPOLNITVE OBVEZNOSTI (PACTA SUNT SERVANDA) Udeleenci v obligacijskem razmerju so dolni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeleencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona. Nekdo ne izpolni obveznosti spremeni se v odkodninsko obveznost. NAELO MIRNEGA REEVANJA SPOROV Udeleenci v obligacijskem razmerju si morajo prizadevati, da reujejo spore z usklajevanjem, posredovanjem ali na drug miren nain, da bi se razbremenilo delo dravnih organov (institut poravnave). NAELO PREPOVEDI ZLORABE PRAVIC Pravice iz obligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih. Izvrevati jih je treba v skladu s temeljnimi naeli OZ in z njihovim namenom. Udeleenci v obligacijskem razmerju se morajo pri izvrevanju svojih pravic vzdrati ravnanja, s katerim bi bila oteena izpolnitev obveznosti drugih udeleencev. Za navidezno izvrevanje pravice gre, e njen nosilec ravna z izkljunim ali oitnim namenom, da drugemu koduje. VENIRE CONTRA FACTUM PROPRIUM (primer) Nihe ne more priti v nasprotje s svojim prejnjim ravnanjem. Nemoralno je kasneje obnaanje, ki je v nasprotju s prejnjim, ko se v drugi stranki s prejnjim obnaanjem vzbudi kakno zaupanje tako da npr. druga stranka misli, da upravienec ne namerava zahtevati izpolnitve. Nihe ni upravien zanikati pravni poloaj, ki bi ga razumen lovek lahko imel za obstojeega, glede na njegove besede ali obnaanje. Primer: Ena od strank zahteva izpolnitev, eprav je iz njenega obnaanja izhajalo, da do izpolnitve nima interesov. KONTRAHIRNA DOLNOST 17 OZ Dolnost, ki je doloena v zakonu in nalaga doloeni osebi, da mora skleniti pogodbo ali da mora skleniti pogodbo z doloeno vsebino. obveznost sklenitve pogodbe: za izvajalce javnih slub, zavarovalnitvo, odvetnitvo...); v primeru kritve le odkodninska sankcija 162 OZ; obvez., da ima pogodba doloeno vsebino: e stranki krita predpise, ki doloajo obveznos vsebino, pogodba VELJA: minimalni garancijski rok za brezhibno delovanje odgovornost izvajalca za solidnost gradnje predpisana cena za posamezno blago in storitve OBRATOVALNA DOLNOST 767 OZ

16/81

Kdor opravlja tuje posle kot poklic ali kdor se za to javno ponuja, mora, e noe sprejeti ponujenega naroila, ki se nanaa na take posle, o tem nemudoma obvestiti drugo stranko; sicer odgovarja za kodo, ki tej nastane zaradi tega.

POGODBA NA ZAHTEVO DRAVNEGA ORGANA Omejitev pogodbene svobode: stranki sta dolni pogodbo skleniti, e tako doloi dravni organ. Doloita se dolnost in vsebina. VOLENTI NON FIT INIURIA (primer) 140 OZ Kdor v svojo kodo dovoli drugemu, da ta nekaj stori, ne more zahtevati od njega povrnitve kode, ki mu jo je s tem povzroil. Ni krivice, e je bil zavezanec (okodovanec) soglasen, da se zavee. Primer 1: Pri verziji prikrajanec eli ob premiku premoenja korist druge stranke. In ta enostranska volja prikrajanca lahko povzroi, da verzijski zahtevek ni utemeljen. Primer 2: pri gestiji nima pravice do povraila tisti, ki se je s prikrajanjem zadovoljil. Kateri element odkodninskega dejanskega stanja je ob naelu volenti non fit iniuria izkljuen? Izkljuen je element nedopustnosti kodnega ravnanja in kode. Kar je pacta sunt servanda na podroju kontraktov, je na podroju deliktov: neminem laedere. PRAVNO PRAVILO Doloa potrebno ravnanje v doloenih okoliinah in pravne posledice v primeru kritev. Je abstraktno in splono. Tono opredeljuje nek tip vedenja in ravnanja. Je dololjivo. PRAVNO NAELO Opredeljeno le primeroma (le najznailneji elemente ravnanja). Posreduje le vrednostno merilo (npr. vestnost, potenje, nikomur kodovati) o tem kako naj ravnamo v pravnih razmerjih za razliko od pravnega pravila, ki konkretno doloa potrebno ravnanje. So nedololjiva, priznati pa jim je treba upotevanje v konkretnih primerih. Omogoajo kreativnost v zvezi z uporabo in razlago prava. PRAVNI STANDARDI Ko so pravna naela na taki stopnji dololjivosti, da govorimo o pravnih standardih (nevarna stvar, dober gospodar). Na abstraktni ravni je nedoloen, na konkretni ravni pa dololjiv (razlika pravno nelo) njegova vsebina se lahko v konkretnem primeru doloa. Njegovo vsebino zapolni sodnik. V zakon se vkljuuje zaradi ire uporabnosti.

ZMOTA IN PREVARA
ZMOTA IN PREVARA Zmota je napana predstava o kakni okoliini. Predstava ne ustreza resninosti. Prevara je dejanje, s katerim kdo spravi drugega v zmoto, zato da bi ta sklenil pravni posel. Gre za kvalificirano obliko zmote. Kdaj je zmota pravno relevantna? Ko je: - bistvena o e se nanaa na bistveno lastnost predmeta, o e se nanaa na osebo s katero se sklepa pogodba, o e se nanaa na okoliine, ki se tejejo za odloilne, in opraviljiva : e si ravnal dovolj skrbno in nisi kriv za zmoto

17/81

Razveljavitev lahko zahteva stranka, ki je v zmoti, razen, e pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Kakna zmota je prevara? Kdo izpodbija? Prevara je kvalificirana zmota (glej zgoraj definicijo zmote in prevare). Pri prevari se upoteva vsakrna zmota (ni razlike med bistveno in nebistveno). Izpodbija lahko prevarana stranka. Razlike v pogledu odkodninskih zahtevkov pri zmoti in prevari. Kdo ima do koga odkodninski zahtevek? - Prevara: Odkodninski zahtevek ima tista stranka, ki je bila prevarana. - Zmota: e je pogodba zaradi zmote razveljavljen, ima druga potena stranka pravico zahtevati povrnitev kode, ki ji je taradi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni bila kriva.

Katera zmota je relevantna za odkodninsko pravico in pojem: error in negotio? Error in negotio zmota v pravnem naslovu. Zmota glede pravne narave posla. Primer: nekdo proda stvar, drugi pa jo vzame, ker misli, da je izroena na posodo. Relevantna je bistvena in opraviljiva zmota. Kakna zmota mora biti pri izpodbijanju? bistvena + opraviljiva Kakna zmota mora biti pri izpodbijanju prevare? le opraviljiva Kakna odgovornost je pri zmoti? objektivna odgovornost Zmota glede PREDMETA? - v identinosti - v lastnosti - v vrednosti Kdaj lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe zaradi NEBISTVENE ZMOTE? - Pri prevari 49 OZ - pri neodplanih pogodbah zmota v nagibu 47 OZ Pogodba je neveljavna zaradi izpodbijanja napake volje. Kdo in v kaknih pogojih izpodbija? GRONJA. Stranka, kateri se je grozilo 45 OZ PREVARA: prevarana stranka 49 OZ ZMOTA: stranka, ki je v zmoti 46 OZ

ZAMUDA
UPNIKOVA zamuda (MORA ACCIPIENDI / CREDITORIS) Upnik pride v zamudo, e brez utemeljenega razloga noe sprejeti izpolnitve, ali jo s svojim ravnanjem preprei.

18/81

PRAVNE POSLEDICE e nastopi MORA CREDITORIS (upnikova zamuda) 301 OZ - prenehajo tei obresti, - prehod nevarnosti nakljunega unienja iz dolnika na upnika, - preneha dolnikova zamuda, - dolan je povrniti dolniku kodo, ki jo ima zaradi zamude,

NINOST IZPODBOJNOST
Monost konvalidacije Pri ninosti in izpodbojnosti. Predpostavke (e niso izpolnjene oz. so pomanjkljive): 1. POSLOVNA SPOSOBNOST a. popolna nesposobnost NINOST b. delna nesposobnost - IZPODBOJNOST 2. VOLJA BREZ NAPAK a. zmota IZPODBOJNOST b. prevara IZPODBOJNOST c. gronja IZPODBOJNOST 3. MONOST IN DOPUSTNOST PREDMETA - NINOST 4. OBLIKA, e se zahteva NINOST 5. KAVZA NINOST Pri vsaki od navedenih posledic neveljavnosti oznaite, ali je znailna za nino pogodbo (N), ali za izpodbojno pogodbo (I) ali za obe (I,N): naelna monost konvalidacije I,N prekluzivni rok za uveljavljanje neveljavnosti I neugasljivost zahtevka za uveljavljanje neveljavnosti N ugotovitev neveljavnosti po uradni dolnosti N pravica vsakogar, ki ima pravni interes, da zahteva ugotovitev neveljavnosti N izkljuna pravica stranke, v interesu katere je neveljavn., doloena, da uveljavlja neveljavnost I pravica zahtevati vrnitev tistega, kar je bilo na podlagi neveljavne pogodbe izpolnjeno I,N monost konfirmacije (potrditve) I krivdna odkodninska odgovornost dobrovernemu sopogodbeniku N objektivna odkodninska odgovornost dobrovernemu sopogodbeniku I

Kdaj je pogodba IZPODBOJNA? - e je pogodbo sklenila poslovno omejeno sposobna oseba

19/81 -

e so pri sklenitvi obstajale napake volje strank: gronja, strah, bistvena zmota, prevara e je v zakonu ali posebnem predpisu tako doloeno e je lo za ezmerno prikrajanje

ROKI za IZPODBOJNOST? Pravica do uveljavljanja izpodbojnosti zastara: - objektivni rok: 3 leta (od dneva, ko je bila pogodba sklenjena); - subjektivni rok: 1 leto (od dneva, ko je stranka izvedela za razlog izpodbojnosti). NINOST - nedopustnost cause ali predmeta; - nemonost (nedoloenost / nedololjivost predmeta, neobstoj kavze) - kritev oblinosti (e je predpisana ad valorem)

Kdaj je pogodba NINA 86 OZ? (1) Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim naelom, je nina, e namen krenega pravila ne odkazuje na kakno drugo sankcijo ali e zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. (2) e je sklenitev doloene pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen e ni v zakonu za posamezen primer doloeno kaj drugega, stranko, ki je prekrila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice. Kateri instituti kaejo na to, da je ninost zgolj skrajna sankcija? Konverzija, konvalidacija, delna ninost Moderne teorije ninosti? - teorija realizacije - teorija o stopnjevanju sankcij - teorija afirmacije Razlika glede sankcij pri napakah V STIPULACIJSKEM in napakah V SOLUCIJSKEM STADIJU? - stipulacijska (sklenitvena) napaka: zmota izpodbojnost - izpolnitvena napaka: neizpolnitev, nepravilna izpolnitev glej sankcije neizpolnitve razveza pogodbe Prioritetne posledice neveljavnosti? - ninost - izpodbojnost NINOST IN KONDIKCIJA Posledica ninosti je kondikcija (vsaka stranka vrne to kar je dobila na podlagi ninega posla). Ninost ne zastara, vendar pa zastara kondikcijski zahtevek v 5 letih se pravi, da si kljub nezastarljivosti ninosti po 5 letih ne more pomagati, ker nima ve kondikcijskega zahtevka. FORMA AD VALOREM - oblika je pogoj za veljavnost pravnega posla - lahko jo doloa zakon ali se stranki zanjo sami dogovorita

20/81 -

sankcija, e je zakonsko predpisana oblinost: pogodba je nina, razen e iz namena predpisa s katerim je doloena oblika, ne izhaja kaj drugega 55/1 OZ sankcija, e se stranki dogovorita, da je oblika pogoj za veljavnost: ninost 55/2 OZ teorija zavzame naelo stopnjevanja sankcij: izpodbojnost je dovolj.

FORMA AD SOLEMNIDATEM - Strohsack: pogodba sklenjena v sveani obliki. Danes takih sveanih oblik ni ve, zato govorimo o tej stopnji oblinosti, ko se zahteva posebna stopnja oblinosti (sklenitev pogodbe pred priami, pred dravnim organom). - Cigoj: oblika je pogoj za veljavnost pravnega posla - Cigojeva forma ad solemnidatem = Strohsackova forma ad valorem FORMA AD PROBATIONEM - oblika, ki je dogovorjena v dokazne namene - pogodba ni odvisna od oblike - oblika ima samo ta namen, da stranki z njo dokazujeta obstoj pogodbe - pogodba je sklenjena sicer, eprav ni bilo predpisane oblinosti - dokazovati je treba obstoj pogodbe v ustrezni predpisani / dogovorjeni obliki - npr. oblika, ki je potrebna za vpis v ZK Posebna oblika je izjema od pravila, da se pogodbe sklepajo neformalno. Izjeme ni treba tolmaiti ekstenzivno. Teorija o realizaciji Pogodba, ki ni bila sklenjena v zahtevani obliki z izpolnitvijo konvalidira (postane veljavna). Glej 58 OZ. Zadostuje, da je pogodba izpolnjena v pretenem delu. POSLEDICE NEMONOSTI IZPOLNITVE ki je: zaetna in zanjo ni nihe odgovoren --- pogodba nina + povrailna obveznost) zaetna in je zanjo odgovorna ena stranka --- pogodba nina + odkodninska odgovornost stranke, ki je odgovorna) naknadna in je zanjo odgovoren upnik (pogodba velja - D je prost obveznosti, obdri terjatve do U) naknadna in je zanjo odgovoren dolnik (pogodba velja + pogodbena obveznost preide v odkodnino ALI odstop od pogodbe + odkodnina) naknadna in zanjo ni nihe odgovoren (razdrtje po zakonu, oba prosta, povrailna obveznost) Kdaj pogodba vseeno ni nina? - kadar je prepoved ali kak drug vzrok ninosti manjega pomena in je bila pogodba izpolnjena - zaradi ninosti pogodbenga doloila ni nina tudi sama pogodba DOMNEVA O POPOLNOSTI LISTINE: (1) e je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraeno. (2) Vendar pa so veljavni soasni ustni dogovori o stranskih tokah, o katerih v oblini pogodbi ni ni reeno, e niso v nasprotju z njeno vsebino ali e niso v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana. (3) Veljavni so tudi soasni ustni dogovori, s katerimi se zmanjujejo ali olajujejo obveznosti ene ali obeh strank, e je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.

21/81

POSLEDICE RAZVEZANE POGODBE - odkodninski zahtevek - kondikcijski zahtevek (e obe stranki vraata vzajemnost) - vrnitev drugih koristi - stranka, ki vraa denar mora plaati obresti od dneva ko je prejela plailo POSLEDICE NINOSTI Kondikcija: vsaka stranka vrne drugi stranki kar je prejela na podlagi nine pogodbe dobila, e pa vrnitev ni mogoa, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah ob izdaji sodne odlobe. e pa je pogodba nina, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje morali, lahko sodie zavrne zahtevek nepotene stranke (condictio ob turpem causam). RATIHABICIJA ( ODOBRITEV ZA NAZAJ ) Odobritev pri zastopanju - pri prekoraitvi pooblastila - pri falsus procurator V primeru prekoraitve pooblastila ali ko nekdo sklene posel v tujem imenu brez pooblastila (falsus procurator), posel sam po sebi ni neveljaven. Zastopani ali navidezni zastopani namre lahko tak posel odobri. Tretja oseba je vezana, eprav je posel negotov. Vendar pa jo pravo varuje tako, da lahko zahteva naj se zastopani v primernem roku izjavi o odobritvi posla. Pri prekoraitvi posla zakon tretji osebi celo daje pravico (v kolikor je dobroverna), da se takoj, ko za prekoraitev izve, izjavi, da se ne uti vezana s pogodbo, ne da bi akala, da se zastopani izree. 72/4 OZ Katera teorija je sprejeta pri izpodbijanju? Teorija volje upoteva se prava volja, ker je bistveno, kar je stranka hotela. RAZDOR POGODBE actio redhibitoria posledica: vrnitev stvari kondikcija pri generini: o abstraktni kriterij o konkreteni kriterij Stranka lahko IZPODBIJA POGODBO: obkroi - Zaradi ezmernega prikrajanja - Pri poslovni nesposobnosti sopogodbenika - Kadar gre za pravno relevantno zmoto - Zaradi spremenjenih okoliin po sklenitvi in pred izpolnitvijo pogodbe - Pri nepravi izpolnitvi - Zaradi neizpolnitve

PREDMET
POZNEJA DOPUSTNOST PREDMETA 90 OZ Nina pogodba ne postane veljavna, e prepoved ali kaken drug vzrok ninosti pozneje preneha. e je prepoved manjega pomena in je bila pogodba izpolnjena, se ninosti ne more uveljavljati pride do konvalidacije. POZNEJA MONOST PREDMETA 36 OZ Pogodba, sklenjena z odlonim pogojem ali rokom, je veljavna, e je predmet obveznosti, ki je bil v zaetku nemogo, postal mogo, preden se je uresniil pogoj ali preden je iztekel rok. Pozneja monost zahtevek. Ninost -> konvalidacija

22/81

KDAJ JE PREDMET OBVEZNOSTI DOLOLJIV ? 38 OZ Predmet obveznosti je dololjiv, e vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoe doloiti, ali e sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga doloi. e ta tretji noe ali ne more doloiti predmeta obveznosti, je pogodba nina. RAZLIKA med SUBJEKTIVNO in OBJEKTIVNO NEMONOSTJO z vidika VELJAVNOSTI in SANKCIJ: a. Subjektivna nemonost ii Razveza, e gre za fiksen posel iii Kondikcija iiii Odkodninski zahtevek b. Objektivna nemonost ii Ninost iii Kondikcijski zahtevek iiii Odkodninski zahtevek

Razlika med ZAETNO in NAKNADNO NEMONOSTJO z vidika VELJAVNOSTI in SANKCIJ: c. Zaetna nemonost (posel je nien, razen, kadar je pogodba sklenjena pod odlonim pogojem oz. rokom) ii Ninost, kadar je objektivna nemonost iii Kondikcija iiii Odkodnina d. Naknadna nemonost ii Posel je veljaven iii Nastopijo sankcije nemonosti izpolnitve

IZPOLNITEV, NEIZPOLNITEV

SOLUCIJSKA FAZA nepravilna izpolnitev o z zamudo o s stvarnimi ali pravnimi napakami o aliud - neizpolnitev nemonost izpolnitve ALIUD (druga stvar) Pri tej vrsti izpolnitve gre za to, da stranka izpolni nekaj drugega, kot to kar je dolna. Vpraanje je ali gre v tem primeru za neizpolnitev ali nepravilno izpolnitev. e je doloen predmet izpolnitve species, dolnik pa izpolni nekaj drugega, gre vsekakor za neizpolnitev. e pa je predmet izpolnitve genus, pa lahko gre za nepravilno izpolnitev odvisno od presoje upnika; ali ta druga stvar ustreza namenu kavzi pogodbe in ima za upnika smisel. NOMOTEHNINA UREDITEV NEPRAVILNE IZPOLNITVE po zakonu (razlika do ureditve neizpolnitve -> uporaba zakona) (da ve KJE je kaj urejeno. To ni isto kot vsebina oz. razlika med instituti) - NEIZPOLNITEV je urejena v splonem (103-111, 239 OZ) in posebnem delu (posamezni instituti) (477, 518);

23/81 -

NEPRAVILNA IZPOLNITEV: napotitvena norma je v splonem delu OZ (100/3 OZ), ki doloa da se uporabljajo za odgovornost dolnika dolobe o odgovornosti prodajalca za stvarne in pravne napake pri prodajni pogodbi, razen kjer je predpisano kaj drugega (npr. podjemni, najemni, gradbeni pogodbi,..);

Kako je v OZ urejena odgovornost za stvarne in pravne napake? len 100 pri dvostranskih pogodbah v splonem delu napotuje na uporabo pravil prodajne pogodbe, razen kadar je pri posamezni pogodbi doloeno kaj drugega. S katero problematiko se OZ ukvarja pri nemonosti izpolnitve predmeta? 117/3 OZ e pa je postala izpolnitev obveznosti stranke dvostranske pogodbe nemogoa zaradi dogodka, za katerega odgovarja ta stranka, lahko druga stranka po svoji izbiri zahteva: odkodnino zaradi neizpolnitve ali pa odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev kode. Zakrivljena nemonost izpolnitve; neizpolnitev. Posledica, e pride DO NEMONOSTI IZPOLNITVE ene stranke, za katero pa NOBENA NE ODGOVARJA: 116 OZ; ugasne tudi obveznost druge stranke; obveljajo pravila o vraanju tistega, kar je neupravieno obogateno - kondikcija.

Posledica e pride do nemonosti izpolnitve ene stranke, za katero odgovarja druga stranka? 117 OZ; Njena obveznost ugasne, sama pa obdri svojo terjatev do druge stranke. Zmanja jo le za toliko, kolikor je imela koristi od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti. Compensatio lucri cum damno Razlika med fiksnim in nefiksnim poslom pri sankcijah neizpolnitve (mono tudi: Uveljavljanje sankcij U zaradi D zamude? ) 104, 105 OZ FIKSNI posel: rok je bistvena sestavina pogodbe. Pogodba je razveljavljena po samem zakonu ex lege. Lahko pa upnik ohrani pogodbo v veljavi, pod pogojem, da o tem nemudoma obvesti dolnika in mu doloi dodaten primeren rok za izpolnitev (fiksni posel transformira v nefiksni). e dolnik e v tem roku ne izpolni, lahko u razvee pogodbo z izjavo. NEFIKSNI posel: dolnik ima pravico, da tudi po izteku roka izpolni obveznost, upnik pa lahko tudi po roku zahteva izpolnitev. e hoe upnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti dolniku primeren dodatni rok za izpolnitev. e dolnik ne izpolni obveznosti v dodatnem roku, nastanejo enake posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe pogodba razvezana po zakonu. UGOVOR OGROENOSTI: 102 OZ Stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, odloi njeno izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali ne da zadostnega zavarovanja, da jo bo izpolnila. Uinek ugovora: stranka zadri izpolnitev svoje obveznosti; utemeljen ugovor preprei nastop dolnikove zamude; pravica do zadranja traja, dokler ni dano primerno zavarovanje. REBUS SIC STANTIBUS - pravno razmerje ostane v veljavi samo kolikor se razmere, pod katerimi je bila sklenjena pogodba, bistveno ne spremenijo. a) Gre za zahtevek za razvezo pogodbe , e nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliine, ki oteujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali e se ne da dosei pogodbeni namen. b) Nasprotna stranka lahko ponudi prilagoditev pogobe (podobno kot pri ezmernem prikrajanju: ena stranka izpodbija, druga stranka ponudi izpolnitev). c) Stranka mora povrniti pravien del kode, ki je drugi stranki zaradi razveze pogodbe nastala; e prej pa mora obvestiti drugo stranko o razvezi.

24/81

Zahtevek: (po komentarju OZ in Cigoju) - stranka, ki ji je izpolnitev pogodbe oteena lahko zahteva razvezo pogodbe v obliki ugovora ali nasprotne tobe (ne more pa sodno izsiliti njene spremembe); - stranka mora ta svoj namen sporoiti nasprotni stranki; - nasprotna stranka sicer lahko ponudi spremembo pogodbe (112/4), ni pa tega dolna storiti; - niti razveza niti sprememba nista mogoi po uradni dolnosti; - sodba, s katero sodie spremeni pogodbo, ima znaaj prenovitve pogodbe novacije. Glej 112 OZ Formuliraj zahtevek: zahteva po razvezi pogodbe zaradi spremenjenih okoliin Exceptio non adimpleti contractus - Ugovor neizpolnjene obveznosti Exceptio non adimpleti contractus ugovor neizpolnitve ugovor soasnosti stranka, ki e ni izpolnila me toi Exceptio non rite adimpleti contractus ni urejeno nepravilna izpolnitev e bilo izpolnjeno (narobe) ne sprejmem kot izpolnitev e sprejmem: o le jamevanje o ni tega ugovora Exceptio non rite adimpleti contracus Ugovor nepravilne izpolnitve Kdaj je upnik dolan od 3. sprejeti izpolnitev? 271/2,3 OZ (2) Upnik je dolan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima kaken pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, celo e dolnik tej izpolnitvi nasprotuje. (3) Upnik je dolan sprejeti izpolnitev od tretjega, e se dolnik s tem strinja, razen e mora po pogodbi ali po naravi same obveznosti to obveznost izpolniti osebno dolnik. MATERIALNA EKSCEPCIJA V OBLIGACIJSKEM PRAVU - ugovor neizpolnitve - ugovor nepravilne izpolnitve - ugovor ogroenosti - zasledovalna pravica RAZLIKA med DATIO IN SOLUTUM in DATIO IN SOLUTUM nadomestna izpolnitev / izpolnitveni surogat Je pogodba med strankama, med katerima obstoji obveznostno razmerje, po kateri sprejme upnik namesto prvotne neko drugo izpolnitev. Iz tega izhaja, da dajatev namesto plaila ne ustvari nove obveznosti, temve ugasi e obstojeo obveznost (solucijska pogodba). 283 OZ. DATIO PRO SOLVENDO DATIO PRO SOLVENDO izpolnitev/dajatev zaradi plaila Ne pomeni izpolnitve, ampak dogovor, po katerem se ima upnik pravico poplaati iz dajatve, ki jo prejme od dolnika. Upnik pridobi le poleg prejnjega zahtevka nov zahtevek, ki je od prejnjega odvisen toliko, da novega zahtevka upnik ne more ve uveljavljati, e je prejnji plaan, in prejnji zahtevek je od novega odvisen toliko, da zapadlost odloi do trenutka, ko upnik novi zahtevek brezuspeno uveljavi. Dajatev je lahko terjatev ali stvar. Iz terjatve se upnik poplaa, ko jo izterja; iz dajatve pa ko jo spremeni v denar (proda). Iz izkupika se poplaa. e ta ne zadostuje, ivi terjatev glede

25/81

Realna pogodba. Realna subrogacija. Nanaa se samo na solucijski stadij izpolnitev. Je odplaen posel.

neplaanega ostanka e naprej. Preseek vrednosti je upnik dolan vrniti. Pooblastilno razmerje Ni izpolnitev Pridobi nov zahtevek poleg starega

KDAJ DOLNIK PORAVNA OBVEZNOST? Ko pravilno upniku ponudi ob pravem asu na pravem mestu izpolnitev.

ODKODNINSKE OBVEZNOSTI
ODKODNINSKA OBVEZNOST: Je obveznost stranke, da poravna kodo, za katero je odgovorna. PREDPOSTAVKE ODKODNINSKE ODGOVORNOSTI: - nedopustno kodljivo dejstvo - nedopustna koda (pravno priznana) - vzrona zveza (med kodljivim dejstvom in nedopustno kodo) - odgovornost KODLJIVO DEJSTVO kot predpostavka odkodninske odgovornosti: Generalno naelo Neminem laedere pravi, da se mora vskdo vzdrati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzroiti kodo. kodljivo dejstvo mora biti nedopustno, sicer odkodninska obveznost iz njega ne nastane. kodljivo dejstvo je lahko: - DOGODEK: dejstvo, ki ga NE povzroi lovek - RAVNANJE: dejstvo, ki ga povzroi lovek, z AKTIVNIM (COMMISSIO) ali pa PASIVNIM ravnanjem (OMMISSIO). Primeri, ko je izkljuena NEDOPUSTNOST KODNEGA DOGODKA / KODE: Izkljuitev nedopustnosti: kodljivega dogodka IN kode (OBOJE) o silobran: Je obramba, neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe istoasen protipraven napad. o volenti non fit iniuria privolitev okodovanca; privolitev mora biti zavestna in dopustna; o posegi dravnih organov (objekt se porui, ker ni imel gradbenega dovoljenja); o roditeljska pravica (pravica starev, da kaznujejo svoje otroke, e je to vzgojno in brez kodljivih posledic); o dopustnost zaradi dajanja informacij: e kdo razirja neresnina dejstva, ki so drugemu kodljiva, pa tega ne stori javno in mu neresninost ni znana ni odgovoren; o dovoljena samopomo kdor pri dovoljeni samopomoi povzroi kodo tistemu, ki je povzroil potrebo po samopomoi, je ni dolan vrniti (kode); samo KODLJIVEGA DEJSTVA, ne pa kode (ravanje oz. dogodek je dopusten, kodna posledica pa ni dopustna) o skrajna sila: je stiska, v kateri kdo povzroi kodo zato, da bi od sebe ali drugega odvrnil neposredno preteo nevarnost. e to odvraa od veje nevarnosti, je dejanje dopustno, ni pa dopustno kodno dejanje; o posegi upravnih organov: usmrtitev z nevarno boleznijo okuene ivali o odvrnitev kode od drugega: kdor pretrpi kodo pri tem, ko odvraa od drugega kodno nevarnost, ima pravico od njega zahtevati povrnitev tiste kode, ki se ji je smotrno izpostavil o zakoniti interesi posameznika ali skupnosti: npr. zasilen pristanek letala na tujem zemljiu, dopustnost imisij;

26/81

Naini kritve POGODBENE OBVEZNOSTI: - NEPRAVILNA IZPOLNITEV - NEIZPOLNITEV PREDPOSTAVKE POSLOVNE (POGODBENE ) ODKODNINSKE ODGOVORNOSTI - kritev pogodbene (poslovne) obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja - vzrok za kritev izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti (iz sfere izpolnitelja) - vzrona zveza med kritvijo pogodbene obveznosti in kodo, ki zaradi te kritve nastane pogodbi zvesti stranki - koda, ki jo v sferi pogodbi zveste stranke povzroi kritev pogodbene obveznosti druge stranke

Razlika med POSLOVNO ODKODNINSKO ODGOVORNOSTJO in NEPOSLOVNO ODKODNINSKO ODGOVORNOSTJO Razlikujeta se po temelju. POO (poslovna/pogodbena) je subjektivno-objektivna (subjektivna, ki se pribliuje objektivni), NOO (neposlovna) pa je ali subjektivna, ali objektivna. V monosti pogodbenega spreminjanja: POO je mogoe pogodbeno raziriti (241 OZ) ter omejiti ali izkljuiti (242 OZ), NOO ni mogoe raziriti, omejiti ali izkljuiti; Glede obsega odkodnine: POO: povrailo kode (navadne in izgubljenega dobika) je determinirano s priakovanostjo (kriterij predvidljivosti) 243/1in 2 OZ; NOO: ne velja zanjo.

Razlika med OBJEKTIVNO odgovornostjo in POSLOVNO ODKODNINSKO odgovornostjo EKSKUPLACIJA Razlikujeta se v ekskulpacijskih (razbremenilnih, oprostilnih) razlogih. Razbremenilni razlog je pravno dejstvo (dogodek oz. lovekovo voljno ravnanje), katerega obstoj izkljuuje (razbremenjuje) odkodninsko odgovornost. Dokazno breme o njegovem obstoju nosi odgovorna oseba. Razbremenilni razlog je torej oblika negativne predpostavke odkodninske odgovornosti, ki jo mora zatrjevati in dokazati odgovorna oseba. Razlika: Pri POO se odgovorna oseba razbremeni odkodninske obveznosti, e dokae, da bi bila stvar, ki je predmet obveznosti, nakljuno uniena, tudi e bi ona svojo obveznost pravoasno izpolnila . Pri OBJEKTIVNI ODGOVORNOSTI mora odgovorna oseba za ekskulpacijo dokazati, da je vzrok za kodo dogodek oz. ravnanje zunaj njene sfere . Pri NOO se odgovorna oseba razbremeni odkodninske odgovornosti, e dokae da ni kriva (da ni bila deliktno sposobna oz. je ravnala z dolno skrbnostjo)

27/81

NAELO POPOLNE ODKODNINE IN IZJEME OBSEG ODKODNINE - okodovanec ima pravico do povraila celotne odkodnine: navadne kode (damnum emergens) in povrnitve izgubljenega dobika (lucrum cesans) - povrailo se odmerja po cenah ob izdaji sodbe - pravica do popolne odkodnine pomeni, da se povrne toliko, kolikor je potrebno, da se vzpostavi stanje, kakrno je bilo brez kodnega dogodka - izjemi: cena posebne priljubljenosti in zmanjanje odkodnine po naelu pravinosti - deljena odgovornost e je okodovanec tudi sam prispeval - pri nepogodbeni odkodninski odgovornosti je izkljuen element priakovanosti VPRAANJE TUDI: ZMANJANJE ODKODNINE (KOREKCIJA NAVZDOL): Sodie upoteva tudi okoliine, nastale po povzroitvi kode, zato okodovancu prisodi odkodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegovo premoenje spet takno, kakrno bi bilo, e ne bi bilo kodljivega dejanja ali opustitve. Izjemi sta: - korekcija navzgor: e je bila stvar uniena ali pokodovana namenoma, lahko sodie odmeri odkodnino glede na vrednosti, ki jo je imela stvar za okodovanca. Pretium affectionis - korekcija navzdol: po naelu pravinosti: o koda ni bila povzroena namenoma in ne iz hude malomarnosti + ibke premoenjske razmere povzroitelja/okodovalca -> pomanjkanje o e je okodovalec povzroil kodo, ko je kaj delal v okodovanevo korist, se upoteva skrbnost, ki jo kae okodovalec v lastnih stvareh diligentio quam suis.

ODGOVORNOST PRI NESREI, KI JO POVZROIJO PREMIKAJOA SE VOZILA 154 OZ (1) Pri nesrei premikajoih se motornih vozil, ki je bila povzroena po izkljuni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. (2) e je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso kodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. (3) e ni kriv nobeden, odgovarjata imetnika po enakih delih, razen e pravinost ne zahteva kaj drugega. (4) e za kodo, ki jo utrpijo drugi v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost solidarna. 1-3 subjektivna odgovornost po naelu krivde med objektivno odgovornimi (notranje razmerje). e - pomeni da se lahko tisti, ki v notranjem razmerju ni kriv, ekskulpira. Ekskulpira se lahko e v odkodninskem postopku in ne ele v regresnem. Kako odgovarjajo osebe pri nesrei , ki jo povzroijo s premikajoimi se motornimi vozili? ali: Odgovornost imetnikov nevarnih stvari? - solidarno in objektivno (nevarna stvar) - v notranjem razmerju (med sabo) po krivdni odgovornosti o kriv izkljuno eden odgovarja 100% sam o krivda obojestranska v sorazmerju s stopnjo krivde o ni kriv nobeden po enakih delih, razen e pravinost ne terja drugae o e za kodo, ki jo utrpijo drugi v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost solidarna. KRIVDNA ODGOVORNOST 135 140 OZ Krivda je podana, kadar okodovalec povzroi kodo namenoma ali iz malomarnosti. 2 krivdni obliki: NAKLEP: konkretno merilo MALOMARNOST: abstraktno merilo (culpa in abstracto); ugotavlja se s pomojo 2 kriterijev: dober gospodar oz. gospodarstvenik in strokovnjak;

28/81 o o o

culpa lata (velika/huda) kritev navadne skrbnosti culpa levis (lahka) kritev posebne skrbnosti culpa levissima (zelo lahka) pri objektivni odgovornosti

posredna krivda - Napeljevalci odgovarjajo solidarno Diligentia quam suis skrbnost kot v lastnih zadevah (konkretno merilo; pri poslovni odkodninski odgovornosti)

V KATERIH PRIMERIH JE DOLOENA OBJEKTIVNA ODGOVORNOST? Objektivna odg. je kavzalna odgovornost, odgovornost za uspeh; odgovornost ne glede na krivdo. 2 VEJI: - odgovornost za kodljive uinke stvari (nevarna stvar) in delovanja (nevarna dej.) - odgovornost za ravnanje drugih ljudi: o odgovornost delodajalca za delavce o odgovornost gospodarja za pomonika o odgovornost RS za vojake o odgovornost za nepritevne osebe o odgovornost za zastopnike IZVOR: - zakon pogodba (garancijska; EKSKULPACIJA OBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI 153 OZ:
nekrivdo, tako da se dokae, da je ravnal prav)

(pri subjektivni je treba dokazati

Za objektivno so 3 ekskulpacijski razlogi: vija sila, za katero so znailni: zunanjost vzroka (vzrok izven stvari ali uinka), kvalificirano nakljuje (nepriakovan, neizogiben, neodvrnljiv zunanji vzrok), dejanje tretjega vzrok je dejanje tretjega, ki predstavlja kvalificirano nakljuje; dejanje okodovanca vzrok je dejanje okodovanca, ki ima elemente kvalificiranega nakljuja; Pomembno je koliko je dejanje tretjega ali okodovanca prispevalo k dejanju ne glede na krivdo: dejanje tretjega bistveno prispevalo absolutna ekskulpacija dejanje tretjega deloma prispevalo deljena odgovornost

V KATERIH PRIMERIH JE DOLOENA OBJEKTIVNA ODGOVORNOST? B - Odgovornost dolnika iz obveznostnega razmerja zaradi neizpolnitve pogodbe - Odgovornost za kodo od nevarne stvari - Odgovornost proizvajalca stvari z napako za nevarne lastosti stvari - Odgovornost pogodbenika za kodo, ki jo pretrpi sopogodbenik zaradi sklenitve nine pogodbe - Odgovornost prodajalca za pravno napako prodane stvari - Odgovornost imetnika motornega vozila

Mona vpraanja isti odgovor oz. v istem lenu: Katera doloba OZ VSEBINSKO OPREDELI TEMELJ POO? Temelj POSLOVNE ODKODNINSKE ODGOVORNOSTI? Kako ugotovimo KAKNA JE POSLOVNA ODKODNINSKA ODGOVORNOST PO TEMELJU? Iz katere dolobe se vidi RAZLIKA MED POSLOVNO IN NEPOSLOVNO OO ? (iz lena 240: kako se D ekskulpira )

29/81

Poslovna odkodninska odgovornost je po temelju subjektivno-objektivna, to pa ugotovimo glede na ekskulpacijske razloge. Subjektivnost se kae v 240. lenu OZ, ki govori o okoliinah, ki jih ni mogoe prepreiti, ne odpraviti in se jim izogniti, niso pa zunanje. Torej izhajajo iz notranjega vzroka, iz notranje sfere odgovornega. Na objektivnost pa kae kvalificirano nakljuje gre za vzrok, ki je zunaj stvari in katerega uinka ni mogoe priakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Pri strokovnjakih je izkljuen notranji vzrok, ker se skorajda ni mono ekskulpirati. Neposlovna odkodninska odgovornost je po temelju ali subjektivna (e dokae da ni kriv) ali objektivna (e se lahko ekskulpira po enem od treh razlogov)

EKSKULPACIJSKI RAZLOGI PRI POSLOVNI ODKODNINSKI ODGOVORNOSTI ? Dolnik je prost odgovornosti za kodo, e dokae, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel prepreiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. 240 OZ EKSKULPACIJSKI RAZLOGI PRI OBJEKTIVNI ODGOVORNOSTI ? - vija sila (153 OZ) # zunanjost vzroka # kvalificiranost nakljuja (nepriakovano, neizogibno, ni mogoe odvrniti) - dejanje 3.osebe, ki je kvalificirano nakljuje, - dejanje okodovanca, ki je kvalificirano nakljuje.

KAJ SO ELEMENTI VIS MAIOR - VIJE SILE ? - zunanjost vzroka - kvalificiranost nakljuja (nepriakovano, neizogibno, ni mogoe odvrniti) Elementarni dogodki, drubeni dogodki, ukrepi dravnih organov. NAVEDI KATERA PREDPOSTAVKA ODKODNINSKE ODGOVORNOSTI SE DOMNEVA PRI SUBJEKTIVNI ODGOVORNOSTI. KAJ NATANNO SE DOMNEVA IN V KORIST KOGA JE DOLOENA PRAVNA DOMNEVA? Domneva se odgovornost (krivda). Natanno se domneva najmanja stopnja krivde - lahka malomarnost (naklep se mora vedno dokazovat). Domneva pa se v korist okodovanca. KATERO NAELO NAM POMAGA PRI GRADACIJI ENE IZMED KRIVDNIH OBLIK (POJASNI PRI KATERI VRSTI KRIVDE IN KAKO)? Naelo skrbnosti nam pomaga pri gradaciji malomarnosti, saj malomarnost predstavlja abstraktno merilo (naklep pa konkretno merilo). Stopnja skrbnosti in krivde sta obratno sorazmerni. SUBSTITUIRANA KODA 138/2, 138/3 OZ - Nastane pri odvraanju druge kode. e kdo rei nekoga, ki je ogroen in ima sam pri tem kodo. - Stranka eli kodo 1 odvrniti od druge stranke in pri tem povzroi kodo 2; - 2 nastane in nadomesti prvotno kodo 1; - 2 je povzroena po storilcu in bi moral zanjo odgovarjati, ampak ker je ravnal VISOKO MORALNO, s tem da je hotel KODO ODVRNITI, in ker je VZROK njegovega ravnanja prvotna grozea koda, se v pravu priznava, da je za 2 odgovoren prvi storilec. Tudi z odstranjevanjem posledic kode lahko nastanejo stroki in kakna koda. - e takne stroke opravi okodovanec sam (ali tretja oseba), je treba poleg pravil negotorium gestio uporabiti tudi pravila odkodniskega prava. - Stroki takne gestije pomenijo nadaljno posredno kodo, ki jo mora storilec povrniti. - Odstranjevanje posledic kode je dovoljeno, e je smotrno ter je v korist okodovancu ali storilcu.

30/81

RAZMERJE EKVIVALENCA / RESTITUCIJA (164 OZ) ali vpraanje: EKVIVALENCA KOT ODKODNINA V prvi vrsti pride v potev vzpostavitev prejnjega stanja (restitucija), kakrno je bilo pred nastankom kode. e se s tem koda ne odpravi popolnoma sledi za ostanek denarna odkodnina. Kdaj pride v potev ekvivalenca? - e restitucija ni mogoa ali primerna; - na zahtevo okodovanca (kadar pomeni poseg v osebno sfero), razen e okoliine primera ne terjajo drugae. PRODUCENTSKA ODGOVORNOST 2 VIDIKA Kdor da v promet kakno stvar, ki jo je izdelal, ki pa pomeni zaradi kakne napake, kodno nevarnost za osebe ali stvari, odgovarja za kodo, ki nastane zaradi take napake. - objektivno Proizvajalec odgovarja tudi za nevarne lastnosti stvari, e ni ukrenil vsega, kar je potrebno, da kodo, ki jo je mogel priakovati, preprei z opozorilom, varno embalao ali kaknim drugim ustreznim ukrepom. subjektivno ZA KODO, KI JO POVZROI 9-LETNI OTROK ODGOVARJA: GLEJ 142 OZ Povzroitelj, vendar samo, e okodovanec dokae, da je bil priteven. Povzroiteljevi stari, vendar samo e okodovanec dokae, da so krivi. Povzroiteljevi stari, e ne dokaejo, da niso krivi. Povzroitelj, e ne dokae, da ni kriv. Povzroiteljevi stari odgovarjajo objektivno.

Pravno priznane NEPREMOENJSKE KODE, na podlagi katerih upravienec lahko uveljavlja PRAVINO DENARNO ODKODNINO, so: - telesne boleine (pretrpljene in bodoe) - duevne boleine (pretrpljene in bodoe) zaradi: - zmanjanja ivljenjske aktivnosti - skaenosti - razalitve dobrega imena in asti - okrnitve svobode - osebnostne pravice - smrti ali posebno teke invalidnosti blinjega - kritve dostojanstva - kritve avtorskih pravic (169. l ZASP - Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah) - strah (primarni in sekundarni) - okrnitev ugleda pravne osebe Kritev osebnostne pravice je sicer pravno priznana oblika nepremoenjske kode vendar ni vedno podlaga za pravino denarno odkodnino. Podlaga za pravino denarno odkodnino je le, e je poseg v pravico imel za posledico: telesne boleine duevne boleine - strah Glej 178 in 134 OZ! Posredni okodovanci so osebe, ki imajo v primeru smrti ali teke invalidnosti druinskega lana pravico do denarne odkodnine zaradi pretrpljenih duevnih bolein. Glej 180 OZ ZATO NA IZPITU PAZI, E TE VPRAA: pravno priznane oblike nepremoenjske kode ali

31/81 -

pravno priznane oblike nepremoenjske kode na podlagi katerih upravienec lahko uveljavlja pravino denarno odkodnino

3 OSNOVNE OBLIKE NEPREMOENJSKE KODE: telesne boleine (pretrpljene in bodoe) duevne boleine (pretrpljene in bodoe) zaradi... strah (primarni in sekundarni) OBKROI PRAVNO PRIZNANE OBLIKE NEPREMOENJSKE KODE. (VSE SO OBKROENE) - Duevne boleine zaradi kritve pravice do zasebnosti - Duevne boleine zaradi kritve osebnostnih pravic - Bodoe duevne boleine zaradi posebno teke invalidnosti blinje osebe - Bodoe telesne boleine - Okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe DO KATEREGA LETA ODGOVARJAJO STARI ZA SVOJE OTROKE IN KAKNA JE NJIHOVA ODGOVORNOST GLEDE NA OTROKOVE RAZVOJNE STOPNJE - do dopolnjenega 7 leta odgovarjajo stari objektivno za kodo, ki jo povzroi njihov otrok - med 7 in 14 letom: odgovarjajo (subjektivno) stari za kodo razen e dokaejo, da niso krivi. e odgovarja poleg njih tudi otrok (e je razumel) je njihova odgovornost solidarna.

PORAZDELITEV DOKAZNEGA BREMENA PRI SUBJEKTIVNI IN OBJEKTIVNI ODKODNINSKI ODGOVORNOSTI Subjektivna Objektivna kodni dogodek Okodovanec Okodovanec koda Okodovanec Okodovanec Vzrona zveza Okodovanec Se domneva (odgovornost po naelu vzronosti) Odgovornost Povzroitelj Povzroitelj krivda se domneva zgolj dokazuje da obstajajo najmileja stopnja ekskulpacijski razlogi dokae da ni vzronosti Nomotehnina ureditev ODKODNINSKIH OBVEZNOSTI po OZ NOO je urejena v okviru povzroitve kode v 2. poglavju splonega dela, POO v 3. poglavju splonega delapa v okviru uinkov obveznosti in izpolnitve.Vendar pa zakon napotuje na uporabo pravil ene za drugo in obratno. V 243. lenu pravi, da se dolobe glede obsega odkodnine smiselno uporabljajo tudi za NOO, e tam ni doloeno drugae. 246. len pa pravi, da se za povrnitev kode pri POO smiselno uporabljajo pravila o povrnitvi nepogodbene kode.

Nomotehnina ureditev POSLOVNE ODKODNINSKE ODGOVORNOSTI Zakon v 246. lenu doloa, da se za povrnitev poslovne kode smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za neposlovno kodo. Pojmovanje odkodninske obveznosti kot enega tipa obveznosti, tako e gre za pogodbeno kot tudi, e gre za nepogodbeno odkodnino, terja enotno ureditev za obe vrsti obveznosti, tako da se vzamejo za podlago pravila o neposlovni odkodninski odgovornosti in ta dopolnijo z razlikami ki veljajo za poslovno odkodninsko obveznost.

32/81

kaj je subjektivna ODGOVORNOST Z OBRNJENIM DOKAZNIM BREMENOM - Dokazno breme je obrnjeno, kadar eli zakon olajati okodovanev poloaj.Tako je nae pravo olajalo okodovanev poloaj glede dokazovanja krivde. Storilec mora dokazati, da ni kriv, e hoe biti razbremenjen obveznosti. - Velja naelo da nosi obrnjeno dokazno breme dolnik, ki je kodo povzroil s tem, da je prekril pogodbeno obveznost ali obveznost, ki izvira iz zakona. - Dokazno breme je obrnjeno tudi pri objektivni odgovornosti. Kdor ima nevarno stvar oz. opravlja nevarno dejavnost, je odgovoren za kodo, ki izvira iz te nevarne stvari oz. dejavnosti.

obkroi primere SUBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI - Odg. Iz garancije - Odg. Prodajalca za pravne napake prodane stvari - Odg. Dolnika iz obveznostnega razmerja zaradi neizpolnjene pogodbe - Odg. Proizvajalca stvari za napako za nevarne lastnosti stvari (producentska) - Odg. Pogodbenika za kodo, ki jo pretrpi sopogodbenik zaradi sklenitve nine pogodbe (vedno subjektivna) - Odg. Za kodo nevarne stvari O kakni obliki odgovornosti govorimo pri VMEAVANJU V TUJE POSLE (2 stavka) Govorimo o odgovornosti za meano nakljuje (casus mixtus). Pokodovalec ne povzroi neposredno kodo, ampak samo okoliine, ki so ugodbe za nastanek kode, ki nastane iz nekega drugega dogodka.

CASUS MIXTUS - Stranka ne zagrei kode, - neprimerno ravna -> povzroi ugodno situacijo za nastanek kode (nekrivdno). Odgovornost za meano nakljuje. Stranka zagrei neko nepravilnost, vendar iz te nepravilnosti e ne nastane koda, ampak samo poloaj ugoden za nastanek kode. koda nastane po nakljuju, ne bi pa nastala, e ne bi bilo zakrivljenega poloaja Je objektivna odgovornst. Vzrona zveza ni direktna. Pravo doloi vzrono zvezo. Primeri: - Vmeavanje v tuje posle 166 OZ - Kritev varnostnih predpisov 156 OZ - Casus mixtus v pogodbah (zamuda upnika) 301 OZ - Dolnikova nedopustna ravnanja 117 OZ Kdaj gre za OBJEKTIVNO ODGOVORNOST? Objektivna (kavzalna) odgovornost je odgovornost za kodo ne glede na krivdo. Odgovorna oeba postane zavezanec, kakor hitro nastane vzrok kode. Deli se na dve veji: - odgovornost za kodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oz. nevarno dejavnostjo (vzronost se domneva) - odgovornost za ravnanje drugih ljudi. Izvira lahko iz zakonske norme, lahko pa se stranki glede nje dogovorita (prevzem garancij pomeni objektivno odgovornost). KDAJ GRE ZA OBJEKTIVNO ODKODNINSKO ODGOVORNOST ? - nevarna stvar, dejavnost; - ko zakon tako doloa - ko se zavee s pogodbo

33/81

- objektivna odgovornost za druge osebe KAKO OZ DEFINIRA NEVARNO STVAR? Je ne definira. Je pravni standard, ki je kot tak (na abstraktni ravni) nedololjiv / nedoloen, v konkretnem primeru pa dololjiv. NAVEDI PODLAGE ZA ODKODNINSKO OBVEZNOST IN KAM UVRAMO PRODUCENTSKO ODGOVORNOST? - uvramo v NOO

Odgovornost za nomen bonum odgovornost za izterljivost terjatve Odgovornost za nomen verum odgovornost za obstoj terjatve POGODBENA KAZEN 247 OZ Je civilna sankcija za kritev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezala opraviti pogodbena stranka, za katero se dogovorita stranki pogodbe, ki je pravni temelj te izpolnitvene obveznosti. Dvojni pomen: - instrument izpolnitve pogodbene obveznosti; - olajanje poloaja upnika v primeru kritve pogodbene obveznosti dolnika. KDAJ IMA STRANKA POLEG IZPOLNITVENEGA ZAHTEVKA E POGODBENO KAZEN? - e je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti, lahko upnik zahteva bodisi izpolnitev obveznosti bodisi pogodbeno kazen. - Kadar je kazen dogovorjena za primer, e dolnik zamudi z izpolnitvijo, ima upnik pravico zahtevati tako izpolnitev obveznosti kot pogodbeno kazen. 251 OZ

ACTIO POPULARIS opredeli pojem z vidika OZ (133 OZ) (po komentarju OZ) Pojem: Zahteva, da se odstrani kodna nevarnost Vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoloenemu tevilu oseb veja koda, ter da se vzdri dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali kodna nevarnost, e nastanka vznemirjanja ali kode ni mogoe prepreiti z ustreznimi ukrepi. Smisel dolobe: odkodninsko varstvo okolja. Konkretizirano temeljno naelo OZ prepoved povzroanja kode. Gre za monost realizacije sodnega varstva e pred nastankom kode Posebnosti v razmerju do splonega civilnega delikta 1) Odstranitveni zahtevek ni odvisen od nastanka kode. Enako velja za opustitveni zahtevek. Zadostujeta konkretna kodna nevarnost ali vznemirjanje. 2) Le obstoj kode, ki presega obiajne mere, je protipraven, medtem ko to ne velja za dejavnost iz katere izvira. 3) Krivda ni predpostavka za odkodninski zahteveh v tovrstnih primerih (torej gre za objektivno odgovornost) ACTIO POPULARIS: KRAJE Je popularna, ljudska toba. Aktivno legitimiran je vsakdo, ki je za to zaineresiran. Vsakdo, ki opazi grozeo nevarnost, kodo, lahko toi na odvrnitev nevarnosti in odpravo dosedanje kode. ODGOVORNOST ZA DELAVCE - 147 OZ - Za kodo, ki jo povzroi delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizina oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila koda povzroena, razen e dokae, da je delavec v danih okoliinah ravnal tako, kot je bilo treba. - Okodovanec ima pravico zahtevati povrnitev kode tudi neposredno od delavca, e je ta kodo povzroil namenoma.

34/81 -

Kdor je okodovancu povrnil kodo, ki jo je povzroil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, ima pravico zahtevati od delavca povrnitev plaanega zneska. Ta pravica zastara v estih mesecih od dneva, ko je bila odkodnina plaana. Doloba iz prvega odstavka 147. lena ne posega v pravila o odgovornosti za kodo, ki izvira od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti.

SPECIALNI EKSKULPACIJSKI RAZLOG EKSKULPACIJSKI RAZLOGI DELODAJALCA ZA DELAVCA e dokae, da je delavec v danih okoliinah ravnal tako, kot je bilo treba. 147/1 OZ KAKO OZ UREJA ODGOVORNOST DELODAJALCA? Delodajalec odgovarja za delavca objektivno (odgovornost za ravnanje drugih), za kodo, ki je nastala pri delu ali v zvezi z delom okodovanec ima neposredni zahtevek do delodajalca. Kadar je delavec ravnal krivdno, potem se lahko delodajalec ekskulpira tako, da dokae, da je delavec kriv. V tem primeru sta nasproti okodovancu odgovorna solidarno. Okodovanec lahko neposredno terja od delavca. e kodo povrne delodajalec, ima kondikcijski zahtevek zoper delavca (6 mesecev od plaila odkodnine). CIVILNA KAZEN. ALI NAE PRAVO POZNA CIVILNO KAZEN? Civilna kazen je odkodnina za primer da koda sploh ne nastane, ali pa nastane pa stranka zanjo ni civilnopravno odgovorna. Govorimo o istem penalu zaradi varstva pogodbene discipline. Ne more biti dogovorjena za denarne obveznsoti. V OZ je urejena v poglavju o uinkih obveznosti (3. pogl. splonega dela). 247 - 254 Cum viribus: jamstvo z doloenimi deli premoenja Pro viribus: do viine vrednosti doloenih delov premoenja Ali obirneje: Odgovornost cum viribus : gre za omejitev po vrsti premoenja in zato tudi po vrednosti. Npr. taka odgovornost nastopi po zakonu o dedovanju tedaj, kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov zapuina loi od dedievega premoenja. Zapustnikovi upniki , ki so zahtevali tako loitev, lahko zahtevajo plailo svojih terjatev samo iz zapuinskega premoenja. 143 ZD Odgovornost pro viribus : gre za omejitev odgovornosti po vrednosti, ne pa tudi po vrsti premoenja. Npr. dedi odgovarja za zapustnikove dolgove omejeno. Torej do doloene vrednosti. Vendar pa dedi ne odgovarja samo s podedovanim premoenjem, ampak tudi z lastnim. 142 ZD TEORIJA O PREDVIDLJIVOSTI Stranka naj odgovarja za blinje posledice vedno, za oddaljeneje pa samo e so predvidljive. Opredeli BISTVO TEORIJE PREDVIDLJIVOSTI PRI POSLOVNI ODKODNINSKI ODGOVORNOSTI. 243/1 Upnik ima pravico do povraila navadne kode in izgubljenega dobika, ki bi ju dolnik moral priakovati ob kritvi pogodbe kot moni posledici kritve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana. Bistvo: D je dolan povrniti samo tisto kodo, katero je lahko priakoval ob sami kritvi. To velja samo pri lahki malomarnosti izkljueno je pri hudi malomarnosti in naklepu. Kako odgovarja 14 letnik? Mladoletnik z dopolnjenim 14 letom odgovarja po splonih pravilih o odgovornosti za kodo. Skupaj s stari, solidarno. POSLOVNO NESPOSOBNA OSEBA 42 in 98 OZ - Sopogodbenik PNO, ki ni vedel za njeno poslovno nesposobnost ali pa ga je ta prevarala, da ima dovoljenje zakonitega zastopnika, lahko odstopi od pogodbe, lahko pa zahteva od zakonitega zastopnika naj se izree o odobritvi pogodbe. To pravica ugasne po 30 dneh od takrat, ko je zvedel za poslovno nesposobnost oz. za to, da nima dovoljenja. e se zastopnik v 30 dneh od poziva, ne izree, se teje, da je odobritev zavrnil. - Po pridobitvi poslovne sposobnosti, lahko PNO zahteva razveljavitev pogodbe, ki jo je brez potrebnega dovoljenja sklenila v asu svoje omejene poslovne sposobnosti, vendar mora tobo vloiti v treh mesecih po pridobitvi popolne posl. sposobnosti.

35/81 -

Poslovno omejeno soposbna oseba odgovorja za kodo, nastalo z razveljavitvijo pogodbe, e z zvijao prepriala svojega sopogodbenika, da je poslovno sposobna.

len 132: OPREDELITEV KODE koda je zmanjanje premoenja (navadna koda, damnum emergens), prepreitev poveanja premoenja (izgubljeni dobiek, lucrum cesans), pa tudi povzroitev telesnih bolein ali duevnih bolein ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoenjska koda). Pozitivni pogodbeni interes: pogodba je veljavna, vendar je zaradi nepravilnosti v izpolnjevanju nastala koda. Negativni pogodbeni interes: pogodba ni veljavna. Okodovanec ima nasproti tistemu, ki je za neveljavnost odgovoren negativni pogodbeni interes (zahteva odkodnino zaradi neveljavnosti). Pri obeh pa se lahko uveljavlja kodo in izgubljen dobiek. POSEBNI PRIMERI ODGOVORNOSTI - Odgovornost zaradi teroristinih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij - Odgovornost organizatorja prireditve (glej 157 OZ) - Odgovornost imetnika ivali (nevarne in domae) - Odgovornost imetnika stavbe - Odgovornost za ruenje gradbe - Odgovornost zaradi opustitve nujne pomoi - Odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe - Odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splonega pomena Odgovornost organizatorja prireditve 157 OZ Organizator shoda vejega tevila ljudi v zaprtem prostoru ali na prostem odgovarja za kodo, nastalo s smrtjo ali telesno pokodbo, ki nastane zaradi izrednih okoliin, ki lahko nastanejo ob takih prilonostih, kot je gibanje mnoic, sploen nered in podobno.

PREDPOSTAVKE STVARNIH IN PRAVNIH NAPAK Predpostavke STVARNIH NAPAK (6) 1) Dvostransko obvezen (odplaen) posel, 2) Napaka obstaja v asu prehoda nevarnosti nakljunega unienja na kupca, 3) Napaka se pojavi v doloenem roku (6 mesecev ali ve, e je tako dogovorjeno), 4) Pregled stvari (od takrat dalje notifikacija 8 dni, gospodarske nemudoma), 5) Uveljavljanje v doloenem roku (1 leto), 6) Nevednost - upnik ni vedel za napako in ni bil dolan vedeti, Predpostavke PRAVNIH NAPAK (4) 1) Dvostransko obvezen posel, 2) Napake obstajajo ob prehodu lastninske pravice na kupca, 3) Upnik uveljavlja zahtevek, e se pojavi nekdo tretji, ki uveljavlja pravico do stvari, 4) Nevednost - upnik ni vedel za napako. RAZLIKE JAMEVALNIH ZAHTEVKOV pri stvarnih in pravnih napakah STVARNE: takoj PRAVNE : ne more takoj, zahtevati mora naknadni rok, a quanti minoris je sekundarni zahtevek = pri razdrtju JAMEVANJE: Jamevanje za napake: je dolnikova odgovornost upniku, da stvar nima ne stvarnih, ne pravnih napak. 100/1,2

36/81

Jamevanje se uporablja pri odplanih poslih in ima objektiven pomen zahtevki glede jamevanja nastanejo ne glede na krivdo. Naelno vodilo za vse vrste pogodb so doloila o odgovornosti za SN in PN prodajalca pri prodajni pogodbi, kolikor zakon za posamezno pogodbo ne ureja drugae (100 OZ tehnika napotitve)

KATERE POJME OZNAUJE JAMEVALNI ZAHTEVEK: - actio redhibitoria (razveljavitev pogodbe) - actio quanti minoris (zmanjanje kupnine) - Izpolnitveni zahtevek - Zamenjava stvari - Popravilo stvari - Datio in solutum JAMEVANJE, JAMEVALNI ZAHTEVKI 468 OZ Izpolnitveni zahtevki oz. izpolnitev pogodbe (tako v zakonu) o Popravilo stvari da napako odpravi (e ni preve strokov oz. nesorazmerno) o Zamenjava stvari da izroi drugo stvar brez napake (mogoe e gre za genus) Zmanjanje kupnine actio quanti minoris Razveljavitev pogodbe oz. odstop od pogodbe actio redhibitoria (prej e dodatni rok oz.
monost) -

+ v vseh primerih povrnitev kode

Kaken je vrstni red? Ali ima ius variandi? zahtevki 468/1-3: poljubno izbere kupec; edino actio redhibitoria je omejena kupec ne sme odstopiti, e prodajalcu ne da e ene anse (primernega dodatnega roka doloeno v 470 OZ) moen je ius variandi lahko si premisli vendar le od najnije do najhuje sankcije (ne pa e si e odstopil premisli v nije) Kako izraunamo znianje kupnine? Actio quanti minoris izrauna se po RELATIVNI METODI. Kolikor je blago z napako ob sklenitvi pogodbe v odstotku manj vredno od blaga brez napake. Za ta odstotek se znia kupnina.

Posebnost glede odkodnine pri garanciji glej 481, 482/2 OZ Kupec ima pravico tudi do povraila kode, ki mu je nastala zaradi tega, ker stvari ni mogel uporabljati, in sicer od trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do njune izvritve. Kako OZ ureja pri jamevalnih zahtevkih za stvarne napake pravico kupca uveljavljati odkodnino? - vezano na grajanje napak (izpolnitveni zahtevek, znianje kupnine, odstop = damnum circa rem) - po splonih pravilih o odkodninski odgovornosti (refleksna koda damnum extra rem) damnum circa rem = koda iz zaupanja Actio redhibitoria Je pravni zahtevek, s katerim stranka zahteva odstop od pogodbe/razveljavitev. Stranka lahko odstopi od pogodbe (razdre pogodbo), e si izbere takno sankcijo. Zato zadostuje enostranska izjava opcija. Stranka izjavi, da razdira pogodbo. Pogoj je, da kupec pred tem pusti prodajalcu dodaten rok za izpolnitev pogodbe. Jamevalni zahtevek Stranka ga uveljavlja pri posledicah stvarnih in pravnih napak, pri garanciji. Izpolnitveni zahtevek iri pojem, s katerim zahtevamo izpolnitev prodajalca. Nanaa se na ugovore pri nepravilni izpolnitvi.

37/81

Znailnosti JAMEVANJA ZA PRAVNE NAPAKE: - Izkljui se lahko s pogodbo - Je dispozitivno (vedno dispozitivno, lahko omeji ali povsem izkljui s pogodbo) - Je kogentno - Je subjektivno - Je objektivno (jamevanje je vedno objektivno) ROKI PRI JAMEVANJU, kako je z ugovori? 480 OZ Ustni - Pravice iz jamevanja ugasnejo po enem letu, odkar je kupec odposlal obvestilo (e je pravoasno grajal); - Perpetuacija ugovorov: stranki ostane pravica do ugovorov, eprav so roki za uveljavljanje jamevalnih zahtevkov e potekli. Torej kupec, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki, lahko po poteku enoletnega roka, e e ni plaal kupnine kot ugovor zoper prodajalev zahtevek, naj mu plaa kupnino, uvbeljavlja svoj zahteveh, naj mu znia kupnino ali povrne kodo. Izpolnitveni zahtevek pri jamevanju za stvarne napake. Razloi modalitete, pogoje: - pogoji: pravilno in pravoasno grajanje napak, potem pa 1 leto za uveljavljanje zahtevka; - modalitete: odvisno od tega ali je predmet izpolnitve: genus, species odprava napak (e je ekonomino) zamenjava (ne, e gre za species, samo za genuse)

OBOGATITVENI ZAHTEVKI
Definiraj: VERZIJA: okorianje ene stranke na kodo druge nikoli pa ni bilo pravnega temelja. Uinkuje erga omnes. Sodi med povrailne (obogatitvene) obveznosti. KONDIKCIJA: obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane, e kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresniila ali je pozneje odpadla. Izpolnitev brez pravne podlage. Condictio indebiti: stranka izpolni obveznost iz nine ali razveljavljene izpodbojne pogodbe. Condictio ob causam finitam: e pravna podlaga za izpolnitev odpade (pogodba je razvezana); Condictio causa data causa non secuta: nekaj je bilo izpolnjeno glede na priakovano podlago, ki se ni uresniila. Odpadla pravna podlaga (porono darilo, pa se ne poroita) GESTIJA: kadar kdo opravlja posel koga drugega, eprav mu te funkcije ne nalaga kaken pravni temelj; OZ ureja verzijo in kondikcijo v 190. lenu. NOVACIJA: nain prenehanja obveznosti po volji obeh strank. NATEJ 3 RAZLIKE MED KONDIKCIJO IN VERZIJO:

38/81

PREDPOGOJI ZA VERZIJO Premik premoenja + ni pravne podlage PREDPOSTAVKE obogatitvenih zahtevkov Povrailni zahtevek nastane samo, e je dogodek, iz katerega nastane obveznost, povzroil na eni strani prikrajanje, na drugi strani pa okorienje (obogatitev). Prikrajanje mora biti nedopustno (zakon ne dovoljuje uveljavljanja obog. zahtevkov, a se tudi stranka z njim strinja volenti non fit iniuria) Katere izmed natetih predpostavk morajo biti podane pri obogatitvenih obveznostih? - - koda - D - Prikrajanje in obogatitev - Vzrona zveza - Odgovornost

Kondikcija kdaj ne more zahtevati vrnitve kljub neupravieni pridobitvi? - Izpolnitev moralne / naravne dolnosti - Condictio ob turpem causam (kadar je neupraviena obogatitev hkrati tudi neko nedopustno ravnanje) - Nepremoenjska koda, e je bila odkodnina plaana potenemu pridobitelju 195 OZ - Drugo: Volenti non fit iniuria kdor kaj plaa, eprav ve, da ni dolan, nima pravice zahtevati nazaj, razen e si
je pridral pravico zahtevati nazaj ali e je plaal, da bi se izognil sili (izvrba je tudi sila);

Kdaj se ne more zahtevati vrnitev izpolnjenega, kljub neupravieni obogatitvi? Obkroi - Volenti non fit iniuria - Kadar kdo plaa, eprav ve, da ni dolan - Moralna dolnost - Naturalna dolnost - Ob turpem causam (kadar je neizpolnitev hkrati prepovedano dejanje) (nemo auditur suam turpidunem allegans = ob turpem causam) 87/2 OZ

Kondikcija pri RAZVEZI POGODBE ZARADI NEIZPOLNITVE pogodbe - Glej 111 OZ!!! - tisto kar je bilo izpolnjeno (deloma ali v celoti) je potrebno vrniti (111/2) - stranka, ki vraa denar mora plaati tudi obresti (111/4); razlika od vpraanja: POSLEDICE RAZVEZANE POGODBE - odkodninski zahtevek (e je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne kode 111/1) - kondikcijski zahtevek 111/2 (e obe stranki vraata vzajemnost 111/3) - vrnitev drugih koristi 111/4 - stranka, ki vraa denar mora plaati obresti od dneva ko je prejela plailo 111/5

KATERE GESTIJE POZNA? Natej in opredeli v enem stavku vsako gestijo NUJNA (negotiorum gestio necessaria): kadar je gestija opravljena v stiski; da bi odvrnil preteo nevarnost;

39/81

KORISTNA (negotiorum gestio utilis): kadar je posel smotrno opravljen v korist gospodarja; NEDOPUSTNA: je gestija, e jo dominus prepove, ali e jo ne prepove, toda je ni mogoe opredeliti kot nujno ali koristno; NEPRISTNA: nastane, ker je gestor v zmoti in misli, da je posel njegov (po teoriji, ni v OZ) ali pa ker gestor hote/namenoma opravi posel dominusa z namenom, da zase obdri koristi (205 OZ).

DOPUSTNA GESTIJA - zahteva se: gestor: skrbnost, nadaljevalna dolnost, notifikacijska dolnost, edicijska dolnost, dolnost obrauna; dominus: koristne in potrebne potroke mora vrniti, ne glede na to, emu je kakna korist nastala; nagrada, ius tolendi.

NEPRISTNA GESTIJA: OZ navaja kot nepristno gestijo primer, ko kdo opravlja tuj posel z namenom, da koristi obdri zase, eprav ve, da je posel tuj. Nepotena stranka nima gestijskega zahtevka, je pa odkodninsko odgovorna gospodarju na zahtevo mora dati raun in izroiti doseene koristi (edicijska dolnost), lahko pa dominus zahteva tudi vrnitev stvari v prejnje stanje in e povrnitev kode. Teorija pa kot nepristno gestijo navaja primer, ko gestor opravlja tuj posel zase, ker zmotno misli, da je njegov (ni gestijskega, ampak verzijski zahtevek); Navedi 3 primere verzijskega zahtevka - naravni dogodek - ivali se pasejo na sosedovem travniku - naplavine - banka nakae 3. osebi moj denar - najemnik da prepleskat stanovanje - ravnanje prikrajanca (vloi svoje delo v tujo korist) - ex alienu contractu (verzijski zahtevki v povezavi z neko pogodbo pri trostranem razmerju) Kdaj se uporablja verzija, kdaj odkodnina? Glej tudi 198 OZ - Ena ali druga. Uveljavlja lahko oboje. Izbral bo tisto, ki jo je laje dokazat. Naeloma je laje dokazovat verzijo. - Uveljavlja lahko alternativno iz enega ali drugega temelja. - Ne sme biti obogaten iz kodljivega dejstva koliko si bil prikrajan, toliko dobi. CONDICTIO FURTIVA primer: nedobroverni prevzem izpolnitve Okorienec ni v dobri veri, zato ne gre za povrailni zahtevek, ampak za odkodninski zahtevek. Odgovoren je za celotno kodo, za vrednost, ki jo je stvar imela na dan, ko jo prikrajanec zahteva. Od trenutka, ko dobi, plaa zamudne obresti.

CONDICTIO FURTIVA, CONDICTIO SINE CAUSA - sine causa: povrailni zahtevek za izpolnitev brez pravne podlage, ker je odpadla; - furtiva: ne gre za povrailni; gre za odkodninski zahtevek, ker okorienec ni v dobri veri; Kdaj se ne more zahtevati vrnitev 191. len Kdor kaj plaa, eprav ve, da ni dolan, nima pravice zahtevati nazaj, razen e si je pridral pravico zahtevati nazaj ali e je plaal, da bi se izognil sili. Condictio ob turpem causam Povrailni zahtevek ni dopusten, e je neutemeljena izpolnitev obenem nedopustno ravnanje. Izpolnitev, ki je bila opravljena za nemoralen namen, se ne sme zahtevati nazaj. Sodie zavrne zahtevek prikrajane nepotene stranke. Primer: plaam za mamila oz. oroje napanemu Condictio ob turpem causa pomeni:

40/81

- Solvens ne more zahtevati nazaj izpolnitve, e je pogodba nina zaradi tega, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje ustavnim in moralnim naelom ali kogentnim predpisom - Solvens ne more zahtevati nazaj tega kar je bilo dano ali storjeno, da bi bila izpolnjena kakna navidezna obveznost ali kakna moralna ali drubena dolnost - Solvens ne more zahtevati nazaj spolnitve, e accipiens koristi nima ve - Solvens ne more zahtevati nazaj neutemeljeno plaanih zneskov odkodnine, e so bili plaani potenemu prejemniku. Razlika v predpostavkah in pravnih posledicah med laesio enormis in oderutvom ezmerno prikrajanje 118 OZ - oitno nesorazmerje med obveznostmi strank; okodovana stranka ni vedela za pravo vrednost; - obogatena stranka lahko obdri pogodbo v veljavi s tem da ponudi izpolnitev do prave vrednosti; - rok: 1 leto od sklenitve pogodbe pravica zahtevati razveljavitev. oderutvo 119 OZ - nekdo izkoristi stisko, teko premoenjsko stanje, neizkuenost, lahkomiselnost drugega; - okodovanec lahko obdri pogodbo v veljavi (zahteva, da se zmanja obveznost); - zahtevek za zmanjanje obveznosti se lahko vloi v 5 letih od sklenitve. ODERUKA POGODBA 119 OZ: (1) e kdo izkoristi stisko ali teko premoenjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkuenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu, je takna pogodba nina. (2) Za oderuko pogodbo se smiselno uporabljajo dolobe OZ o posledicah ninosti in o delni ninosti pogodb. (3) e okodovani zahteva, da se njegova obveznost zmanja na pravien znesek, ugodi sodie takemu zahtevku, e je to mogoe; v tem primeru ostane pogodba z ustrezno spremembo v veljavi. (4) Okodovani lahko vloi zahtevek za zmanjanje obveznosti na pravien znesek v petih letih od sklenitve pogodbe.

Kakna odgovornost je pri ezmernem prikrajanju? objektivna

TRETJI KOT SOLVENS - glej 271 OZ Upnik je dolan plailo tretjega sprejeti, e ima ta pravni interes, ali e ponudi izpolnitev v sporazumu z dolnikom. Pravni interes ima tretji tedaj, e je sam v kakni zavezi zaradi tega dolga npr: - porok - zastavitelj Narava izpolnitve mora biti taka, da lahko kdo drug izpolni. Upnik je vedno upravien sprejeti izpolnitev po tretjem, tudi proti dolnikovi volji. Vendar je dolnik varovan: izpolnitev tretjega lahko preprei, e sam ponudi izpolnitev.

TRETJI KOT ACCIPIENS Veljavne so izpolnitve po putativnem dediu. Gre za dedia, ki mu je bilo z odlobo o dedovanju priznano, da je dedi, pa se pozneje izkae, da v resnici ni upravienec. Poloaj je tak, kakor bi nepravi dedi pravega zastopal pri prevzemu izpolnitve. Tudi pooblaencu, igar pooblastilo je ugasnilo, je plailo veljavno opravljeno, e izpolnitelj brez svoje krivde ni vedel za prenehanje pooblastila VEZANOST CIVILNEGA IN KAZENSKEGA SODIA (1) Pri predhodnem vpraanju smo vezani na obsodilno in oprostilno sodbo; vpliva na odkodninsko odgovornost. (2) Pri identinem dejanskem stanju pa smo vezani zgolj na obsodilno sodbo, zgolj glede: - obstoja kaznivega dejanja, - kazenske odgovornosti, (3) pri pretium affectionis ni ve vezanosti na naklepno kaznivo dejanje

41/81

- Po OZ civilno sodie ni ve vezano na ugotovitev naklepnega kaznivega dejanja (kot je bilo po ZOR). - Dovolj je, da se ugotovi namenoma povzroena koda. Torej: dovolj je NAMEN. Razlika: PRETIUM AFFECTIONIS PO ZOR in OZ naklep/namen... 189 ZOR 168 OZ e je bila stvar uniena ali pokodovana e je bila stvar uniena ali pokodovana z namenoma, lahko sodie odmeri odkodnino naklepnim kaznivim dejanjem, lahko glede na vrednost, ki jo je imela stvar za sodie odmeri odkodnino glede na vrednost, ki okodovanca. jo je imela stvar za okodovanca. PRETIUM AFFECTIONIS Cena posebne priljubljenosti subjektivna vrednost unienega predmeta. Normalno se odkodnina odmerja po prometni vrednosti stvari. e pa je koda storjena namenoma, se prizna odkodnina glede na vrednost, ki jo ima stvar za okodovanca. To je lahko poleg druge subjektivne kode, tudi koda posebne priljubljenosti. Uporaba TEORIJE VZRONOSTI pri kazenskem in civilnem pravu - kazensko pravo se v praksi najvekrat opira na teorijo o adekvatni vzronosti (kot vzroke, za katere stranka odgovarja, je treba obravnavati tiste vzroke, ki niso nenormalni oz. so normalni) - civilno pravo daje prednost ratio legis vzronosti - nauk o pravno relevantni vzronosti: v pravu pridejo v potev samo tisti vzroki, ki so obenem kritve pravne norme in jih pravna norma glede na namen teje za vzroke. Zaradi tega razlinega gledia v teoriji, utegnejo nastati razlike glede vzrone zveze. Ratio legis vzronost Je pravno relevantna vzronost. Vzrok je tisto, kar pravo predpisuje kot relevantno.

ROK, POGOJ, ZASTARANJE

DOSPELOST - je izpolnitveni as. Dospelost pomeni, da ima upnik pravico dolnika terjati ob doloenem asu in da je dolnik e takrat dolan plaati. Stranka je v zamudi, e ob dospelosti ne izpolni in le nastopi e kakna druga okoliina, kolikor je ta doloena z zakonom. Kdaj se teje obveznost za dospelo? Loi: dospelost obveznosti od tega kdaj stranka pride v zamudo Dospela obveznost Kdaj stranka pride v zamudo Dospe v roku, ki je doloen. Ko pretee rok oz. naslednji Rok izpolnitve doloen dan (299/1) Dospe takoj ko zaveza nastane Po opominu (299/2) Rok izpolnitve ni (289 OZ) doloen PREKLUZIJA Izguba pravice, e je upravienec v roku, ki je za to doloen, ne izvaja. Conditio sine que non (pazi: Conditio in ne condictio) Pogoj brez katerega ne gre. Razmerje med ROKOM in POGOJEM - 63 OZ Kadar se uinek pogodbe zaenja od doloenega asa, se smiselno uporabljajo pravila o odlonem pogoju, kadar pa pogodba neha veljati po izteku doloenega roka, se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju. Navedite ZASTARALNE ROKE - ZAKONITA PRAVICA DO PREIVLJANJA ne zastara

42/81 -

Terjatve na DOBAVLJENO ELEKTRINO ENERGIJO (in zaetek njihovega teka) 1 leto po izteku leta v katerem je terjatev zapadla v plailo NEPOSLOVNA ODKODNINSKA terjatev objektivni rok 5 let, subjektivni rok 3 leta Terjatve ZAVAROVALCA IZ POGODBE O IVLJENJSKEM ZAVAROVANJU 5let, 10 let - e oseba ni vedela, da je zavarovalni primer nastopil;

NAVEDI ZASTARALNE ROKE: 346 357 OZ - Terjatve obresti 3 leta ali e zastaralni rok za obresti kraji od 3 let, zastarajo v enakem roku, kot glavna terjatev; - Pravica do preivljanja - ne zastara - Odkodninska terjatev 3 subjektivni rok (okodovanec zvedel za kodo in tistega, ki jo je povzroil), v vsakem primeru pa zastara v 5 letih, odkar je koda nastala (objektivni rok) - Terjatev zakupnine 3 leta - Terjatve iz gospodarskih pogodb 3 leta - Odkodninska terjatev zaradi korupcije 5 let odkar je okodovanec zvedel za kodo in za tistega, ki jo je povzroil, v vsakem primeru pa v 15 letih, odkar je bilo dejanje storjeno; - Odkodninska terjatev za kodo, povzroeno s kaznivim dejanjem e je za kazenski pregon predpisan dalji zastaralni rok zastara odkodninski zahtevek, ko se iztee as, ki je doloen za zastaranje kazenskega pregona - Zavarovanje 5/10 let pri pogodbah o ivljenjskem zavarovanju; 3/5 let pri drugih zavarovanjih - El. Energija, telefon... 1 leto; zastaranje zane tei po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plailo Razlika: preivninska pravica (pravica do preivljanja) sama pravica ne zastara terjatev preivninske obveznosti zastara v 3 letih po zapadlosti; Je obasna terjatev s katero se izrpava preivninska pravica. ZASTARANJE SAME PRAVICE 348 OZ Pravica sama, iz katere izvirajo obasne terjatve, zastara v petih letih, odkar je zapadla najstareja neizpolnjena terjatev, po kateri dolnik ni izvril nobene dajatve ve. e zastara pravica, iz katere izvirajo obasne terjatve, ne izgubi upnik le pravice zahtevati bodoe obasne dajatve, temve tudi pravico terjati obasne dajatve, ki so zapadel pred tem zastarnjem. Ne velja za pravico do preivljanja, ki ne more zastarati. Impedimentum praescriptionis - zadranje zastaranja Interruptio praescriptionis - pretrganje zastaranja B B

RAZLOGI za pretrganje zastaranja B - pripoznava dolga (izjava ali posredno; plailo na raun, da zavarovanje, zahteva nov rok), - novacija, - steajni postopek, - procesno dejanje, ki ima namen uveljaviti upnikovo terjatev; ZASTARANJE Je prenehanje pravice zahtevati izpolnitev obveznosti, potem ko je upravienec v asu, ki ga doloa zakon ni uveljavljal. Z zastaranjem se civilna obveznost spremeni v naturalno. Ne propre immortali timore teneantur: dolniki so zavarovani pred bojaznijo, da bodo morali stopiti v pravdo, ko zahtevkov ne priakujejo ve.

43/81

Upravienec, dolnik, se ne more odrei pravici zastaranja vnaprej. Dolnik ne more odpovedati zastaranju prej, kakor pretee zanj doloen as. Dolina rokov je kogentna. Zastaralni roki (subjektivni, objektivni rok) B - subjektivni rok: odkar je okodovanec zvedel za kodo in za tistega, ki je kodo povzroil. - objektivni odkar je terjatev nastala. Sploni zastaralni rok Ustni 5 let 364 OZ Neuporaba pravil o zastaranju 345 OZ. Pravila o zastaranju se ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu doloen rok, v katerem je treba vloiti tobo ali opraviti doloeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena - pri prekluziji. Zastaranje vs. Prekluzija ZASTARANJE - preneha civilna obveznost, e dalje pa obstoji naturalna; - iz upravienih razlogov se lahko pretrga ali ustavi.

PREKLUZIJA (preneha pravica, ker ni bila v roku uveljavljana) - obveznost popolnoma preneha - prekluzija tee naprej - prekluzija v zakonu (ezmerno prikrajanje; jamevalni zahtevki; izpodbijanje)

CONSTITUTUM DEBITI PROPRII, kje v OZ je urejen izjava dolnika upniku, da dolg obstoji; pripoznanje dolga Gre za pripoznavo dolga (utrditev obveznosti). Pripoznanje dolga je dogovor, s katerim ena stranka drugi stranki prizna, da njena obveznost obstoji. Pripoznanje je dolnikova izjava upniku, da dolg obstoji. Poda se z neposredno izjavo ali posredno (npr. da se kaj plaa na raun, da plaa obresti ali da zavarovanje). Znailnost (in razlika od novacije): prejnja obveznost ne ugasne, temve obstoji poleg nove. Namen: zavarovanje dolga (causa securitatis, causa solvendi) Ima akcesorno naravo e prvotna zveza ni veljavna, tudi zaveza pripoznanja ni veljavna Uinki: najpomembneja posledica je navadno pretrganje zastaranja interruptio praescriptionis. Priznajo pa se dejstva, ki niso pravice. Pri priznanju gre za izjavo vednosti. Ima deklarativen pomen. Pri pripoznanju gre za izjavo volje Prva ima konstitutiven pomen. V OZ je urejen pri zastaranju - pretrganje zastaranja. 364 OZ Odstop od naela akcesornosti: Upnik, igar terjatev je zavarovana 343. OZ (1) Ko pretee as zastaranja, se upnik, igar terjatev je zavarovana z zastavo ali s hipoteko, lahko poplaa le iz obremenjene stvari, e jo ima v rokah ali e je njegova pravica vpisana v javni knjigi. (2) Zastarane terjatve za obresti in druge obasne dajatve pa se ne morejo poplaati niti iz obremenjene stvari.

ALTERNATIVNE OBVEZNOSTI
ALTERNATIVNA OBLIGACIJA: pomen latinskega reka in katera vpraanja ureja OZ Pojem: za alternativno obligacijo oz. izbirno obveznost gre, kadar ima stranka pravico izbrati izmed ve predmeti tistega, ki naj bo predmet izpolni. Dve stvari sta v zavezi, ena v izpolnitvi rek Duales res vel plures sunt in obligatione, una autem in solutione. Pravico do izbire ima lahko dolnik, upnik ali tretja oseba.

44/81

Velja nepreklicnost izbire - upravienec svoje izbire ne sme pozneje spremeniti ne obstoji ius variandi. Oz ureja: - Pravico izbire; - Nepreklicnost in uinek izbire; - Trajanje pravice; - Izbira zaupana tretjemu; - Omejitev na preostali predmet; - Omejitev v primeru odgovornosti ene stranke.
-

Pravica do izbire Dolnik Dolnik

Odgovornost za nemonost Dolnik Upnik

Upnik

Dolnik

Upnik

Upnik

Posledica - Obveznost se omeji na preostali predmet, - pogodba ostane v veljavi - Dolnikova obveznost preneha; - Lahko izpolni s preostalim predmetom + zahteva odkodnino; - pogodba veljavna - Pogodbo lahko obdri v veljavi s tem da zahteva preostali predmet + odkodnina ali: - Odstopi od pogodbe + odkodnina (negativni pogodbeni interes) - lahko da odkodnino in zahteva drugi predmet - pogodba ostane veljavna

FACULTAS ALTERNATIVA fakultativno upravienje: (zakon govori o fakultativni obveznosti) - Pojem: dolnik je dolan opraviti doloeno izpolnitev, pri tem pa ima pravico da se premisli in izbere drugo izpolnitev. - Rek: Una res est in obligatione, duae autem in facultate solutionis ena stvar v zavezi, dve v izpolnitvi; FAKULTATIVNA TERJATEV: Pojem: upnik lahko namesto dogovorjenega predmeta zahteva od dolnika kaken drug predmet. 392 OZ: (1) e pogodba ali zakon doloa, da lahko upnik namesto dolgovanega predmeta zahteva od dolnika kaken drug doloen predmet, mu je dolnik, e upnik to zahteva, dolan izroiti ta predmet. (2) Sicer veljajo za takne fakultativne terjatve glede na namen pogodbenikov in okoliine posla, ustrezna pravila o fakultativnih in o alternativnih obveznostih. Fakultativno terjatev je potrebno razlikovati fakultativnega upravienja. Pri fakultativni terjatvi ni alternatvine obveznosti dolnika (ali prvi predmet, ali drugi predmet da bo upnik izbral, kar ima pravico pri fakultativnem upravienju), temve je samo eden predmet ves as v zavezi. Do upnikove zahteve je v zavezi samo en predmet in samo zanj nosi dolnik breme nevarnosti. ele ko izbere upnik drug predmet, je potem ta namesto prejnjega v zavezi. e se torej prvi predmet unii, preden je upnik opravil fakultativno izbiro, nima ve svojega izbirnega upravienja. IUS VARIANDI 384, 385, 386 OZ Pravica premisliti si, ko si enkrat e izbral (dolnik je nima ne pri alternativni obveznosti, ne pri facultas alternativa).

SOLIDARNE OBVEZNOSTI
Kdaj odgovarjamo solidarno? - e zakon tako doloa; - e se tako zaveemo s pogodbo;

45/81

SISTEMI UINKOVANJA PRI SOLIDARNIH OBVEZNOSTIH (Teorije glede medsebojnega uinkovanja dejanj pri solidarnih razmerjih) Sistem parcialnega/omejenega uinkovanja: dejanja uinkujejo samo proti tistim upnikom in proti tistim dolnikom, pri katerem se zgodijo. Sistem generalnega uinkovanja: dejanje ene izmed ve oseb uinkuje tudi na poloaj ostalih oseb. Sistem omejenega generalnega uinkovanja: kompromisni sistem; dejanje sicer uinkuje za vse, vendar ne celoti, temve samo za tisti del terjatve, ki pripada pripadnikom glede na notranje razmerje (regresno razmerje). Nae pravo je sprejelo ta sistem. Kako v regresnem razmerju vpliva, da je upnik odpustil dolg enemu solidarnemu dolniku? Omejeni generalni uinek - obveznost se zmanja za dolg, ki pade na tistega dolnika; - ta odpust ne pomeni, da je v notranjem razmerju prost; - to pomeni, da upnik ne more enega dolnika odpustiti tako, da ne bi ni dolgoval v notranjem razmerju; ostali dolniki se lahko regresirajo za toliko koliko so e plaali. 397/2 e pa je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolnika, kateremu je bil dolg odpuen, se solidarna obveznost zmanja za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolniki pada nanj, drugi dolniki pa solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti. ODPUST DOLGA PRI SOLIDARNI OBVEZNOSTI uinki pri solidarnih DOLNIKIH uinek pri solidarnem UPNIKU: - solidarni dolniki generalno: z odpustom dolga po sporazumu s kaknim solidarnim dolnikom so prosti obveznosti tudi drugi dolniki 397/1 OZ (e ni izraen namen odpustiti dolg le enemu); - solidarni dolniki omejeno generalno: e pa ima odpust dolga namen oprostiti obveznost le enemu, se solidarna obveznost zmanja za del, ki pada nanj. Drugi dolniki solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti. (397/2 OZ) V notranjem razmerju pa lahko regresirajo oproenega sol. dol. za del, ki po odpustitvi pade nanj. - solidarni upniki omejeno generalno: z odpustom dolga med dolnikom in enim upnikom se zmanja solidarna obveznost za toliko, kolikor znaa upnikov dele pri terjatvi. 408 OZ Kako vpliva v regresnem razmerju odpust dolga enemu od solidarnih dolnikov? Vpliva omejeno generalno. Navedi primer iz OZ, glede uinkovanja v solidarnih obveznostih: generalno: zamuda upnika (zamuda enega solidarnega upnika, ima uinek tudi nasproti drugim upnikom 412/2) omejeno generalno: odpust dolga enemu dolniku (397/2: e je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolnika, kateremu je bil dolg odpuen, se solidarna obveznost zmanja za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolniki pada nanj, drugi dolniki pa solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti); novacija (398/2: e pa sta upnik in dolnik omejila prenovitev na del obveznosti, ki pada na dolnika, potem obveznost drugih ne preneha, temve se le zmanja za ta del.) parcialno/omejeno: 402/1: zamuda enega solidarnega dolnika nima uinka nasproti drugim dolnikom (zadranje zastaranja, odpoved zastaranju...);

SUBROGACIJA
Personalna subrogacija na PASIVNI STRANI - prevzem dolga - prevzem izpolnitve

46/81 -

pristop k dolgu

NAINI SUBROGACIJE PERSONALNA: spremenijo se subjekti obligacijskega razmerja. (3) Sprememba stranke (spremeni se upnik, ki je hkrati dolnik in dolnik, ki je hkrati upnik) Sprememba upnika (subrogacija na aktivni strani na upniki strani) cesija Sprememba dolnika (subrogacija na pasivni strani na dolniki strani) Prevzem dolga Pristop k dolgu Prevzem izpolnitve REALNA (spremeni se obligacija): med istima osebama se spremeni predmet obligacije. AKTIVNA (UPNIKA) STRAN PERSONALNE SUBROGACIJE - cessio legis (porotvo; na podlagi zakona preidejo na poroka vse pravice upnika) - cessio necessaria (mandat; mandant mora na mandatarja prenesti vse koristi iz posla) - cessio voluntaria (pogodbena cesija; odstop na podlagi pravnega posla) Zakonita subrogacija se imenuje cessio legis. Nujna pa cessio necessaria. Razlog razlikovanja med obema vrstama je v tem, ali je solvens plaal dolg, za katerega je odgovoren, ali pa zanj ni odgovoren. Osebno je odgovoren pri porotvu. Tedaj nastopi cessio legis. Takna cessio legis nastopi tudi, ko je kdo zavezan s svojim premoenjem (e je njegova stvar zastavljena). O cessio necessaria govorimo, kadar pravice upnika ne preidejo na planika e same po sebi s plailom, marve je potrebno kakno dejanje katere od strank, da pravice upnika preidejo na planika. O prostovoljni cesiji / cessio voluntaria govorimo, kadar se stranki o njej dogovorita: - dogovor med upnikom in planikom - dogovor med dolnikom in planikom Nekatera plaila dajejo planiku tujega dolga povrailni zahtevek, ki ni istoveten zahtevku, ki ga je imel prejnji dolnik. Razlika med zakonito in nujno cessio ter subrogacijskim (regresnim) zahtevkom, ki nastane brez cessio, je da je pri cesiji zahtevek novega upnika lahko omejen zaradi okoliin, ki so nastale e pri prejnjem upniku (npr. zastaranje terjatve), regresne pravice, ki niso cessio legis, pa so od prejnjega zahtevka neodvisne in tudi zastaralni roki teejo na novo. Stranke pri subrogaciji na pasivni strani ? ali Opredeli stranke kot subjekte, ki sklepajo pogodbe, ki se nanaajo na spremembo dolnika v obligacijskem razmerju (vse tri pogodbe; definicije pogodb): PREVZEM DOLGA (stranki sta DOLNIK in 3. oseba); PD je pogodba med novim D in prvotnim D, s privolitvijo upnika ali med novim D in upnikom, po kateri novi dolnik prevzame dolg. V prvem primeru pogodbe med novim D in starim/prvotnim D uinek, mora U dati privolitev; dokler ne da oz. e sploh ne da privolitve ima pogodba uinek pogodbe o prevzemu izpolnitve. U ni stranka on samo da soglasje. Praviloma je prevzem privativen, razen e se dogovorita ali je D1 prezadolen, kar upnik ni vedel. PREVZEM IZPOLNITVE (stranki sta DOLNIK in 3. oseba); Je dogovor med D in 3. osebo, s katerim se ta D-ju zavee, da bo izpolnila D-jevo obveznost nasproti upniku. Upnik e naprej ostaja v razmerju izkljuno z D. Prevzemnik izpolnitve se zavee, da bo on izpolnil in U ne bo ve terjal D. e U terja prvega D, potem se dogovor o prevzemu izpolnitve ne more ve izpolniti, saj je 3. prevzel odgovornost ravno za ta primer. PRISTOP K DOLGU (UPNIK in 3. oseba) K pravnemu razmerju med U in D pristopi na dolnikovi strani poleg njega e tretji, ki se proti U zavee, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolnika. 3. postane upnikov sodolnik. U ima pravico po lastni izbiri terjati izpolnitev od D ali tretjega ali pa od obeh solidarno. Gre za kumulativen prevzem dolga, lahko pa se upnik in 3., dogovorita da bo prevzem za D1 privativen.

CESIJA
CESIJA

47/81

Cesija je pogodba s katero prenese upnik (cedent) terjatev na drugega, novega upnika (cesionarja). Sodelujeta samo cedent in cesionar; cessus (dolnik) mora biti samo obveen. kavzalen posel (med cedentom in cesionarjem; kavza je plailo ali zavarovanje druge terjatve); abstrakten posel (za cesusa ne more je izpodbijati); spada med subrogacije (personalne, na aktivni strani); v obligacijskem pravu to, kar je tradicija v stvarnem pravu akcesoren posel (obstoj odvisen od obstoja terjatve); cesija vsebuje: zavezovalni posel (ker zavezuje doloeno stranko, da prenese pravico) razpolagalni posel (s katerim se terjatev dejansko prenese) POGOJI: dopustnost: ne morejo se prenesti terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan; prometnost: terjatev mora biti prenosljiva v tem smislu, da njihova narava ne nasprotuje prenosu ali pa da niso strogo osebne, povezane z osebnostjo upnika (intuitu personae); osebna je npr. predkupna pravica. doloenost neobstoj dogovorjene prepovedi: dolnik, ki eli prepoved cediranja in je v kritnem razmerju izdana listina iz katere izhaja obstoj terjatve, mora poskrbeti, da se v tej listini zapie prepoved cediranja. FUNKCIJA CESIJE Vzpostavitev singularnega pravnega nasledstva. Cesionar naj v celoti vstopi v pravni poloaj cedenta.

VRSTE CESIJE:
CESSIO NECESSARIA: Kadar zakon nalaga stranki dolnost prenosa terjatve komisija, zastopanje, mandat; na podlagi pogodbe pride do nujnosti cesije, kar doloa zakon. (necessaria - nujna cesija) CESSIO VOLUNTARIA: Odstop terjatve na podlagi pravnega posla. Poslovni namen je lahko odplaen ali darilni. (voluntria prostovoljna cesija) CESSIO LEGIS: Kadar zakon neposredno doloa, da zaradi kaknega dogodka preide terjatev na drugega upnika. Npr.: nekdo plaa tuj dolg, ker ima pri tem pravni interes (porok 1019 OZ, solidarni zavezanec 188 OZ, zastavitelj). Zakon doloa prehod terjatve; ni pogodbe, gre za pravo personalno subrogacijo. POSEBNI PRIMERI cesije: INKASO cesija: 425/2 OZ e dolnik odstopi svojemu upniku svojo terjatev samo v izterjavo, ugasne ali se zmanja njegova obveznost ele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Cesija V ZAVAROVANJE: 426 OZ e je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku, je prevzemnik dolan kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjatvi, potem ko obdri zase, kolikor je potrebno za poplailo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izroiti preseek. Cesija V IZPOLNITEV: 425/1 OZ e dolnik odstopi upniku svojo terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje obveznosti, ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, njegova obveznost do zneska odstopljene terjatve. Primer Datio in solutum VEKRATEN ODSTOP 420 OZ e je upnik odstopil isto terjatev raznim osebam, pripada terjatev tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej obvestil dolnika ali ki se je pri dolniku prvi oglasil. (po predavanjih ne sodi med posebne primere !!!)

CESIJA V ZAVAROVANJE POJEM IN RAZLIKA MED OZ IN SPZ (207 SPZ) Pojem: 426 OZ

48/81

Je fiduciarni posel, kadar cesionar nastopa proti dolniku, kot da bi bil pravi upnik, kot da mu je terjatev prenesena brez omejitev. e cedent svoje dolgove poplaa, je dolan cesionar cedirati terjatev nazaj. e pa cedent dolgove ne poplaa, ima cesionar pravico, da se poplaa iz izterjane terjatve. Razlika OZ SPZ: - po OZ NI potrebna notifikacija dolnika (notifikacija pride v potev pri vekratnem odstopu terjatve 420 OZ); - po SPZ JE potrebna notifikacija dolnika. Kdaj se pogodba o prevzemu dolga spremeni oz. uinkuje kot pogodba o prevzemu izpolnitve? Dokler upnik v pogodbo o prevzemu dolga, ne privoli oz. ko jo odkloni. Komu Cesus plaa? Cesionarju, do obvestila tudi Cedentu. Kadar pa je bila terjatev odstopljena samo v izterjavo (inkaso cesio), pa lahko celo tudi po obvestilu. ustni INKASO CESIJA Odstop v izterjavo inkaso cesija, je poseben primer cesije, ko odstopnik prevzemniku odstopi terjatev samo v izterjavo. e prevzemnik izterjavo realizira, ima pravico, da se iz nje poplaa in obveznost odstopnika do njega ugasne. e ne izterja dovolj, obdri tisto, kolikor je izterjal, ostanek svoje terjatve pa e naprej terja od cedenta (odstopnika). e pa je izterjal ve, kot je znaala njegova terjatev, mora preseek izroiti odstopniku/cedntu. Odstop v izterjavo se lahko opravi tudi takrat, ko cedent ni ne dolguje prevzemniku, ampak eli samo, da prevzemnik iz kateregakoli razloga izterja terjatev od dolnika, namesto da to opravi sam. V tem primeru je prevzemnik dolan vse, kar izterja od dolnika, predati cedentu. Cesionar je v tem primeru le izterjevalec inkasant in dela kot pooblaenec cedenta. Pozicija se za cesusa ni ne spremeni lahko e vedno plaa cedentu. Inkaso cesija in odstop v zavarovanje? Pri odstopu v izterjavo-inkaso cesiji je terjatev e pred odstopom dospela, tako da lahko prevzemnik takoj zahteva izpolnitev. KOMU CESUS LAHKO PLAA PRI INKASO CESIJI? Obema, vseeno komu, ker T ne preide iz premoenja Cnta ) 425/4 OZ

ustni, B

Odstop v izterjavo (inkaso cesija) Je primer cesije, ko terjatev ne preide iz cedentovega premoenja. Dolznik (cesus) odstopljene terjatve lahko izpolni svojo obveznost obema (cedentu in cesionarju), celo e je bil obveen o odstopu. Akcesorije pri cesiji? 418 OZ Usoda zastave pri cesiji? - S terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot so pravica do prednostnega poplaila, hipoteka, zastava, pravica iz pogodbe s porokom, pravica do obresti, do pogodbene kazni ipd. - Vendar sme odstopnik izroiti zastavljeno stvar prevzemniku le, e zastavitelj v to privoli; sicer ostane stvar pri odstopniku, da jo hrani za prevzemnika. - Domneva se, da so zapadle, pa ne plaane obresti odstopljene z glavno terjatvijo. Pazi: zastavna pravica preide na cesionarja, posest ostane pri cedentu. Delni prenos pri cesiji - prioritetno se bo z akcesorijami poplaal prvi upnik; - velja nemo contra se subrogasse censetur; Glej tudi 276 OZ

49/81

Nemo contra se subrogasse censetur (276 OZ naelo ni urejeno pri cesiji); Velja pri delni cesiji. Pomen reka: upnik se ne more s tem, da terjatev prenese, postaviti v slabi poloaj glede varin oz. prednostnih pravic, ki jih ima v zvezi s terjatvijo. e cedent del terjatev e obdri, ima vrstni red plaila pred cesionarjem, ki pride na vrsto ele, ko je cedent poplaan. Stranke se lahko dogovorijo, da cedent prednosti nima. Tedaj varine krijejo dolg sorazmerno z velikostjo terjatev obeh upnikov. Naelo se je razvilo iz spoznanja, da pomeni subrogacija plailo, ki naj upniku ne jemlje njegovih pravic. Moni odgovori pri obkroevanju: - cedent zaradi opravljene cesije ne sme priti v slabi poloaj - upnik ne sme priti v slabi poloaj glede varin pri delni cesiji

UGOVORI CESSUSA DO CESIONARJA 3 vrste ogovorov. (ima ugovore, ki bi jih imel zoper cedenta do trenutka, ko je cessus izvedel za odstop 440 OZ) - ugovori, ki izvirajo iz terjatve (da dolg ne obstoji ali da je drugaen te ugovore ima samo e terjatve ne pripozna); - ugovori, ki se nanaajo na veljavnost cesijskega akta (npr. da cesionar ni postal upnik, ker prenos terjatve ni dopusten) - ugovori pobotanja, ki bi jih imel zoper cedenta do obvestila o odstopu terjatve. Pobotati sme celo takne terjatve, ki e niso zapadle v plailo, toda bodo zapadle vsaj do trenutka, ko dospe v plailo odstopljena terjatev. 315 OZ DENUNCIACIJA - Obvestilo o odstopu GLOBALNA CESIJA -- Odstop veih bodoih terjatev KONDIKCIJA PRI CESIJI Ustni Cesus plaa Cedentu cesus zahteva od cedenta s KONDIKCIJO RAZMERJE OZ / SPZ GLEDE CESIJE V ZAVAROVANJE - OZ ne pove ni glede pogodbe - SPZ jo ureja PACTUM DE NON CEDENDO; Uinek po prepovedi; glej tudi 417 OZ Je dogovor med dolnikom in upnikom, da upnik ne bo cediral terjatve, ki jo ima nasproti dolnika. Sprememba ZOR-OZ: - Po OZ mora biti PDNC zapisan v temeljni listini (ne velja, eje zapisan zgolj v kaknem aneksu), saj je PDNC po svoji pravni naravi samostojna pogodba, ki jo sklepata upnik in dolnik glede svoje medsebojne obveznosti. Lahko se sklepa skupaj s poslom iz katerega izvira obveznost, lahko pa kot popolnoma samostojen posel, ki se nanaa na obstojeo ali bodoo obveznost. - Za civilne pogodbe OZ doloa absolutni uinek prepovedi, razen e je bila ob prenosu terjatve predloena listina, ki izkazuje obstoj terjatve, iz katere pa ne izhaja prepoved prenosa in e prevzemnik za prepoved prenosa ni vedel in ni bil dolan vedeti. - Pri gospodarskih pogodbah prenos kljub PDNC uinkuje. Dolnik je varovan s tem, da lahko ne glede na naznanitev cesije, svojo obveznost e naprej izpolni cedentu odstopniku terjatve. Posledice pactum de non cedendo, kadar se terjatev kljub temu prenese. Obkroi! - dolnik lahko vedno izpolni odstopniku - v gospodarskih pogodbah kljub temu uinkuje - prenos terjatve v civilnih pogodbah ne uinkuje - e je o terjatvi izdana in ob prenosu predloena listina in ta dogovor ni zapisan na listini, prenos ne uinkuje PDNC 2 izjemi ustni

50/81 -

listina (glej zgoraj) gospodarske pogodbe (glej zgoraj)

Kdaj preneha obveznost dolnika, ki ODSTOPI svojemu upniku svojo TERJATEV V IZPOLNITEV - ko cedent obvesti cesusa o odstopu - ko upnik izterja odstopljeno terjatev - ob sklenitvi pogodbe o odstopu terjatve glej e 425 OZ - ko upnik obvesti cedenta, da je dolg izterjal Sploni in posebni razpolagalni posel po OZ - sploni: cesija - posebni: cesija pri vrednostnih papirjih (indosament + dodana oblinost (pri VP na ime))

FIDUCIARNA CESIJA ( CESIJA V ZAVAROVANJE ) v SPZ in OZ: - SPZ: Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). e ni drugae dogovorjeno, se teje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plaila zavarovane terjatve. Za fiduciarno cesijo se smiselno uporabljajo doloila o odstopu terjatve. e je bila ista terjatev vekrat odstopljena v zavarovanje, pridobi terjatev tisti, ki mu je bila terjatev prvemu odstopljena. Prior tempore potior iure (hitreji po asu, moneji po pravici) - OZ: e je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku, je prevzemnik dolan kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjatvi, potem ko obdri zase, kolikor je potrebno za poplailo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izroiti preseek. e cedent svoje dolgove poplaa, je dolan cesionar cedirati terjatev nazaj; 426 OZ Razlika: - po OZ NI potrebna notifikacija dolnika (notifikacija pride v potev pri vekratnem odstopu terjatve 420 OZ); - po SPZ JE potrebna notifikacija dolnika. VEKRATNI ODSTOP TERJATVE V ZAVAROVANJE fiduciarne cesije Ureditev po SPZ: vekratni odstop se ravna glede na prioriteto cesije. Terjatev pridobi tisti, ki mu je bila terjatev prvemu odstopljena. To velja samo za konflikt dvoje ali ve odstopov v zavarovanje SAMO ZA FIDUCIARNE ODSTOPE, Ureditev po OZ: temelji na prioriteti obvestitve; terjatev pripada tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej obvestil dolnika ali ki se je pri dolniku prvi oglasil. Nemo plus iuris... varuje dolnika IN KAKO ZDAJ RAVNATI V KONFLIKTNIH SITUACIJAH FIDUCIARNE CESIJE IN NAVADNE CESIJE? - V primeru dveh ali ve cesij iste terjatve (obiajnih cesij), pri emer te cesije ne bodo fiduciarne, velja pravilo iz OZ. Uinkovitost cesije bo odvisna od prioritete obvestitve. - V primeru dveh ali ve fiduciarnih cesij (cesij v zavrovanje) iste terjatve pa velja pravilo SPZ uinkovitost cesije bo odvisna od prioritete cesije. - v primeru konflikta med obiajno in fiduciarno cesijo: splona ureditev iz OZ odloujoi pomen ima obvestitev dolnika prioriteta obvestitve. FIDUCIA V ZAVAROVANJE ( U ne more ) ustni Upnik ne more vse zadrati zase, ampak mora preseek izroiti cedentu za poplailo FIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTA (fiducija namesto zastave) Varina ustanovljena namesto zastavne pravice. Stvar obdri fiduciant, ker jo potrebuje. Fiduciar ima varino v lastninski pravici, ki se ustanovi s posestnim konstitutom.

51/81

FIDUCIA CUM AMICO CONTRACTA (lastnika fiducija) Nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravienec, toda v resnici teh stvari trajno ne potrebuje. Primer take fiducije so prenosi vrednostnih papirjev v inkaso (inkaso cessio). Kaj pomeni: Nekdo odstopi terjatev v izpolnitev = odstop terjatev namesto izpolnitve Odstop namesto izpolnitve glej zakon 425 OZ !!! e dolnik odstopi upniku svojo terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje obveznosti, ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, njegova obveznost do zneska odstopljene terjatve. Razlika: ODSTOP V ZAVAROVANJE ZASTAVNA PRAVICA Odstop v zavarovanje je potrebno razlikovati od zastavne pravice. Razlika je v poloaju prejemnika zavarovanja, to je upnika terjatve, za katero je zavarovanje dano. To velja predvsem za nedenarne terjatve, e posebej za tiste, pri katerih je predmet izpolnitve stvar. Z vidika dajalca zavarovanja je odstop v zavarovanje manj ugoden, kot zastavitev terjatve. Pri zastavitvi se pripadnost terjatve ne spremeni in je omejena samo na monost razpolaganja s terjatvijo. Pri odstopu v zavarovanje pa nastopijo vse posledice cesije in pridobitelj zavarovanja pridobi vse monosti za razpolaganje s terjatvijo. Gre za to, da uinkuje fiduciarni posel samo inter partes, in kritve fiduciarnega posla ni mogoe uveljavljati proti tretjim osebam.

Pignus nominis (zastavitev terjatve) Stvarno pravo SPZ Postane imetnik zastavne pravice (zastavni upnik). Prva razlika je v instrumentariju: actio pignareticia Za prenos je potreben modus acquirendi (tradicija pri premininah; vpis v ZK pri nepremininah; obvestitev pri terjatvah) in iustus titulus (dam ti v zastavo pogodba) Notifikacija dolnika je obvezna (konstitutiven elemnet.) Teje je priti do zastavne pravice.

Cesija v zavarovanje (odstop terjatve v zavarovanje) Obligacijsko pravo OZ Postane upnik imetnik terjatve. Terjatev se teje e vedno za cedentovo premoenje, obremenjeno s cesionarjevo pravico.

Za prenos je potrebna cesija, ki je tudi pridobitni nain. Zavezovalni in razpolagalni posel je v isti pogodbi, ni potrebno posebno dejanje. Obvestilo dolnika ni esencialno. Cessus lahko izve kasneje. Notifikacija je potrebna le za uinek_________.

PRISTOP K DOLGU, PREVZEM DOLGA, PREVZEM IZPOLNITVE

Pristop k dolgu PRI PREVZEMU KAKNE PREMOENJSKE CELOTE oz. Znailnosti pristopa k dolgu PRI PREVZEMU PREMOENJSKE CELOTE: oz. POSEBNI PRIMER pristopa k dolgu ! 433 OZ Tisti, na katerega preide po pogodbi kakna premoenjska celota ali posamezen njen del, odgovarja poleg dotedanjega imetnika in solidarno z njim za dolgove, ki se nanaajo na to celoto oziroma njen del, vendar le do vrednosti njenih aktiv. Nima pravnega uinka nasproti upnikom pogodbeno doloilo, ki bi izkljuevalo ali omejevalo odgovornost iz prejnjega odstavka. PREVZEM HIPOTEKE? PRODAJA NEPREMININE na kateri je HIPOTEKA? PREVZEM DOLGA, ko je dolg ZAVAROVAN S HIPOTEKO? 428 OZ Hipoteka spada med stranske pravice in s terjatvijo preidejo na prevzemnika tudi stranske pravice.

52/81

e je bilo ob odtujitvi kakne nepreminine, na kateri je hipoteka, med pridobiteljem in odtujiteljem dogovorjeno, da bo pridobitelj prevzel dolg nasproti hipotekarnemu upniku, se v primeru, e hipotekarni upnik na pisno zahtevo odtujitelja v treh mesecih ne odkloni svoje privolitve v pogodbo o prevzemu dolga, teje, da je vanjo privolil. V pisni zahtevi je treba upnika opozoriti na to posledico, ker se sicer teje, kakor da zahteve ni bilo. (Samec na konzultacijah): - sklene se prodajna pogodba za nepreminio obremenjena s hipoteko; - hipotekarni upnik ima varstvo na hipoteki; - upnik lahko realizira zastavo oz. hipoteko; - kupec od dolnika/prodajalca prevzame dolg do upnika (po njunem dogovoru); - potem mora odsvojitelj pisno pozvati upnika, naj se izjasni; - e se v 3 mesesih. ne izjasni in je bil opozorjen na posledice molka, se teje, da je v pogodbo o prevzemu dolga privolil; - e upnik odkloni soglasje -> gre za PREVZEM IZPOLNITVE. 427/5 OZ: Pogodba o prevzemu dolga ima uinek pogodbe o prevzemu izpolnitve, dokler upnik vanjo ne privoli, kakor tudi, e privolitev odkloni. Vendar kupec ne prevzema dolga in tudi ne pristopa k dolgu, zato nima upnik nasproti njemu (kupcu) nobene pravice (434/3 OZ) SPECIALNI PRIMERI PREVZEMA DOLGA USTNI PRENOS POGODBE 122 OZ: z dolgovi se prenesejo tudi upnike pravice iz pogodbe. Za tak prenos morata dati privolitev dolnik in upnik. Za prenos pogodbe gre ele, e stranki obravnavata pogodbo kot enoto, ne pa kot setevek posameznih pravic in obveznosti. PREVZEM PREMOENJA (premoenjske celote) 433 OZ: znailno za to vrsto prevzema dolga je - naelo ultra vires: prevzemnik ni odgovoren za veji znesek dolgov, kot znaa vrednost premoenja (pro viribus) - naelo koneksnosti : dolgovi morajo biti v zvezi s premoenjem, ki ga prevzemnik dobi. PREVZEM HIPOTEKE 428 OZ (glej zgoraj) PRIVATIVNI UINEK pri prevzemu dolga 428 OZ Prevzem dolga, pri katerem sodeluje tudi dolnik, je privativen (pravi), e se stranki ne dogovorita, da naj bo kumulativen (glej spodaj). Privativnost pomeni, je prejnji dolnik prost zaveze, ko vstopi novi dolnik. Po zakonu je prevzem kumulativen, e je prevzemnik prezadolen, esar pa upnik, ni vedel, ko je privolil v prevzem. KUMULATIVNI UINEK Kumulativni (nepravi) je tisti prevzem dolga, pri katerem dolnik ne sodeluje. Prevzemnik postane dolnik, poleg tega pa stari dolnik ostane e naprej dolnik (novi je dolnik, ne porok). Upnik toi kogar hoe. Nastane na podlagi dogovora (glej zgoraj) ali na podlagi zakona (e je prevzemnik prezadolen 429/2 OZ) UINEK pogodbe o prevzemu dolga 429 OZ S prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejnjega dolnika, ta pa je s tem prost obveznosti. Vendar v primeru, e je bil prevzemnik ob upnikovi privolitvi v pogodbo o prevzemu dolga prezadolen, upnik pa tega ni vedel in ni bil dolan vedeti, prejnji dolnik s tem ni prost obveznosti, pogodba o prevzemu dolga pa ima uinek pogodbe o pristopu k dolgu. Prevzem dolga ima kumulativni uinek tudi, e se dolnik in prevzemnik dogovrita. V primeru kumulativnosti, med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med prejnjim dolnikom in upnikom. Odgovornost PRENOSITELJA PRI PRENOSU POGODBE Prenositelj odgovarja prevzemniku za veljavnost prenesene pogodbe. Prenositelj mu (prevzemniku) ne jami, da bo druga stranka izpolnila svoje obveznosti iz preneene pogodbe, razen e se je za to posebej zavezal. Prenositelj ne jami drugi stranki, da bo prevzemnik izpolnil obveznosti iz pogodbe, razen e se je za to posebej zavezal. Kako je s stranskimi pravicami pri prevzemu dolga in prenosu pogodbe 430 OZ

53/81

Stranske pravice, ki so dotlej obstajale poleg terjatve, ostanejo e naprej; vendar pa porotva in zastave, ki so jih dale tretje osebe, prenehajo, e poroki in zastavitelji ne privolijo v to, da bodo odgovarjali tudi za novega dolnika. e ni bilo dogovorjeno kaj drugega, prevzemnik ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema. Dolobe o stranskih pravicah v zvezi s pogodbo o prevzemu dolga se smiselno uporabljajo tudi za prenos pogodbe.

PRODAJNA POGODBA
Katero kodo lahko uveljavlja kupec, ko uveljavlja posamezen jamevalni zahtevek (468 OZ)? - Damnum quod rem kodo, ker ima stvar napake - Damnum circa rem kodo zaradi zaupanja - Damnum extra rem refleksna koda Odkodnina pri jamevanju damnum circa rem, damnum extra rem Kdaj odgovarja prodajalec za STVARNE NAPAKE, KI SE POJAVIJO PO PRETEKU 6 MESENEGA ROKA? - e je kupec pravoasno grajal stvarne napake - e je vedel, da ima stvar napake - e je kupca prevaral, da stvar nima napak - vedno ko se tako kupcu zavee e pravilni odgovori: - Ko je tako dogovorjeno. - Ko je za napake vedel ali bi moral vedeti, pa jih je zamolal. - Ko je kupca prevaral (je zagotavljal, da ima stvar doloene lastnosti). - Trajno razmerje (npr. zakup) Povrnitev kode, e se PRODAJNA POGODBA RAZDRE! 503 506 OZ; specialne dolobe Posebnosti odkodninske odgovornosti prodajalca e se pogodba razdre zaradi stvarnih napak? 1) po splonih pravilih o povrnitvi kode, nastale s kritvijo pogodbe 503 OZ 2) diferenna metoda (teorija): abstrakten nain izraunavanja kode; ugotovi se razlika med dogovorjeno ceno (kupnino) in ceno na trgu, ko bi pogodba morala biti izpolnjena 504 OZ 3) konkretni kriterij: kritni kup in kritna prodaja 505 OZ Razliko do popolne odkodnine lahko vedno uveljavlja, poleg navednih (isto kot pri pogodbeni kazni). 506 OZ (napotitev na 243 OZ) (2) in (3) sta specialni dolobi za izraunavanje odkodnine. KRITNA PRODAJA USTNI e je prodajna pogodba razvezana zaradi kupeve zamude z izpolnitvijo , prodajalec (kot pogodbi zvesta stranka) ne more uresniiti interesa, da za stvar, ki je bila predmet prodaje, prejme kupnino. Ta interes lahko uresnii tudi tako, da stvar proda drugemu kupcu, torej da opravi kritno prodajo. e prodajalec v takem primeru za stvar prejme kupnino, nijo od tiste, ki je bila dogovorjena s (prvo) prodajno pogodbo, mu nastane koda. V tem primeru sme prodajalec zahtevati razliko med kupnino, ki je bila doloena v pogodbi in kupnino pri kritni prodaji. Prodaja mora biti opravljena v primernem roku in na primeren nain. O nameravani prodaji mora prodajalec obvestiti kupca. 505 OZ

54/81

KRITNI KUP (NAKUP) USTNI e je prodajna pogodba razvezana zaradi prodajaleve nepravilne izpolnitve, kupec (kot pogodbi zvesta stranka) ne more uresniiti interesa, da prejme stvar, ki je bila predmet prodajne pogodbe, za kupnino, ki je bila dogovorjena s pogodbo. Ta interes lahko kupec uresnii tudi tako, da stvar kupi od drugega prodajalca, torej da opravi kritni nakup. e mora kupec v takem primeru za stvar plaati ceno vijo od tiste, ki je bila dogovorjena s (prvo) pogodbo, mu nastane koda. V tem primeru sme kupec zahtevati razliko med kupnino, ki je bila doloena v pogodbi, in kupnino pri kritnem nakupu. Nakup mora biti opravljen v primernem roku in na primeren nain. O nameravanem nakupu mora kupec obvestiti prodajalca. 505 OZ

3 VRSTE KODE damnum quad rem (koda, ker ima stvar napake) ta koda je krita e v jamevalnem zahtevku; damnum circa rem (koda iz zaupanja) ne gre za kodo na stvari, ampak za kodo zaradi stvari (ne morem pravilno izpolnit dalje zaupal sem, da mi bo moj sopogodbenik pravilno izpolnil, pa mi ni) 468/2 OZ; uveljavlja se zgolj ob grajanju v predvidenih rokih; damnum extra rem (refleksna koda) nastane na drugih dobrinah (npr. mikrovalovno raznese in pokoduje kuhinjo; zid se podre in pokoduje avto); uveljavlja se po splonih pravilih, ne glede na grajanje.

Razlika damnum circa rem (koda iz zaupanja) damnum extra rem (refleksna koda)? Kako OZ ureja pri jamevalnih zahtevkih in stvarnih napakah pravico kupca uveljavljati odkodnino ? 468 OZ (Samec na konzultacijah) Razlika: pri damnum circa rem mora grajati napake in si vezan na jamevalne roke; pri damnum extra rem pa ni potrebno grajati in ni vezanosti na jamevalne roke. (Komentar OZ) Ker se za povrnitev refleksne kode uporabljajo splona pravila o poslovni odkodninski odgovornosti, za uveljavitev zahtevka za povrnitev te kode ni treba, da bi bile izpolnjene posebne predpostavke prodajaleve odgovornosti za stvarne napake:
-

Izpolnjeni pa morata biti sploni predpostavki prodajaleve odgovornosti za stvarne napake:

-

pravoasno obvestilo o napaki, okoliina, da se napaka pokae v jamevalnem roku, sodna uveljavitev v enoletnem prekluzivnem roku.

Izpolnjeni pa morata biti tudi dodatni predpostavki poslovne odkodninske odgovorn.:

-

stvar ima napako; vzrok za napako izhaja iz prodajaleve sfere.

koda, ki je v vzroni zvezi z napako.

Zakaj se PRI JAMEVALNIH ZAHTEVKIH govori o ODKODNINI V DVEH DELIH, odkodnina NA DVEH MESTIH? Pri nepravilni izpolnitvi lahko stranki nastanejo tri razline oblike kod (468. len); damnum quad rem, damnum circa rem in damnum extra rem. Posebej pa se e obravanava povrnitev kode pri razdrtju pogodbe, kjer sta dve obraunski metodi za povrnitev kode: abstrakten in konkreten nain. e vedno pa ima okodovanec pravico do povraila morebitne vije kode (leni od 503-506). Kako se uporabljajo pravila po OZ za stvarne napake? V splonem delu je norma (100. len), ki doloa, da se uporabljajo za odgovornost dolnika dolobe o odgovornosti prodajalca za stvarne in pravne napake pri prodajni pogodbi, razen kjer je predpisano kaj drugega (npr. podjem, gradbena pogodba).

55/81

Katero kodo lahko uveljavlja kupec, ko uveljavlja POSAMEZNI JAMEVALNI ZAHTEVEK? Obkroi B - Damnum extra rem refleksno kodo - Damnum circa rem kodo zaradi zaupanja - Damnum quod rem kodo, ker ima stvar napake Katere lahko kumulirajo? Circa in extra ( zaupanje, refleksna) Odgovornost za stvarne napake in kateri dve monosti sta za odkodninsko odgovornost prodajalca? 468 - jamevalni zahtevki (razdor pogodbe, actio quanti minoris, odprava napake, zamenjava stvari), - damnum circa rem (iz zaupanja) - damnum extra rem (refleksna) Razlika med producentsko odgovornostjo in damnum extra rem - Producentska: uveljavlja vsak, ki je okodovan, ker ima stvar napako. Je neposlovna odkodninska odgovornost. - Damnum extra rem: uveljavlja samo kupec; je poslovna odkodninska odgovornost. Pomen dejstva, da je PRODAJALEC VEDEL ZA NAPAKO 465 Kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakno napako niti tedaj, ko ni: - izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal, - ali obveznost, da bi bil v doloenem roku obvestil prodajalca o napaki, in niti tedaj, - ko se je napaka pokazala ele po estih mesecih od izroitve stvari, e je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana. ZNAILNOSTI JAMEVANJA ZA STVARNE NAPAKE: - objektivnost - dispozitivnost - ni mogoe izkljuiti Kdaj pride do izgube jamevanja pri prodajni pogodbi? Izkljuitev napake zaradi njene oitnosti: - Stranka e ob sklenitvi ve za napake, eprav so bile skrite; - Napaka je bila oitna, stranka napake ni poznala, pa pa je poznala predmet; - Stranka prevzame blago poez, to je v stanju kakrnem je (klavzula tale-quale, taken-kakren); - Stranka bi morala grajati, pa tega ne stori, ampak odobri blago; - Pridobitelj napako zakrivi oz. napaka nastane, ker kupec stvarjo ne zna ravnati (uporaba ni normalna); - prodaja na prisilni javni drabi; Izkljuitev po dogovoru: - upravienec se jamevanju odpove; - klavzule: ogledano-sprejeto; klavzule, ki oznaujejo lastnosti za nevane; - odpoved jamevanju s konkludentnimi dejanji (razpolaganje z blagom, ki ima napake; vendar je treba ugotoviti ali uporaba pomeni odrek). PRODAJNA POGODBA 435 OZ USTNI S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izroil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plaal kupnino. Prodajalec kakne pravice se zavezuje, da bo kupcu priskrbel prodano pravico; e izvrevanje te pravice zahteva posest stvari, pa tudi, da mu bo stvar izroil. S SKLENITVIJO PRODAJNE POGODBE: - Preide lastnitvo na prodani strani na kupca; - Kupec pridobi pravico zahtevati prenos lastninske pravice na prodani stvari - Kupec pridobi izpolnitveni zahtevek

56/81

PRODAJA SPORNE PRAVICE 441 OZ - Sporna pravica (o njej tee spor na sodiu oz. spor med strankama o obstoju te pravice) je lahko predmet prodajne pogodbe. - Vendar je nina pogodba, s katero bi odvetnik ali kaken drug prevzemnik naroila kupil sporno pravico, katere uveljavitev mu je bila zaupana (pactum de quota litis nemoralni motiv: udeleba zastopnika pri iztoevanem znesku). Od svojega mandanta ne more kupit, lahko pa kupi od X osebe. Udeleba na uspehu v pravdi je za odvetnike dovoljena (pactum de quota litis) viina do 15% prisojenega zneska v premoenjski zadevi (17/3 Zakona o odvetnitvu) PRODAJA TUJE STVARI 440 OZ Prodaja tuje stvari vee pogodbenika; vendar lahko kupec, ki ni vedel in ni bil dolan vedeti, da je stvar tuja, odstopi od pogodbe, e zaradi tega ne more dosei njenega namena, in zahteva odkodnino.

Razlika : PRODAJNA POGODBA PRODAJNO NAROILO PRODAJNA POGODBA PRODAJNO NAROILO STARINARSKA POGODBA S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da S pogodbo o prodajnem naroilu se prevzemnik bo stvar, ki jo prodaja, izroil kupcu tako, da bo naroila zavezuje, da bo doloeno stvar, ki mu ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se jo je izroil naroitelj, prodal za doloeno zavezuje, da bo prodajalcu plaal kupnino. kupnino v doloenem roku, ali pa mu jo v tem roku vrnil. Do izroitve stvari kupcu trpi nevarnost nakljunega unienja ali pokodovanja stvari Stvar, ki je bila izroena prevzemniku naroila, prodajalec, z izroitvijo stvari pa preide ostane naroiteljeva in on trpi nevarnost, e bi nevarnost na kupca. bila po nakljuju uniena ali pokodovana, vendar Nevarnost ne preide na kupca, e je ta zaradi ne more razpolagati z njo, dokler mu ni kakne napake, ki jo ima izroena stvar, odstopil vrnjena. od pogodbe ali zahteval zamenjavo stvari. Razlike PRODAJNA POGODBA vs. PODJEM PRI STVARNIH NAPAKAH Prodajna Podjem Neznatne napake se ne upoteva. Upotevajo se bistvene in nebistvene napake Ni delitve na bistvene oz. nebistvene napake. izpolnitve. Glej 458 OZ Glej 638, 639 OZ

GLEDE NA KAJ SE LOI JAMEVANJE PRI PODJEMU? Glede na stopnjo napake: bistvena / nebistvena. e je napaka bistvena ima naronik takoj monost odstopiti od pogodbe, ne da bi prej zahteval odpravo napake. Razmerje med PRODAJNO IN PODJEMNO pogodbo, glede na to KATERA STRANKA JE PRISKRBELA MATERIAL? 620 OZ - Pogodba, s katero se ena stranka zavezuje izdelati doloeno premino stvar iz svojega materiala, se teje v dvomu za prodajno pogodbo. - Vendar pa pogodba ostane podjemna pogodba, e se je naronik zavezal dati bistven del materiala, ki je potreben za izdelavo stvari. - Vsekakor se pogodba teje za podjemno pogodbo, e sta imela pogodbenika v mislih zlasti podjemnikovo delo. Primer: PRODAJNA POGODBA SAMO SKLENJENA, NI NISO IZROILI? ustni Kupec ima pravico zahtevati, da mu prodajalec izroi stvar tako, da bo pridobil lasninsko pravico. LEX COMISSORIA pri emptio venditio Pri emptio venditio to pomeni KUP S KLAVZULO O ODSTOPU.

57/81

Stranki se lahko dogovorita, da ima vsaka od njiju pravico do odstopa od pogodbe, e druga stranka pogodbe ne izpolni, eprav ne pride v potev sicernji zakoniti pogoj o odstopnem upravienju. Pri zastavi pa je to dogovor da pripade zastavljena stvar upniku, e je dolnik s plailom terjatve v zamudi. Tak dogovor je pri zastavi prepovedan. DEFINIRAJ B - Prodaja z lastninskim pridrkom pactum reservati dominii: Prodajalec doloene premine stvari si lahko s posebnim pogodbenim doloilom pridri lastninsko pravico tudi potem, ko stvar izroi kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne plaa vse kupnine; glej 520, 521 OZ - Predkupna pravica: S pogodbenim doloilom o predkupni pravici se lastnik stvari (prodajalec) zavezuje, da bo predkupnega upravienca obvestil o nameravani prodaji stvari doloeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji. 507 OZ - Prodaja na obroke: S pogodbo o prodaji na obroke se prodajalec zavezuje, da bo kupcu izroil doloeno premino stvar, e preden mu bo kupnina popolnoma izplaana, kupec pa se zavezuje, da jo bo odplaal v obrokih v doloenih asovnih presledkih. 522 -> OZ

POSEBNI TIPI PRODAJE (Cigoj): - prodaja na podlagi predkupne pravice 507 OZ (z vpisom v ZK lahko postane pravica z absolutnim uinkom; za zakonito predkupno pravico pa je znailno, da ni trajanje ni omejeno) - prodajno naroilo (contractus aestimatorius, starinarska pogodba) (ni poseben tip po Kocbeku) - pogodbe o dovodu stvari: (kadar prodajalec dovaja stvari po posebnih instalacijah h kupcu, koliina predmeta kupne pogodbe ob sklenitvi negotova. Kupec odvzame kolikor je volja. Koliino, ki jo je kupec odvzel, mora prodajalec odbrati po posebnih napravah. Na podlagi teh ugotovitev izrauna prodajalec ceno) - kup na poskunjo 514 OZ - prodaja po vzorcu ali modelu 518 OZ - prodaja s specifikacijo 519 OZ - prodaja z lastninskim pridrkom 520 OZ - prodaja na obroke 522 OZ - akreditivna prodaja (financirani kup - cigoj) 527 OZ - Pomorska kupna pogodba (pogodbe s transportnimi klavzulami) - Kup nade (tvegana pogodba) - Javna prodaja (cena se izoblikuje z drabo; tisti, ki ponudi najve nad izklicno ceno, je kupec) PREDKUPNA PRAVICA IN ZK Vpis predkupne pravice v ZK ima samo publicitetni in ne konstitutivni uinek. PRENUMERANDNI KUP e se stranki dogovorita za plailo vnaprej, gre za prenumerandni kup. POSTNUMERANDNI KUP e se stranki dogovorita za plailo za nazaj, gre za postnumerandni kup. TRAJANJE PREDKUPNE PRAVICE 511 OZ Predkupna pravica preneha s potekom asa, ki je doloen s pogodbo. e as trajanja ni doloen, predkupna pravica preneha s potekom petih let od sklenitve pogodbe. ODKUPNA PRAVICA V SPZ-JU ( definicija:.)38 SPZ Lastnik se lahko s pravnim poslom zavee, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal doloeno stvar (odkupna pravica). Odkupna pravica se ne more prenesti. Odkupna pravica se lahko asovno omeji. Odkupna pravica preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke. Odkupna pravica uinkuje proti tretjim osebam, e je vpisana v zemljiko knjigo.

58/81

AKREDITIV Akreditivna prodaja je poseben tip prodaje, pri kateri se kupnina plaa s pomojo dokumentiranega akreditiva, ki ga odpre banka na zahtevo dolnika. Upnik ob predloitvi ustreznih dokumentov dobi od banke izplaan akreditivni znesek. IZPOLNITVENI ZAHTEVEK PRI JAMEVANJU: - zamenjava (ne pride v potev pri species) - odprava napake (ne pride v potev e so pretirani stroki) Poleg izpolnitvenega zahtevka ima kupec pravico do povraila kode - odkodnine. PERPETUACIJA UGOVOROV glej 480 OZ! Stranki ostane pravica do ugovorov, eprav so roki za uveljavljanje jamevalnih zahtevkov e potekli. Torej kupec, ki je pravoasno in pravilno obvestil (grajal) prodajalca o (stvarni) napaki, lahko po poteku enoletnega roka, e e ni plaal kupnine, kot ugovor zoper prodajalev zahtevek, naj mu kupnino plaa, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu znia kupnino ali povrne kodo.

Kaj mora storiti kupec, ki je pravilno grajal? V enem letu mora uveljavljati jamevalni zahtevek, sicer izgubi pravico. Ostane pa mu e perpetuacija ugovorov. Pogoj: kupnina e ni plaana + prodajalec toi na plailo kupnine PRODAJA Z LASTNINSKIM PRIDRKOM Prodajalec doloene premine stvari si lahko s posebnim pogodbenim doloilom pridri lastninsko pravico tudi potem, ko stvar izroi kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne plaa vse kupnine. Pridrek pravice uinkuje nasproti kupevim upnikom le, e je bil podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje doloilo o pridrku lastninske pravice notarsko overjen pred kupevim steajem ali pred rubeem stvari. Na stvareh, o katerih se vodijo posebne javne knjige, si je mogoe pridrati lastninsko pravico le, e tako doloajo predpisi o ureditvi in vodenju teh knjig.

ZAKUPNA (NAJEMNA) POGODBA

ZAKUP (latinsko) - Locatio conductio rei Z zakupno pogodbo se zakupodajalec zavezuje, da bo zakupniku izroil doloeno stvar v rabo, ta pa bo zato plaal doloeno zakupnino. RELOCATIO TACITA 615 OZ mole obnovljeno razmerje pri zakupu mole obnovljen zakup e zakupnik po preteku asa, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba, e naprej uporablja stvar, zakupodajalec pa temu ne nasprotuje, se teje, da je sklenjena nova zakupna pogodba za nedoloen as, z enakimi pogoji kot prejnja. Zavarovanja, ki so jih dale tretje osebe za prvi zakup, prenehajo s pretekom asa, za katerega je bil zakup sklenjen. ACTIO DIRECTA ZAKUPODAJALCA ZOPER PODZAKUPNIKA 608 OZ Da bi se zakupodajalec poplaal za svoje terjatve, nastale iz zakupa, lahko zahteva neposredno od podzakupnika plailo zneska, ki ga ta dolguje zakupniku iz podzakupa. Npr. e zakupnik ne plaa.

PODJEMNA POGODBA (POGODBA O DELU)

Glede na kaj se loi jamevanje pri podjemu?

59/81

Loi se glede na stopnjo napake: bistvena / nebistvena. e je napaka bistvena ima naronik takoj monost odstopiti od pogodbe, ne da bi prej zahteval odpravo napake. Kdaj lahko PODJEMNIK odstopi od pogodbe zaradi stvarnih napak? e je naronik zahteval, naj stvar izdela iz materiala z napakami, na katere ga je podjemnik opozoril, mora podjemnik ravnati po njegovi zahtevi, razen e je oitno, da material ni primeren za naroeno delo, ali e bi izdelava iz zahtevanega materiala lahko kodila podjemnikovemu ugledu; v tem primeru lahko podjemnik odstopi od pogodbe. PRAVICA ZAHTEVATI ODPRAVO NAPAK STROKI 637 OZ (1) Naronik, ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvreno delo neko napako, lahko zahteva od njega, da mu napako odpravi, in mu za to doloi primeren rok. (2) Pravico ima tudi do povraila kode, ki mu je zaradi tega nastala. (3) e bi odprava napake zahtevala pretirane stroke, jo podjemnik dela lahko odkloni, vendar ima v tem primeru naronik po svoji izbiri pravico zniati plailo ali odstopiti od pogodbe, in pa pravico do povraila kode.

MANDATNA POGODBA mandat (naroilo)!

mandant = naronik mandatar = prevzemnik

Pojasni RAZLIKO MED MANDATNO IN PODJEMNO pogodbo glede PERICULUM REI 644, 645 OZ - Periculum rei - nevarnost stvari: stranka nosi kodo, ki nastane na stvari. Odgovornost zaradi nevarnosti unienja stvari. - Periculum obligationis - odgovornost za izpolnitev (izpolnitveni zahtevek med strankama) Razlika glede periculum rei: Mandatna pogodba: nevarnost oz. kodo nosi mandant (naronik), ker ima on korist Podjemna pogodba: nevarnost nosi izvajalec, razen v primeru kadar da material naronik Mimo vpraanja za kolokvij je koristno vedeti e to: Periculum obligationis: Mandatna pogodba: (spet) mandant Podjemna pogodba: vedno podjemnik (izvajalec), razen e naronik ne izpolnjuje svoje sodelovalne dolnosti (ne odzove se vabilu, da stvar pregleda) V IGAVEM IMENU (svojem ali tujem) in NA IGAV RAUN (svoj ali tuj) delujejo: - Mandatar v svojem / tujem imenu in na tuj raun - Zastopnik v svojem / tujem imenu in na tuj raun - Komisionar v svojem imenu in na tuj raun - Pooblaenec v tujem imenu in na tuj raun Edicijska dolnost izroitvena dolnost Po konanem poslu mora stranka drugi stranki prepustiti vso korist, ki izvira iz posla. Edicijska dolnost pri mandatu pomeni da: obkroi! - mora mandatar po konanem poslu mandantu prepustiti vso korist, ki izvira iz posla - mora mandant mandatarja opremiti z vsemi potrebnimi dokumenti in podatki ter navodili za sklenitev posla

60/81

- mora mandatar prepustiti tretji osebi vse zahtevke, ki bi jih imel proti mandantu - mora mandant prepustiti tretji osebi vse zahtevke, ki bi jih imel proti mandatarju Katere dolobe se uporabljajo za ODKODNINSKO ODGOVORNOST PRI MANDATU? Po KAKNEM VRSTNEM REDU se uporabljajo dolobe PRI MANDATNI POGODBI ZA ODKODNINSKO ODGOVORNOST? 1. dolobe o mandatni pogodbi 2. dolobe o poslovni odkodninski odgovornosti 3. dolobe o prodajni pogodbi 4. dolobe o neposlovni odkodninski odgovornosti

DARILNA
DARILO Darilna pogodba je obveznostna pogodba, s katero ena stranka - darovalec, neodplano prepusti drugi stranki, obdarjencu, kakno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Glej tudi 533 OZ RAZLOI UREDITEV OBLINOSTI DARILNE POGODBE PO OZ Z OPREDELITVIJO PRAVNIH UINKOV PRI POSAMEZNIH MODALITETAH - 538 OZ: kadar ni sklenjena v pisni obliki oz. ni takoj stvar izroena, gre za NATURALNO OBLIGACIJO. e darovalec izpolni ne more zahtevati ni ve nazaj. e ne izpolni, ga ni mono terjati, da izpolni. - 545 OZ: darilna pogodba ni realna pogodba, ampak je konsenzualna oblina. Darilna pogodba za primer smrti sklenjena mora biti v notarski obliki, listina mora biti izroena obdarjencu. DANAJSKO DARILO darilo v kodo obdarjenca Normalen poloaj je tak, da eli darovalec drugi stranki priskrbeti korist, e e ne v prometni vrednosti, vsaj korist z njegovega, obdarjenevega subjektivnega vidika. e mu hoe priskrbeti kodo in to tudi dosee s pogodbo, stori obenem nedopustno dejanje. Torej, darilo v kodo obdarjenca. ODKODNINSKA ODGOVORNOST DAROVALCA Kdor vedoma podari tujo stvar in obdarjencu to okoliino zamoli, odgovarja za kodo. e ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane koda obdarjencu, darovalec odgovarja za kodo, e je za napako oziroma za nevarno lastnost vedel ali bi bil moral vedeti in ni opozoril obdarjenca. MEANO DARILO NEGOTIUM MIXTUM CUM DONATIONE Je pogodba, pri kateri je iz volje strank oz. iz njene narave videti, da naj bo deloma odplana, deloma neodplana. e ta namen ni razviden iz posla, ne gre za darilo; tedaj je neodplanost samo element nagiba ene od strank. Druga teje plailo za polno plailo, eprav je zmanjano. VZAJEMNO DARILO Vzajemna darila niso darila. Le e darilo ene stranke presega vrednost darila druge stranke, je preseek darilo. Pri teh pogodbah je znailno, da je darilna zaveza ene stranke veljavna samo, e je veljavna tudi zaveza druge stranke.

POSOJILNA, POSODBENA, KREDITNA

61/81

Razlika med posojilno in posodbeno pogodbo POSOJILNA POSODBENA Pogodba o odsvojitvi. Pogodba o uporabi. S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izroil doloen znesek S posodbeno pogodba se posodnik zavezuje, da denarja ali doloeno koliino drugih bo izposojevalcu izroil stvar v neodplano nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se rabo, izposojevalec pa se zavezuje, da bo stvar zavezuje, da mu bo po doloenem asu vrnil vrnil. enak znesek denarja oziroma enako koliino stvari iste vrste in kakovosti. Causa posodbene pogodbe: brezplana Na prejetih stvareh pridobi posojilojemalec uporaba stvari. lastninsko pravico in zato ne vrne istih stvari, temve druge stvari enakih lastnosti. Neodplana Lahko odplana Vrnitvena dolnost, ki obstoji v obeh primerih je po svoji vsebini razlina. Glavna razlika: pri posojilu postane prejemnik stvari tudi stvarnorpavni upravienec in zato ne vrne istih stvari, marve druge stvari istih lastnosti.

Kreditna posojilna KREDITNA Ni urejena v OZ Urejena v ZOR (pismena pogodba) Predasna vrnitev mona vedno. Vpraanje glede obresti pri predasni vrnitvi plaila: Da, lahko avtomatino predasno odbije. e je nastala koda, jo povrne

POSOJILNA Je urejena v OZ Predasna vrnitev je mona le denarnih obveznosti. Obresti prej ne more avtomatino odbiti (za as od dneva plaila do zapadlosti), razen e si k temu upravien po pogodbi ali e je to v skladu z obiaji. 373 OZ

PREKARIJ V OZ obveznostjo razmerje DO PREKLICA Prekarij je urejen v sklopu posodbene pogodbe (583/3 OZ). Gre za obveznostno razmerje do preklica. e as trajanja in namen uporabe nista doloena, lahko posodnik zahteva stvar, kadarkoli hoe
-

pogodba do preklica pogodbeno razmerje rahlih vezi

OBVEZNICE e javnopravne osebe ali denarni zavodi izdajajo obveznice zato, da zberejo denarna sredstva, ki se jih zavee eminent vrniti upraviencem do obveznic, gre za posel, ki je po vsebini posojilo, po obliki pa kupna pogodba. Eminent proda obveznice interesentom, obenem pa zagotovi ob emisiji, da jih bo spet odkupil. CONTRACTUS MOHATRAE Posojilodajalec, drugi stranki blago izroi, da ga ta proda tretjemu, kupnino pa obdri kot posojilo. e se stvar unii, nevarnosti ne nosi posojilojemnik, ker poslovni namen prenosa stvari ni, da bi posojilojemnik pridobil pravico na stvari, ampak samo pravico, da stvar veljavno proda komu drugemu.

POBOT (komepanzacija)

62/81

POBOT (KOMPENZACIJA) USTNI Pobotanje je prenehanje nasprotnih terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi obenem upnika in dolnika. POGOJI ZA KOMPENZACIJO (6) - vzajemnost - istovrstnost - dospelost - iztoljivost - likvidnost (ni v OZ) - resninost terjatve (ni v OZ) B

IZJEME OD NAELA VZAJEMNOSTI PRI POBOTANJU: 4 IZJEME! USTNI - cesija (315/1) Dolnik pobota, kar je imel do trenutka obvestila o cesiji zoper cedenta. - porotvo (313/2, 1024 OZ) Porok pobota terjatev, ki jo ima zoper upnika glavni dolnik. - zastava (313/3) - solidarne obveznosti

B,

Ali lahko PREVZEMNIK IZPOLNITVE uveljavlja v POBOT DOLNIKOVO PROTITERJATEV proti upniku? B - da - ne (ker ni vzajemnosti Prevzemnik ne more varovati dolnika z njegovimi lastnimi sredstvi, zato ne
ugovarjati v pobot njegove protiterjatve do upnika. Njegova dolnost je, da poskrbi, da upnik dolnika ne terja. - Cigoj, TO 363
-

da, e dolnik soglaa s pobotom

Primer: Ali lahko cesus pobota terjatev cesionarja s protiterjatvijo zoper cedenta. B
-

Obvestilo o cesiji 01.01.2004; terjatev nastala 01.02.2004. Obe terjatvi dospeta hkrati. Odg.: NE Terjatev nastala pred obvestilom 31.12.2003; obvestilo 01.01.2004; dospeli istoasno. Odg.: LAHKO

Terjatev cesusa do cedenta, ki nastane do obvestila o odstopu, lahko cesus uveljavlja v pobot zoper cesionarja. PACTUM DE COMPENSANDO Stranki se lahko dogovorita, da naj se njune vzajemne terjatve tejejo za pobotane. Tovrstno pobotanje ne uinkuje od tedaj, ko si stojita terjatvi nasproti, ampak od trenutka, ki ga doloita stranki. e niesar ne doloita, velja pobotanje ele od trenutka, ko postane pogodba veljavna. (Cigoj, Teorija obligacij, str 436; compensatio voluntaria - sporazumno, prostovoljno pobotanje Vpraanje: Razlika med KOMPENZACIJO IN PACTUM DE COMPENSANDO B Vpraanje: Razlika med ENOSTRANSKIM IN DVOSTRANSKIM POBOTOM B Vpraanje: PRISILNI POBOT PACTUM DE COMPENSANDO B Kompenzacija - enostranski - enostranka izjava volje; Pactum de compensando dvostranski - pogodba (volja obeh strank);

63/81

- prisilni uinek EX TUNC (od takrat, ko so stekli pogoji); - pogoji za pobot morajo biti izpolnjeni

- stranki svobodno doloita, kdaj bo stekel pobot; - ni treba izpolnjevati pogojev, sporazum jih nadomesti;

Pactum de compensando je sporazumni pobot (compensatio voluntaria), kjer se stranki sami dogovorita, naj se njune vzajemne terjatve tejejo za pobotane. Dogovor uinkuje od trenutka, ki ga doloita stranki, e pa niesar ne doloita pa od takrat, ko postane pogodba veljavna. Pri dogovoru pogoje nadomesti volja obeh strank, tako da niso nujni. Enostranska kompenzacija pa je primer prenehanja obveznosti po volji ene stranke s pobotno izjavo, ki uinkuje ex tunc (terjatvi se tejeta za pobotani, ko sta si stopili nasproti, ko so bili izpolnjeni pogoji za pobot). Izpolnjeni morajo biti pogoji..

BISTVO POSAMEZNIH VRST KOMPENZACIJ B - prisilna: e eden to eli, drugi ni nujno, da se strinja - enostranska: s pobotno izjavo ope exceptionis - sodno prisilno: prisilna oz. pobotanje v pravdi - sporazumna: prostovoljna, pactum de compensando; ni treba izpolnjevati pogojev, ker jih sporazum nadomesti; (compensatio voluntaria) - multilateralna kompenzacija: borza; vestranski pobot; v verigi vsi med sabo pobotajo; na podlagi zakona / pogodbe: clearing & settlement agreement VRSTE POBOTANJA IN OD KDAJ UINKUJEJO - enostransko pobotanje: z ope exceptionis s pobotno izjavo: uinkuje za nazaj, od trenutka, ko sta si stopili terjatvi nasproti (izpolnjeni so pogoji) - pactum de compensando dogovor strank: uinkuje od trenutka, ki ga doloita stranki. e ne doloita niesar, velja pobotanje od trenutka, ko postane pogodba veljavna. - Ipso iure pobotanje avtomatino pobotanje: terjatve, ki so se na dan uvedbe steajnega postopka mogle pobotati, veljajo za pobotane - Pobotanje v izvrbi - Pobotanje v pravdi (sodni pobot) - Vestranska (multilateralna) kompenzacija Nain uveljavljanja kompenzacije - s pobotno izjavo; - z dogovorom (pactum de compensando) - v pravdi; - v izvrbi; Ali se lahko pobotajo zastarane terjatve? 314 OZ Dolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, vendar le, e takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev e ni bila zastarana. SOLIDARNOST DOLNIKOV in pobotanje! 396 OZ izpit - Vsak solidarni dolnik se lahko sklicuje na pobot svojega sodolnika (generalno uinkovanje). - Solidarni dolnik lahko pobota terjatev svojega sodolnika do upnika, z upnikovo terjatvijo, vendar samo za toliko, kolikor znaa del dolga tega sodolnika v solidarni obveznosti (omejeno generalno uinkovanje). (Samec) Kolikor gre za solidarnost med dolniki, lahko uinkuje pobot: - generalno: ker se lahko sklicuje na pobot svojega sodolnika - omejeno generalno: solidarni dolnik lahko pobota terjatev svojega sodolnika do upnika z upnikovo terjatvijo, vendar le toliko, kolikor znaa del dolga tega sodolnika v solidarni obveznosti.

64/81

SOLIDARNOST UPNIKOV in pobotanje! 408 OZ izpit - Dolnik lahko pobota svojo obveznost s terjatvijo nasproti upniku, ki zahteva od njega izpolnitev. - S terjatvijo, ki jo ima nasproti kaknemu drugemu upniku, lahko dolnik pobota svojo obveznost le do viine tistega dela solidarne terjatve, ki pripada temu upniku.

OPE EXCEPTIONIS - POBOTNA IZJAVA USTNI Pobotanje se uveljavi s pobotno izjavo. Toda kakor hitro je izjava podana, uinkuje za nazaj, od trenutka ko sta si stopili terjatvi nasproti tako, da so izpolnjeni pogoji za pobotanje. Obstaja ve teorij (civilistina, procesna in meana), vendar naravi izjave ustreza, da uinkuje na procesnopravnem podroju, kot tudi na civilnopravnem podroju (ko stranka umakne tobo). Kdaj ni vzajemnosti, pa kljub temu pobotamo ? ustni (pri pactum de compensando ) PRIMERI NEDOPUSTNOSTI POBOTA (5)! PRIMERI KO JE POBOT IZKLJUEN KLJUB TEMU, DA SO PODANI POGOJI! 316 OZ 1. terjatev, ki je ni mogoe zarubiti 2. terjatev stvari ali vrednost stvari, ki so bile dolniku dane v hrambo ali na posodo ali jih je dolnik brezpravno vzel ali brezpravno pridral 3. terjatev, nastala z namerno povzroitvijo kode 4. odkodninska terjatev za kodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzroitvijo smrti 5. terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preivljanja

PORAVNAVA
TRANSAKCIJA PORAVNAVA Je dvostranska (vzajemna) pogodba, s katero se negotovo ali sporno razmerje spremeni tako, da se negotovost odpravi. Negotovo ali sporno je razmerje: - e se stranki o njegovi vsebini ne strinjata. - e je uveljavitev pravice negotova. Nova obveznost nastane na podlagi vzajemnega popuanja. Bistveno je, da je izpolnitev vzajemna, da je tudi tisti, ki pripozna, nekaj dolan. TRANSAKCIJA IN AKCESORIJE 1056 OZ IZPIT Kadar je s poravnavo izvrena prenovitev obveznosti (poravnava, ki je obenem novacija), je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Sicer pa ostaneta porok in zastavitelj e naprej v zavezi, njuna obveznost se lahko zmanja, povea pa le, e se s poravnavo strinjata. e dolnik s poravnavo pripozna sporno terjatev, obdrita porok in zastavitelj pravico uveljavljati proti upniku ugovore, katerim se je dolnik s poravnavo odpovedal. DVE ZMOTI PRI PORAVNAVI USTNI

65/81

zmota o caput controversum: kadar se zmota nanaa na okoliine, ki so jih stranke imele za negotove ali sporne e takrat, ko so sklepale poravnavo, gre za zmoto o okoliinah, ki so caput controversum. V takih primerih zmote ni mogoe uveljavljati. Stranki sta hoteli ravno to dvomljivo okoliino odstraniti in sta se prorazumeli, da je ne bosta preiskovali. Tako sta poiskali novo reitev s poravnavo. zmota o non caput controversum: drugaen je poloaj, ko gre za okoliino, ki sta jo stranki imeli za nesporno. Tej okoliini se nista nameravali izogniti. Gre za zmoto o okoliini, ki bi utegnila povzroiti, da stranki poravnave sploh ne bi sklenili, ko bi vedeli, da je dvomljiva. Tedaj veljajo splona pravila o zmoti. Vpraanje: KAJ SE ZGODI S STRANSKIMI PRAVICAMI (akcesorijami) pri: ustni Vpraanje tudi: RAZLIKA MED NOVACIJO IN PORAVNAVO ustni PRENOVITEV (NOVACIJA): 325/2OZ prenehata tako zastava kot porotvo, razen, e ni bilo s porokom ali z zastaviteljem drugae dogovorjeno. 325/3 OZ to velja tudi za druge stranske pravice, ki so bile v zvezi s prejnjo obveznostjo. PORAVNAVA (TRANSAKCIJA): Kadar je s poravnavo izvrena prenovitev obveznosti, je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Sicer pa ostaneta porok in zastavitelj e naprej v zavezi, njuna obveznost se lahko zmanja, povea pa le, e se s poravnavo strinjata. Razlika med poravnavo in novacijo je v tem, da pri poravnavi ostanejo v veljavi porotva in zastave, ter vsi akcesoriji, pri novaciji pa ne. Kam sodi: - transakcija (poravnava) -------- SPREMEMBA obveznosti posebni del - novacija ------------------------------ PRENEHANJE obveznosti po volji obeh strank sploni del. PRISILNA PORAVNAVA Nekdo se poravna prisilno. Povezana je s steajem. Zgodi se v steaju ali pred steajem. Dolnik je dolan 100 upnikom. Vrne lahko 50. e bi se vsi strinjali, gre za poravnavo. e se ne strinjajo, sodie izda sklep, da poravnava velja tudi za tiste, ki se niso strinjali. To je prisilna poravnava, ki jo moramo loiti od sodne in izvensodne poravnave. S em se spremeni obveznost sprememba obveznosti: - poravnava - zastaranje - steaj (konkurz)

NOVACIJA
NOVACIJA (PRENOVITEV) Je pogodba s katero se stranki e obstojee obveze dogovorita, da ta obveza ugasne in nastane namesto nje nova obveza tako, da je veljavno prenehanje prejnje obveznosti odvisno od nastanka nove obveznosti. e je dvom, novacija ni privativna, temve kumulativna. Torej v dvomu obstaja nova obveznost poleg stare. SOLIDARNOST DOLNIKOV PRI NOVACIJI IN PORAVNAVI 398, 399 OZ izpit NOVACIJA (PRENOVITEV) - generalno: s prenovitvijo, ki jo je upnik sklenil s kaknim solidarnim dolnikom, so prosti tudi drugi dolniki. - omejeno generalno: e pa sta upnik in dolnik omejila prenovitev na del obveznosti, ki pada na dolnika, potem obveznost drugih ne preneha, temve se le zmanja za ta del.

66/81

PORAVNAVA - Parcialno: poravnava, ki jo je sklenil eden izmed solidarnih dolnikov z upnikom, nima uinka nasproti drugim dolnikom, vendar jo imajo ti pravico sprejeti, e ni omejena na dolnika, s katerim je bila sklenjena. OBJEKTIVNA NOVACIJA Nanaa se na bistvene sestavine (predmet, podlaga) ANIMUS NOVANDI - PRENOVITVENI NAMEN; 324 OZ (volja, da se opravi prenovitev) Prenovitev se ne domneva; e torej stranki nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, ko sta ustvarjali novo, potem prejnja obveznost ne preneha, temve obstaja e naprej poleg nove.

MEANO, OBKROEVANJE
POGODBE O ODSVOJITVAH (5) 1. Prodajna pogodba emptio venditio 2. Menjalna pogodba - permutatio 3. Darilna pogodba - donatio 4. Posojilna pogodba - mutuum 5. Izroilna pogodba POGODBE O STORITVAH (3) 1. Podjemna pogodba - locatio conductio operis 2. Pogodba o naroilu - mandatum 3. Shranjevalna hrambena pogodba - depositum Gospodarske pogodbe: - Skladini posli (skladinica: pobotnica (priznanica) + varant (zastavnica)) - Banni posli POGODBE O UPORABI (4) 1. Posodbena pogodba - commodatum 2. Zakupna najemna pogodba - locatio conductio rei 3. Lizing pogodba 4. Pogodba o licenci POGODBE O UDELEBI (2) 1. Drubena pogodba (societas) 2. Kooperacijske pogodbe POGODBE O TVEGANJU ALEATORNE (3) Pogodbe o negotovem izidu dogodkov in pogodbe o negotovi stvari. 1. Zavarovalna pogodba 2. Pogodbe o preivljanju Pogodbe, ki so urejene v SPLONEM DELU OZ (13) - cesija - prevzem dolga - prevzem izpolnitve - pristop k dolgu - odpust dolga - arbitratorska pogodba (85 izvensodna razlaga pogodb) - nadomestna izpolnitev datio in solutum (realni kontrakt)

67/81 -

pogodba o prenovitvi novacija pogodba v korist tretjega garancijska pogodba pogodba o prizadevanju pactum de compensando (sporazumno pobotanje) ara

UTRDITEV OBVEZNOSTI (9) - Porotvo (fideiusio) - zastava (pignus) - varina (kavcija) - pridrna pravica (retencijska) - pridrek LP (pactum reservati dominii) - ara - pogodbena kazen - pripoznava dolga (constitutum debiti proprii)

Katera pogodba PRAVILOMA PRENEHA S SMRTJO ENE POGODBENE STRANKE, e ni drugae dogovorjeno? B - zakupna - mandatna - prodajna - drubena - posojilna Gre za intuitu personae razmerja, ki prenehajo s smrtjo ene stranke. Vpraanje se lahko glasi tudi: Pogodbe katere prenehajo s smrtjo ene stranke? Odg.: Intuitu personae. Kateri ZAVEZOVALNI PRAVNI POSLI NISO PODLAGA ZA PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE na predmetu pogodbe? - Izroilna pogodba - Shranjevalna pogodba - Posojilna pogodba - Nepristna hramba (depositum irregulare) - Posodbena pogodba - Menjalna pogodba

Kako se lahko PRENESE TERJATVE (natej nain oz. institute)? - Cesija - indosament - vrednostni papir - prenos pogodbe (cesija in prevzem dolga v enem) 122 OZ PRENOS OBLIGACIJ - cesija (aktivna stran) - prevzem dolga (pasivna stran) - pristop k dolgu (pasivna stran) - prevzem izpolnitve (pasivna stran) - asignacija (nakazilo)

68/81

Ali je za veljavno prenehanje obvezn. z odpustom dolga potrebno soglasje dolnika? B - Da (odpust je dvostranski posel) - Ne - OZ tega instituta ne ureja Odpust dolga je dogovor med upnikom in dolnikom, po katerem se upnik odree svoji terjatvi in dolnik ta odrek sprejme. Soglasje je potrebno. Ni pa potrebno, da bi dolnik izrecno privolil v upnikov odpust, ker zadostujejo e konkludentna dejanja. (319 OZ, Cigoj TO 427) Katere od natetih pogodb SO UREJENE V OZ , obkroi: - Emptio venditio (prodajna) - Izroilna pogodba - Datio in solutum (nadomestna izpolnitev) - Zastavna pogodba - Posojilna pogodba - Kreditna pogodba - Skupnost Katere pogodbe SO UREJENE V OZ ? obkroi Depositum irregulare (nepristna hramba) Societas leonina (levja druba) - Skupnost Kreditna pogodba Akreditivni kup Locatio conductio operis (podjemna pogodba) Katere izmed pogodb SO UREJENE emptio venditio izroilna pogodba datio in solutum zastavna pogodba posojilna pogodba kreditna pogodba skupnost (ni pogodba) V OZ ? obkroi!

Katere pogodbe SO UREJENE V OZ? Obkroi skladina izroilna nadomestna izpolnitev zastavna pogodba kreditna pogodba - skupnost Katerega izmed institutov OZ NE POZNA ? societas leonina datio in solutum constitutum debiti proprii pactum de pignore dando (zastavna obljuba) locatio conductio rei

Katere izmed natetih pogodb OZ ureja V POSEBNEM DELU? Nakazilo (ureja v posebnem delu, vendar ni pogodba, temve dvojno pooblastilo) Odstop terjatve v zavarovanje (sploni) Prevzem dolga (sploni) Prenovitev (sploni) Pristop k dolgu (sploni) Poravnava

69/81

V OZ NA NOVO UREJENO (vse nateto) KATERIH IMENSKIH POGODB ZOR NI UREJAL IN SO SEDAJ V OZ Drubena pogodba societas (ODZ) Darilna pogodba (neodplana) (ODZ) Posodbena pogodba (neodplana) (ODZ) Pogodba o preuitku (pogodba o preivljanju) Izroilna pogodba (Zakon o dedovanju) Pogodba o dosmrtnem preivljanju (Zakon o dedovanju) + Pravila za skupnost (ni pogodba) Primerjava OZ ZOR (banne obveznosti- niso v OZ; kredit, akreditiv, banna garancija) V OZ niso urejene Banne obveznosti: - kreditna pogodba - kreditna pogodba na podlagi zastave VP - akreditiv - banna garancija - hranilne vloge - deponiranje VP - banni tekoi rauni - pogodba o sefu Realni kontrakti po OZ
-

ara (pogodba o ari) datio in solutum (nadomestna izpolnitev) posodbena pogodba posojilna pogodba zastava darilna

Navedi stranke pri: - prevzem dolga = Dolnik in 3.oseba (prevzemnik) + privolitev upnika - pristop k dolgu = Upnik in 3. oseba - prevzem izpolnitve = Dolnik in 3. oseba - kondikciji = solvens in accipiens - verziji = prikrajanec in okorienec tisti, ki je obogaten

ASIGNACIJA NAKAZILO! STRANKE PRI ASIGNACIJI! Dvojna pooblastitev. iz dveh enostranskih poslov zloen posel. Ni pogodba! Z nakazilom ena oseba, nakazovalec, asignant, pooblaa drugo osebo, nakazanca, asignata, da na njen raun izpolni nekaj doloeni tretji osebi, prevzemniku nakazila, tega pa pooblaa, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev. Stranke: - prava stranka, nakazovalec = asignant - druga oseba, nakazanec = asignat - tretja oseba, prejemnik nakazila = asignatar Razmerje med strankami:

70/81

- med asignant-om (1) in asignat-om (2)

kritno razmerje

Asignant(1) ima pri asignatu(2) kritje, bodisi v neki terjatvi, ki jo ima e od prej proti njemu (nakazilo za dolg). Lahko pa ima asignant(1) pri asignatu(2) kritje v kreditu, ki mu ga odobril in se potem pri njem zadoli za znesek, ki ga asignat(2), plaa asignatarju(3).

- med asignat-om (2) in asignatar jem (3) kavzalno razmerje - med asignant-om (1) in asignatar jem (3) valutno razmerje (v tem razmerju:
Je asignant(1) dostikrat kaj dolan asignatarju(3), zato pooblastitev opravi, da bi svoj dolg asignatarju(3) poplaal, plailo pa opravi asignat(2). Lahko pa asignant(1) ni niesar dolan asignatarju(3), temve eli od asignanta(2) kredit. Mogoe pa je tudi, da asignant(1) povabti asignanta(2), naj asignatarju(3) plaa, ker eli asignatarju(3) ta znesek podariti.

Pogodbe O UPORABI - zakupna locatio conductio rei - posodbena - commodatum - licenna - leasing Pogodbe O ODSVOJITVI - prodajna emptio venditio - menjalna permutatio - darilna donatio - posojilna mutuum - izroilna Kje so izjeme od vzajemnosti? - pri cesiji - pri porotvu - pri zastavi Latinski izrazi za B - prodajno pogodbo emptio venditio - starinarsko pogodbo contractus aestimatorius - najemno pogodbo locatio conductio rei - delovn, delovrno, slubeno locatio conductio operis - drubeno societas - posojilna mutuum - posodbena commodatum - shranjevalna depositum - zastavna pignus - menjalna - permutatio

Katere izmed natetih obligacij SO PRENOSLJIVE? Obkroi! - terjatve prodajalca za plailo kupnine iz kupne pogodbe - terjatve pravne osebe za plailo denarne odkodnine zaradi okrnitve ugleda ali dobrega imena - terjatve za plailo denarne odkodnine zaradi pretrpljenih telesnih bolein - terjatve za povrnitev premoenjske kode v obliki denarne rente zaradi smrti blinjega ali zaradi teledne pokodbe ali zaradi okvare zdravja - terjatve pleskarja za plailo storitve iz podjemne pogodbe Katere izmed natetih obligacij SO NEPRENOSLJIVE? Obkroi Glej tudi 176 OZ

71/81 -

terjatve prodajalca za plailo kupnine iz kupne pogodbe terjatve pravne osebe za plailo denarne odkodnine zaradi okrnitve ugleda ali dobrega imena terjatve za plailo denarne odkodnine zaradi pretrpljenih telesnih bolein terjatve za povrnitev premoenjske kode v obliki denarne rente zaradi smrti blinjega ali zaradi teledne pokodbe ali zaradi okvare zdravja terjatve pleskarja za plailo storitve iz podjemne pogodbe

Pravice do odkodnine v obliki denarne rente zaradi smrti blinjega ali zaradi telesne pokodbe ali okvare zdravja ni mogoe prenesti na drugega. Terjatve nepremoenjske kode ni mogoe prenesti, razen: Zapadli zneski odkodnine se lahko prenesejo na drugega, e je bil odkodninski znesek doloen s pisnim sporazumom med strankama ali s pravnomono sodno odlobo. Dedovanje in odstop terjatve za povrnitev nepremoenjske kode 184. OZ (1) Terjatev za povrnitev nepremoenjske kode preide na dedie samo, e je bila priznana s pravnomono odlobo ali pisnim sporazumom. (2) Pod enakimi pogoji je lahko ta terjatev predmet odstopa, pobota in izvrbe. Prenosljivi pa so vsi za premoenjsko kodo. INSTITUTI ZA UTRDITEV OBVEZNOSTI porotvo (fideiusio) - zastava - varina pridrna retencijska pravica - ara pogodbena kazen predujem avans pripoznava dolga constitutum debiti proprii pridrek lastninske pravice (reservatio dominii)

LICENCA
Z licenno pogodbo se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju licence v celoti ali delno odstopil pravico izkorianja patentiranega izuma, tehninega znanja in izkuenj, znamke, vzorca ali modela, ta pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloeno plailo. Pravice nosilca patenta pri IZKLJUNI licenci? ne more izkoriati predmeta licence v mejah prostorske veljavnosti licence; pridobitelju licence lahko iz resnih razlogov odree dovoljenje za podlicenco; ostanejo mu pravice nosilca intelektualne lastnine (je absolutni upravienec patenta kot intelektualne lastnine); je imetnik intelektualne stvaritve prenesel je uporabo; 712 OZ: e je dogovorjena izkljuna licenca, ne sme dajalec licence v nobeni obliki sam izkoriati predmeta licence in ne posameznih njegovih delov, in v mejah prostorske veljavnosti licence tudi ne prepustiti tega komu drugemu. 722 OZ: Kadar je za podlicenco potrebno dovoljenje dajalca licence, sme ta odrei pridobitelju izkljune licence dovoljenje samo iz resnih razlogov.

72/81

VRSTE LICENC - preproste - navadne; lahko se dajo ve pridobiteljem glede izkorianja iste pravice - izkljune: pridobitelj lahko vsako drugo osebo izkljui od izkorianja pravice PODLICENCA Pridobitelj izkljune licence lahko odstopi pravico izkorianja predmeta drugemu (podlicenca). V pogodbi pa je lahko dogovorjeno, da ne sme dati drugemu podlicence in da mu je ne sme dati brez dovoljenja dajalca.S podlicenno pogodbo se ne vzpostavlja pravno razmerje med pridobiteljem podlicence in dajalcem licence

CONTRACTUS AESTIMATORIUS STARINARSKA POGODBA

Contractus aestimatorius starinarska pogodba prodajno naroilo - ni poseben tip prodajne pogodbe - treba jo je razlikovati od prodajne komisije - prevzemnik izroi le dogovorjeno kupnino (tudi e je ve dobil) - riziko nosi naronik v tistem asu ne more razpolagati; - po roku, e ne vrne kupi prevzemnik - preklic ni moen - e as v pogodbi ni doloen, se teje prevzemnik samo za pooblaenca Contractus aestimatorius je? Obkroi! - pogodba med prevzemnikom naroila in prodajalcem, ki se zavee stvar prodati - prodajna pogodba med prodajalcem in kupcem - prodajna komisija NE, razlikuj od tega - modaliteta delovrne pogodbe

KOMISIJSKA POGODBA
RAZLIKA KOMISIJSKA POGODBA VS. PRODAJNO NAROILO KOMISIJSKA POGODBA PRODAJNO NAROILO CONTRACTUS AESTIMATORIUS S komisijsko pogodbo se komisionar zavezuje, S pogodbo o prodajnem naroilu se prevzemnik da bo za plailo (provizijo) v svojem imenu na naroila zavezuje, da bo doloeno stvar, ki mu raun komitenta opravil enega ali ve poslov, jo je izroil naroitelj, prodal za doloeno ki mu jih je zaupal komitent. kupnino v doloenem roku, ali pa mu jo v tem roku vrnil. V svojem imenu za tuj raun. Navzven se ne deklarira kot zastopnik. Je indirektni zastopnik. Izroa prejeto kupnino in ne dogovorjene! Dobi provizijo. Je mandatna pogodba. Starinar mora v dogovorjenem roku prodati ali vrniti. Starinar ne dobi provizije. Izroa zgolj dogovorjeno kupnino (lahko je od tretjega prejel ve). Ni mogoe preklicati Razlika je v dogovorjeni kupnini!

V obeh primerih nosita breme nevarnosti naronika. Razlika je v tem, da mora starinar izroiti naroniku kupnino za katero sta bila dogovorjena, komisionar pa toliko kolikor je dobil (on dobi e po zakonu provizijo).

PRENEHANJE OBVEZNOSTI

73/81

PRENEHANJE OBVEZNOSTI - naravno - izjemno po volji obeh strank po volji ene stranke ipso iure Prenehanje obveznosti PO VOLJI OBEH STRANK (4) - dajatev namesto plaila (datio in solutum - nadomestna izpolnitev) 283 OZ (S) - sploni del - prenovitev novacija 323 327 OZ (sploni del) - odpust dolga 319 322 OZ (sploni del) - sporazumna razveljavitev pogodbe = odprava pogodbe = razveza Prenehanje obveznosti PO VOLJI ENE STRANKE (4) - pobotanje (kompenzacija) 311 318 OZ (S) - sodna poloitev - samopomona prodaja - razveza z opcijo (odstop, odpoved, skesnina, neuveljavitev pravice) Prenehanje obveznosti IPSO IURE PO ZAKONU, BREZ VOLJE STRANK (3): - zdruitev confusio 328 OZ (S) - prenehanje subjektov obveznosti - prenehanje upnikovega interesa ODSTOP - enostranska razvezna izjava - uinkuje takoj, navadno tudi za nazaj - zakon daje odstopno upravienje - actio redhibitoria ODPOVED - kadar se razmerje pretrga ele po nekem roku, potem, ko je podana izjava - pretrganje velja od tedaj naprej - pretrganje z odpovedjo je znailno za trajna pogodbena razmerja - velja domneva, da jih lahko vsaka stranka pretrga z odpovedjo (kadarkoli, razen ob neprimernem asu) - e je odpoved poslana, velja prejemna teorija OPCIJA - Enostransko odstopno upravienje Kako se prekine: pogodba sklenjena za doloen as---nedoloen as; kje so razlogi? pogodba sklenjena za doloen as: MORA IMETI RAZLOG pogodba sklenjena za nedoloen as: NE RABI RAZLOGA

POROTVO

74/81

Pojasni naslednjo trditev: Z izpolnitvijo preneha obveznost, ne pa obveznostno razmerje. (Najve 3 stavki) Npr. pri porotvu, ko plaa porok obveznost glavnega dolnika upniku, ugasne obveznost med dolnikom in upnikom, vendar e naprej traja obveznost med porokom in dolnikom. Nastopi subrogacijski uinek. Na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. 1018 OZ KAKO ODGOVARJA POROK UPNIKU? Subsidiarno ali solidarno! 1019 OZ - subsidiarno: Od poroka se sme zahtevati izpolnitev obveznosti ele potem, ko je glavni dolnik ne izpolni v roku, ki je doloen v pisni zahtevi. - solidarno: e se je porok zavezal kot porok in planik (fideiussor et solutor), odgovarja upniku kot glavni dolnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. KAKO ODGOVARJA POROK UPNIKU? OBKROI - Za ustrezno zmanjano obveznost glavnega dolnikaa v steaju - Ne odgovarja v primeru poslovne nesposobnosti dolnika - Odgovarja subjektivno - Odgovarja subsidiarno, v doloenih primerih pa...(navedite vrsto odgovornosti in primere).... - Ne odgovarja, e upnik opusti zastavno pravico za toliko korikor bi moral U dobiti z realizacijo te pravice V posameznih primerih pa solidarno : - e gre za gospodarske pogodbe - v primeru dolnikove plailne nesposobnosti - e se porok tako zavee (dogovor) KAKO ODGOVARJA POROK? Naeloma odgovarja subsidiarno, razen v doloenih primerih solidarno. (glej zgoraj) KAKO DOLGO TRAJA POROTVO? Solidarni porok: Z zastaranjem obveznosti glavnega dolnika zastara tudi obveznost poroka. Subsidiarni porok: e je rok za zastaranje obveznosti glavnega dolnika dalji od dveh let, zastara obveznost poroka po dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolnika. KDAJ NI SUBSIDIARNOSTI PRI POROTVU? - e je glavni dolnik priel v steaj - e se stranki tako dogovorita - e je oitno, da iz sredstev glavnega dolnika ni mogoe dosei njene izpolnitve PRAKTINA RAZLIKA MED SOLIDARNIM IN SUBSIDIARNIM POROTVOM (1019 OZ) V pisni zahtevi pri subsidiarnem porotvu. Upnik mora pisno opomnit dolnika, da mu izpolni. Vendar ne pri: - gospodarskih pogodbah - e je oitno, da glavni dolnik ne bo izpolnil (gre takoj do poroka - ne kadar je g.d. v steaju Pri solidarnem: porok je porok in planik.

75/81

SUBROGACIJSKI UINEK PRI POROTVU POMENI DA: - praviloma odgovarja porok z vsem svojim premoenjem za zavarovano terjatev - lahko upnik, e ni dogovorjeno drugae, zahteva plailo od poroka ele po opozorilu in izostanku plaila - mora biti porotvena pogodba pisna - je porotvo odvisno od obstoja vsebine glavne obveznosti - lahko porok plaan znesek zahteva nazaj od D AKCESORNOST PRI POROTVU POMENI DA: - praviloma odgovarja porok z vsem svojim premoenjem za zavarovano terjatev - lahko upnik, e ni dogovorjeno drugae, zahteva zahteva plailo od poroka ele po opozorilu in izostanku plaila - mora biti porotvena pogodba pisna - je porotvo odvisno od obstoja vsebine glavne obveznosti - lahko porok plaan znesek zahteva nazaj od D KAKNE UGOVORE IMA SUBSIDIARNI POROK - beneficium ordinis upnik mora zahtevati izpolnitev prvo od glavnega dolnika, ele nato od poroka; - porok ima vse ugovore glavnega dolnika nasproti upnika (ugovor pobotanja; nima pa osebnih dolnikovih ugovorov) - ima tudi svoje ugovore (ninost porotene pogodbe) ODGOVORNOST POROKA ZA STROKE IN OBRESTI 1017 OZ (1) Porokova obveznost ne more biti veja od obveznosti glavnega dolnika; e je dogovorjeno, da je veja, pa se zmanja na mero dolnikove obveznosti. (2) Porok odgovarja za izpolnitev cele obveznosti, za katero je prevzel porotvo, e njegova odgovornost ni omejena na kaken njen del ali kako drugae vezana na laje pogoje. (3) Porok mora povrniti potrebne stroke, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od glavnega dolnika. (4) Porok odgovarja tudi za vsako poveanje obveznosti, nastalo z dolnikovo zamudo ali po dolnikovi krivdi, e ni dogovorjeno kaj drugega. (5) Odgovarja le za tiste pogodbene obresti, ki zapadejo po sklenitvi porotvene pogodbe. INTERCESIJA (PRI POROTVU) Gre za utrditev obveznosti, da se stranka zavee za tuj dolg. Intercesija ni privativna, ko pristop novega dolnikak prvotni obveznosti prejnjega dolnika oprosti, ampak je kumulativna, ko je torej novi dolnik porok, zavezan za glavnega dolnika. EXCEPTIONES IN REM - Ugovori, ki izvirajo iz glavnega dolga. Tak ugovor je npr. dogovorjeni odlog plaila, znianje plaila, odpust dolga; skratka vsi ugovori, ki se nanaajo na sam dolg, ki so na razpolago dolniku, tako da z njimi lahko razpolaga tudi porok. EXCEPTIONES IN PERSONA - Ugovori, ki se nanaajo na osebne okoliine glavnega dolnika. Porok se nanje ne more sklicevati. Npr.: da je plailno nesposoben, ne more se sklicevati na ivljenjski minimum glavnega dolnika, ter tudi ne na omejeno odgovornost glavnega dolnika. POROTVO PO NARAVI Osebno jamstvo jami z vsem svojim premoenjem zastava je stvarno realno jamstvo; jami z stvarjo.

76/81

LEASING
Razlika med meano in zloeno pogodbo MEANA ZLOENA Kadar se ve pogodb zlije v eno pogodbo tako, Stranke lahko zloijo ve razlinih vrst pogodb da ta pogodba ne vsebuje posameznih pogodb bodisi inominatne, bodisi nominatne. Sestava teh v celoti, ampak le nekatere od njihovih pogodb je taka, da obstajajo kljub enotnemu sestavin. dogovoru vendarle e vse znailnosti posamezne pogodbe. Pogodbe so le v Kako razlagati meano pogodbo? medsebojni odvisnosti. e ena pogodba ni delitvena metoda veljavna, tudi druga ni veljavna (podobno kot pri absorbcijska metoda vzajemnih pogodbah). kreacijska metoda Primer: nekdo proda drugemu avtomobil, obenem e je mogoe, je treba najprej opraviti delitev, mu da garao v najem kar pa ni vedno mogoe. Posel je najvekrat enoten e je posel enoten, je treba ugotoviti, ali so nekatere sestavine pretenega pomena (absorbcija), tako da se ne more ves posel presojati po merilih oz. pravilih, ki veljajo za njegov del. e ni od navedenega ni mogoe, je treba postaviti nova pravila za meano razmerje kreacijska metoda. Primer: pogodba o leasingu LEASING Leasing pogodba je pogodba o uporabi stvari in odplaevanju njene vrednosti. Tudi leasing pogodbe so rabokupne pogodbe. Znailno zanje je, da se stvar da v zakup ali najem tako, da je po konani uporabi stvar preteno e iztroena. Zaradi tega je rabnina vija obsega tudi amortizacijske stroke. Finanni leasing: leasing, ki traja vso obratno (amortizacijsko) dobo, ko je mogoe predmet izkoriati. Pomeni pogodbo o investiranju. Operativni leasing: zanj je znailna kratka doba izkorianja in v predvsem uporaba predmeta. Sale and lease back: prodajalec proda investicijski predmet in se zavee, da ga bo odkupil (nepreminine velike vrednosti, ki se malo obrabljajo). Revolving leasing: prejemnik predmeta je upravien zamenjati po poteku roka predmet z drugim, navadno modernejim predmetom opreme. V pogodbi o leasingu kot meani pogodbi se prepletajo znailnosti pogodb o zakupu, kreditu, licenci, podjemu, mandatu. Direktni: ni posrednika med prodajalcem (lizingodajalec) in lizingojemalcem Indirektni: med prodajalca oz. proizvajalca in lizingojemalca (kupca) se vmea posrednik (lizingodajalec banka) Leasing je MEANA POGODBA iz KUPNE POGODBE in - menjalne - neodplanega posojila - najemne - podjemne - odplanega posojila

77/81

SHRANJEVALNA - depositum
ODGOVORNOST ZA RECEPTUM GOSTINSKA HRAMBA Odgovornost je objektivna in limitirana (741/1,2 OZ). Za popolno (nelimitirano) odgovornost gostilniarja pa je potrebno, da mu je gost stvar izroil v hrambo, kot tudi e je koda nastala po njegovi krivdi ali po krivdi osebe, za katero odgovarja. 747/4 OZ Glej 741 OZ. Dolobe o gostinski hrambi se smiselno uporabljajo tudi za bolninice, garae, eleznike spalnike, organizirana taborjenja ipd. 746 OZ Ekskulpacija: 741/3 Ta odgovornost je izkljuena, e so bile stvari uniene ali pokodovane zaradi okoliin, ki se jim ni bilo mogoe izogniti ali jih odvrniti, ali zaradi kaknega vzroka v sami stvari, ali e so izginile ali bile pokodovane po krivdi samega gosta ali pa po krivdi tistih, ki jih je gost pripeljal s seboj ali so ga prili obiskat. DEPOSITUM IRREGULARE - Shranjevalno posojilo, nepristna hramba. Predmet te pogodbe so nadomestne vrstne stvari. Deponent jih izroi depozitarju, toda ta jih ni dolan shranjevati loeno od svojega premoenja, ampak jih lahko pomea s svojim premoenjem in je dolan vrniti le isto koliino iste vrste. Depozitar postane lastnik shranjevanih stvari, nanj preide nevarnost pokodovanja in unienja e ob izroitvi. DEPOSITUM IRREGULARE vs. POSOJILNA Depositum irregulare Stranka sme zahtevati izroene stvari vsak as nazaj. Kraj vrnitve: shranjevalec je dolan stvar vrniti tam, kjer jo mora po dogovoru shranjevati Navadno brez obresti Stvari ne morejo biti predmet pobotanja. Posojilna Posojilodajalec ne sme zahtevati vrnitve posojila pred dogovorjenim rokom. Znesek posojila pa je dolan posojilojemnik upniku prinesti. Obresti Predmet posojilne pogodbe se lahko pobota.

DEPOSITUM shranjevalna pogodba vs. pogodba Ena je pogodba o storitvi.

COMMODATUM posodbena Druga pogodba o uporabi.

Nekateri vidijo v shranjevalni pogodbi elemente posodbene in najemne pogodbe, vendar takno zvezo zanika dejstvo, da shranjevalec nima v rokah svojo korist. Korist pri posodbeni je brezplana uporaba stvari. SEKVESTRACIJA Shranjevalec se imenuje sekvester, e mu dasta pravdni stranki ali pa sodie v shranjevanje stvari, o kateri tee pravda. Shranjevalec je dolan stvar vrniti tisti stranki, ki v pravdi zmaga. - pogodbena - sequestratio voluntaria: sekvester sklene pogodbo z obema strankama v sporu; - sequestratio necessaria: sekvestracija, ki jo odredi dravni organ. Pravice in dolnosti sekvestra izvirajo iz odloka tega organa.

78/81

UINKI OBVEZNOSTI
Po OZ lahko U IZPODBIJA PREZADOLENEVA ODPLANA PRAVNA DEJANJA, ki so povzroila prikrajanje - Samo e je D hotel U okodovati - e je D vedel ali bi moral vedeti, da koduje U Odplano razpolaganje se lahko izpodbija, e je dolnik ob razpolaganju vedel ali bi bil moral vedeti, da s tem koduje svojim upnikom in e je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v igar korist je bilo pravno dejanje storjeno, to znano ali bi mu moralo biti znano 256 / 1 Kdaj je upnik dolan sprejeti izpolnitev obveznosti od 3. osebe? - e ima 3. oseba pravni interes - e se dolnik s tem strinja PRIDRNA PRAVICA 261 OZ Upnik zapadle terjatve, v igar rokah je kakna dolnikova stvar, jo ima pravico pridrati, dokler mu ni plaana terjatev. POLOAJ IMETNIKA RETENCIJSKE PRAVICE UINEK PRIDRNE PRAVICE! Upnik, ki ima na podlagi pridrne pravice v rokah dolnikovo stvar, se lahko poplaa iz njene vrednosti na enak nain kot zastavni upnik, vendar mora, preden se za to odloi, pravoasno sporoiti dolniku svoj namen. 264 OZ - ius retinendi - ius distrahendi (pravica do prodaje in polaila) Imetnik retencijske pravice nima stvarne pravice na stvari e izgubi posest, izgubi tudi pravico. Posebnost retencijske pravice Ni stvarna, ni absolutna pravica. Ni koneksnosti stvar ne rabi biti v zvezi s terjatvijo. Razmerje med retencijo in pignusom V obeh primerih ima imetnik stvari pravico, da se iz zastave oz. predmeta v retenciji poplaa.

DRUBA, DRUBENA POGODBA

Razlogi za prenehanje drube in posledice njegovega nastopa 1000 1002 OZ (ni potrebno vedet vseh razlogov) Razlogi: (prenehanje v ojem smislu) - ko potee as, za katerega je ustanovljena; - ko je doseen namen, zaradi katerega je ustanovljena ali kot postane dosega tega namena nemogoa; - e tako sklenejo drubeniki; - e je drubenik umrl ali izgubil poslovno sposobnost ali se je proti njemu kot samostojnemu podjetniku posamezniku zael postopek steaja ali prisilne poravnave; - e je drubenik odpovedal pogodbo. Posledica prenehanja: Prenehanje v irem smislu > postopek ureditve razmerij, ki so nastala v drubi. Gre za likvidacijo, ki so jo drubeniki dolni opraviti po prenehanju drube: - poravnati obveznosti nasproti tretjim osebam - nadomestiti drubenikom stroke in izplaila, ki presegajo to, kar so dolni s pogodbo - razdelitev ostanka premoenja med drubenike po enakih delih, kot veljajo za prispevke (pogodba lahko doloi drugane dele)

79/81

PREMOENJE V DRUBI Na premoenju drube, ki nastane s prispevki drubenikov ali s poslovanjem drube, imajo drubeniki enake solastninske ali drugane soimetnike delee, e pogodba ne doloi drugae. Razlika med PARCIALNIM POSOJILOM in DRUBENO POGODBO parcialno posojilo: Je posojilna pogodba, ki ima elemente pogodbe o udelebi. Posojilodajalec ima pravico zahtevati namesto obresti dele na dobiku pri poslu, za katerega je posojilo uporabljeno. Pri parcialnem posojilu za razliko od drubene pogodbe ni - bistva: skupnega namena - skupnega odloanja / upravljanja - doloitve dobika / izgube drubena pogodba: skupen namen, skupno poslovanje delovanje (causa pogodbe), odloanje, delitev koristi in izgube;

GRADBENA POGODBA
ODGOVORNOST 662 OZ (1) Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, e se take napake pokaejo v desetih letih od izroitve in prevzema del. (2) Izvajalec odgovarja tudi za morebitne pomanjkljivosti zemljia, na katerem je zgrajena gradba, ki se pokaejo v desetih letih od izroitve in prevzema del, razen e je specializirana organizacija dala strokovno mnenje, da je zemljie primerno za gradnjo, in se med gradnjo niso pojavile okoliine, ki bi bile vzbujale dvom o utemeljenosti strokovnega mnenja. (3) To velja tudi za projektanta, e izvira napaka gradbe iz kakne napake v nartu. (4) Po dolobah prejnjih odstavkov ta dva nista odgovorna le naroniku, pa pa tudi vsakemu drugemu pridobitelju gradbe. (5) Te njune odgovornosti ni mogoe s pogodbo niti izkljuiti niti omejiti. Glej e ostale lene!!!

ZASTAVA
PACTUM DE PIGNORE DANDO - Zastavna obljuba Ni ve relevantna. Danes zastavna pogodba ni ve realni kontrakt. Zastavljena stvar se lahko izroi e po sklenitvi pogodbe. Zastavna obljuba je konsenzualni kontrakt in je torej pogodba, s katero se stranki zaveeta skleniti zastavno pogodbo. Pactum torej ni enostranska obveznost, ki naj bi zavezovala zastavoupnika, kateri bi imel pravico, da pogodbo sklene. Zastavoupnik takoj s sklenitvijo prevzame obveznosti in pridobi pravice. Pignus nomini - Zastava terjatve ZAVEZOVALNI IN RAZPOLAGALNI POSEL PO SPZ Zavezovalni pravni posel je posel obligacijskega prava. Razpolagalni pravni posel pa posel stvarnega prava. Razpolagalni pravni posel sam po sebi ne more ustvariti stvarnopravne spremembe. Potrebno je doloeno dejanje, ki predstavlja zunanji izraz razpolagalnega posla (izroitev - tradicija ali vpis v ZK). Zgolj stvarnopravni posel zadostuje le pri odstopu terjatve. Cesija tako ne pozna realnega akta. Razpolagalni posel je v kavzalnem odnosu do zavezovalnega. Veljaven zavezovalni posel je torej pogoj za veljavni prenos LP. LOMBARDNI KREDIT Je primer kredita v zvezi z zastavno pravico. Je poseben tip posojila, ki se sklene tako, da se vrednostni papirji zastavijo banki za zavarovanje kredita. e kreditojemalec po zapadlosti dobljenega kredita ne vrne, se lahko banka poplaa. Pogodba je pismena.

80/81

ACTIO PIGNARATICIA 161 SPZ: e se pokae, da ima zastavljena preminina kakno stvarno ali pravno napako, za katero zastavni upnik v trenutku sklepanja zastavne pogodbe ni vedel, oziroma je bilo dogovorjeno, da bo napaka do izroitve stvari v posest odpravljena in zaradi napake zastavljena preminina ne pomeni zadostnega zavarovanja za poplailo zavarovane terjatve, ima zastavni upnik pravico zahtevati od zastavitelja drugo primerno zavarovanje. Gre za tobo zastavnega upnika napram zastavitelju, ker ima stvar napake.

RAZNO
Onerozna pogodba odplana Liberalna, lukrativna neodplana Odkodninska zaveza ??? Nastane lahko odkodninska zaveza, e vmesna oseba (sel) deluje na strankino nevarnost. Druga potena stranka ima pravico do odkodnine (ker pogodba ni ostala v veljavi). Velikokrat pa zakonodaja predpisuje kot sankcijo kazen za gospodarski oz. disciplinski prestopek, ne da bi bila doloena kakna civilnopravna sankcija (neveljavnost ali odkodninska zaveza). In sicer zato, ker eli obdrati posel v veljavi in se zadovolji z necivilnimi sankcijami. Pogajanja brez namena skleniti pogodbo, ustvarjajo odkodninsko zavezo. Teorija realizacije Pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, je veljavna, eprav ni bila sklenjena v tej obliki, e sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretenem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen e iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, oitno ne izhaja kaj drugega. Zaetek lena, nadaljuj: 131 OZ Kdor povzroi drugemu kodo, jo je dolan povrniti, e ne dokae, da je koda nastala brez njegove krivde. leni gradbena - pravica do odkodnine Kot pri podjemni. Spoliatus ante omnia restituendus Tistemu, komur je bila stvar nasilno odvzeta, je treba to stvar e pred razpravljanjem vrniti. Cuius periculum euius commodum - Kdor nosi nevarnost nosi tudi korist Pretium succedit in locum rei Kadar postane izpolnitev nemogoa, ker je predmet unien, prejme dolnik vasih nadomestilo za ta predmet (zavarovalna vsota pri dejanski nemonosti; pri pravni pa dobi razlastitveno odkodnino) Dies interpelat pro homine - as opozarja namesto loveka. Vis cedens in hominem constantissimum Gronja mora biti taka, da zastrai povpreno trdnega moa. Strah se teje za utemeljenega, e se iz okoliin vidi, da je grozila resna nevarnost ivljenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. Condictionis implendae causa vzajemnost zaveze: izpolnitev ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke; Kako v dvomu odgovarja naronik oz. zakupodajalec? Naroitelj objektivno odgovarja za kodo, ki nastane mandantu v zvezi z izpolnjevanjem mandata (in je mandant ni sam povzroil krivdno) 777 Zakupodajalec odgovarja zakupniku objektivno, da stvar nima napak (stvarnih in pravnih) 592 599

81/81

Ali dri naslednja trditev? Vzpostavitev prejnjega stanja je primarna obveznost dolnika (odgovorne osebe) in dolnik ima pravico zahtevati, da sam opravi vzpostavitev, okodovanec pa mu mora to dovoliti. Ne dri. Zahtevek postavlja okodovanec. Ni nujno, da kot prvo zahteva restitucijo (ni primarnosti in sekundarnosti zahtevkov). 164 OZ Ali dri naslednja trditev? Okodovanec ima v skladu s pravili OZ, pravico do izbire med monima nainoma povrnitve premoenjske kode. Dri. Prvi in drugi odstavek 164 lena govorita o monostih (restitucija in ekvivalenca). Zakon ne ureja razmerja, kateri zahtevek je primaren oz. sekundaren. Okodovanec ima vedno izbirno pravico med restitucijo in ekvivalenco. 164 OZ Nasplono o obeh trditvah: Prva dva odstavka nam pravita o nainih (restitucija, ekvivalenca). Npr.: nekdo mi pokoduje avto in mi ree, da mi bo on popravil avto. Jaz imam e vedno monost, da zahtevam odkodnino (denar) razen e okoliine primera opraviujejo vzpostavitev prejnjega stanja (restitucija). Tretji in etrti odstavek govorita o izjemah: Izjema od denarne odkodnine 164/4: - e okoliine primera opraviujejo vzpostavitev prejnjega stanja Dve izjemi od restitucije: 164/3 - kadar ni mogoa - kadar je sodie mnenja, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba. Razlika med actio ( toba ) in exceptio ( ugovori )?