CIVILNO PROCESNO PRAVO

Izpiski Ude: Civilno procesno pravo, 2002

Izpiski Gali: Uvodna pojasnila k spremembam zakona (novela ZPP-D)
+ vse spremembe do 2010 (vkljuno Odl.US: U-I-200/09-14, 20. 5. 2010)
I. SPLONI POJMI CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA....................................................................................9
1. CIVILNI PRAVDNI POSTOPEK IN CIVILNO PROCESNO PRAVO..................................................................9
1.1. CIVILNI PRAVDNI POSTOPEK KOT OBLIKA VARSTVA CIVILNIH PRAVIC.............................................9
1.2. NAMEN CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA.......................................................................................9
1.3. PRAVNA NARAVA CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA OZIROMA CIVILNEGA PROCESNEGA
RAZMERJA...................................................................................................................................................... 10
1.4. POJEM IN VSEBINA CIVILNEGA PRAVA................................................................................................ 10
2. RAZMERJE MED MATERIALNIM IN PROCESNIM PRAVOM........................................................................10
2.1. SPLONO O RAZMERJU MED MATERIALNIM IN PROCESNIM PRAVOM...........................................11
2.2. PRAVOVARSTVENI ZAHTEVEK.............................................................................................................. 11
3. DEFORMALIZACIJA SODNIH POSTOPKOV.................................................................................................. 11
3.1. SPLONO O DEFORMALIZACIJI SODNIH POSTOPKOV.....................................................................11
3.2. ARBITRANI POSTOPEK IZRAZ TENJE PO POENOSTAVITVI SODNE PROCEDURE..................11
3.3. PROCESNI JAVNI RED............................................................................................................................ 12
4. RAZMERJE MED PRAVDNIM POSTOPKOM IN DRUGIMI POSTOPKI........................................................12
4.1 RAZMERJE MED PRAVDNIM IN NEPRAVDNIM POSTOPKOM..............................................................12
4.2. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN IZVRILNIM POSTOPKOM................................................................13
4.3. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN UPRAVNIM POSTOPKOM..................................................................13
4.3.1.
4.3.2.
4.3.3.
4.3.4.

RAZMEJITEV MED SODNO JURISDIKCIJO IN UPRAVNO PRISTOJNOSTJO.................................................13

ODLOANJE O PRISTOJNOSTI (KOMPETENCA O KOMPETENCI)................................................................13
REEVANJE PREDHODNIH VPRAANJ IN VEZANOST NA MEDSEBOJNE AKTE.........................................13
UPRAVNI SPOR.................................................................................................................................................... 14

4.4. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN KAZENSKIM POSTOPKOM...............................................................14

4.4.1. REEVANJE PREDHODNIH VPRAANJ IN MEDSEBOJNA VEZANOST NA PRAVNOMONE ODLOBE. . .14
4.4.2. IDENTINO DEJANSKO STANJE........................................................................................................................ 14
4.4.3. ADHEZIJSKI POSTOPEK..................................................................................................................................... 15

4.5. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN USTAVNIM POSTOPKOM..................................................................15

4.5.1. ABSTRAKTNA KONTROLA USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI PREDPISOV.......................................................15
4.5.2. USTAVNA PRITOBA............................................................................................................................................ 15

5. PROSTORSKE, OSEBNE IN ASOVNE MEJE CIVILNEGA SODSTVA........................................................16

5.1. PROSTORSKE MEJE CIVILNEGA SODSTVA......................................................................................... 16
5.1.1.
5.1.2.
5.1.3.
5.1.4.
5.1.5.
5.1.6.

SPLONE DOLOBE O MEDNARODNIH PRISTOJNOSTIH SLOVENSKIH SODI.....................................16

IZKLJUNA PRISTOJNOST SLOVENSKEGA SODIA....................................................................................16
DRUGE DOLOBE O MEDNARODNI PRISTOJNOSTI SLOVENSKIH SODI...............................................16
MEDNARODNA PRISTOJNOST SLOVENSKIH SODI V ZAKONSKIH IN OETOVSKIH SPORIH..............17
DOGOVOR O MEDNARODNI PRISTOJNOSTI SODIA.................................................................................18
POMEN JURISDIKCIJE SLOVENSKEGA SODIA...........................................................................................18

5.2. OSEBNE MEJE CIVILNEGA SODSTVA.................................................................................................. 18

5.3. ASOVNE MEJE CIVILNEGA SODSTVA................................................................................................ 19
6. PROCESNE PREDPOSTAVKE....................................................................................................................... 19
6.1. POJEM IN RAZVRSTITEV PROCESNIH PREDPOSTAVK.....................................................................19
6.2. RAZPRAVLJANJE IN ODLOANJE O PROCESNIH PREDPOSTAVKAH..............................................20
7. PRAVNA POMO............................................................................................................................................ 20
II. TEMELJNA NAELA........................................................................................................................................... 20
1. NAELO ZAKONITOSTI.................................................................................................................................. 21
2. NAELO DISPOZITIVNOSTI IN OFICIALNOSTI............................................................................................ 21
3. RAZPRAVNO IN PREISKOVALNO NAELO.................................................................................................. 22
4. NAELO MATERIALNE RESNICE.................................................................................................................. 23
5. NAELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV...................................................................................................... 24
6. NAELO KONTRADIKTORNOSTI, OBOJESTRANSKEGA ZASLIANJA.....................................................24
7. NAELO USTNOSTI IN PISMENOSTI........................................................................................................... 25
8. NAELO NEPOSREDNOSTI.......................................................................................................................... 26
9. NAELO PRAVNEGA INTERESA................................................................................................................... 26
1

10. NAELO EKONOMINOSTI IN POSPEITVE POSTOPKA........................................................................27

11. NAELO JAVNOSTI....................................................................................................................................... 27
12. NAELO POMOI PRAVA NEVEI STRANKI...........................................................................................27
13. NAELO PRIREJENOSTI POSTOPKOV...................................................................................................... 28
13.1. REEVANJE PREDHODNIH VPRAANJ.............................................................................................. 28
13.2. VEZANOST NA PRAVNOMONE AKTE DRUGIH ORGANOV.............................................................28
14. NAELO VESTI IN POTENJA V CIVILNEM PROCESU............................................................................29
III. PROCESNI SUBJEKTI....................................................................................................................................... 29
1. POJEM IN VRSTE PROCESNIH SUBJEKTOV............................................................................................... 29
2. USTAVNA NAELA O SODIIH, SODNIKI IN SODNIKI POROTNIKI.........................................................29
2.1. USTAVNA NAELA O SODIIH............................................................................................................ 29
2.1.1 NAELO DELITVE OBLASTI (3. LEN)...............................................................................................................29
2.1.2 NAELO NEODVISNOSTI (125. LEN)...............................................................................................................29
2.1.3 NAELO ZAKONITOSTI DELOVANJA SODI (125. LEN).............................................................................30
2.1.4 NAELO JAVNOSTI SOJENJA (24. LEN)..........................................................................................................30
2.1.5 NAELO ENAKEGA VARSTVA PRAVIC (22. LEN)............................................................................................30
2.1.6 USTAVNA PRAVICA DO SODNEGA VARSTVA (23. LEN)..................................................................................30
2.1.7 USTAVNA PRAVICA DO PRAVNEGA SREDSTVA (25. LEN).............................................................................30
2.1.8 PRAVICA DO UPORABE LASTNEGA JEZIKA IN PISAVE (62. LEN)................................................................30
2.1.9 UDELEBA DRAVLJANOV PRI SOJENJU (128. LEN)....................................................................................30
2.1.10 VOLILNOST SODNIKOV (130. LEN)................................................................................................................30
2.1.11 TRAJNOST SODNIKE FUNKCIJE (129. LEN)................................................................................................30

2.2. SODNIKI IN SODNIKI POROTNIKI.......................................................................................................... 30

3. SESTAVA SODIA........................................................................................................................................ 31
4. IZLOITEV SODNIKA..................................................................................................................................... 32
5. SISTEMI PRISTOJNOSTI SODI V CIVILNEM PRAVDNEM POSTOPKU.................................................33
6. SODNA PRISTOJNOST IN STVARNA PRISTOJNOST SODI....................................................................33
6.1. SODNA PRISTOJNOST (SODNA JURISDIKCIJA)..................................................................................33
6.2. STVARNA PRISTOJNOST....................................................................................................................... 33
6.3. VREDNOST SPORNEGA PREDMETA.................................................................................................... 34
7. FUNKCIONALNA PRISTOJNOST................................................................................................................... 34
7.1. POJEM FUNKCIONALNE PRISTOJNOSTI............................................................................................. 34
7.2. FUNKCIONALNA PRISTOJNOST SODI SPLONE PRISTOJNOSTI................................................34
8. KRAJEVNA PRISTOJNOST............................................................................................................................ 34
8.1. POJEM KRAJEVNE PRISTOJNOSTI...................................................................................................... 35
8.2. SISTEMI KRAJEVNE PRISTOJNOSTI.................................................................................................... 35
8.3. SPLONA KRAJEVNA PRISTOJNOST................................................................................................... 35
8.4. IZBIRNE KRAJEVNE PRISTOJNOSTI..................................................................................................... 35
8.4.1 PRISTOJNOST ZA SOSPORNIKE........................................................................................................................ 35
8.4.2 PRISTOJNOST V SPORIH ZA ZAKONITO PREIVLJANJE................................................................................35
8.4.3 PRISTOJNOST V ODKODNINSKIH SPORIH.....................................................................................................36
8.4.4 PRISTOJNOST V SPORIH ZA VARSTVO PRAVICE NA PODLAGI PROIZVAJALEVE GARANCIJE...............36
8.4.5 PRISTOJNOST V ZAKONSKIH SPORIH..............................................................................................................36
8.4.6 PRISTOJNOST V SPORIH O UGOTOVITVI ALI IZPODBIJANJU OETOVSTVA ALI MATERINSTVA..............36
8.4.7 PRISTOJNOST V SPORIH O NEPREMININAH ALI ZARADI MOTENJA POSESTI.........................................36
8.4.8 PRISTOJNOST PO KRAJU, KJER JE PODRUNICA PRAVNE OSEBE.............................................................36
8.4.9 PRISTOJNOST V SPORIH IZ DEDNOPRAVNIH RAZMERIJ...............................................................................36
8.4.10 PRISTOJNOST PO PLAILNEM KRAJU............................................................................................................36
8.4.11 PRISTOJNOST V GOSPODARSKIH SPORIH....................................................................................................36

8.5. IZKLJUNE KRAJEVNE PRISTOJNOSTI...............................................................................................36

8.5.1 PRISTOJNOST V SPORIH O NEPREMININAH ALI ZARADI MOTENJA POSESTI NEPREMININ...............36
8.5.2 PRISTOJNOST V SPORIH O LETALU IN LADJI..................................................................................................36
8.5.3 PRISTOJNOST ZA SPORE V IZVRILNEM IN STEAJNEM POSTOPKU.........................................................37

8.6. POMONE (SUBSIDIARNE) KRAJEVNE PRISTOJNOSTI.....................................................................37

8.6.1 KRAJEVNA PRISTOJNOST, KADAR IMA TOENEC ZAASNO PREBIVALIE V SLOVENIJI.......................37
8.6.2 POMONA PRISTOJNOST V SPORIH ZA ZAKONITO PREIVLJANJE.............................................................37
8.6.3 POMONA PRISTOJNOST V SPORIH IZ POGODBENIH RAZMERIJ................................................................37
8.6.4 POMONA PRISTOJNOST V ZAKONSKIH SPORIH...........................................................................................37
8.6.5 POMONA PRISTOJNOST V SPORIH O PREMOENJSKIH RAZMERJIH MED ZAKONCEMA.......................37
8.6.6 POMONA PRISTOJNOST V SPORIH O UGOTOVITVI ALI IZPODBIJANJU OETOVSTVA ALI
MATERINSTVA................................................................................................................................................................ 37
8.6.7 POMONA PRISTOJNOST V SPORIH ZARADI MOTENJA POSESTI NA LADJAH IN LETALIH.......................37

8.6.8 PRISTOJNOST ZA OSEBE, ZA KATERE NI SPLONE KRAJEVNE PRISTOJNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI

......................................................................................................................................................................................... 37

8.7. VZAJEMNA PRISTOJNOST ZA TOBE ZOPER TUJE DRAVLJANE...................................................37

8.8. DOLOITEV KRAJEVNE PRISTOJNOSTI PO VIJEM SODIU........................................................38
8.8.1
8.8.2
8.8.3
8.8.4

NUJNA DELEGACIJA............................................................................................................................................ 38
DELEGACIJA IZ RAZLOGOV SMOTRNOSTI......................................................................................................38
DOLOITEV KRAJEVNO PRISTOJNEGA SODIA (FORUM ORDINATUM)...................................................38
GENERALNA DELEGACIJA.................................................................................................................................. 38

8.9. SPORAZUM O KRAJEVNI PRISTOJNOSTI (PROROGATIO FORI ALI FORUM PROROGATUM).......38

9. PREIZKUS PRISTOJNOSTI, SPOR O PRISTOJNOSTI.................................................................................38
9.1. PREIZKUS PRISTOJNOSTI..................................................................................................................... 38
9.2. SPOR O PRISTOJNOSTI (KOMPETENNI KONFLIKT)........................................................................39
9.3. USTALITEV PRISTOJNOSTI (PERPETUATIO FORI).............................................................................39
11. SPOSOBNOST BITI STRANKA..................................................................................................................... 40
12. PRAVDNA (PROCESNA) SPOSOBNOST IN POSTULACIJSKA SPOSOBNOST........................................40
12.1. PRAVDNA SPOSOBNOST..................................................................................................................... 40
12.2. POMEN PROCESNE SPOSOBNOSTI V CIVILNI PRAVDI...................................................................41
12.3. POSTULACIJSKA SPOSOBNOST........................................................................................................ 41
13. ZASTOPANJE V PRAVDI............................................................................................................................... 42
13.1. SPLONO O ZASTOPANJU V PRAVDI................................................................................................. 42
13.2. ZAKONITI ZASTOPNIKI......................................................................................................................... 42
13.2.1
13.2.2
13.2.3
13.2.4

ZAKONITI ZASTOPNIKI PRAVDNO (PROCESNO) NESPOSOBNIH OSEB.....................................................42

ZAKONITI IN STATUTARNI ZASTOPNIKI PRAVNIH OSEB...............................................................................43
ZAASNI ZASTOPNIKI........................................................................................................................................ 43
POMEN ZAKONITEGA ZASTOPANJA V CIVILNI PRAVDI.................................................................................43

13.3. POOBLAENCI.................................................................................................................................... 44
13.3.1 POLOAJ POOBLAENCA V PRAVDI.............................................................................................................44
13.3.2 PRENEHANJE POOBLASTILA........................................................................................................................... 45
13.3.3 PROCESNI POMEN POOBLASTILA.................................................................................................................. 45

14. STVARNA IN PROCESNA LEGITIMACIJA, PRAVNO NASLEDSTVO V CIVILNI PRAVDI..........................46

14.1. STVARNA IN PROCESNA LEGITIMACIJA............................................................................................ 46
14.2. PRAVNO NASLEDSTVO V CIVILNI PRAVDI.........................................................................................46
IV. SPLONO O PROCESNIH DEJANJIH.............................................................................................................. 47
1. PROCESNA DEJANJA STRANK IN SODIA...............................................................................................47
1.1. POJEM PROCESNIH DEJANJ................................................................................................................. 47
1.2. PROCESNA DEJANJA STRANK.............................................................................................................. 47
1.3. PROCESNA DEJANJA SODIA............................................................................................................ 47
2. JEZIK STRANK IN SODIA.......................................................................................................................... 47
2.1. USTAVNA IN ZAKONSKA UREDITEV..................................................................................................... 47
2.1.1 PRAVICA DO UPORABE LASTNEGA JEZIKA PRIPADNIKOV ITALIJANSKE IN MADARSKE NARODNOSTI 48
2.1.2 PRAVICA TUJCEV DO UPORABE LASTNEGA JEZIKA.......................................................................................48

2.2. PROCESNI POMEN PRAVICE DO UPORABE LASTNEGA JEZIKA......................................................48

3. VLOGE, ZAPISNIKI IN VROANJE................................................................................................................ 48
3.1. VLOGE STRANK...................................................................................................................................... 48
3.2. ZAPISNIKI................................................................................................................................................. 49
3.3. VROANJE.............................................................................................................................................. 49
3.3.1 SPLONA PRAVILA............................................................................................................................................... 49
3.3.2 NAIN VROANJA, FIKCIJA VROITVE.............................................................................................................50
3.3.3 POSEBNA PRAVILA O VROANJU...................................................................................................................... 50
3.3.4 ODSOTNOST NASLOVNIKA................................................................................................................................. 51
3.3.5 VROANJE NA URADNO PRIJAVLJENEM NASLOVU - NOVO PO ZPP-D, RAZVELJAVLJENO PO
USTAVNEM SODIU.................................................................................................................................................... 51
3.3.6 ODKLONITEV SPREJEMA.................................................................................................................................... 51
3.3.7 SPREMEMBA STANOVANJA................................................................................................................................. 51
3.3.8 POOBLAENEC ZA SPREJEMANJE PISANJ...................................................................................................51
3.3.9 UGOTOVITEV NASLOVA...................................................................................................................................... 52
3.3.10 VROILNICA........................................................................................................................................................ 52

4. ROKI, NAROKI, ZAMUDA TER VRNITEV V PREJNJE STANJE..................................................................52

4.1. ROKI......................................................................................................................................................... 52
4.2. NAROKI.................................................................................................................................................... 53
4.3. ZAMUDA ROKA IN IZOSTANEK Z NAROKA........................................................................................... 53
4.4. VRNITEV V PREJNJE STANJE............................................................................................................. 53
3

V. PROCESNA DEJANJA TONIKA....................................................................................................................... 54

1. POJEM IN VRSTE TOBE.............................................................................................................................. 54
1.1. POJEM TOBE......................................................................................................................................... 54
1.2. VRSTE TOB............................................................................................................................................ 54
1.2.1 DAJATVENA TOBA.............................................................................................................................................. 54
1.2.2 UGOTOVITVENA TOBA...................................................................................................................................... 54
1.2.3 OBLIKOVALNA TOBA.......................................................................................................................................... 55

2. VSEBINA TOBE IN SPORNI PREDMET....................................................................................................... 55

2.1. VSEBINA TOBE...................................................................................................................................... 55
2.2. SPORNI PREDMET.................................................................................................................................. 56
3. UINKI VLOENE IN UINKI VROENE TOBE.......................................................................................... 56
3.1. UINKI VLOENE TOBE....................................................................................................................... 56
3.2. UINKI VLOENE TOBE....................................................................................................................... 56
4. ZDRUEVANJE ALI KOPIENJE ZAHTEVKOV (OBJEKTIVNA KUMULACIJA)...........................................57
4.1. POJEM IN PREDPOSTAVKE OBJEKTIVNE KUMULACIJE....................................................................57
4.2. VRSTE OBJEKTIVNE KUMULACIJE....................................................................................................... 57
5. SPREMEMBA TOBE...................................................................................................................................... 57
5.1. POJEM SPREMEMBE TOBE................................................................................................................. 57
5.2. OBJEKTIVNA SPREMEMBA TOBE....................................................................................................... 57
5.2.1 OPREDELITEV OBJEKTIVNE SPREMEMBE TOBE..........................................................................................57
5.2.2 PREDPOSTAVKE ZA DOPUSTNOST SPREMEMBE...........................................................................................58
5.2.3 PRIVILEGIRANA SPREMEMBA............................................................................................................................ 58

5.3. SUBJEKTIVNA SPREMEMBA TOBE..................................................................................................... 58

6. UMIK TOBE IN ODPOVED ZAHTEVKU........................................................................................................ 58
6.1. UMIK TOBE............................................................................................................................................ 58
6.2. ODPOVED ZAHTEVKU............................................................................................................................ 58
VI. PROCESNA DEJANJA TOENCA.................................................................................................................... 59
1. OBRAMBA TOENCA, MATERIALNI IN PROCESNI UGOVORI....................................................................59
1.1. SPLONO O TOENEVIH PROCESNIH DEJANJIH............................................................................59
1.2. MATERIALNI UGOVORI TOENCA......................................................................................................... 59
1.3. PROCESNI UGOVORI............................................................................................................................. 59
2. POBOTANJE V PRAVDI.................................................................................................................................. 59
3. SODNO PRIZNANJE IN PRIPOZNAVA........................................................................................................... 60
4. NASPROTNA TOBA...................................................................................................................................... 60
VII. SODELOVANJE VE OSEB V PRAVDI........................................................................................................... 61
1. SOSPORNITVO............................................................................................................................................ 61
1.1. POJEM SOSPORNITVA........................................................................................................................ 61
1.2. MATERIALNO IN FORMALNO SOSPORNITVO...................................................................................61
1.3. NAVADNO IN ENOTNO SOSPORNITVO..............................................................................................61
1.4. NUJNO SOSPORNITVO........................................................................................................................ 61
1.5. ZAKONITO SOSPORNITVO.................................................................................................................. 62
1.5.1 GLAVNA INTERVENCIJA....................................................................................................................................... 62
1.5.2 TOBA PROTI GLAVNEMU DOLNIKU IN POROKU..........................................................................................62

1.6. PODREJENO (EVENTUALNO) SOSPORNITVO..................................................................................62

1.7. ZAETNO IN NAKNADNO SOSPORNITVO.........................................................................................62
VIII. UDELEBA TRETJIH V PRAVDI..................................................................................................................... 62
1. STRANSKA INTERVENCIJA........................................................................................................................... 62
1.1. POJEM STRANKE INTERVENCIJE......................................................................................................... 62
1.2. POLOAJ INTERVENIENTA V PRAVDI................................................................................................... 63
1.3. INTERVENCIJSKI EFEKT........................................................................................................................ 63
1.4. SOSPORNIKI INTERVENIENT.............................................................................................................. 63
2. OBVESTILO O PRAVDI, IMENOVANJE PREDNIKA......................................................................................63
2.1. OBVESTILO O PRAVDI (LITIS DENUNTIATIO)......................................................................................63
2.2. IMENOVANJE PREDNIKA (NOMINATIO AUCTORIS).............................................................................63
3. UDELEBA DRUGIH PRAVOSODNIH ORGANOV V CIVILNI PRAVDI..........................................................64
3.1. DRAVNI TOILEC................................................................................................................................... 64
3.2. DRAVNI PRAVOBRANILEC................................................................................................................... 64
3.3. DRUBENI PRAVOBRANILEC................................................................................................................ 64

IX. STROKI PRAVDNEGA POSTOPKA................................................................................................................ 64

1. STROKI PRAVDNEGA POSTOPKA.............................................................................................................. 64
1.1. POJEM PRAVDNIH STROKOV............................................................................................................. 64
1.2. PRAVILA O PLAEVANJU PRAVDNIH STROKOV...............................................................................64
1.2.1 OBVEZNOST VNAPREJNJEGA PLAILA PRAVDNIH STROKOV.................................................................65
1.2.2 TEMELJNA PRAVILA O POVRNITVI PRAVDNIH STROKOV............................................................................65
1.2.3 POSEBNA PRAVILA O PLAILU PRAVDNIH STROKOV..................................................................................65

1.3. OBSEG PRAVDNIH STROKOV............................................................................................................. 65

1.4. ODLOANJE O OPROSTITVI PRAVDNIH STROKOV - NE VELJA VE (ZPP-D)..............................65
1.4.1 OPROSTITEV STROKOV PO ZAKONU O BREZPLANI PRAVNI POMOI (ZBPP)......................................65
1.4.2 OPROSTITEV STROKOV PO ZAKONU O SODNIH TAKSAH (ZST-1).............................................................66
1.4.3 PREJNJA UREDITEV PO ZPP............................................................................................................................ 67

1.5. TONIKA VARINA (CAUTIO AUCTORIS).........................................................................................67

X. DOKAZOVANJE.................................................................................................................................................. 67
1. SPLONI POJMI O DOKAZOVANJU.............................................................................................................. 67
1.1. DOKAZOVANJE KOT AKTIVNOST PROCESNIH SUBJEKTOV, VRSTE DOKAZOV.............................67
1.2. TRDITVENO IN DOKAZNO BREME........................................................................................................ 67
1.3. PREDMET DOKAZOVANJA..................................................................................................................... 68
1.3.1 DEJSTVA................................................................................................................................................................ 68
1.3.2 PRAVILA ZNANOSTI IN STROKE TER IZKUSTVENA PRAVILA.........................................................................68
1.3.3 PRAVNA PRAVILA.................................................................................................................................................. 69

2. IZVAJANJE, OCENJEVANJE TER ZAVAROVANJE DOKAZOV......................................................................69

2.1. IZVAJANJE DOKAZOV............................................................................................................................. 69
2.1.1
2.1.2
2.1.3
2.1.4

DOKAZNI PREDLOG............................................................................................................................................. 69
DOKAZNI SKLEPI.................................................................................................................................................. 69
ZAGOTOVITEV DOKAZNIH SREDSTEV..............................................................................................................69
IZVAJANJE DOKAZOV V OJEM SMISLU...........................................................................................................69

2.2. OCENJEVANJE DOKAZOV...................................................................................................................... 70

2.3. ZAVAROVANJE DOKAZOV...................................................................................................................... 70
3. POSAMEZNA DOKAZNA SREDSTVA............................................................................................................. 70
3.1. OGLED..................................................................................................................................................... 70
3.2. LISTINE.................................................................................................................................................... 71
3.3. PRIE....................................................................................................................................................... 71
3.3.1
3.3.2
3.3.3
3.3.4
3.3.5
3.3.6

POJEM PRIE, SPOSOBNOST BITI PRIA........................................................................................................71

DOLNOST PRIEVANJA..................................................................................................................................... 72
NEDOPUSTNOST ZASLIANJA........................................................................................................................... 72
OPROSTITEV PRIEVANJA................................................................................................................................. 72
ODKLONITEV ODGOVORA NA POSAMEZNA VPRAANJA..............................................................................72
POSTOPEK S PRIAMI........................................................................................................................................ 72

3.4. IZVEDENCI............................................................................................................................................... 73
3.5. ZASLIANJE STRANK............................................................................................................................. 73
XI. POTEK POSTOPKA NA PRVI STOPNJI........................................................................................................... 74
1. PRIPRAVLJALNI POSTOPEK......................................................................................................................... 74
1.1. SPLONI ORIS POSTOPKA NA PRVI STOPNJI.....................................................................................74
1.2. VLOITEV TOBE IN PREDHODEN PREIZKUS TOBE.......................................................................75
1.3. VROITEV TOBE TOENCU ZARADI ODGOVORA NA TOBO.........................................................75
1.4. PO ODGOVORU NA TOBO IN PRED RAZPISOM NAROKA ZA GLAVNO OBRAVNAVO...................75
1.5. PORAVNALNI NAROK IN SODNA PORAVNAVA.....................................................................................76
1.6. RAZPIS GLAVNE OBRAVNAVE............................................................................................................... 76
2.1. NAMEN GLAVNE OBRAVNAVE............................................................................................................... 76
2.2. NAELA GLAVNE OBRAVNAVE.............................................................................................................. 76
2.3. POTEK GLAVNE OBRAVNAVE................................................................................................................ 77
2.4. ZDRUITEV PRAVD................................................................................................................................. 78
2.5. VZDREVANJE REDA NA GLAVNI OBRAVNAVI.....................................................................................78
2.6. PRELOITEV IN ZAKLJUEK GLAVNE OBRAVNAVE...........................................................................78
3. ZASTOJI V POSTOPKU.................................................................................................................................. 78
3.1. PREKINITEV POSTOPKA........................................................................................................................ 78
3.1.1 POJEM PREKINITVE............................................................................................................................................. 78
3.1.2 RAZLOGI ZA PREKINITEV.................................................................................................................................... 79
3.1.3 PRAVNE POSLEDICE PREKINITVE IN NADALJEVANJE POSTOPKA...............................................................79

3.2. MIROVANJE POSTOPKA......................................................................................................................... 79

5

3.3. DEJANSKI ZASTOJI V POSTOPKU........................................................................................................ 80

XII. KONEC POSTOPKA NA PRVI STOPNJI.......................................................................................................... 80
1. SPLOEN PREGLED NAINOV ZAKLJUKA POSTOPKA NA PRVI STOPNJI...........................................80
2. SODNA PORAVNAVA...................................................................................................................................... 80
2.1. POJEM SODNE PORAVNAVE................................................................................................................. 80
2.2. DOPUSTNOST SODNE PORAVNAVE, AS SKLENITVE IN NJENI PRAVNI UINKI...........................81
2.3. PRAVNA NARAVA SODNE PORAVNAVE................................................................................................ 81
3. SPLONA PRAVILA O SODBI......................................................................................................................... 81
3.1. IZREK SODBE IN NJENA DEJANSKA IN PRAVNA PODLAGA..............................................................81
3.2. IZDAJA IN RAZGLASITEV SODBE TER NJENA PISNA IZDELAVA.......................................................82
3.3. POPRAVA SODBE.................................................................................................................................... 83
4. VRSTE SODB.................................................................................................................................................. 83
4.1. SPLONA RAZVRSTITEV SODB............................................................................................................ 83
4.2. DAJATVENA, UGOTOVITVENA IN OBLIKOVALNA SODBA...................................................................83
4.2.1 DAJATVENA SODBA............................................................................................................................................. 83
4.2.2 UGOTOVITVENA SODBA..................................................................................................................................... 84
4.2.3 OBLIKOVALNA SODBA......................................................................................................................................... 84

4.3. KONNA SODBA..................................................................................................................................... 84

4.4. DELNA SODBA......................................................................................................................................... 84
4.5. VMESNA SODBA..................................................................................................................................... 84
4.5.1. VMESNA SODBA NA PODLAGI SPORAZUMA STRANK - NOVO PO ZPP-D...................................................84

4.6.
4.7.
4.8.
4.9.

DOPOLNILNA SODBA............................................................................................................................. 85
SODBA NA PODLAGI PRIPOZNAVE....................................................................................................... 85
SODBA NA PODLAGI ODPOVEDI........................................................................................................... 85
ZAMUDNA SODBA................................................................................................................................... 85

4.9.1 TEORETINA PODLAGA ZA IZDAJO ZAMUDNE SODBE..................................................................................85

4.9.2 PREDPOSTAVKE ZA IZDAJO ZAMUDNE SODBE...............................................................................................85
4.9.3 IZDAJA ZAMUDNE SODBE IN NJENO IZPODBIJANJE......................................................................................86

4.10. SODBA NA PODLAGI STANJA SPISA................................................................................................... 86

5. SKLEPI............................................................................................................................................................. 87
6. PRAVNOMONOST........................................................................................................................................ 87
6.1. POJEM PRAVNOMONOSTI.................................................................................................................. 87
6.2. ODLOBE, KI POSTANEJO PRAVNOMONE.......................................................................................87
6.3. FORMALNA IN MATERIALNA PRAVNOMONOST................................................................................87
6.4. ZAETEK PRAVNOMONOSTI, SISTEM DELJENE IN ENOTNE PRAVNOMONOSTI.....................87
6.5. OBJEKTIVNE MEJE PRAVNOMONOSTI..............................................................................................88
6.6. SUBJEKTIVNE MEJE PRAVNOMONOSTI...........................................................................................88
6.7. ASOVNE MEJE PRAVNOMONOSTI.................................................................................................. 88
XIII. PRAVNA SREDSTVA....................................................................................................................................... 88
1. SPLONI POJMI O PRAVNIH SREDSTVIH.................................................................................................... 88
1.1. NAMEN PRAVNIH SREDSTEV................................................................................................................ 89
1.2. REDNA IN IZREDNA PRAVNA SREDSTVA............................................................................................. 89
1.3. ZNAILNOST PRAVNIH SREDSTEV...................................................................................................... 89
1.3.1
1.3.2
1.3.3
1.3.4
1.3.5

SUSPENZIVNOST................................................................................................................................................. 89
DEVOLUTIVNOST................................................................................................................................................. 89
ENOSTRANOST IN DVOSTRANOST PRAVNIH SREDSTEV..............................................................................89
REFORMATINOST IN KASATORINOST..........................................................................................................89
SAMOSTOJNA IN NESAMOSTOJNA PRAVNA SREDSTVA.................................................................................89

1.4. DOPUSTNOST PRAVNIH SREDSTEV.................................................................................................... 89

1.5. ODPOVED PRAVNEMU SREDSTVU IN UMIK PRAVNEGA SREDSTVA...............................................90
2. PRITOBA PROTI SODBI............................................................................................................................... 90
2.1. SPLONI POJMI O PRITOBI................................................................................................................. 90
2.2. VSEBINA PRITOBE................................................................................................................................ 90
2.3. SPLONO O PRITOBENIH RAZLOGIH................................................................................................90
2.4. BISTVENE KRITVE DOLOB PRAVDNEGA POSTOPKA....................................................................91
2.5. ZMOTNA UPORABA MATERIALNEGA PRAVA.......................................................................................92
2.6. ZMOTNA IN NEPOPOLNA UGOTOVITEV DEJANSKEGA STANJA IN PRAVICA NAVAJANJA NOVOT
(IUS NOVORUM)............................................................................................................................................. 92
2.7. POSTOPEK S PRITOBO....................................................................................................................... 93
2.8. MEJE PREIZKUSA SODB SODI PRVE STOPNJE.............................................................................94
6

2.9 PRESENETLJIVA PRAVNA PODLAGA - ZPP-D.......................................................................................94

2.10. ODLOITEV PRITOBENEGA SODIA.............................................................................................94
2.10. IZDAJA IN SESTAVA PRITOBENE ODLOBE....................................................................................95
3. PRITOBA ZOPER SKLEP............................................................................................................................. 96
4. REVIZIJA PROTI SODBI................................................................................................................................. 96
4.1. POJEM IN NAMEN REVIZIJE.................................................................................................................. 96
4.2 NOVOSTI GLEDE REVIZIJE..................................................................................................................... 97
4.2. DOVOLJENA IN DOPUENA REVIZIJA IN LEGITIMACIJA ZA NJENO VLOITEV............................97
4.3. REVIZIJSKI RAZLOGI.............................................................................................................................. 98
4.4. MEJE PREIZKUSA PRAVNOMONE SODNE ODLOBE......................................................................98
4.5. POSTOPEK REVIZIJE............................................................................................................................. 98
4.5.1. PREDLOG ZA DOPUSTITEV REVIZIJE..............................................................................................................98
4.5.2. VLOITEV REVIZIJE............................................................................................................................................ 99

4.6. ODLOBE REVIZIJSKEGA SODIA.................................................................................................... 99

4.7. REVIZIJA PROTI SKLEPU....................................................................................................................... 99
5. ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI....................................................................................................... 100
5.1. POJEM IN GLAVNE ZNAILNOSTI....................................................................................................... 100
5.2. DOPUSTNOST ZAHTEVE ZA VARSTVO ZAKONITOSTI.....................................................................100
5.3. RAZLOGI ZA ZAHTEVO ZA VARSTVO ZAKONITOSTI........................................................................100
5.4. POSTOPEK Z ZAHTEVO ZA VARSTVO ZAKONITOSTI, OBSEG PREIZKUSA IN ODLOANJE
VRHOVNEGA SODIA REPUBLIKE SLOVENIJE.....................................................................................100
5.5. ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI IN IZVRBA..........................................................................101
6. TOBA NA RAZVELJAVITEV SODNE PORAVNAVE....................................................................................101
6.1. RAZLOGI ZA IZPODBIJANJE................................................................................................................ 101
6.2. POSTOPEK S TOBO............................................................................................................................ 101
7. OBNOVA POSTOPKA.................................................................................................................................... 101
7.1. POJEM IN GLAVNE ZNAILNOSTI....................................................................................................... 101
7.2. OBNOVITVENI RAZLOGI...................................................................................................................... 102
7.2.1 ABSOLUTNE BISTVENE KRITVE POSTOPKA................................................................................................102
7.2.2 KAZNIVA DEJANJA KOT RAZLOG ZA OBNOVO POSTOPKA..........................................................................102
7.2.3 NOVA DEJSTVA IN DOKAZI................................................................................................................................ 102
7.4.1 PRIPRAVLJALNI POSTOPEK.............................................................................................................................. 103
7.4.2 RAZVELJAVITVENI POSTOPEK......................................................................................................................... 103
7.4.3 NADOMESTITVENI POSTOPEK......................................................................................................................... 103

7.5. RAZMERJE MED OBNOVITVENIM POSTOPKOM IN DRUGIMI IZREDNIMI PRAVNIMI SREDSTVI. 103
IVX. POSEBNI POSTOPKI.................................................................................................................................... 103
1. SPLONA PRAVILA O POSEBNIH POSTOPKIH......................................................................................... 103
2. POSTOPEK V ZAKONSKIH SPORIH IN SPORIH IZ RAZMERIJ MED STARI IN OTROKI......................104
2.1. UREJANJE ZAKONSKIH SPOROV IN SPOROV IZ RAZMERIJ MED STARI IN OTROKI V ZPP.....104
2.2. POJEM ZAKONSKIH SPOROV IN SPOROV IZ RAZMERIJ MED STARI IN OTROKI.......................104
2.3. NAELA POSTOPKA V ZAKONSKIH SPORIH.....................................................................................104
2.3.1
2.3.2
2.3.3
2.3.4

NAELO DISPOZITIVNOSTI IN OFICIALNOSTI...............................................................................................104

RAZPRAVNO IN PREISKOVALNO NAELO......................................................................................................105
NAELO TAJNOSTI............................................................................................................................................. 105
PODREJENA UPORABA ZPP............................................................................................................................. 105

2.4. POTEK POSTOPKA, POSEBNOSTI PROCESNIH INSTITUTOV.........................................................105

2.4.1
2.4.2
2.4.3
2.4.4

PROCESNA SPOSOBNOST IN SODELOVANJE MLADOLETNIKA V POSTOPKU..........................................105

LEGITIMACIJA ZA TOBO.................................................................................................................................. 105
PREDLOG ZA SPORAZUMNO RAZVEZO.........................................................................................................106
DRUGA PRAVILA V POSTOPKU......................................................................................................................... 106

3. IZDAJA PLAILNEGA NALOGA.................................................................................................................... 107

3.1. POJEM PLAILNEGA NALOGA............................................................................................................ 107
3.2. PREDPOSTAVKE ZA IZDAJO PLAILNEGA NALOGA........................................................................107
3.2.1 DOKUMENTIRAN PLAILNI NALOG................................................................................................................. 107
3.2.2 NEDOKUMENTIRAN PLAILNI NALOG............................................................................................................107

3.3. POSTOPEK ZA IZDAJO PLAILNEGA NALOGA..................................................................................107

3.4. UGOVOR PROTI PLAILNEMU NALOGU............................................................................................108
4. POSTOPEK V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI............................................................................................ 108
4.1. NAMEN POSTOPKA IN POJEM SPORA MAJHNE VREDNOSTI.........................................................108
4.2. NAELA POSTOPKA............................................................................................................................. 108
4.3. DRUGA PRAVILA POSTOPKA............................................................................................................... 108
5. POSTOPEK V PRAVDAH ZARADI MOTENJA POSESTI.............................................................................109
7

5.1.
5.2.
5.3.
5.4.

POSEBNO VARSTVO............................................................................................................................ 109

POSESTNO VARSTVO IN PRAVICA..................................................................................................... 109
NAELA POSTOPKA............................................................................................................................. 110
DRUGA PRAVILA POSTOPKA V PRAVDAH ZARADI MOTENJA POSESTI.........................................110

5.4.1 ZAASNE ODREDBE.......................................................................................................................................... 110

5.4.2 KONNI SKLEP KOT OBLIKA ODLOBE..........................................................................................................110
5.4.3 ROKI V POSTOPKU ZARADI MOTENJA POSESTI...........................................................................................110

6. POSTOPEK V GOSPODARSKIH SPORIH................................................................................................... 110

6.1. POJEM GOSPODARSKEGA SPORA.................................................................................................... 110
6.2. NAELA POSTOPKA.............................................................................................................................. 111
6.3. DRUGA PRAVILA V GOSPODARSKIH SPORIH....................................................................................111
6.3.1 POSEBNA IZBIRNA KRAJEVNA PRISTOJNOST................................................................................................111
6.3.2 SESTAVA SODIA.............................................................................................................................................. 111
6.3.3 PRIPRAVE NA GLAVNO OBRAVNAVO................................................................................................................111
6.3.4 GLAVNA OBRAVNAVA.......................................................................................................................................... 111
6.3.5 POSKUS PORAVNAVE......................................................................................................................................... 111
6.3.6 MIROVANJE POSTOPKA IN FIKCIJA UMIKA.....................................................................................................111
6.3.7 POSEBNOSTI PRI IZDAJI PLAILNEGA NALOGA...........................................................................................112
6.3.8 ROKI..................................................................................................................................................................... 112
6.3.9 DOPUSTNOST REVIZIJE.................................................................................................................................... 112
6.3.10 GOSPODARSKI SPORI MAJHNE VREDNOSTI, NAPOVED PRITOBE........................................................112

7. ARBITRANI POSTOPEK - RTANO............................................................................................................ 112

I. SPLONI POJMI CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA

1. CIVILNI PRAVDNI POSTOPEK IN CIVILNO PROCESNO PRAVO
1.1. CIVILNI PRAVDNI POSTOPEK KOT OBLIKA VARSTVA CIVILNIH PRAVIC
Materialno civilno in rodbinsko pravo doloa pravice in obveznosti fizinih in pravnih oseb. Varstvo pravic je
urejeno z zakonom. Nosilcem pravic ga nudijo pravosodni organi.
Prva zgodovinska oblika varstva pravic je bila samopomo posameznik, ki je menil, da mu pripada doloena
pravica, je sam uporabil primerne ukrepe za njeno zavarovanje. Pravico je uveljavil moneji ne glede, ali mu je
res pripadala. Vsak nosilec pravice je bil izpostavljen subjektivizmu. Z razvojem drube pride do omejevanja
samopomoi.
Prva drubena oblika varstva pravic je bilo razsodnitvo. Sprti stranki sta se obrnili na osebo svojega zaupanja, da
razrei spor. Pred tem sta se dogovorili za spotovanje njene odloitve.
Z razvojem je drubenopravno varstvo postalo posebna oblika izvrevanja dravne oblasti. V rimskem procesu se
je postopek delil na:

postopek pred pretorjem (in iure);

postopek pred sodnikom (in iudicio ali apud iudicem).

Stranki sta s posebno pogodbo (litis contestatio) prepustili sojenje izbranemu sodniku, ki ni bil dravni organ.
Pretor je sodniku naroil, katera dejstva naj ugotavlja, in mu povedal, kako naj razsodi, e ugotovi (ne)resninost
doloenih dejstev.
V fevdalizmu je vsak fevdalec izvreval pravosodno oblast. Pripadniki stanov so tvorili posebna sodia,
sestavljena iz lanov istega stanu.
V absolutizmu je monarh postavljal sodnike. Funkcija sodnika je bilo ugotavljanje dejanskega stanja po uradni
dolnosti (preiskovalno naelo). Sodnik je bil dominus litis procesa.
V obdobju liberalnega kapitalizma vodijo postopek stranke, zato sta poudarjeni:

naelo dispozitivnosti;

naelo razpravnosti (glede zbiranja procesnega gradiva).

V obdobju monopolnega kapitalizma se drava vmeava v gospodarsko ivljenje, zato se spet poudarja vloga
sodia v civilnem procesu.
Sedanji civilni pravdni postopek je drubeno varstvo civilnih pravic. Varstvo civilnih pravic je z zakonom urejena
drubena funkcija. Samopomo je omejena na najmanjo mero, lahko pomeni tudi kaznivo dejanje samovolje (
313 KZ). Samopomo je dopustna:

kadar dravni organi ne morejo pravoasno reagirati na protipravni napad na pravico (npr. silobran, skrajna
sila);

v primerih motenja posesti, ki jih navaja Stvarnopravni zakonik.

1.2. NAMEN CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA
je razreiti civilni spor = dosei avtoritativno odloitev o spornem pravnem razmerju oz. sporni pravici. Med
sporna razmerja spadajo vsa razmerja, o katerih odloajo redna sodia: premoenjska razmerja in druga
civilnopravna razmerja ter osebna in druinska razmerja (eprav osebnostno in druinsko pravo sistematino ne
spadata med civilno pravo). Odloanje o premoenjskih in drugih civilnopravnih razmerjih predstavlja veji del.
Civilnopravne pravice so dispozitivne narave gre za pravne monosti, ki jih daje pravni red posamezniku. Ta jih
lahko izvruje ali ne. Izvruje jih v obliki, ki jo daje na voljo pravni red. Zato ima pravdni postopek individualistien
znaaj, ki se izraa v 2 bistvenih naelih:
(1) naelo dispozitivnosti pravda je v celoti v rokah strank. Po njihovi volji se postopek zane, tee in kona.
(2) naelo razpravnosti dominacija strank pri zbiranju procesnega gradiva (= vse, kar je lahko podlaga
sodbe).
V modernih dravah civilni pravdni postopek nima izkljuno individualistinega znaaja. To je vidno v sporih, v
katerih se prepletajo zasebnopravni in javnopravni elementi. e se v civilnem sporu uveljavlja javni interes, se to
kae v oficioznih (= uradnih) pooblastilih sodia.
Naelo oficialnosti = v doloenih primerih odloa sodie po uradni dolnosti ne glede na voljo strank. Potem ko
stranke zanejo postopek, je nadaljnji tek postopka v rokah sodia. Sodie je aktivno pri zbiranju procesnega
gradiva, e iz obravnave in dokazovanja izhaja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne
morejo razpolagati ( 7 ZPP) v takih primerih lahko sodie ugotovi dejstva, ki jih stranke niso navajale, in
izvede dokaze, ki jih stranke niso predlagale. Sodie brez posebnega predloga strank uporablja izkustvena
pravila, pravila znanosti in strok ter pravila loginega miljenja. Sodie samo uporablja pravna pravila, pri emer
ni vezano na pravno kvalifikacijo in pravne trditve strank.
V slovenskem civilnem procesu sodie ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje predpisom in moralnim
pravilom.
9

V javnem interesu sta hitro reevanje sporov in reevanje sporov s poravnavo. Materialno procesno vodstvo
sodnik mora s postavljanjem vpraanj in na drug primeren nain skrbeti, da stranke med obravnavo:

navedejo vsa odloilna dejstva;

dopolnijo nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih;

ponudijo ali dopolnijo dokazila glede njihovih navedb; in

dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja in spornega pravnega razmerja.
Cilj civilnega pravdnega postopka je dvojen:
(1) ponuditi strankam uspeno obliko za varstvo njihovih materialnih pravic = zaititi individualne interese, in
(2) zagotoviti uveljavitev pravnega reda drubenoekonomske ureditve = zagotoviti uveljavitev javnih
interesov.
1.3. PRAVNA NARAVA CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA OZIROMA CIVILNEGA PROCESNEGA
RAZMERJA
Pravdni postopek je sestavljen iz procesnih dejanj procesnih subjektov (= sodie, stranke in drugi udeleenci),
ki imajo za cilj odloitev o utemeljenosti tonikovega zahtevka.
3 glavne skupine teorij o pravni naravi pravdnega postopka so:
kontraktualne (pogodbene) teorije = teorije o pravdi kot poslu civilnega prava;
iste procesne teorije = teorije o pravdi kot samostojnem procesnem razmerju;
teorije o pravdi kot pravni situaciji.
(1) Kontraktualne teorije pravda je izpolnjevanje obveznosti iz doloenega pravnega posla. Podlago ima v
rimskem procesu (litis contestatio).
Danes nima pomena, ker stranke niso dolne sodelovati v procesu. Procesno razmerje obstaja samostojno
ne glede na obstoj materialnega razmerja.
Kontraktualna teorija se uporablja za opredelitev pravne narave arbitranega postopka (pogodba o arbitrai).
(2) iste procesne teorije pravda je isto procesno razmerje javnopravne narave. Za nastanek razmerja
morajo biti izpolnjene procesne predpostavke. Glede subjektov obstajajo 3 koncepcije:
1) civilistina koncepcija procesno razmerje obstaja le med eno in drugo stranko,
2) publicistina koncepcija razmerje obstaja le med obema strankama in sodiem,
3) koncepcija o tristranskem procesnem razmerju razmerje obstaja med eno in drugo stranko ter med
obema strankama in sodiem.
ibkost iste procesne teorije je, da konstruira procesno razmerje kot pravno razmerje, v katerem za stranke
ne obstajajo dolnosti imajo le monost sodelovati v procesu.
(3) Teorije o civilni pravdi kot pravni situaciji proces ne pomeni pravnega razmerja, ker ne obstajajo
medsebojne dolnosti. V pravdi obstajajo le elementi razmerja, ki lahko pripeljejo do izoblikovanja razmerja.
Pravnomona sodba ustvari med strankama pravno razmerje.
Slovenska teorija zastopa procesno teorijo in koncepcijo o tristranskem procesnem razmerju.
1.4. POJEM IN VSEBINA CIVILNEGA PRAVA
Civilno procesno pravo je sistem pravnih pravil, ki urejajo sodno uveljavljanje varstva civilnih pravic .
Najbolj pomembna pravila so:

temeljna naela civilnega procesa,

pravila o procesnih subjektih,

pravila o procesnih dejanjih (ki jih opravljajo procesni subjekti).

Civilno procesno pravo sestavljata 2 vrsti pravil:
(1) organizacijska pravila vsebujejo dolobe, ki urejajo poloaj sodi v politinem sistemu, ustanavljanje,
notranjo organizacijo in poslovanje sodi, letni razpored in dodeljevanje itd.
(2) pravila funkcionalnega procesnega prava = vsa pravila o postopku: pravila o procesnih predpostavkah,
temeljnih naelih, procesnih subjektih, vsebini, obliki in uinkih procesnih dejanj, poteku pravdnega postopka
in posebnih postopkih.

2. RAZMERJE MED MATERIALNIM IN PROCESNIM PRAVOM

2.1. SPLONO O RAZMERJU MED MATERIALNIM IN PROCESNIM PRAVOM
Procesno pravo je odvisno od materialnega civilnega prava.
Stvarna pristojnost se doloa po normah materialnega prava civilna sodia sodijo:

v sporih iz premoenjskih in drugih civilnopravnih razmerij; ter

10


v sporih iz osebnih in druinskih razmerij,
e spor ni po zakonu v pristojnosti specializiranega sodia.
Specializirana sodia so:

sodia za delovne in socialne spore sodijo:

v individualnih in kolektivnih delovnih sporih; ter

v sporih socialne varnosti.

upravna sodia.
V premoenjskih in drugih civilnopravnih sporih so pravice dispozitivne. Stranke lahko prosto razpolagajo z
zahtevki, se odpovejo zahtevku, priznajo zahtevek nasprotnika in se poravnajo. Dopustne so materialne in
procesne dispozicije z zahtevkom. Sodiu ni treba uporabljati kogentnih (prisilnih) norm.
Za pravna razmerja druinskega in osebnostnega prava veljajo dolobe kogentne narave. Npr. sodie mora
otroku, ki je dopolnil 15 let ter je sposoben razumeti pomen in posledice svojih dejanj, omogoiti, da kot stranka v
postopku samostojno opravlja procesna dejanja.
V delovnem pravu je poudarjeno varstvo ibkeje stranke = delavca. Delavec ni dolan postaviti doloenega
zahtevka, sodie na zahtevek ni vezano. Oficiozna pooblastila delovnega in socialnega sodia so veja kot v
pravdi.
V upravnem sporu odloa sodie o razmerjih z zasebnimi in javnimi elementi. Upravna sodia presojajo
zakonitost dokonnih posaminih aktov dravnih organov (upravnih odlob).
2.2. PRAVOVARSTVENI ZAHTEVEK
Uveljavljeni sta 2 teoriji:
(1) materialnopravna teorija pravovarstveni zahtevek ne obstaja zunaj konkretnega civilnega razmerja.
(2) procesna teorija zahtevati pravno varstvo je individualna javna pravica, ki se razlikuje od pravice
materialnega prava. Pojavlja se v 2 variantah:
1) koncepcija o abstraktnem pravovarstvenem zahtevku vsakemu pravnemu subjektu pripada,
neodvisno od pravice materialnega prava, abstraktna pravica zahtevati izdajo sodbe.
2) koncepcija o konkretnem pravovarstvenem zahtevku pravica zahtevati pravno varstvo pripada
subjektu, ki v trenutku vloitve tobe izpolnjuje materialne in procesne predpostavke. Subjekt ima
pravico zahtevati zase ugodno odlobo konkretne vsebine.
Sodobna teorija uveljavlja monistino sintetino koncepcijo (materialno in procesno), po kateri je bistvo
pravovarstvenega zahtevka:
(1) je strukturalni del pravice materialnega prava;
(2) je konstitutivni del tobe.
Vsako pravno urejeno razmerje vsebuje 2 pooblastili:
(1) pooblastilo zahtevati od pogodbenika izpolnitev obveznosti,
(2) pooblastilo zahtevati od dravnih organov varstvo svoje pravice.
V delovnih sporih zahtevek ni bistvena sestavina zahteve za sodno varstvo. Vendar se postopek pred delovnim in
socialnim sodiem zane samo na zahtevo prizadetega nosilca pravice.

3. DEFORMALIZACIJA SODNIH POSTOPKOV

3.1. SPLONO O DEFORMALIZACIJI SODNIH POSTOPKOV
Postopki so danes nesorazmerno dolgi, zato je pogosto ogroena pravica do sodnega varstva. Posledica so
zahteve po hitrejih postopkih.
V civilni pravdi si nasprotujeta:

tenja po im bolj pravilni in zakoniti sodni odlobi,

zahteva po uveljavitvi krenih pravic s im bolj hitrim in uinkovitim sodnim varstvom.

Bolje od poenostavitve sodnih postopkov so alternativne oblike reevanja sporov (ADR = Alternative Dispute
Resolution).
3.2. ARBITRANI POSTOPEK IZRAZ TENJE PO POENOSTAVITVI SODNE PROCEDURE
Naela za oblikovanje postopka pred arbitraami v poslovnih sporih:

avtonomija strank (pri oblikovanju arbitranega postopka) e se stranke ne sporazumejo o postopku, vodijo
postopek arbitri sami;

arbitrarno oblikovanje procesa arbitri vodijo postopek, kot tejejo za primerno, e se stranke niso drugae
sporazumele;

naelo legalitete = podrejena uporaba dolob civilnega procesa.

S sklenitvijo pogodbe o institucionalni (stalni) arbitrai stranke privolijo v pravila postopka, ki jih doloa pravilnik
stalne arbitrae.
11

3.3. PROCESNI JAVNI RED

Stranke v arbitrai ne morejo izkljuiti pravil, ki uveljavljajo temeljna naela pravde.
Procesni javni red vsebuje naela:

strankam in udeleencem postopka je treba zagotoviti obravnavanje pred sodiem;

v postopku lahko nastopajo le osebe, ki so sposobne biti stranka (procesno nesposobnim osebam je treba
zagotoviti zastopstvo);

obvezne so dolobe o izloitvi ali odklonitvi sodnikov in arbitrov;

stranke z dogovorom ne morejo izkljuiti dolob o izpodbijanju arbitranih odlob.

4. RAZMERJE MED PRAVDNIM POSTOPKOM IN DRUGIMI POSTOPKI

4.1 RAZMERJE MED PRAVDNIM IN NEPRAVDNIM POSTOPKOM
Teorije o razmejitvi med pravdnim in nepravdnim postopkom so:

teorija spora v pravdo spadajo le med strankama sporne zadeve, v nepravdnih postopkih sodie reuje
nesporne zadeve;

teorija prevencije in represije:

prevencijo predstavlja nepravdni postopek namen je prepreevati pravne kritve;

represijo predstavlja pravdni postopek namen je sankcionirati nastale kritve.

teorija strank v pravdi stranke nosijo nasprotujoe interese, v nepravdnem postopku stranke predlagajo
izdajo odlobe v skupnem interesu;

teorija o razlini naravi odlob:

v nepravdnem postopku gre za konstitutivne odlobe ustanavljajo, ukinjajo ali spreminjajo pravna
razmerja;

v pravdi gre za deklaratorne odlobe avtoritativno ugotavljajo (ne)obstoj pravic in razmerij.

teorija upravnega delovanja delovanje sodi v nepravdnem postopku je podobno upravnemu odloanju,
ker je njegov namen varovati drubene interese.
Nobena teorija ni pravilna, zato se uporablja pozitivistina ali pragmatina razmejitev = ali gre za pravdno ali
nepravdno zadevo, je odvisno od tega, ali je zakonodajalec za njeno reevanje predpisal pravdni ali
nepravdni postopek. Za odloanje v civilnih zadevah je vedno pristojno pravdno sodie, razen e zakon doloa
pristojnost nepravdnega.
Zakon o nepravdnem postopku predpisuje, da se nepravdni postopek uporablja tudi v drugih zadevah, ki jih
obravnavajo redna sodia in za katere ni izrecno doloen nepravdni postopek, e zadev ni mono uvrstiti v
noben drug postopek.
Razlike med pravdnim in nepravdnim postopkom so:

norme pravdnega so bolj stroge od norm nepravdnega postopka;

pravdni postopek se vedno zane na predlog strank (dispozitivno naelo), nepravdni postopek se pogosto
zane po uradni dolnosti (oficialno naelo oficiozni postopek);

v nepravdnem postopku je bolj poudarjeno preiskovalno naelo nepravdno sodie ima monost raziskovati
dejstva, ki jih stranki nista navajali;

v pravdi sta bolj poudarjeni naelo ustnosti in naelo neposrednosti

v pravdi nastopata 2 stranki:

tonik zahteva pravno varstvo od sodia,

toenec proti njemu se zahteva pravno varstvo.

V nepravdnem postopku ni strank, temve le udeleenci = tisti, ki se jih odloba tie ali uveljavljajo pravni
interes.

drugana ureditev pravnih sredstev v nepravdnem postopku pogosto odloa o pritobi sodie iste stopnje,
mono je spremeniti celo formalno pravnomono sodno odlobo.
e pravdno sodie ugotovi, da je treba postopek voditi po pravilih nepravdnega postopka, s sklepom
ustavi pravdni postopek. Po pravnomonosti sklepa se postopek nadaljuje pred pristojnim nepravdnim
sodiem.
e nepravdno sodie ugotovi, da je treba postopek voditi po pravilih pravdnega postopka, s sklepom ustavi
nepravdni postopek. Po pravnomonosti sklepa se postopek nadaljuje pred pristojnim pravdnim sodiem.
Primeri nepravdnega postopka:

zapuinski postopek;

postopek za ureditev razmerij med solastniki;

postopek za delitev skupnega premoenja;

postopek za ureditev meje;

zemljikoknjini postopek;

postopek ekspropriacije;

postopek o razglasitvi pogreanih za mrtve;

12

postopek za omejitev, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti;

postopek za podaljanje, odvzem in vrnitev roditeljske pravice.

4.2. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN IZVRILNIM POSTOPKOM

e odloba v pravdi ne uinkuje sama po sebi (deklaratorna odloba) ter nalaga toencu dajatev, storitev,
opustitev ali dopustitev, pravnega varstva ni mono v celoti zagotoviti v pravdi. e toenec ne izvri
izpolnitvenega naloga (= naloena obveznost), sledi prisilna izvritev.
Izvrilni postopek je samostojen nasproti pravdnemu. Izvrbo potrebujejo le dajatvene sodbe, kadar toenec
prostovoljno ne izpolni izpolnitvenega naloga. Ostali izvrilni naslovi so:

odloba v upravnem postopku, e se glasi na izpolnitev denarne obveznosti;

verodostojna listina (faktura, menica, ek);

arbitrana odloba;

poravnava, sklenjena med arbitrao.

4.3. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN UPRAVNIM POSTOPKOM
4.3.1. RAZMEJITEV MED SODNO JURISDIKCIJO IN UPRAVNO PRISTOJNOSTJO
Po Zakonu o splonem upravnem postopku (ZUP) postopajo upravni in drugi dravni organi, organi lokalnih
skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih stvareh neposredno uporabljajo predpise ter odloajo o
pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb ali drugih strank. Upravna stvar je odloanje
o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizine ali pravne osebe oz. druge stranke na podroju upravnega prava.
Upravna stvar je doloena s predpisom, da se o njej vodi upravni postopek, odloa v upravnem postopku ali izda
upravno odlobo. Upravna stvar je tudi, e to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Iz tega
izhaja, da je upravna pristojnost opredeljena pozitivistino.
Upravna zadeva je zadeva, v kateri gre za kolizijo zasebnih in javnih interesov.
V civilnem sporu gre za kolizijo med interesi fizinih ali pravnih oseb. Osebe javnega prava (npr. drava in lokalne
skupnosti) nastopajo v civilnem sporu vedno kot subjekti in nikoli kot oblast.
V upravnem postopku se odloa o pravicah ali pravnih razmerjih, kadar tako predpisuje zakon. e zakon posebej
ne predpie upravne pristojnosti, je treba uveljaviti varstvo pravice pred civilnim sodiem.
Zakonodajalec pri predpisovanju upravnega postopka upoteva pravnopolitine razloge. Upravni postopek je
predpisan, kadar je potrebna veja hitrost in enostavnost postopka ter odloanje zahteva posebno strokovno
znanje.
4.3.2. ODLOANJE O PRISTOJNOSTI (KOMPETENCA O KOMPETENCI)
pomeni, da so sodia pristojna odloati, ali zadeva spada v sodno ali upravno pristojnost. Pri nas ima
pravico odloati v sporu zaradi pristojnosti (kompetenni spor) med upravnimi organi in sodii Ustavno
sodie.
Pravdno sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti, ali spada spor v sodno
pristojnost. e ugotovi, da ni pristojno (temve je pristojen upravni organ), se izree za nepristojno,
razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavre tobo.
e sodie odloi v sporu iz upravne pristojnosti, je podana absolutna bistvena kritev pravdnega
postopka, zoper katero je dovoljeno tudi izredno pravno sredstvo revizija.
e upravni organ izda odlobo v zadevi iz sodne pristojnosti, je odloba nina po samem zakonu. Za nino
jo je mono razglasiti kadarkoli po uradni dolnosti, na predlog stranke ali na predlog dravnega toilca.
4.3.3. REEVANJE PREDHODNIH VPRAANJ IN VEZANOST NA MEDSEBOJNE AKTE
e je odloba pravdnega sodia odvisna od upravne reitve predhodnega vpraanja o obstoju pravice
ali pravnega razmerja, lahko sodie:

samo rei to vpraanje; ali

se odloi, da ne bo reevalo predhodnega vpraanja, prekine postopek in poaka na odloitev upravnega

organa.
Odloitev sodia o predhodnem vpraanju ima uinek le v pravdi ter ne vpliva na upravni postopek in
odloanje upravnega organa.
Primer: ruitev rne gradnje graditelj zahteva v pravdnem postopku odkodnino od drave, ker naj ne bi imela
pravne podlage za ruenje (najprej je treba v upravnem postopku ugotoviti, ali sploh gre za rno gradnjo).
Enako je urejeno reevanje predhodnih vpraanj v upravnem postopku, e upravni organ naleti na vpraanje, ki
spada v pristojnost pravdnega sodia.
e je o predhodnem vpraanju e odloil upravni organ, je pravdno sodie na odloitev vezano . Upravni
organ je vezan na pravnomono sodbo pravdnega sodia.

13

4.3.4. UPRAVNI SPOR

Proti odloitvam in dejanjem upravnih organov ter nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno sodno varstvo pravic
in zakonitih interesov dravljanov in organizacij ( 120 Ustave). Sodno varstvo zagotavlja upravno sodie v
postopku upravnega spora, e za zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodie. Upravno sodie odloa tudi v
sporih o zakonitosti posaminih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika.
V upravnem sporu sodita Upravno sodie RS in Vrhovno sodie RS. V "obiajnih" upravnih sporih Vrhovno
sodie odloa o pritobi zoper sodbe Upravnega sodia. Na I. stopnji odloa Vrhovno sodie:

o zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v Dravni zbor, Dravni svet in volitve predsednika drave;

v sporih, ki se nanaajo na zakonitost kandidiranja, izvolitve, imenovanja in razreitve oseb s strani

predsednika drave, Dravnega zbora, Dravnega sveta ali vlade;

zakonitosti upravnih aktov, ki so jih izdali dravni organi ali nosilci javnih pooblastil na ravni drave.
Upravni spor je spor polne jurisdikcije = mono je uveljavljati isto vse napake upravnih organov pri odloanju.
4.4. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN KAZENSKIM POSTOPKOM
4.4.1. REEVANJE PREDHODNIH VPRAANJ IN MEDSEBOJNA VEZANOST NA PRAVNOMONE ODLOBE
e je odloba civilnega sodia odvisna od prehodne reitve kazenskega sodia, civilno sodie lahko:
(1) samo rei vpraanje;
(2) prekine postopek in poaka na odloitev kazenskega sodia.
Problem domneve nedolnosti domneva nedolnosti naj bi se irila izven meja kazenskega postopka.
Dosledna uveljavitev domneve nedolnosti civilnemu sodiu onemogoa odloitev, ali je bila koda napravljena s
kaznivim dejanjem in ali je lo za identino dejansko stanje. ZPP teh stali pravne teorije ne upoteva.
Odloba civilnega sodia o predhodnem vpraanju ima uinek le v pravdi, v kateri je bilo vpraanje
reeno, in nima vpliva na odloanje kazenskega sodia.
Tudi kazensko sodie je pristojno odloati o predhodnih vpraanjih. Njegova odloitev velja le za kazenski
postopek.
e je kazensko sodie e odloilo o vpraanju, ki pomeni za civilno sodie predhodno vpraanje, je civilno
sodie na tako odloitev vezano, e gre za obsodilno ali oprostilno sodbo. e gre za obsodilno sodbo,
uporabi civilno sodie po OZ dalji rok za zastaranje, ker je bila koda povzroena s kaznivim dejanjem. Po
veinskem staliu pravne teorije civilno sodie ni vezano na zavrnilno sodbo kazenskega sodia, ker je
zavrnilna sodba izdana zaradi procesnih razlogov.
Kazensko sodie ni vezano na pravnomono odlobo civilnega sodia, etudi je civilno sodie odloilo o
vpraanju, ki se nanaa na doloen bistven znak kaznivega dejanja. Npr. e civilno sodie razveljavi pogodbo
zaradi prevare, kazensko sodie na takno odloitev ni vezano pri ugotavljanju, ali je lo za goljufijo ali ne.
4.4.2. IDENTINO DEJANSKO STANJE
Civilno in kazensko sodie obravnavata isti historini dogodek (npr. prometno nesreo). Civilno sodie je
vezano samo na obsodilno sodbo kazenskega sodia, vendar samo glede obstoja kaznivega dejanja in
kazenske odgovornosti. V takem primeru civilno sodie sploh ne more zavrniti odkodninskega zahtevka.
Vpraanje obstoja kaznivega dejanja se v civilni pravdi obravnava v okviru vzrone zveze med ravnanjem
povzroitelja kode in nastalo kodo.
Kazenska odgovornost se v civilni pravdi obravnava pri odloanju o krivdi in odkodninski odgovornosti.
Civilno sodie NI vezano na oprostilno sodbo kazenskega sodia, ker je obstoj odkodninske odgovornosti
po OZ povsem neodvisen od obstoja kaznivega dejanja.
Civilno sodie ni vezano na ugotovitve kazenskega sodia o vpraanjih, ki se ne nanaajo na obstoj
kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Vendar je na takne ugotovitve vezano, e pomenijo bistven
kvalifikatoren element doloenega kaznivega dejanja. Npr. civilno sodie ne more ugotoviti, da je pokodovanec
lahko telesno pokodovan, e kazensko sodie ugotovilo hudo telesno pokodbo (etudi se je kazensko sodie
zmotilo).
Kazensko sodie pri obravnavanju istega dejanskega stanja, kot ga je e obravnavalo civilno sodie, na
pravnomono sodbo civilnega sodia ni vezano v nobenem elementu.
4.4.3. ADHEZIJSKI POSTOPEK
V adhezijskem postopku kazensko sodie obravnava premoenjske zahtevke, nastale zaradi izvritve
kaznivega dejanja. Zahtevki se lahko nanaajo na:

povrnitev kode;

vrnitev stvari;

razveljavitev doloenega pravnega posla.

Premoenjski zahtevek v adhezijskem postopku lahko uveljavlja, kdor ga je pooblaen uveljavljati v pravdi. To je
veinoma okodovanec.
14

e dajejo podatki kazenskega postopka dovolj podlage za popolno ali delno odloitev o premoenjskem zahtevku,
ga kazensko sodie okodovancu v celoti ali deloma prisodi. e mu ga prisodi deloma, okodovanca za
uveljavljanje preostanka zahtevka napoti na pravdo.
e podatki kazenskega postopka ne dajejo dovolj podatkov za odloanje o premoenjskem zahtevku, kazensko
sodie okodovanca napoti na pravdo.
Kazensko sodie okodovanca napoti na pravdo tudi v primeru:

oprostilne sodbe,

zavrnilne sodbe,

ustavitve kazenskega postopka.

Adhezijska odloba kazenskega sodia se izvruje v civilnem izvrilnem postopku.
4.5. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN USTAVNIM POSTOPKOM
4.5.1. ABSTRAKTNA KONTROLA USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI PREDPISOV
Sodniki so pri opravljanju sodnike funkcije vezani na ustavo, zakon, splona naela mednarodnega prava ter
ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Ustavne dolobe o lovekovih pravicah in temeljnih svoboinah
mora sodnik uporabljati neposredno.
Kadar sodnik pri odloanju uporablja zakon, za katerega meni, da je protiustaven, mora (pravdni)
postopek prekiniti in zaeti postopek pred ustavnim sodiem sproiti mora ustavni spor. Postopek pred
pravdnim sodiem se nadaljuje po odloitvi US.
e sodnik pri odloanju uporablja sploni podzakonski predpis, za katerega meni, da je protiustaven ali
protizakonit, je pooblaen, da takega predpisa sploh ne uporabi exceptio ilegalis. Lahko sicer tudi sproi
ustavni spor, vendar ga to pri odloanju ne ovira.
e ustavno sodie razveljavi sporni zakon, pravdno sodie po odloitvi US postopek nadaljuje in ne upoteva
razveljavljenega zakona. e nastane z razveljavitvijo zakona pravna praznina, jo mora pravdno sodie
"napolniti" z analogijo. e niti to ni mono, se mora US odzvati z "zaasnim kreiranjem prava".
Razveljavitev zakona zane uinkovati takoj po objavi odlobe US ali v roku, ki ga doloi US za naprej (ex
nunc). V nedokonanem pravdnem postopku razveljavitev posredno uinkuje za nazaj (ex tunc), ker je treba
razveljavitev zakona upotevati pri izdaji sodne odlobe. Razveljavitev zakona nima nobenega pomena za
pravnomono zakljuene spore.
4.5.2. USTAVNA PRITOBA
Ustavno sodie odloa tudi v ustavnih pritobah zaradi kritev lovekovih pravic in temeljnih svoboin s
posaminimi akti. Sem spadajo tudi sodne odlobe v civilnih sporih. O ustavni pritobi se odloa le, e je bilo
izrpano pravno varstvo.
Ustavna pritoba je hkrati izredno pravno sredstvo in posebno pravno sredstvo, namenjeno odstranjevanju kritev
lovekovih pravic in temeljnih svoboin. Vsakdo lahko ob zakonskih pogojih vloi pri US ustavno pritobo, e
meni, da mu je s posaminim aktom dravnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil
krena lovekova pravica ali temeljna svoboina. V praksi so ustavne pritobe skoraj vedno vloene proti
pravnomonim sodnim odlobam po izrpanju vseh ostalih izrednih pravnih sredstev.
US ne presoja, ali so redna sodia v postopku pravilno uporabila materialno pravo ali pravilno ugotovila dejansko
stanje. US ne presoja korektnosti postopka. V primeru ustavne pritobe zaradi pravnomone sodbe v civilnem
sporu US presoja predvsem:

ali je bilo kreno enako varstvo pravic ( 22 Ustave) to se ugotavlja, e je redno sodie v pravnomono
konanem postopku brez prepriljive obrazloitve odstopilo od uveljavljene sodne prakse;

ali je bila krena pravica do sodnega varstva ( 23 Ustave) pomembno je naelo obojestranskega
zaslianja (= kontradiktornosti);

ali je bila krena pravica do pravnega sredstva ( 25 Ustave).

5. PROSTORSKE, OSEBNE IN ASOVNE MEJE CIVILNEGA SODSTVA

5.1. PROSTORSKE MEJE CIVILNEGA SODSTVA
5.1.1. SPLONE DOLOBE O MEDNARODNIH PRISTOJNOSTIH SLOVENSKIH SODI
Sodia izvrujejo sodno funkcijo na ozemlju RS. e je treba opraviti procesno dejanje v tujini, se mora slovensko
sodie obrniti za pravno pomo na pristojno tuje sodie, e obstaja med RS in tujo dravo vzajemni (bilateralni
ali multilateralni) dogovor o pravni pomoi. Zaprosila za pravno pomo se poiljajo preko ministrstva za
pravosodje.
Sodie RS je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno
doloena z zakonom ali mednarodno pogodbo. e izrecne dolobe o mednarodni pristojnosti za doloeno vrsto
spora ni, je sodie RS pristojno iz dolob o krajevni pristojnosti. Mednarodno pristojnost za sojenje doloa Zakon
15

o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP). Po njem je sodie RS pristojno, e ima toenec
stalno prebivalie ali sede v Sloveniji. e toenec sploh nima stalnega prebivalia, je sodie RS pristojno, e
ima toenec v Sloveniji zaasno bivalie.
Materialni sosporniki e je z isto tobo toenih ve toencev, ki so v pravni skupnosti ali se njihove obveznosti
opirajo na isto pravno ali dejansko podlago, je sodie RS pristojno, e ima eden izmed toencev stalno
prebivalie ali sede v RS. e sta toena glavni dolnik in porok, je sodie RS pristojno za sojenje poroku le, e
je pristojno za sojenje glavnemu dolniku. Sodie RS je pristojno tudi za nasprotno tobo.
Retorzija ali povrailna ureditev sodie RS je pristojno tudi za sojenje v sporih zoper dravljane tuje drave,
e je sodie iste tuje drave pristojno za sojenje v sporih zoper dravljane RS po kriterijih pristojnosti, ki sicer pri
nas niso uveljavljeni (npr. e pakistansko sodie lahko sodi v civilnem sporu Slovencu, ki se nahaja v Pakistanu,
vendar tam nima niti stalnega niti zaasnega prebivalia, lahko tudi slovensko sodie sodi v civilnem sporu
Pakistancu, ki se nahaja v Sloveniji, eprav tu nima niti stalnega niti zaasnega prebivalia).
e je pristojnost sodia RS v sporu odvisna od dravljanstva, so osebe brez dravljanstva, ki imajo pri nas stalno
prebivalie, pravno izenaene s slovenskimi dravljani.
5.1.2. IZKLJUNA PRISTOJNOST SLOVENSKEGA SODIA
Tuja sodna odloba se ne prizna, e je za zadevo izkljuno pristojno slovensko sodie.
e je ena izmed strank tuj dravljan ali tuja pravna oseba, se lahko stranki sporazumeta za pristojnost tujega
sodia, razen e je doloena izkljuna pristojnost slovenskega sodia.
Priznanje in izvritev tuje arbitrane odlobe se zavrne, e sodie ugotovi, da po pravu RS o sporni zadevi ne
more razsojati arbitraa.
Izkljuna pristojnost sodia RS mora biti doloena v zakonu. Pristojnost slovenskega sodia pa je
izkljuEna, e obstaja med sporno zadevo in tujo dravo enaka zveza, kot jo doloa zakon za izkljuno
pristojnost slovenskega sodia.
Izkljuna pristojnost je uveljavljena v naslednjih sporih:
(1) statusni gospodarski spori (= spori o ustanovitvi, prenehanju in spremembah gospodarske drube), e ima
gospodarska druba sede v Sloveniji;
(2) spori o veljavnosti vpisov v javne registre (npr. sodni register, zemljika knjiga), ki se vodijo v Sloveniji;
(3) spori glede prijav in veljavnosti izumov, e je prijava vloena v Sloveniji;
(4) spori med izvrilnim in steajnim postopkom, e se postopek vodi pred slovenskim sodiem;
(5) nepremininski spori (= spori o stvarnih pravicah, motenju posesti, zakupu in najemu), e se nepreminina
nahaja na ozemlju Slovenije.
(6) potroniki in zavarovalni spori, e je potronik ali zavarovanec fizina oseba in ima stalno prebivalie v
Sloveniji (takna izkljuna pristojnost ni izrecno doloena, vendar se v takih primerih stranki ne moreta
dogovoriti za pristojnost tujega sodia).
Dolobe o izkljuni pristojnosti sodia RS poleg ZPP vsebuje tudi pomorski zakonik.
5.1.3. DRUGE DOLOBE O MEDNARODNI PRISTOJNOSTI SLOVENSKIH SODI
Sodie RS je pristojno tudi v naslednjih sporih, vendar v njih prizna in izvri tudi odlobe tujih sodi:

spori o nepogodbeni odkodninski odgovornosti, e je bilo kodno dejanje storjeno v Sloveniji ali je tam
nastopila kodljiva posledica (to pravilo se uporablja tudi v sporih zoper zavarovalnice zaradi povraila
kode);

spori iz pogodbenih razmerij, e je predmet spora obveznost, ki jo je treba izpolniti v Sloveniji;

individualni delovni spori, e se delo opravlja v Sloveniji;

spori o premoenjskopravnih zahtevkih, e je v Sloveniji predmet tobe;

spori, v katerih ima toenec v Sloveniji kakno premoenje (tonik mora imeti stalno (ali zaasno)
prebivalie ali sede v Sloveniji);

spori zoper pravne osebe s sedeem v tujini, ki imajo v Sloveniji podrunico , pri emer spori izvirajo iz
poslovanja podrunice;

spori zaradi motenja posesti preminin, e je prilo do motenja v Sloveniji;

spori o stvarnih pravicah na ladji ali letalu, e se v Sloveniji vodi vpisnik ladje ali letala.
5.1.4. MEDNARODNA PRISTOJNOST SLOVENSKIH SODI V ZAKONSKIH IN OETOVSKIH SPORIH
Pomembne okoliine pri doloanju pristojnosti so:

dravljanstvo strank,

stalno prebivalie strank,

zadnje skupno stalno prebivalie strank.

Izkljuna pristojnost slovenskega sodia v zakonskih in oetovskih sporih je doloena, e:

je toeni zakonec slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji (zakonski spori);

je toeni otrok slovenski dravljan s stalnim / zaasnim prebivaliem v Sloveniji (oetovski spori),
16

sta toeni zakonec in otrok slovenska dravljana s stalnim prebivaliem v Sloveniji (spori o vzgoji in varstvu
otrok).
Slovensko sodie je pristojno:

e toenec nima stalnega prebivalia v Sloveniji, vendar:

v zakonskih sporih:

gre za spore o premoenjskih razmerjih med zakoncema, e se skupno premoenje ali njegov del
nahaja v Sloveniji (za spore glede (delea) skupnega premoenja v tujini je slovensko sodie
pristojno le, e toenec v njegovo pristojnost privoli); ali

sta oba zakonca slovenska dravljana; ali

je tonik slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji; ali

ima tonik stalno ali zaasno prebivalie v Sloveniji in sta imela zakonca zadnje skupno stalno
prebivalie v Sloveniji.

v sporih za ugotovitev in izpodbijanje oetovstva:

sta obe stranki slovenska dravljana;

je tonik slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji.

v sporih o varstvu in vzgoji otrok:

sta oba stara slovenska dravljana;

je otrok slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji.

v sporih o zakonskem preivljanju otrok:

sta tonik in toenec slovenska dravljana;

je tonik otrok s stalnim prebivaliem v Sloveniji;

je tonik mladoleten slovenski dravljan;

je tonik slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji.

e toenec ni slovenski dravljan, vendar:

v zakonskih sporih:

je tonik slovenski dravljan in zahteva razvezo zakonske zveze, ki ni mogoa po pravu drave
toenca (npr. Iran, Afganistan);

sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivalie v Sloveniji in toenec privoli v pristojnost
slovenskega sodia, pri emer pravo njegove drave to pristojnost dopua;

v sporih za ugotovitev in izpodbijanje oetovstva ima tonik stalno prebivalie v Sloveniji in toenec
privoli v pristojnost slovenskega sodia, pri emer pravo njegove drave to pristojnost dopua.
Slovensko sodie je pristojno v sporih o preivljanju med (bivima) zakoncema, e:

sta imela zadnje skupno prebivalie v Sloveniji in ima tonik stalno prebivalie v Sloveniji,

se v Sloveniji nahaja premoenje, iz katerega se lahko poravna preivnina.

5.1.5. DOGOVOR O MEDNARODNI PRISTOJNOSTI SODIA

Stranki se lahko sporazumeta o pristojnosti sodia RS, e je vsaj ena dravljan Slovenije ali pravna
oseba s sedeem v Sloveniji.
Stranki se lahko sporazumeta o pristojnosti tujega sodia, e:

je vsaj ena tuj dravljan ali pravna oseba s sedeem v tujini; IN

ne gre za spor z izkljuno pristojnostjo slovenskega sodia.

Ni moen dogovor o pristojnosti tujega sodia v sporih iz potronikih in zavarovalnih razmerij, e je potronik ali
zavarovanec fizina oseba in ima stalno prebivalie v Sloveniji.
Dogovor o pristojnosti sodia ni moen v zakonskih, oetovskih in materinskih sporih.
Toenec privoli v pristojnost slovenskega sodia, e:
o
vloi odgovor na tobo; ali
o
na prvem naroku za glavno obravnavo ne uveljavlja ugovora nepristojnosti.
5.1.6. POMEN JURISDIKCIJE SLOVENSKEGA SODIA
Pristojnost oz. jurisdikcija slovenskega sodie je procesna predpostavka. e za sojenje ni pristojno sodie
RS, se mora sodie, pri katerem je vloena toba, po uradni dolnosti izrei za nepristojno , razveljaviti
mora opravljena pravna dejanja in zavrei tobo.
To ne velja, e:
je pristojnost sodia odvisna od privolitve toenca; in
je toenec privolil v slovensko pristojnost.
Na mednarodno pristojnost pazi predsednik senata pri predhodnem preizkusu tobe.
Pomanjkanje slovenske pristojnosti je absolutna bistvena kritev postopka. Kritev jurisdikcije je revizijski
razlog in razlog za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti.

17

5.2. OSEBNE MEJE CIVILNEGA SODSTVA

Slovenskemu civilnemu sodstvu so podrejene vse osebe na ozemlju Slovenije (tudi tujci, e je sodie
pristojno na podlagi pravil o mednarodni pristojnosti). Dolne so se odzvati na vabilo sodie in priati. Proti njim
se lahko opravi izvrba.
Slovenska sodie ne morejo soditi v pravdah, v katerih je toena stranka tujec in uiva imuniteto (vodje tujih
drav, efi diplomatskih misij, lani organov OZN). Osebe z imuniteto lahko toijo pred slovenskim sodiem.
Imuniteta se izjemoma ne upoteva v:

sporih glede stvarnih pravic na nepremininah v Sloveniji;

sporih glede motenja posesti na nepremininah v Sloveniji;

sporih o zakupu ali najemu nepreminin v Sloveniji;

primeru nasprotne tobe.

Pomembna pravila za poloaj tujcev v pravdi:

tujci se obravnavajo enako kot slovenski dravljani;

sposobnost biti stranka ima vsaka fizina ali pravna oseba (zadostuje pravna sposobnost) pravna
sposobnost tujca se presoja po zakonu njegove drave;

pravdna oz. procesna sposobnost tujca se presoja po zakonu njegove drave, pri emer po zakonu
svoje drave pravdno nesposoben tujec, ki je pravdno sposoben po naem zakonu, lahko sam opravlja
pravdna dejanja. e jih ne, jih opravlja zakoniti zastopnik tujega dravljana. Tuji dravljan lahko izjavi, da
sam prevzema vodenje spora.

pravdno upravienje (legitimatio ad processum) se presoja po materialnem pravu, v potev prideta domaa
in tuja zakonodaja;

tuji dravljan ali oseba brez dravljanstva morata dati toencu na njegovo zahtevo varino za
pravdne stroke, iz katere se toenec lahko poplaa, e bo tonikov zahtevek zavrnjen. Varine ni treba
dati, e:

velja vzajemnost z dravo tujca,

ima tonik v Sloveniji pravico pribealia (azilanti),

gre za terjatev iz delovnega spora,

gre za zakonski ali oetovski spor,

gre za menino ali ekovno tobo,

gre za nasprotno tobo,

gre za izdajo plailnega naloga.

tujci imajo pravico na narokih in drugih ustnih procesnih dejanjih uporabljati svoj jezik, zato jim je
treba zagotoviti ustno prevajanje prek tolmaa. Sodna pisanja se vroajo v slovenini ali v drugem jeziku v
uradni rabi pri sodiu (= jezik italijanske ali madarske narodne skupnosti na njunih obmojih). Tujci morajo
vroati svoje vloge v slovenini ali v drugem jeziku v rabi pri sodiu.

tuje dravljane je mono oprostiti plaila strokov postopka, e velja vzajemnost z njihovo dravo;

tuje javne listine imajo enako dokazno mo kot domae javne listine ob pogoju vzajemnosti (e ni z
mednarodno pogodbo drugae doloeno);

forum reciprocum e je v dravi tujca dravljan RS lahko toen pri sodiu, ki po naih zakonih (= ZPP) ni
pristojno za sojenje v civilnopravni zadevi, velja enaka pristojnost slovenskega sodia za sojenje tujemu
dravljanu;

stranke se lahko sporazumejo, da jim sodi tuje sodie, e je vsaj ena stranka tuja fizina ali pravna oseba in
ne gre za zadevo, v kateri ima slovensko sodie izkljuno pristojnost;

stranke lahko sklenejo pogodbo o arbitrai, e je vsaj ena stranka tuja fizina ali pravna oseba in gre za spor
o pravicah, s katerimi stranke prosto razpolagajo.
5.3. ASOVNE MEJE CIVILNEGA SODSTVA
V civilnih pravdah se uporabljajo pravila, ki veljajo v asu opravljanja posameznih procesnih dejanj. e pride do
spremembe predpisov, se upotevata naslednji pravili:

e se je postopek konal na I. stopnji pred novim ZPP (= 1999), se nadaljuje po starih predpisih;

e je prilo do razveljavitve odlobe I. stopnje po letu 1999, se postopek nadaljuje po novem ZPP.

6. PROCESNE PREDPOSTAVKE
6.1. POJEM IN RAZVRSTITEV PROCESNIH PREDPOSTAVK
Procesne predpostavke so okoliine ali lastnosti, ki morajo biti ali ne smejo biti podane, da je sojenje
dopustno. e procesne predpostavke niso dane, je vsebinsko (meritorno) odloanje sodia o spornem predmetu
nedopustno.
6.1.1. PROCESNE PREDPOSTAVKE GLEDE NA SODIE, STRANKE IN SPORNI PREDMET
(1) Predpostavke glede na sodie:
18

1) slovenska jurisdikcija = pristojnost slovenskih sodi v sporih z mednarodnim elementom;

2) sodna pristojnost zadeva ne sme biti v upravni pristojnosti;
3) stvarna in krajevna pristojnost sodia;
4) pristojnost rednega ali specializiranega sodia.
(2) Predpostavke glede na stranke:
1) obstoj stranke in sposobnost biti stranka = sposobnost biti nosilec procesnih pravic in obveznosti;
2) pravdna (procesna) sposobnost;
3) pravilno zastopstvo procesno nesposobnih strank;
4) obstoj procesnega pooblastila za vodenje pravde.
(3) Predpostavke glede na sporni predmet:
1) visenost pravde ali litispendenca = med pravdo se ne more o istem zahtevku med istima strankama
zaeti nova pravda (negativna predpostavka);
2) res iudicata = prepoved nove pravde v pravnomono razsojeni stvari (neg. pred.);
3) res transacta = prepoved nove pravde v stvari, o kateri je bila sklenjena sodna poravnava (negativna
predpostavka);
4) pravni interes za sodno varstvo materialne pravice.
6.1.2. POZITIVNE IN NEGATIVNE PROCESNE PREDPOSTAVKE
Pozitivne predpostavke morajo biti podane, da je pravda dopustna.
Negativne predpostavke ne smejo biti podane, da je pravda dopustna.
6.1.3. SPLONE IN POSEBNE PREDPOSTAVKE
Splone predpostavke se nanaajo na ves potek pravde. Obstajati morajo ves as spora.
Posebne predpostavke se nanaajo na posamezna procesna dejanja ali posamezne faze postopka. Od njih je
odvisna (ne)dopustnost posameznega procesnega dejanja ali procesnega instituta. Primeri posebnih predpostavk:

obstoj intervencijskega interesa kdor se eli kot pomonik pridruiti stranki v postopku, mora imeti pravni
interes;

obstoj verodostojne listine za izdajo plailnega naloga;

pravoasnost tobe, e je doloen prekluzivni rok za vloitev.

6.1.4. ABSOLUTNE ALI PRAVE PROCESNE PREDPOSTAVKE IN RELATIVNE ALI NEPRAVE PROCESNE
PREDPOSTAVKE
Na absolutne predpostavke pazi sodie po uradni dolnosti. To so skoraj vse.
Relativne predpostavke upoteva sodie le na ugovor stranke. To sta samo:
sklenjena pogodba o arbitrai; in
tonika varina (ki jo mora za pravdne stroke toenca poloiti tonik tuji dravljan ali oseba brez
dravljanstva).
6.2. RAZPRAVLJANJE IN ODLOANJE O PROCESNIH PREDPOSTAVKAH
Sodie pazi na prave predpostavke po uradni dolnosti. Stranka lahko sodie opozori na (ne)obstoj
predpostavke. Opozorilo ni pogoj za upotevanje predpostavke s strani sodia, razen e gre za nepravo
predpostavko.
Preizkusu podanosti predpostavk je najprej namenjen preizkus tobe, ki ga opravi predsednik senata. V tej fazi se
toba zavre, e (ni)so izpolnjene doloene predpostavke (glej 274 ZPP).
Na obstoj predpostavk pazi sodie med glavno obravnavo in v pritobenem postopku. Neupotevanje
predpostavk pomeni absolutno kritev procesa. Pomanjkanje predpostavk je podlaga za vloitev izrednih
pravnih sredstev.
Na doloene procesne predpostavke pazi sodie le do doloene faze postopka:
o
na ugovor stranke se sodie lahko izree za krajevno nepristojno le do razpisa glavne obravnave;
o
po uradni dolnosti se sodie lahko izree za krajevno nepristojno le do preizkusa tobe;
o
ugovor sklenjene pogodbe o arbitrai lahko stranka uveljavlja najkasneje na prvem naroku.
Sodie praviloma najprej razpravlja o predpostavkah, katerih (ne)obstoj bi najprej pripeljal do zavrenja tobe. V
praksi se najprej pazi na dopustnost sodne poti in pristojnost.
e niso podane (pozitivne) predpostavke, je treba tobo zavrei. Pomanjkanje doloenih predpostavk je
mono odpraviti e nastopa v pravdi procesno nesposobna stranka:
se v pravdo pritegne njen zakoniti zastopnik; ali
ji sodie postavi zaasnega zastopnika, e nima zakonitega zastopnika.
e sodie ni stvarno, krajevno ali specializirano pristojno, pride do sklepa o ustavitvi postopka in
odstopitve zadeve (stvarno, krajevno ali specializirano) pristojnemu sodiu.

19

7. PRAVNA POMO
Sodia si lahko med seboj dajejo tako pravno pomo, da opravijo posamezna procesna dejanja sodia, ki sicer
v zadevi ne odloajo. Gre za izvedbo naela ekonominosti postopka. Oprava posameznega procesnega dejanja
naj ne bi povzroila vijih strokov od vrednosti spora.
Pravna pomo se nanaa na izvajanje dokazov ter poiljanje spisov in listin.
Predmet pravne pomoi so lahko posamezna procesna dejanja, razen glavne obravnave.
Za pravno pomo se sodie obrne na drugo sodie z zaprosilom. V zaprosilu za izvedbo dokaza opie stanje
po poteku glavne obravnave in navede okoliine, na katere je treba paziti pri izvedbi.
Vsako sodie opravlja pravdna dejanja na svojem obmoju. e je nevarno odlaati, opravi sodie posamezna
dejanja tudi na obmoju sosednjega sodia, vendar ga mora o tem obvestiti.
Mednarodna pravna pomo sodia dajejo pravno pomo tujim sodiem, e je tako predpisano z
mednarodnim dogovorom, multi ali bilateralnim sporazumom ali obstaja dejanska vzajemnost pri nudenju pravne
pomoi. e sodie dvomi o vzajemnosti, da pojasnilo ministrstvo za pravosodje.
Sodie odkloni pravno pomo tujemu sodiu, e zaprosi za dejanje, ki nasprotuje javnemu redu RS . O
tem dokonno odloi Vrhovno sodie.
Procesno dejanje, za katerega prosi tuje sodie, se lahko opravi na nain, ki ga tuje sodie eli, e tak nain ne
nasprotuje javnemu redu RS.
Sodie vzame v postopek pronjo tujega sodia pod pogoji, da:

je poslana po diplomatski poti;

so pronja in priloge sestavljene v slovenini ali je priloen overjen prevod v slovenino.

Pronje domaih sodi se tujim sodiem poiljajo po diplomatski poti in mora jim biti priloen overjen prevod v
ustrezen tuj jezik, e ni z mednarodno pogodbo drugae doloeno.
Za vsako pravno pomo je bistveno, kako je dogovorjena v mednarodnem dogovoru.

II. TEMELJNA NAELA

1. NAELO ZAKONITOSTI
Zakonitost v irem pomenu je vezanost sodi na ustavo in zakon.
Zakonitost v procesnem smislu sodie ravna po procesnem redu, ki ga ureja zakon. Procesna dejanja strank
so urejena z zakonom.
Sodie in stranke imajo diskrecijsko pravico oblikovati proces v zakonskih mejah:

sodie oblikuje proces na glavni obravnavi izvajanje dokazov ne poteka po predpisanem vrstnem redu
(sodie pri doloitvi vrstnega reda upoteva naelo smotrnosti);

avtonomija strank pri oblikovanju procesa:

sklenitev pogodbe o arbitrai (izkljui pristojnost rednega sodia);

dogovor o krajevni pristojnosti (prorogatio fori) stranki se dogovorita, da jima bo sodilo po zakonu
krajevno nepristojno sodie (to ni mono, e je predvidena izkljuna pristojnost sodia);

mirovanje postopka na podlagi izrecnega sporazuma strank.

2. NAELO DISPOZITIVNOSTI IN OFICIALNOSTI

Naelo dispozitivnosti postopek se zane po volji strank, tee po volji strank in se zakljui po volji
strank. Stranke so dominus litis procesa ne procedat iudex ex oficio (= sodnik naj NE zane procesa po
uradni dolnosti). Sodie nudi strankam pravno varstvo le na njihovo zahtevo. Sodie je vezano na zahtevke
strank ne eat iudex ultra et extra petita partium (sodnik naj NE gre preko in izven zahtevka strank).
3 ZPP: Stranke prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku, se lahko svojemu zahtevku
odpovejo, priznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo.
Pravdni postopek se vedno zane s tobo.
Tonik lahko:

umakne tobo;

se ob umiku tobe odpove tobenemu zahtevku;

do konca glavne obravnave spremeni tobo;

umakne pravno sredstvo; ali

se odpove pravnemu sredstvu.

Toenec lahko:
o
pripozna zahtevek;
o
umakne pravno sredstvo;
o
se odpove pravnemu sredstvu;
o
s svojo neaktivnostjo povzroi izdajo zamudne sodbe.
Obe stranki lahko skleneta o spornem predmetu sodno poravnavo.
20

Materialne dispozicije = stranke razpolagajo z zahtevkom materialnega prava. To so:

odpoved tobenemu zahtevku;

pripoznava tobenega zahtevka;

sklenitev sodne poravnave;

neaktivnost toenca.
Procesne dispozicije = stranke razpolagajo le z zahtevo za pravno varstvo. To sta:
umik tobe; in
umik pravnega sredstva.
Sodie ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom . Sodie
lahko odkloni le razpolaganje strank z materialnimi zahtevki.
Sodie vedno odloa v mejah postavljenih zahtevkov. Toniku ne more prisoditi nekaj drugega ali ve, kot je
zahteval, etudi to izhaja iz procesnega gradiva.
Sodie ne sme odkloniti odloanja o postavljenem zahtevku (ni pravila non liquet).
Naelo oficialnosti postopek se zane, tee in se zakljui po uradni dolnosti.
Sodie po uradni dolnosti ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali
moralnim pravilom.
V pritobenem postopku mora sodie II. stopnje po uradni dolnosti preveriti nekatere absolutne bistvene kritve
ZPP (vendar ne vseh) in pravilno uporabo materialnega prava.
Revizijsko sodie (= sodie, ki sodi pri uporabi izrednega pravnega sredstva revizije) po uradni dolnosti pazi le
na pravilno uporabo materialnega prava. Prof. Ude se zavzema, da bi ta preizkus e zoili, ker obstaja izredno
pravno sredstvo zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo lahko vloi dravni toilec in v njej uveljavlja kritev
materialnega prava. Dravni toilec jo vloi, e oceni, da je praksa sodi glede uporabe doloenega zakona
razlina z zahtevo za varstvo zakonitosti se skua dosei poenotenje sodne prakse.
Dispozitivnost je omejena predvsem v nekaterih posebnih postopkih, zlasti v statusnih sporih; v zakonskih in
oetovskih sporih zahtevki niso v popolni dispoziciji strank. Kadar sodie razvee zakonsko zvezo, po
uradni dolnosti odloi tudi o varstvu, vzgoji in preivljanju skupnih otrok. O tem odloi ne glede na zahtevke
strank. Odloi tudi, e zahtevki strank sploh niso bili postavljeni. Naelo oficialnosti je uveljavljeno zaradi
posebnega pravnega varstva otrok.
e bolj kot v civilnem pravdnem postopku, pa je naelo oficialnosti uveljavljeno v civilnem nepravdnem postopku,
predvsem v t.i. oficioznih postopkih, kjer za zaetek postopka ni potreben predlog strank (npr. v statusnih zadevah
odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, roditeljske pravice, podaljanje roditeljske pravice,). Druga skupina
nepravdnih postopkov pa so t.i. predlagalni postopki, v katerih pa se zrcali naelo dispozitivnosti.
e sodie opre odlobo na nedovoljena razpolaganja strank, je podana absolutna bistvena kritev
postopka, ki jo pritobeno sodie upoteva po uradni dolnosti.
Prekoraenje zahtevka je kritev postopka, ki jo pritobeno sodie upoteva le na predlog strank.

3. RAZPRAVNO IN PREISKOVALNO NAELO

Naeli se nanaata na vpraanje, kdo zbira procesno gradivo.
Procesno gradivo je vse, kar pomeni podlago sodne odlobe. Vanj spadajo:

trditve o dejstvih;

dokazi;

pravila znanosti, strok, izkustvena pravila in pravila loginega miljenja;

pravna pravila.
Razpravno naelo stranke priskrbijo procesno gradivo. Sodie ne sme upotevati procesnega gradiva, ki ga
niso predloile stranke. Povezuje se z naelom dispozitivnosti (a vendar sta naeli samostojni! primer: v
nepravdnih predlagalnih postopkih velja naelo dispozitivnosti, saj se postopek zane, tee in zakljui po volji
stran, vendar pa velja tudi preiskovalno in ne razpravno naelo!).
Preiskovalno (inkvizicijsko) naelo sodie samo zbira procesno gradivo in ga uporabi za podlago svoje
odlobe. Povezuje se z naelom oficialnosti.
Pri nas se prepletata obe naeli, vendar pa je za civilni postopek bolj znailno razpravno naelo.
Razpravno naelo velja za trditve o dejstvih in dokaze. Sodie ne sme:

upotevati dejstva, ki ga nobena stranka ni navajala; in

izvesti dokaza, ki ga nobena stranka ni predlagala.

Izjeme od razpravnega naela (sodie lahko upoteva tudi dejstva, ki jih ni zatrjevala nobena stranka):

splono znana dejstva,

domnevna dejstva pri teh je treba zatrjevati samo t.i. domnevno bazo, ne pa tudi samega dejstva, ki se na
podlagi zakonske presumpcije domneva (npr. po ZFPPIPP se predpostavlja slaba vera sopogodbenika, ki je
dobil plaano terjatev 3 mesece pred uvedbo steajnega postopka);

***dejstva, ki jih sodie izve med postopkom, eprav jih ni nobena stranka zatrjevala tukaj so mnenja
deljena:

pravni teoretiki pravijo, da sodie lahko upoteva ta dejstva;

21

sodna praksa pravi, da ne smejo. Glede na manjo uporabo preiskovalnega naela v novem ZPP, to
stalie dri takih dejstev sodie ne sme upotevati.
Pogosto se zgodi, da stranke dejstva med postopkom dodatno navedejo po ZPP je nova dejstva mono
navajati le, e jih stranka brez lastne krivde ni mogla navesti na prvem naroku.
Omilitev razpravnega naela je materialno procesno vodstvo predsednik senata postavlja vpraanja in skrbi
na primeren nain, da se med obravnavo:
o
navedejo vsa odloilna dejstva;
o
dopolnijo nepopolne navedbe o dejstvih;
o
ponudijo in dopolnijo dokazila glede navedb strank; in
o
dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja.
Omejitev razpravnega naela doloa 7. len ZPP sodie lahko ugotovi dejstva, ki jih stranke niso
navajale, in izvaja dokaze, ki jih stranke niso predlagale, e izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo
stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati. Pri tem sodie odlobe ne sme
opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana monost izjave zagotovljena je kontradiktornost postopka.
ZPP iz 1999 uveljavlja isto razpravno naelo. Ni izvajanja dokazov po uradni dolnosti.
Pravilo iura novit curia pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil, pravil loginega miljenja in pravnih
pravil strankam ni treba dokazovati, ker jih sodie upoteva po uradni dolnosti. Sodie mora po uradni
dolnosti poznati domae in tuje pravo. e je treba uporabiti tuje pravo, ga sodie po uradni dolnosti ugotovi. O
vsebini tujega prava lahko sodie zahteva obvestilo od ministrstva za pravosodje. Stranke lahko o vsebini tujega
prava predloijo javno listino pristojnega tujega organa.
e nikakor ni mono ugotoviti vsebine tujega prava, se po dolobi ZMZPP uporabi pravo RS.

POVZETEK za civilni pravdni postopek velja isto razpravno naelo s posebej opredeljenimi izjemami
pri:

zatrjevanju dejstev; in

izvajanju dokazov.
Preiskovalno naelo velja pri ugotavljanju vsebine:
pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil in pravil loginega miljenja; in
pravnih pravil.
Stranke lahko opozorijo sodie na posamezna splono veljavna pravila in posredujejo interpretacijo teh pravil.
V zakonskih in oetovskih sporih sodie zaradi varstva otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje
pravice in interese, ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter izvaja dokaze, potrebne za odloitev.
Osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odloitev (= skrbstveni organi), so dolne dati
zahtevane podatke tudi proti volji osebe, na katero se podatki nanaajo.
Preiskovalno naelo velja pri ugotavljanju procesnih dejanskih stanj = dejstva, pomembna za uporabo
posameznih procesnih norm. Sodie mora po uradni dolnosti ugotavljati dejstva, pomembna za doloitev
slovenske jurisdikcije, sodne pristojnosti, stvarne pristojnosti in krajevne pristojnosti.

4. NAELO MATERIALNE RESNICE

Materialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev. Sodie se mora truditi, da si ustvari
subjektivno sliko o odloilnih dejstvih, ki se bo im bolj ujemala z objektivno stvarnostjo.
Elementa materialne resnice sta:
resninost pravno relevantnih dejstev; in
popolnost odloilnega dejanskega stanja.
Materialno resnico ugotovimo le, e smo ugotovili vsa pravno relevantna dejstva.
ZPP vsebuje ve dolob, ki pomenijo odstopanje od naela materialne resnice.
286. len ZPP doloa, da mora stranka najkasneje na 1. naroku za glavno obravnavo:

navesti vsa dejstva, potrebna za utemeljitev njenih predlogov,

ponuditi dokaze, potrebne za ugotavljanje njenih navedb,

se izjaviti o navedbah in dokazih nasprotne stranke.

Na poznejih narokih pa lahko stranka navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, e jih brez svoje krivde ni
mogla navesti na 1. naroku.
Pritonik lahko v pritobi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, e jih brez svoje krivde ni mogel
predloiti do konca glavne obravnave.
Po razveljavitvi sodbe I. stopnje lahko stranke na 1. naroku za novo obravnavo navajajo nova dejstva in
predlagajo nove dokaze.
Sodie mora, kadar je odloitev v sporu odvisna od ugotovitve pravno relevantnih dejstev, zagotoviti tak
postopek, da je mono ugotoviti materialno resnico. e stranke z dispozitivnimi dejanji izkljuijo potrebo po
ugotavljanju materialne resnice, je ni treba ugotavljati.

22

Stopnje materialne resnice:

- dvom razlogi za obstoj doloenega dejstva so v ravnovesju z razlogi proti obstoju;
- verjetnost razlogi za obstoj doloenega dejstva so moneji od razlogov proti obstoju;
- preprianje o resninosti doloenega dejstva ne dvomi noben izkuen lovek;
- gotovost popolna skladnost subjektivne predstave z objektivno stvarnostjo.
Za vsebinsko (meritorno) odloanje potrebujemo preprianje o pravno relevantnih dejstvih sodnik mora biti
preprian o dejstvu, ki je podlaga sodne odlobe. Pomembno je, kdo nosi dokazno breme.
Za procesne sklepe o vmesnih vpraanjih zadostuje verjetnost. Sodnik uporabi doloeno procesno pravilo, e so
pravno relevantna dejstva verjetno izkazana, vendar ni potrebno, da bi bil o njihovem obstoju preprian (npr.
vrnitev v prejnje stanje, e stranka zamudi narok in izkae upravien razlog za zamudo).
Naela, namenjena uveljavitvi materialne resnice:

naelo proste presoje dokazov;

naelo obojestranskega zaslianja oz. kontradiktornosti;

naelo ustnosti in neposrednosti;

naelo javnosti;

naelo resnicoljubnosti (< naelo vesti in potenja).

Procesni instituti, namenjeni uveljavitvi materialne resnice:

sistem dokazovanja:

dolnost prievanja;

dolnost podati izvid ali mnenje.

izpodbijanje s pritobo zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja;

navajanje novih dejstev in dokazov (ius novorium) v pritobi (z omejitvijo);

obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov.

e ne pride do zakljuka pravde z dispozitivnimi dejanji ali stranki dejstev ne ugotovita kot nespornih, mora
sodie ugotoviti dejstva do stopnje preprianja.
Naela materialne resnice ne moremo uveljaviti brez izjem, ker potem postopka nikoli ne moremo pravnomono
zakljuiti (prim. teave v kazenskem postopku). Glavna izjema od naela materialne resnice je sistem
pravnomonosti. Sodba, ki se ne more ve izpodbijati s pritobo, je pravnomona. Sodie med postopkom
ves as po uradni dolnosti pazi, ali je stvar pravnomono razsojena. e je zaeta pravda o pravnomono
razsojenem zahtevku, sodie tobo zavre.
Druge izjeme od naela materialne resnice:
sodba na podlagi pripoznave e toenec tobeni zahtevek pripozna, sodie ne ugotavlja, ali so trditve
tonika o dejstvih resnine in ali je tobeni zahtevek utemeljen;
zamudna sodba sodie vzame za podlago tonikove trditve o dejstvih in ne preverja, ali so resnine;
nasprotna stranka prizna dejstva in jih ne prereka sodie ne preverja resninosti taknih dejstev;
zakonske presumpcije npr. presumpcija resninosti javne listine z monostjo protidokaza (sodie vzame
za resnino, kar se v javni listini potrjuje);
nasprotovanje javnega interesa kot pria ne sme biti zaslian, kdor bi z izpovedbo prekril dolnost
varovanja uradne ali vojake skrivnosti, dokler ga pristojni organ ne odvee te dolnosti.

5. NAELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV

V procesnem pravu sta mona 2 dokazna sistema:

sistem dokaznih pravil vrednost doloenega dokaza je vnaprej ocenjena (npr. za resnino je treba teti
dejstvo, ki ga potrdita 2 zapriseeni prii). Sodnik ne ocenjuje prepriljivosti izpovedb, temve to stori
zakonodajalec. Sodnik ugotavlja, ali so dokazi v skladu s procesnimi normami (zakonskim vrednotenjem)
zakonsko ali legalno vrednotenje dokazov. Tako ugotovljena resnica je formalna resnica.

sistem proste presoje dokazov sodniku je prepueno, da na podlagi ocenjevanja posaminega dokaza
(v zvezi z drugimi dokazi) in na podlagi celotnega dokaznega postopka sklepa, katera dejstva so
(ne)resnina. Sodnik si ustvarja subjektivno sliko o objektivni realnosti. Sodnik ni vezan na formalna dokazna
pravila, temve ugotavlja individualne lastnosti posameznih dokazov in na njihovi podlagi sklepa o
(ne)obstoju doloenih dejstev. Tako ugotovljena resnica je materialna resnica.
8. len ZPP sodie odloi po svojem preprianju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza
posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka, katera dejstva je treba teti za
dokazana.
Naelo proste presoje dokazov zahteva od sodnika popolno nepristranost pri ocenjevanju dokazov, doloene
ivljenjske izkunje in sposobnost loginega sklepanja.
23

Korekcija proste presoje dokazov je pritobeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Edino dokazno pravilo v ZPP je resninost javne listine. Javna listina dokazuje resninost tistega, kar se v njej
potrjuje ali doloa. Enako dokazno mo imajo druge listine, ki so po posebnih predpisih izenaene z javnimi
listinami. Dovoljeno je dokazovati, da so dejstva v javni listini neresnino ugotovljena ali je listina nepravilno
sestavljena.
Pogoji za javno listino:

izda jo lahko le dravni organ oz. fizina ali pravna oseba, ki ji je poverjeno izvrevanje javnih pooblastil (npr.
pota),

organ oz. organizacija jo mora izdati v okviru svoje pristojnosti.

6. NAELO KONTRADIKTORNOSTI, OBOJESTRANSKEGA ZASLIANJA

Sodie mora dati vsaki izmed strank monost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke
(audiatur et altera pars = naj se slii trudi druga stran). S tem se uveljavlja ustavno zagotovljeno enako varstvo
pravic (22. len URS) enake pravice pred sodiem imata stranki, e je obema dana monost sodelovanja v
postopku.
Sodie nudi strankam monost sodelovanja v postopku. Dolnost strank sodelovati v pravdnem postopku ne
obstaja (kazenski postopek lahko neposredno prisili stranke k sodelovanju).
Z naelom kontradiktornosti stranke postanejo subjekt postopka.
Sistemi v primeru pasivnosti stranke:

sistem afirmativne ali pozitivne litiskontestacije stranka, ki se o trditvah nasprotne stranke ni izjavila, je
take trditve priznala (fikcija priznanja trditev). Pri nas imamo tak sistem v primeru zamudne sodbe v
pritobi je ni mono izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

sistem negativne litiskontestacije stranka, ki se ne izjavi o trditvi nasprotne stranke, trditev zanika.

sistem upotevanja pozitivnih procesnih dejanj sodie upoteva le aktivna dejanja.

Naelo obojestranskega zaslianja se realizira s kontradiktorno glavno obravnavo. Stranki se vedno mora dati
monost, da se izjavi o trditvah nasprotnika.
Procesni instituti, ki uveljavljajo naelo kontradiktornosti:

vse pomembneje vloge je treba vroiti nasprotniku;

na vse naroke je treba vabiti stranke in jim dati dovolj asa za pripravo na narok;

pravila o poteku glavne obravnave (zane se s podajanjem tobe, nato toenec odgovarja na tobene
navedbe).
Omejitev naela kontradiktornosti je izdaja plailnega naloga s strani sodia na podlagi verodostojne listine
(ne opravi se kontradiktorna obravnava) ne gre za izjemo, ker toenec lahko plailnemu nalogu ugovarja. V
primeru pravoasnega in dopustnega ugovora je treba razpisati narok za glavno obravnavo.
Izjemi naela kontradiktornosti sta:

vrnitev v prejnje stanje, e so dejstva, na katera se predlog opira, splono znana;

zaasno zavarovanje dokazov izvajanje dokazov se lahko zane pred vroitvijo sklepa nasprotniku, e bi
zavlaevanje povzroilo neizvedbo dokaza.
Kritev naela kontradiktornosti:
absolutna bistvena kritev postopka - e stranki z nezakonitim ravnanjem (npr. opustitev vroitve) ni bila
dana monost obravnavanja pred sodiem, je sodba absolutno neveljavna kritev upoteva pritobeno
sodie samo na zahtevo strank (pred ZPP-D po uradni dolnosti).
revizijski razlog - revizijsko sodie na kritev NE pazi po uradni dolnosti, ker to pone le glede pravilne
uporabe materialnega prava.
obnovitveni razlog - ta obnovitveni razlog celo ni vezan na objektivni rok 5 let od pravnomonosti sodbe!

7. NAELO USTNOSTI IN PISMENOSTI

Naelo ustnosti sodie lahko vzame za podlago odlobe le gradivo, ki ga stranke predloijo sodiu ustno na
glavni obravnavi.
Naelo pismenosti sodie lahko vzame za podlago odlobe le gradivo, ki ga stranke predloijo sodiu pisno.
ZPP naeli kombinira.
Sodie odloi o tobenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja .
Centralni stadij postopka (= glavna obravnava) se opravlja ustno.
Sodie odloi, e zakon tako doloa, o tobenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in
posredno izvedenih dokazov (v fazi priprav na glavno obravnavo).
Stranke opravljajo posamezna pravdna dejanja izven naroka pisno in na naroku ustno, e ni z zakonom
drugae doloeno. Tobo, odgovor na tobo, pravna sredstva in druge izjave, predloge in sporoila, ki se
dajejo zunaj obravnave, je treba vlagati pisno.
Priprave za glavno obravnavo potekajo pisno.
24

Na glavni obravnavi se procesna dejanja opravljajo ustno.

Pritobeni postopek in postopek izrednih pravnih sredstev sta pisna, razen e odloa pritobeno sodie na
pritobeni obravnavi. Sodie razpravlja ustno na naroku, kadar odloa o obnovi postopka.
Pria izpoveduje ustno, izvedenci dajo mnenje ustno. Na naroku za g.o. stranke ustno podajo tobo oz.
odgovor na tobo.
Sodie upoteva pisne vloge odsotne stranke in opravi narok za g.o. brez navzonosti ene stranke. V sporih
majhne vrednosti in gospodarskih sporih sodie izda sodbo brez obravnave, e iz odgovora na tobo ugotovi,
da med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo sodbe. Sodie izda plailni nalog brez
naroka za g.o., im je terjatev dokazana z verodostojno listino.
Kritev naela ustnosti:
absolutna bistvena kritev postopka le, e sodie ni opravilo glavne obravnave, eprav bi jo moralo
drugae gre za relativno bistveno kritev = pritobeno sodie jo upoteva le na predlog stranke in pri tem
ugotavlja, ali je kritev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

8. NAELO NEPOSREDNOSTI
Sodno odlobo izdajo sodniki, ki so sodelovali na glavni obravnavi, na kateri sta stranki postavljali svoje
trditve in predvsem na kateri je sodie izvajalo dokaze. Med strankama in sodiem ter med sodiem in
dokaznim gradivom ne sme biti posrednika. Sodijo naj sodniki, ki so s svojimi utili zaznali naravo in vsebino
dokaznih sredstev.
Naelo neposrednosti se povezuje s prosto presojo dokazov. Sodnik prosto presoja vrednost dokazov le, e sam
neposredno sodeluje pri izvajanju.
Naelo posrednosti je sistem, v katerem dokaze izvaja posebej pooblaen organ (posrednik), ki poroa
sodnemu senatu.
Naelo neposrednosti je uveljavljeno na I. stopnji pri sprejemanju navedb strank in izvajanju dokazov. Najbolj se
upoteva na naroku za g.o.
Pred sodiem II. stopnje naelo neposrednosti ni uveljavljeno, razen e je razpisana pritobena obravnava.
Sodie II. stopnje odloa o pritobi brez obravnave. Senatu, ki izda pritobeno odlobo, poroa o navedbah
strank in izvedbi dokazov sodnik poroevalec.
V postopku izrednih pravnih sredstev ni uveljavljeno naelo neposrednosti. O izrednih pravnih sredstvih se odloa
na internih sejah. Izjema je obnova postopka obvezno se razpie narok za obravnavanje obnovitvenega
predloga.
Sodie II. stopnje ne sme spremeniti dejanskih ugotovitev sodia I. stopnje . Iudex facti (= sodnik, ki
ugotavlja dejansko stanje) je sodnik I. stopnje. Njemu je pridrano sklepanje o pravno relevantnih dejstvih.
Pomembneje norme, ki zagotavljajo uveljavitev naela neposrednosti:

sodie lahko od stranke zahteva, da se sama izree o dejstvih, ki jih je treba v pravdi ugotoviti;

dokazi na glavni obravnavi se izvajajo pred senatom/sodnikom posameznikom;

v primeru preloitve naroka se novi narok izvede pred istim senatom, e je to mogoe;

sodbo izda predsednik in lani senata, ki so sodelovali na konnem naroku,

Izjeme od naela neposrednosti:

iz tehtnih razlogov lahko senat sklene, da se izvedejo dokazi pred predsednikom senata ali sodnikom
zaproenega sodia (v postopku nudenja pravne pomoi);

oprava naroka za g.o. kljub odsotnosti stranke;

e se narok opravlja pred spremenjenim senatom, se na izjavo strank ta lahko odloi, da se zaslianja pri in
izvedencev ter ogled ne opravijo znova, temve se preberejo le zapisniki.
Kritev naela neposrednosti:
absolutno bistveno kritev postopka
o e je pri sojenju sodeloval sodnik ali porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi
o e je sodie sodbo izdalo brez glavne obravnave (kritev naela ustnosti).
revizijski razlog in razlog za zahtevo za varstvo zakonitosti
o e je pri sojenju sodeloval sodnik ali porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi
omenjeni kritvi NISTA obnovitveni razlog.

9. NAELO PRAVNEGA INTERESA

Pravni interes kot procesna predpostavka sodni organi nudijo pravno varstvo samo, e pravne koristi, ki jo
stranka priakuje, ni mono dosei na drug nain.
Pravnega interesa ni treba dokazati. Treba ga je priznati stranki, ki le zatrjuje, da je njena pravica krena ali
ogroena.
Po ZPP je pravni interes posebna procesna predpostavka pri:

ugotovitveni tobi (eksplicitno),

25

stranski intervenciji stranki se lahko v postopku kot njen pomonik pridrui, kdor ima pravno korist od tega,
da stranka zmaga (materialnopravna zveza med spornim pravnim razmerjem in poloajem stranskega
intervenienta).
Pri dajatveni in oblikovalni tobi je pravni interes tudi predpostavka (v teoriji to ni sporno, eprav ni eksplicitne
dolobe), vendar pa se pri teh dveh vrstah tob pravni interes predpostavlja oz. ga daje zakon s priznavanjem
pravice do preoblikovanja.

Vpraanje obstoja pravnega interesa se nanaa na vpraanje procesne legitimacije za konkreten spor ima jo
nosilec spornega razmerja oz. kdor zatrjuje doloeno pravico (= materialnopravno legitimacija ali njeno
zatrjevanje). Vpraanje je, ali je tonik pooblaen uveljavljati zahtevek proti doloenemu toencu.

10. NAELO EKONOMINOSTI IN POSPEITVE POSTOPKA

Civilni pravdni postopek mora opraviti sodie brez zavlaevanja in s im manjimi stroki. Hitrost
pravnega varstva je pomembna za stranke, da pridejo do hitrega varstva svojih pravic. Cena pravnega varstva
mora biti v sorazmerju z vrednostjo zaitnega interesa.
Naelo ekonominosti postopka je v nasprotju z naeloma materialne resnice in zakonitosti. Sodie mora im
hitreje in s im manjimi sodnimi stroki izdati pravno in dejansko pravilno odlobo.
Uveljavljanje naela:

ZPP-D => stranki se imata pravico odpovedati glavni obravnavi;

mandatni postopek = postopek za izdajo plailnega naloga;

postopek v sporih majhne vrednosti;

dolobe o ustalitvi krajevne pristojnosti (perpetuatio fori);

sankcije za zlorabe procesnih pravic;

sodi sodnik posameznik (ZPP ukinil senatno sojenje);

obvezno zastopanje po odvetniku v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi.

omejitev monosti navajanja novih dejstev in dokazov:

na glavni obravnavi dejstva in dokazi se lahko navedejo najkasneje na prvem naroku za glavno
obravnavo, nova dejstva in dokazi se lahko pozneje navedejo le, e jih stranka na prvem naroku ni
mogla navesti brez lastne krivde;

v pritobenem postopku pritonik lahko navaja nova dejstva in dokaze le, e izkae, da jih brez lastne
krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave;
Eventualna maksima = koncentracija dejanskih navedb na fazo prvega naroka za glavno obravnavo.
Oblikovanje novega ZPP (1999) sloni na ugotovitvi, da so sodni postopki pri nas preve dolgotrajni in premalo
uinkoviti.

11. NAELO JAVNOSTI

Naelo javnosti je ustavno naelo sodstva. Sodne obravnave so javne, izjeme doloa zakon.
Naelo javnosti omogoa, da druba kontrolira delo sodi. Loimo 2 vrst naela javnosti:
(1) naelo splone javnosti ima 2 elementa:
1) vsaka polnoletna oseba je lahko navzoa na naroku za glavno obravnavo;
2) vsakdo lahko poroa o dogajanju na sodni obravnavi in jo komentira.
(2) naelo javnosti za stranke stranke lahko sodelujejo na glavni obravnavi tudi, kadar je splona javnost
izkljuena. Stranke lahko pregledujejo in prepisujejo spise pravde.
Izkljuitev javnosti ne velja za stranke, njihove zastopnike, pooblaence in interveniente.
Naelo javnosti velja za glavno obravnavo, naroke zunaj glavne obravnave in pritobeno obravnavo. Ne velja za
interne seje, na katerih odloata sodie II. stopnje ali Vrhovno sodie o pritobi ali izrednih pravnih sredstvih.
Izkljuitev javnosti je mona:
(1) po samem zakonu v zakonskih in oetovskih sporih ter v nepravdnih postopkih o odvzemu in vrnitvi
poslovne sposobnosti, postopku izdaje dovoljenja za sklenitev zakonske zveze, postopku za sprejem v
bolninico za duevne bolezni,...
(2) po sklepu sodia, e to zahtevajo:
1) uradna, poslovna ali osebna skrivnost,
2) koristi javnega reda,
3) razlogi morale.
Sodie lahko izkljui javnost tudi, e z ukrepi za vzdrevanje reda ne more zagotoviti neoviranega poteka
obravnave. Senat lahko dovoli, da so na obravnavi, kjer je javnost izkljuena, navzoe posamezne uradne osebe
ter znanstveni in javni delavci, e ima to pomen za njihovo slubo, znanstveno ali javno delovanje.
Kritev naela javnosti:
absolutna bistvena kritev postopka - e je v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave
ni mono uveljavljati z izrednimi pravnimi sredstvi.
26

12. NAELO POMOI PRAVA NEVEI STRANKI

Sodie opozori stranko, ki iz nevednosti ne uporablja svojih zakonitih pravic, na to, katera pravdna dejanja lahko
opravlja. Gre za izpeljavo naela enakega varstva pravic. Pred sodiem uiva enako varstvo le, kdor pozna
svoje pravice.
Obstajata 2 interpretaciji tega naela:

oja interpretacija stranko je treba pouiti le o njenih procesnih pravicah,

ira interpretacija stranko je treba pouiti o njenih procesnih pravicah in pravicah materialnega prava.
V naem pravdnem sistemu velja materialno procesno vodstvo, zato velja ira interpretacija (tudi o pravicah
materialnega prava). Predsednik senata postavlja vpraanja in skrbi na drug primeren nain (= opozarjanje na
pravice materialnega prava), da se med obravnavo navedejo vsa odloilna dejstva, dopolnijo nepopolne navedbe
strank o odloilnih dejstvih ter dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja.
Profesor Ude se zavzema za ojo interpretacijo sodie je dolno pouiti stranko, ki iz nevednosti ne uporablja
procesnih pravic in nima pooblaenca, le o njenih procesnih pravicah. ZPP 1999 je zoil obveznosti sodia, da
pomaga strankam pri opravljanju procesnih dejanj.
Pri dajanju pravnega pouka mora sodie delovati nepristransko. V praksi se bo nudilo ve pomoi stranki, ki nima
pooblaenca.
Uveljavljanje naela:

e sodie ugotovi, da pooblaenec, ki ni odvetnik, ni sposoben za zastopanje, mora stranko opozoriti na

kodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja;

stranke in udeleenci v postopki morajo biti opozorjeni, da lahko spremljajo ustni postopek v svojem jeziku po
tolmau;

sodie opozori stranko, da mora popraviti nerazumljivo vlogo;

sodie opozori prio, da lahko ne odgovori na vpraanje, e obstajajo zakoniti pogoji;

sodie v vabilu opozori na posledice neupravienega izostanka in na pravico do povraila strokov.

Kritev naela pomoi prava nevei stranki:
relativno bistveno kritev postopka pritobeno sodie jo upoteva le na predlog stranke. Pri tem
ugotavlja, ali je kritev vplivala oz. bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odlobe.

13. NAELO PRIREJENOSTI POSTOPKOV

Civilna in druga sodia ter ostali dravni organi, kadar odloajo o pravicah in pravnih razmerjih, so med seboj v
poloaju prirejenosti in vsak organ odloa v mejah svojih pristojnosti. Naelo prirejenosti se kae v:

sistemu reevanja predhodnih vpraanj,

vezanosti na pravnomone odlobe drugih organov.

13.1. REEVANJE PREDHODNIH VPRAANJ
Predhodno vpraanje je vpraanje, ki:

samo ni predmet civilne pravde, vendar je od njega odvisna odloitev v glavni stvari. Npr. od vpraanja, ali je
bilo kodno dejanje povzroeno s kaznivim dejanjem, je odvisen zastaralni rok;

spada v civilni postopek, vendar ni predmet spora;

se nanaa na pravice in pravna razmerja, v katerih se odloa v drugih postopkih.

e predhodno vpraanje ni reeno na matinem podroju, ga lahko sodie rei samo, e ni s posebnimi predpisi
drugae doloeno. Sodie lahko sklene, da ne bo reevalo predhodnega vpraanja, prekine postopek in
poaka, da matini organ odloi o pravici (pravnem razmerju).
e sodie samo rei predhodno vpraanje, velja odloitev le v konkretni civilni pravdi ter nima pravnih
uinkov v drugih zadevah in postopku, v katerem o matini pristojni organ odloa o vpraanju. Odloitev o
predhodnem vpraanju ima le znaaj dejanske ugotovitve, pomembne za konkreten civilni spor.
Kot predhodnih vpraanj ni mono reevati statusnih vpraanj: (ne)obstoj zakonske zveze, (ne)veljavnost
zakonske zveze, razveza, oetovstvo.
Tonik lahko z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom dosee, da postane odloitev o predhodnem vpraanju
pravnomona = veljavna v vseh drugih sporih. Ugotovitev v sodbi o vmesnem ugotovitvenem zahtevku torej vee
sodie in druge organe. Tonik lahko uveljavlja poleg obstojeega zahtevka tudi tobeni (ugotovitveni) zahtevek,
naj sodie ugotovi, da (ne) obstaja kakno pravno razmerje, ki je postalo med pravdo sporno pod pogojem, da
je sodie za takno ugotovitev stvarno pristojno.
13.2. VEZANOST NA PRAVNOMONE AKTE DRUGIH ORGANOV
e je matini organ o predhodnem vpraanju e odloil, je civilno sodie na tako odloitev vezano posledica
pravnomonosti sodnih in upravnih odlob. Vezanost velja med civilnim pravdnim in upravnim postopkom ter
civilnim pravdnim in kazenskim postopkom. Kazensko sodie NI vezano na pravnomono sodbo civilnega

27

sodia glede vpraanja, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje (= vpraanje, ki pomeni zakoniti znak kaznivega
dejanja).
Pri obravnavanju identinega dejanskega stanja je civilno sodie vezano le na obsodilno kazensko sodbo glede
obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Vpraanje, ali je bila koda povzroena s kaznivim dejanjem,
za civilno odgovornost ni odloilno.

14. NAELO VESTI IN POTENJA V CIVILNEM PROCESU

Stranka lahko izkoristi vse svoje procesne pravice zaradi varstva svojih interesov. Nihe ne more izkoristiti svojih
pravic samo, da bi drugemu kodoval. Stranka mora nastopati tudi v skladu z moralnimi normami.
Stranke morajo pred sodiem govoriti resnico in poteno uporabljati pravice. Naelo vesti in potenja torej
obsega 2 podnaeli:

naelo resnicoljubnosti in popolnosti,

prepoved zlorabe procesnih pravic.

(1) Naelo resnicoljubnosti in popolnosti
Stranke morajo pred sodiem govoriti resnico. Ne smejo govoriti neresnice in zamolati pravno relevantnih
dejstev. Od stranke se zahteva navajanje subjektivne resnice. Stranka ne sme navajati dejstev, za katera ve,
da niso resnina, vendar lahko navaja dejstva, za katera je v dvomu. Odvetnik ne sme vede zatrjevati
neresnice, vendar lahko verjame stranki, ne da bi preverjal njene trditve.
Sankcija za neresnico je neupotevanje strankinih navedb. Neresnico je teko dokazati.
(2) Prepoved zlorabe pravic
Stranka mora poteno uporabljati pravice iz ZPP. Ne sme uporabljati pravic, da bi kodovala nasprotniku (npr.
ni dovoljeno uveljavljati zahtevka po plailu 10.000 EUR z 10 loenimi tobami po 1000 EUR).
Sodie mora onemogoiti vsako zlorabo pravic.
Sankcija za zlorabo e sodie nedvomno ugotovi, da stranka procesne pravice zlorablja, odkloni strankino
ravnanje in njene predloge zavre. e dejansko stanje zlorabe ni nedvomno izkazano, sodie ne upoteva
strankinih dejanj in zavrNe njene predloge.
Predvidene je predvidena denarne kazni za stranke, interveniente, zakonite zastopnike in pooblaence, e
zlorabljajo procesne pravice (do 1.300 EUR). Sodie izree denarno kazen s sklepom. V sklepu doloi rok, v
katerem je treba kazen plaati. Rok za plailo kazni ne sme biti kraji od 15 dni in ne dalji od treh mesecev.
Najuinkoviteja sankcija za zlorabo pravice je, da sodie ne upoteva tistih dejanj stranke, ki predstavljajo
zlorabo njenih pravic.

III. PROCESNI SUBJEKTI

1. POJEM IN VRSTE PROCESNIH SUBJEKTOV
Procesni subjekti so organi in osebe, ki so v civilnem procesu nosilci z zakonom doloenih pravic in
dolnosti. Bistveno je, da so nosilci pravic in dolnosti v samem procesu, ne v materialnopravnem razmerju.
Vrste procesnih subjektov glede na njihov poloaj v civilni pravdi:

glavni procesni subjekti njihova dejanja so usmerjena v izdajo sodbe, s svojimi dejanji oblikujejo
postopek. Glavnih procesnih subjektov je ve vrst:

primarni procesni subjekti:

odloajo v sporu sodie, ali

opravljajo dejanja, da bi sodie reilo njihov spor stranke (tonik in toenec zatrjujeta, da sta v
sporu nosilca materialnih pravic in obveznosti, njuna dejanja uinkujejo v korist sebi in proti
nasprotniku). Poleg strank sem spadajo tudi dravni toilec, drubeni pravobranilec in dravni
pravobranilec, e so stranka v civilni pravdi, ter glavni intervenient in sosporniki.

sekundarni procesni subjekti opravljajo procesna dejanja zaradi razreitve tujega spora stranski
intervenienti, zakoniti zastopniki in pooblaenci.

pomoni procesni subjekti ne opravljajo procesnih dejanj, njihov namen je seznaniti sodie s procesnim
gradivom. To so prie in izvedenci.

2. USTAVNA NAELA O SODIIH, SODNIKI IN SODNIKI POROTNIKI

2.1. USTAVNA NAELA O SODIIH
2.1.1 NAELO DELITVE OBLASTI (3. LEN)
na zakonodajno, izvrilno in sodno. Sodna funkcija je samostojna in neodvisna funkcija oblasti.

28

2.1.2 NAELO NEODVISNOSTI (125. LEN)

pomeni, da so sodniki pri odloanju v konkretnih civilnih sporih neodvisni. Nihe ne more narekovati sodii, kako
naj v konkretnem sporu odloi.
2.1.3 NAELO ZAKONITOSTI DELOVANJA SODI (125. LEN)
Sodniki so pri sojenju vezani na ustavo in zakon. Pravice civilnega prava podrobneje opredeljuje zakon, zato bodo
sodniki v civilnem sporu redko sodili na podlagi ustave.
2.1.4 NAELO JAVNOSTI SOJENJA (24. LEN)
Sodne obravnave so javne, sodbe se izrekajo javno, izjeme lahko doloa le zakon. S tem se uveljavlja kontrola
drube (javnosti) nad delom sodi. Tisk in druga sredstva javnega obveanja lahko obveajo javnost o poteku
civilnih sporov.
2.1.5 NAELO ENAKEGA VARSTVA PRAVIC (22. LEN)
Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiem, kadar slednje odloa o
njegovih pravicah, dolnostih ali pravnih interesih. V pravdnem postopku se naelo uveljavlja prek naela
kontradiktornosti.
2.1.6 USTAVNA PRAVICA DO SODNEGA VARSTVA (23. LEN)
Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolnostih odloa neodvisno, nepristransko in z zakonom
ustanovljeno sodie ter mu sodi sodnik, izbran po pravilih, vnaprej doloenih z zakonom in sodnim redom
(zakoniti sodnik). Proti odlobam upravnih organov je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
2.1.7 USTAVNA PRAVICA DO PRAVNEGA SREDSTVA (25. LEN)
Vsakdo ima pravico do pritobe proti odlobam sodi, drugih dravnih organov, organov lokalnih skupnosti in
nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odloajo o njegovih pravicah, dolnostih in pravnih interesih. Proti odlobi
sodia je treba zagotoviti vsaj pravno sredstvo pritobe.
2.1.8 PRAVICA DO UPORABE LASTNEGA JEZIKA IN PISAVE (62. LEN)
Na sodiih obmoij, kjer ivita italijanska ali madarska narodnostna skupnost, je jezik narodnostne skupnosti
poleg slovenine uradni jezik sodia. Pravico uporabljati svoj jezik in pisavo pred sodiem imajo vsi tujci.
2.1.9 UDELEBA DRAVLJANOV PRI SOJENJU (128. LEN)
Zakon ureja primere in oblike neposredne udelebe dravljanov pri izvajanju sodne oblasti. Sodniki porotniki so pri
sojenju enakopravni s sodniki. V civilni pravdi sodelujejo sodniki porotniki na I. stopnji pri odloanju okronega
sodia.
2.1.10 VOLILNOST SODNIKOV (130. LEN)
Sodnike voli dravni zbor na predlog sodnega sveta (11 lanov 5 lanov izvoli dravni zbor na predlog sodnega
sveta izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, 6 lanov izvolijo sodniki izmed
sebe).
2.1.11 TRAJNOST SODNIKE FUNKCIJE (129. LEN)
zagotavlja neodvisnost sodnikov. Zakon doloa starostno mejo in druge pogoje za izvolitev ter starostno mejo, pri
kateri se sodnik upokoji.
2.2. SODNIKI IN SODNIKI POROTNIKI
Zakon o sodniki slubi: za sodnika je lahko izvoljen, kdor je dopolnil 30 let. Sodniku preneha sodnika funkcija z
upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let starost.
V funkcijo sodnika je lahko izvoljen dravljan Slovenije, ki aktivno obvlada slovenski jezik, je poslovno sposoben,
ima splono zdravstveno zmonost, ima v Sloveniji pridobljen naziv univerzitetni diplomirani pravnik ali v
Sloveniji nostrificirano diplomo tuje pravne fakultete, je opravil pravniki dravni izpit in je osebnostno primeren za
opravljanje sodnike funkcije.
"Osebna primernost" se nanaa na moralne kvalifikacije sodnikega kandidata. Pri tem ni dopustno upotevati
kandidatove politine pripadnosti ali ideoloke usmerjenosti. Ni osebnostno primeren, kdor se je ali se obnaa
tako, da je mogoe na podlagi njegovega ravnanja sklepati, da sodnike funkcije ne bo opravljal vestno in
poteno.
Lustracijska doloba: pogojev za izvolitev v sodniko funkcijo ne izpolnjujejo sodniki, ki so pred osamosvojitvijo
Slovenije sodili ali odloali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo krene temeljne
lovekove pravice in svoboine.
Sodnika funkcija preneha, e nastopijo razlogi, ki jih doloa zakon:
29

z upokojitvijo,
z izgubo slovenskega dravljanstva,
z izgubo poslovne sposobnosti ali zdravstvene zmonosti,
z odpovedjo sodniki slubi,
z odpravo sodia, e sodniku ni mono zagotoviti slube na drugem sodiu,
e sodnik sprejme funkcijo, zane opravljati dejavnost, sklene delovno razmerje ali kljub prepovedi opravlja
delo, nezdruljivo s sodniko funkcijo,

e iz ocene sodnikove slube izhaja, da sodnik ne ustreza sodniki slubi.

Sodnik je lahko razreen s strani dravnega zbora:

e stori naklepno kaznivo dejanje zlorabe sodnike funkcije sodni svet obvesti DZ, ki sodnika nato razrei,

e je obsojen na zaporno kazen, daljo od 6 mesecev (e je sodnik obsojen na krajo kazen ali neprostostno
kazen, sodni svet predlaga DZ, naj razrei sodnika, e gre za kaznivo dejanje, zaradi katerega je sodnik
osebnostno neprimeren za opravljanje sodnike funkcije).
Funkcija sodnika ni zdruljiva s funkcijami v drugih dravnih organih, organih lokalne samouprave, organih
politinih strank, odvetnitvom, notarstvom, gospodarsko ali pridobitno dejavnostjo ter lanstvom v upravnem
odboru ali nadzornem svetu gospodarske drube. Sodnik ne sme sprejeti nobene zaposlitve ali dela, ki bi ga
oviralo pri opravljanju slube, bi nasprotovalo ugledu sodnike slube ali bi zbujalo vtis, da je sodnik pristranski.
Sodnik sme opravljati pedagoka, znanstvena, publicistina in raziskovalna dela v pravni stroki.
Mandat sodnikov porotnikov, ki pri izvajanju sodne oblasti sodelujejo na okronih sodiih, traja 5 let in se lahko
ponovi. Za sodnika porotnika je lahko imenovan dravljan Slovenije, ki:

je dopolnil 30 let starosti,

ni bil pravnomono obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti,

je zdravstveno in osebnostno primeren za izvajanje sodne oblasti,

aktivno obvlada slovenski jezik.

Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoe klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odloanju v sodiu.
Sodnik ne sme biti priprt. Zoper sodnika se brez dovoljenja DZ ne sme zaeti kazenski postopek, e je osumljen
kaznivega dejanja pri opravljanju sodnike funkcije.

3. SESTAVA SODIA
V pravdnem postopku sodi sodnik posameznik. Zakon doloa, v katerih primerih sodi senat. Novela ZPP-D je v
celoti odpravila senatno sojenje v pravdnem postopku (razen kadar tako doloa zakon). Prej so sodili na
okronem v senatu, kadar je tako, predvsem v zahtevnejih zadevah, doloal zakon (sicer pa je odloal sodnik
posameznik). ZPP e na ve mestih govori o senatu (in sodnikih porotnikih), glavni razlog za to pa je, da se ZPP v
nekaterih drugih postopkih uporablja subsidiarno (npr. v delovnih sporih), kjer je institut sodnikov porotnikov e
ohranjen.
Strokovni sodelavec opravlja v pravdnem postopku tista procesna dejanja, za katera je tako doloeno z zakonom.
Pooblastila, ki jih ima sodnik, ima v postopku, v katerem sodi senat, predsednik senata, e ta zakon ne doloa
drugae.
Vija sodia odloajo v postopku pritobe zoper sodbe okrajnih in okronih sodi v senatu 3 poklicnih sodnikov.
Vrhovno sodie odloa:

v postopku pritobe zoper sodbe vijih sodi v senatu 3 poklicnih sodnikov,

v postopku revizije ali zahteve za varstvo zakonitosti v senatu 5 poklicnih sodnikov.

Kadar odloa senat, so pooblastila razdeljena med predsednika in celoten senat.
Predsednik senata:

vodi priprave na glavno obravnavo:

opravi predhoden preizkus tobe,

polje tobo toencu, da nanjo odgovori,

razpie narok za glavno obravnavo,

med pripravami lahko:

izda sodbo na podlagi pripoznave,

izda sodbo na podlagi odpovedi,

izda zamudno sodbo,

sprejme na zapisnik sodno poravnavo.

ima pooblastila na glavni obravnavi:

zane glavno obravnavo in razglasi predmet obravnave,

glavno obravnavo tehnino vodi,

opravlja materialno in procesno vodstvo.

Senat sprejema procesne sklepe na glavni obravnavi, sklene obravnavo in izda sodbo.
30

e senat med postopkom po uradni dolnosti po uradni dolnosti ali na ugovor strank s sklepom ugotovi, da bi
moral v sporu soditi sodnik posameznik, se postopek po pravnomonosti sklepa nadaljuje pred sodnikom
posameznikom (e je le mogoe, pred predsednikom istega senata). Glede na stanje postopka lahko senat tudi
odloi, da sam opravi postopek. Taka odloba se ne more izpodbijati zaradi tega, ker je ni izdal sodnik
posameznik.
e sodnik posameznik med postopkom po uradni dolnosti ali na predlog strank spozna, da bi moral v sporu soditi
senat, izda sklep o nepristojnosti, zoper katerega ni pritobe. Postopek se nadaljuje pred senatom.
e je sodie nepravilno sestavljeno (= v sporih iz pristojnosti senata je sodil sodnik posameznik), je podana
bistvena kritev pravdnega postopka, ki je hkrati revizijski razlog in razlog za vloitev zahteve za varstvo
zakonitosti.

4. IZLOITEV SODNIKA
Pogoj za zakonito in pravilno odloanje sodi je nepristranskost. Sodnik ne sme opravljati sodne funkcije, e
obstajajo okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Razlogi, zaradi katerih sodnik ne more sodelovati pri odloanju, so:

izkljuitveni razlogi (iudex inhabilis),

odklonitveni razlogi (iudex suspectus).

Razlike med njimi so:

izkljuitveni razlogi so nateti v zakonu taksativno, odklonitveni razlogi so opredeljeni z generalno klavzulo,

izkljuitvene razloge mora upotevati sodie po uradni dolnosti ves as postopka, odklonitvene razloge
mora upotevati le na predlog strank ali samega sodnika,

pri izkljuitvenih razlogih se ne ugotavlja, ali vplivajo na nepristranskost sodnika, pri odklonitvenih razlogih je
treba ocenjevati, ali so razlogi takni, da vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika.
Izkljuitveni razlogi sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodnike dolnosti, e:
(1) 1) je sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaenec;
2) je s stranko v razmerju soupravienca, sozavezanca ali regresnega zavezanca;
3) je bil v zadevi zaslian kot pria ali izvedenec.
(2) 1) je stalno ali zaasno zaposlen pri stranki;
2) je drubenik v d.n.o., d.o.o., komanditni drubi ali tihi drubi, ki je stranka v postopku.
(3) je stranka ali njen zakoniti zastopnik z njim v:
1) krvnem sorodstvu ravne rte do kateregakoli kolena,
2) krvnem sorodstvu stranske rte do 4. kolena,
3) v (bivi) zakonski zvezi ali svatvu do 2. kolena.
(4) je skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaenca;
(5) je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nijim sodiem, arbitrao ali drugim organom.
Odklonitveni razlogi (generalna klavzula) sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodnike dolnosti, e so
podane druge okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. To so okoliine osebne narave: prijateljstvo,
sovratvo, daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaencev. Ne more biti odklonitveni razlog
pravno mnenje sodnika (npr. v lanku), ki je za stranko neugodno.
Postopek za izloitev sodnika:

ZPP-D => nepopolni in nerazumljivi predlogi za izloitev sodnika se po noveli ne vraajo ve v popravo,
temve se takoj zavrejo.

kadar sodnik ali sodnik porotnik izve za kaken izkljuitveni razlog, mora prenehati z delom in to sporoiti
predsedniku sodia, ki mu doloi namestnika.

ZPP-D => e gre za oitno neutemeljeno zahtevo za izloitev (izloitveni razlogi), lahko sodnik vseeno
opravlja nadaljnja pravdna dejanja, razen izdaje odlobe, s katero se postopek pred tem sodiem
kona.

e sodnik ali sodnik porotnik meni, da je podan odklonitveni razlog, sporoi to predsedniku sodia, da
odloi o izloitvi. Sodnik lahko nadaljuje z opravljanjem pravdnih dejanj, vendar ta v primeru izloitve nimajo
pravnega uinka od trenutka, ko je izvedel za odklonitveni razlog.

izloitev lahko zahtevajo stranke takoj, ko izvejo, da je podan razlog najkasneje do konca glavne
obravnave pred pristojnim sodiem. Stranka mora v zahtevi navesti okoliine, na katere opira zahtevo. O
zahtevi odloa predsednik sodia. e stranka zahteva izloitev predsednika sodia, odloa predsednik
neposredno vijega sodia. O zahtevi za izloitev predsednika Vrhovnega sodia odloa obna seja VS.

preden izda predsednik sodia sklep o izloitvi, je treba dobiti izjavo sodnika, katerega izloitev se zahteva,
in po potrebi opraviti druge poizvedbe.
Dejanja sodia, ki jih je opravil sodnik, ki bi moral biti izloen, nimajo uinkov in jih je treba ponoviti.

31

e je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izkljuen ali je bil s sklepom
sodia izloen, je podana absolutna bistvena kritev postopka. V postopku izrednih pravnih sredstev jo je mono
uveljavljati z revizijo, zahtevo za varstvo zakonitosti in predlogom za obnovo postopka.

5. SISTEMI PRISTOJNOSTI SODI V CIVILNEM PRAVDNEM POSTOPKU

Pristojnost v objektivnem smislu so vse zadeve, o katerih odloa doloeno sodie.
Pristojnost v subjektivnem smislu je pravica in dolnost sodia, da postopa v doloenem sporu in v njem odloi.
Vrste pristojnosti:

absolutna pristojnost vpraanje sodne juriskdikcije (ali zadeva sploh spada v pristojnost sodia ali je za
odloanje pristojen drug organ);

relativna pristojnost razmejitev delovnega podroja sodi:

stvarna pristojnost ali je pristojno okrajno ali okrono sodie,

funkcionalna pristojnost razmejuje podroje dela med sodii iste vrste v istem sporu (odloanje na I.
stopnji, odloanje v pritobenem postopku, odloanje v postopku izrednih pravnih sredstev),

krajevna pristojnost katero izmed sodi doloene stopnje in doloene vrste je pristojno odloati v
posameznem sporu.

6. SODNA PRISTOJNOST IN STVARNA PRISTOJNOST SODI

6.1. SODNA PRISTOJNOST (SODNA JURISDIKCIJA)
Gre za vpraanje, ali je mono zahtevati varstvo doloene pravice pred sodiem. Zastavlja se v razmerju med
sodnim in upravnim postopkom. Upravni organi odloajo o pravnih razmerjih, kadar zakon posebej opredeljuje
doloeno zadevo kot upravno zadevo (pozitivistina razmejitev).
V sodno pristojnost spadajo tudi pravila o slovenski jurisdikciji. Slovensko sodie je pristojno v sporu z
mednarodnim elementom, e je njegova pristojnost izrecno doloena z mednarodno pogodbo ali pristojnost izvira
iz dolob ZPP o krajevni pristojnosti.
6.2. STVARNA PRISTOJNOST
v civilnih sporih na I. stopnji se deli na okrajna in okrona sodia. Za razmejitev sta odloilna 2 kriterija:
vrednost spornega predmeta (competentia ratione valoris);
pravni temelj spornega razmerja (competentia ratione causae).
Na splono okrona sodia sodijo v sporih, ki imajo za stranke veji pomen ali so pravno izredno zahtevni.
Okrajna sodia so pristojna za sojenje v sporih, v katerih je premoenjskopravni zahtevek manji od 20.000
EUR (pred ZPP-D 2.000.000 SIT, kar je veliko manj, cca 8.345 EUR).
Ne glede na vrednost spornega predmeta so pristojna tudi v sporih:

o zakonitem preivljanju, e se NE reujejo skupaj z zakonskimi ali paternitetnimi spori;

zaradi motenja posesti;

o slunostih in realnih bremenih;

V pristojnost okrajnih sodi spadajo tudi vsi spori, za katere po zakonu niso pristojna okrona sodia. Okrajna
sodia opravljajo zadeve pravne pomoi, za katere po zakonu niso pristojna druga sodia. Zaradi smotrnosti in
ekonominosti so pristojna tudi za spore glede zemljikoknjinih razmerij.
Okrona sodia so pristojna za sojenje v sporih, v katerih je premoenjskopravni zahtevek veji od 20.000 EUR
(pred ZPP-D 2.000.000 SIT).
Ne glede na vrednost spornega predmeta so pristojna tudi v sporih:
1. o ugotovitvi ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva (paternitetni spori);
2. o zakonski zvezi (zakonski spori);
3. o zakonitem preivljanju, e se reujejo skupaj z zakonskimi ali paternitetnimi spori;
4. o varstvu in vzgoji otrok;
5. v sporih o stikih otrok s stari in z drugimi osebami, kadar se reujejo skupaj s spori iz 4. toke (o varstvu in
vzgoji otrok);
6. iz intelektualne lastnine (avtorske pravice, varstvo in uporaba izumov, uporaba znakov razlikovanja, pravica
do uporabe firme);
7. o varstvu konkurence;
8. o gospodarskih razmerjih (gospodarski spori);
9. o steajnem postopku.
Okrona sodia so pristojna za opravljanje zadev pravne pomoi pri odloanju o priznanju tujih odlob ter za
opravljanje mednarodne pravne pomoi.

32

6.3. VREDNOST SPORNEGA PREDMETA

e je odloilna vrednost spornega predmeta, se vzame le vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pogodbena
kazen, pravdni stroki in druge postranske terjatve se ne upotevajo.
e tonik zahteva plailo denarnega zneska, se za vrednost spornega predmeta teje glavnica. e se tobeni
zahtevek ne nanaa na denarni znesek, je vrednost spornega predmeta tolikna, kot jo je tonik navedel v tobi.
e je toea stranka namesto izpolnitve zahtevka pripravljena sprejeti denarni znesek (facultas alternativa), se
vzame kot vrednost spornega predmeta ta znesek.
V drugih primerih, ko se tobeni zahtevek ne nanaa na denarni znesek, je odloilna vrednost spornega
predmeta, ki jo je toea stranka navedla v tobi. e tonik navede oitno previsoko ali prenizko vrednost
(da bi se izognil plailu vijih pravdnih strokov), se mora sodie najpozneje na glavni obravnavi pred zaetkom
obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren nain prepriati o pravilnosti navedene vrednosti. O tem takoj
odloi s sklepom, zoper katerega ni posebne pritobe. Gre za oficiozno pooblastilo sodia, vendar prof. Ude
meni, da lahko tudi toenec ugovarja vrednosti spornega predmeta, pri emer mora sodie odloiti o toenevem
ugovoru.
e tonik ne navede vrednosti spornega predmeta ter je od tega odvisna stvarna pristojnost in pravica do
revizije, je vloga nepopolna. Sodie zahteva od tonika, da vlogo v doloenem roku dopolni z navedbo
vrednosti. e tonik tega ne stori, sodie tobo zavre.
Dolobe o ugotovitvi vrednosti v posebnih procesnih situacijah:

bodoe ponavljajoe se terjatve (npr. izplailo mesene rente) za vrednost spornega predmeta se vzame
setevek dajatev do najve dobe 5 let (npr. mesena renta 500 EUR/mesec se lahko uveljavlja od vrednosti
1000 EUR do 30.000 EUR);

toba zoper istega toenca obsega ve zahtevkov (objektivna kumulacija) vrednost spornega predmeta se
doloi:

po setevku vseh zahtevkov, e se opirajo na isto dejansko in pravno podlago (npr. odkodninski
zahtevek, sestavljen iz zahtevka po vrnitvi premoenjske kode in zahtevka po vrnitvi nepremoenjske
kode, pri emer sta bili obe kodi povzroeni z istim kodnim ravnanjem);

po posameznem zahtevku, e se opirajo na razlino podlago (npr. toba za izplailo kupnine iz veih
razlinih prodajnih pogodb).
Enako velja, e se zahtevki uveljavljajo nasproti veim toencem.

spori iz najemnih in zakupnih razmerij, spori o uporabi stanovanjskih ali poslovnih prostorov vrednost
spornega predmeta je enoletna najemnina oz. zakupnina, e ni bilo razmerje sklenjeno za kraji as.

zahteva po zavarovanju terjatve ali ustanovitvi zastavne pravice vrednost spornega predmeta se doloi po
znesku terjatve, razen e ima zastavni predmet manjo vrednost. V tem primeru se vrednost doloi po
vrednosti zastavnega predmeta.

7. FUNKCIONALNA PRISTOJNOST
7.1. POJEM FUNKCIONALNE PRISTOJNOSTI
Pravila o funkcionalni pristojnosti porazdelijo v isti sporni zadevi pooblastila za opravljanje posameznih procesnih
dejanj (faz postopka) med razlina sodia. Funkcionalna pristojnost nam pove, katero sodie postopa in
odloa o pravnih sredstvih.
7.2. FUNKCIONALNA PRISTOJNOST SODI SPLONE PRISTOJNOSTI
Za odloanje o pritobah zoper odlobe okrajnih in okronih sodi so pristojna vija sodia.
Vrhovno sodie je pristojno za odloanje o:

pritobah zoper odlobe vijih sodi,

reviziji,

zahtevi za varstvo zakonitosti.

Ustavno sodie odloa o ustavnih pritobah proti pravnomonim sodbam sodi splone pristojnosti.

8. KRAJEVNA PRISTOJNOST
8.1. POJEM KRAJEVNE PRISTOJNOSTI
Pravila o krajevni pristojnosti nam povedo, katero izmed ve stvarno pristojnih sodi je pooblaeno odloati v
konkretnem sporu. Krajevna pristojnost porazdeli zadeve I. stopnje med stvarno pristojna sodia.
Sploni naeli za doloanje krajevne pristojnosti:
(1) personalni ali subjektivni kriterij pristojnost se doloa po toenevem prebivaliu ali sedeu (temeljni
kriterij).
33

(2) realni ali objektivni kriterij.

Dolobe o krajevni pristojnosti so kogentne narave. Vendar ZPP pogosto dovoljuje izbiro med ve krajevno
pristojnimi sodii in dogovor o krajevni pristojnosti.
8.2. SISTEMI KRAJEVNE PRISTOJNOSTI
ZPP pozna:

splono krajevno pristojnost (forum generale), in

posebne krajevne pristojnosti (forum speciale) delimo jih na:

izbirne krajevne pristojnosti (forum electivum),

izkljune krajevne pristojnosti (forum exclusive),

podrejene ali subsidiarne krajevne pristojnosti.

e ni v zakonu predpisana izkljuna posebna krajevna pristojnost, je treba vloiti tobo pri sodiu splone
pristojnosti:

toenec je fizina oseba sodie, kjer ima toenec stalno prebivalie (forum domicili),

toenec je pravna oseba sodie, kjer se nahaja sede pravne osebe.

Pri izbirni krajevni pristojnost ima tonik monost, da vloi tobo pri sodiu splone pristojnosti ali pri sodiu
posebne pristojnosti.
Pri izkljuni krajevni pristojnosti tonik NIMA izbire posebej doloena pristojnost izkljuuje splono pristojnost.
Pri pomoni (subsidiarni) pristojnosti ima tonik monost vloiti tobo pri sodiu posebne pristojnosti, e po
pravilih o sploni krajevni pristojnosti ni mono ugotoviti pristojnega sodia.
8.3. SPLONA KRAJEVNA PRISTOJNOST
Tonik mora slediti toencu na njegovo obmoje (actor sequitur forum rei). Fizino osebo mora toiti pri sodiu,
kjer ima toenec stalno prebivalie.
Stalno prebivalie opredeljujeta 2 elementa:

dejansko nahajanje v kraju bivanja (corpus),

volja v kraju stalno prebivati (animus manendi).

e ima toenec tudi zaasno prebivalie, se ga lahko toi tudi pri sodiu tega obmoja (izbirna krajevna
pristojnost). Zaasno prebivalie pomeni, da se toenec dalj asa mudi v doloenem kraju, vendar nima namena
tam prebivati.
e je podana slovenska jurisdikcija zaradi zaasnega prebivalia toenca v Sloveniji, je splono krajevno
pristojno sodie, kjer ima toenec zaasno prebivalie (subsidiarna splona krajevna pristojnost).
Za sojenje zoper pravne osebe je splono krajevno pristojno sodie, kjer je njihov sede. e nastane dvom, velja
za sede kraj, kjer so njihovi organi upravljanja.
Za sojenje zoper tuje pravne osebe, e spor izvira iz njenega poslovanja, je splono krajevno pristojno sodie,
kjer je podrunica tuje pravne osebe.
8.4. IZBIRNE KRAJEVNE PRISTOJNOSTI
Poleg sodia splone pristojnosti je pristojno tudi sodie izbirne krajevne pristojnosti.
8.4.1 PRISTOJNOST ZA SOSPORNIKE
e je z isto tobo toenih ve oseb, ki so glede na sporni predmet v pravni skupnosti oz. se njihove pravice in
obveznosti opirajo na isto dejansko in pravno podlago (= materialni sosporniki), je krajevno pristojno katerokoli
sodie, ki je pristojno za enega izmed toencev. e so med sosporniki glavni in stranski zavezanci (npr.
glavni dolnik in poroki), je pristojno katerokoli sodie, ki je pristojno za glavnega zavezanca.
8.4.2 PRISTOJNOST V SPORIH ZA ZAKONITO PREIVLJANJE
e je tonik preivninski upravienec, je pristojno poleg sodia splone krajevne pristojnosti tudi sodie, kjer
ima tonik stalno ali zaasno prebivalie.
To NE velja, e je tonik preivninski zavezanec (ki na primer zahteva znianje ali ukinitev preivninske
obveznosti).
8.4.3 PRISTOJNOST V ODKODNINSKIH SPORIH
Poleg sodia splone krajevne pristojnosti je pristojno tudi sodie, kjer je bilo storjeno kodno dejanje ali je
nastala kodljiva posledica (forum delicti commissi).
e nastane koda zaradi smrti ali hude telesne pokodbe, je pristojno tudi sodie, kjer ima tonik stalno ali
zaasno prebivalie (zaita okodovanca).
To (kraj kodnega dejanja ali tonikovo prebivalie) velja tudi v sporih zoper zavarovalnice za povrailo kode 3.
osebam po predpisih o neposredni odgovornosti zavarovalnice ter v sporih o regresnih odkodninskih zahtevkih
proti regresnim dolnikom.
34

8.4.4 PRISTOJNOST V SPORIH ZA VARSTVO PRAVICE NA PODLAGI PROIZVAJALEVE GARANCIJE

Splono pristojno je sodie, kjer je sede PROIZVAJALCA. Poleg tega je pristojno tudi sodie, kjer je sede
PRODAJALCA, ki je kupcu izroil pisno garancijo.
8.4.5 PRISTOJNOST V ZAKONSKIH SPORIH
Poleg sodia splone krajevne pristojnosti je pristojno tudi sodie, kjer sta imela zakonca zadnje skupno
prebivalie.
8.4.6 PRISTOJNOST V SPORIH O UGOTOVITVI ALI IZPODBIJANJU OETOVSTVA ALI MATERINSTVA
Mladoletni otrok lahko vloi tobo tudi pri sodiu, kjer ima stalno ali zaasno prebivalie.
8.4.7 PRISTOJNOST V SPORIH O NEPREMININAH ALI ZARADI MOTENJA POSESTI
V nepremininskih sporih je izkljuno pristojno sodie, kjer lei nepreminina. Izbirna pristojnost e lei
nepreminina na obmoju ve sodi (zemljie), je pristojno katerokoli izmed teh sodi.
V sporih zaradi motenja posesti je poleg sodia splone pristojnosti pristojno tudi sodie, kjer je bila posest
motena.
8.4.8 PRISTOJNOST PO KRAJU, KJER JE PODRUNICA PRAVNE OSEBE
e ima toena pravna oseba podrunico zunaj svojega sedea in spor izvira iz pravnega razmerja s podrunico,
je pristojno tudi sodie, kjer se nahaja podrunica (poslovni prostor).
8.4.9 PRISTOJNOST V SPORIH IZ DEDNOPRAVNIH RAZMERIJ
Dokler zapuinski postopek ni pravnomono konan, je pristojno tudi:

okrajno sodie, ki vodi zapuinski postopek, oziroma

okrono sodie, kjer je sodie, ki vodi zapuinski postopek.

8.4.10 PRISTOJNOST PO PLAILNEM KRAJU
V sporih zoper imetnika menice ali eka zoper podpisnika je pristojno tudi sodie plailnega kraja (forum
solutionis).
8.4.11 PRISTOJNOST V GOSPODARSKIH SPORIH
Pristojno je tudi sodie kraja, kjer bi morala toena gospodarska druba izpolniti pogodbo ( forum solutionis), e
gre za spore o (ne)obstoju pogodbe, izpolnitvi ali razvezi pogodbe ter odkodninske spore zaradi neizpolnitve
pogodbe.
8.5. IZKLJUNE KRAJEVNE PRISTOJNOSTI
8.5.1 PRISTOJNOST V SPORIH O NEPREMININAH ALI ZARADI MOTENJA POSESTI NEPREMININ
Nepremininski spori so spori o stvarnih pravicah na nepremininah ter spori iz zakupa in najema nepreminin. V
teh sporih in sporih zaradi motenja posesti nepreminin je izkljuno pristojno sodie, kjer se nahaja
nepreminina. Izkljune pristojnosti ni, e gre za spor o veljavnosti pogodbe o prenosu nepreminine, ker sodie
odloa o obligacijskem zahtevku.
8.5.2 PRISTOJNOST V SPORIH O LETALU IN LADJI
Izkljuno je pristojno sodie, kjer se vodi vpisnik, v katerega je vpisana ladja ali letalo.
8.5.3 PRISTOJNOST ZA SPORE V IZVRILNEM IN STEAJNEM POSTOPKU
Izvrilni in steajni postopek pritegneta vse druge spore, ki nastanejo med njima, zato je izkljuno pristojno
sodie, ki opravlja izvrilni ali steajni postopek oz. na obmoju katerega se opravlja upravna izvrba ( forum
attractionis).
8.6. POMONE (SUBSIDIARNE) KRAJEVNE PRISTOJNOSTI
omogoajo doloanje krajevne pristojnosti, kadar temeljno pravilo o pristojnosti ne pride v potev. Predpisane so,
kadar je po mednarodnem zasebnem pravu (ZMZPP) podana slovenska jurisdikcija, vendar po ZPP ni mono
doloiti slovenskega sodia.
8.6.1 KRAJEVNA PRISTOJNOST, KADAR IMA TOENEC ZAASNO PREBIVALIE V SLOVENIJI
Slovenska jurisdikcija je podana zaradi zaasnega prebivalia toenca v Sloveniji. Splono krajevno pristojno je
sodie, kjer ima toenec zaasno prebivalie.
35

8.6.2 POMONA PRISTOJNOST V SPORIH ZA ZAKONITO PREIVLJANJE

Slovenska jurisdikcija je podana, ker:

ima tonik otrok (= preivninski upravienec) stalno prebivalie v Sloveniji krajevno pristojno je sodie,
kjer ima tonik otrok stalno prebivalie;

ima toenec v Sloveniji premoenje, iz katerega se lahko poplaa preivljanje krajevno pristojno je sodie,
kjer se nahaja premoenje.
8.6.3 POMONA PRISTOJNOST V SPORIH IZ POGODBENIH RAZMERIJ
Slovenska jurisdikcija je podana, ker je v Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti. Krajevno pristojno je sodie, kjer je
treba izpolniti obveznost,
8.6.4 POMONA PRISTOJNOST V ZAKONSKIH SPORIH
Slovenska jurisdikcija je podana, ker:

sta imela zakonca zadnje skupno prebivalie v Sloveniji krajevno pristojno je sodie, kjer sta imela
zakonca zadnje skupno prebivalie;

ima tonik stalno prebivalie v Sloveniji krajevno pristojno je sodie, kjer ima tonik stalno prebivalie.
8.6.5 POMONA PRISTOJNOST V SPORIH O PREMOENJSKIH RAZMERJIH MED ZAKONCEMA
Slovenska jurisdikcija je podana, ker:

je premoenje zakoncev v Sloveniji, ali

ima tonik ob vloitvi tobe stalno ali zaasno prebivalie v Sloveniji.

V obeh primerih je krajevno pristojno sodie, kjer ima tonik stalno ali zaasno prebivalie.
8.6.6 POMONA PRISTOJNOST V SPORIH O UGOTOVITVI ALI IZPODBIJANJU OETOVSTVA ALI
MATERINSTVA
Slovenska jurisdikcija je podana, ker ima tonik stalno prebivalie v Sloveniji. Krajevno pristojno je sodie, kjer
ima tonik stalno prebivalie.
8.6.7 POMONA PRISTOJNOST V SPORIH ZARADI MOTENJA POSESTI NA LADJAH IN LETALIH
Slovenska jurisdikcija je podana, ker se v Sloveniji vodi vpisnik ladje ali letala. Krajevna pristojnost je pomona in
izbirna pristojno je sodie, kjer:

se vodi vpisnik ladje ali letala,

je bila posest motena.

8.6.8 PRISTOJNOST ZA OSEBE, ZA KATERE NI SPLONE KRAJEVNE PRISTOJNOSTI V REPUBLIKI
SLOVENIJI
Slovenska jurisdikcija je podana, ker:

je v Sloveniji predmet tobe krajevno pristojno je sodie, kjer je predmet;

je v Sloveniji premoenje toenca krajevno pristojno je sodie, kjer se nahaja premoenje.

8.7. VZAJEMNA PRISTOJNOST ZA TOBE ZOPER TUJE DRAVLJANE
e je v tuji dravi dravljan Slovenije lahko toen pri sodiu, ki po dolobah ZPP ne bi bilo pristojno za sojenje,
velja enaka pristojnost za sojenje dravljanu te tuje drave pred slovenskim sodie (retorzija). Vzajemna
pristojnost velja le za doloanje krajevne pristojnosti, ne za doloanje stvarne pristojnosti.
8.8. DOLOITEV KRAJEVNE PRISTOJNOSTI PO VIJEM SODIU
pride v potev, e je teko ali nemogoe ugotoviti, katero sodie je krajevno pristojno za odloanje v sporu.
8.8.1 NUJNA DELEGACIJA
e pristojno sodie zaradi izloitve sodnika ne more postopati, to sporoi neposredno vijemu sodiu, ki
doloi, da naj postopa v zadevi drugo stvarno sodie z njegovega obmoja. Nujna delegacija pride v potev, e
nobeden izmed sodnikov pristojnega sodia ne more postopati v sporu (npr. eden izmed sodnikov na sodiu je
pravdna stranka).
8.8.2 DELEGACIJA IZ RAZLOGOV SMOTRNOSTI
Vrhovno sodie lahko na predlog stranke ali pristojnega sodia doloi, da naj postopa v zadevi drugo stvarno
pristojno sodie, e:

je oitno, da se bo tako laje opravil postopek (npr. vsa dokazila in prie se nahajajo na obmoju drugega
sodia), ali

so podani drugi tehtni razlogi (npr. okoliine na obmoju krajevno pristojnega sodia, ki onemogoajo
nepristranost sodnega odloanja).
36

8.8.3 DOLOITEV KRAJEVNO PRISTOJNEGA SODIA (FORUM ORDINATUM)

e je po mednarodnem zasebnem pravu podana slovenska jurisdikcija in po ZPP ni mono ugotoviti krajevno
pristojnega sodia, odloi Vrhovno sodie na predlog stranke, katero stvarno pristojno sodie naj bo krajevno
pristojno.
8.8.4 GENERALNA DELEGACIJA
e je v sporih potrebno poznavanje posebnih pravnih panog, zakonodajalec kot pristojno predpie sodie, kjer je
najve pravnih strokovnjakov iz te panoge.
Za vse spore glede ladij in plovbe po morju, glede pomorskega prava ter glede izkorianja morja in morskega
dna je pristojno Okrono sodie v Kopru, ker njegovo sodno obmoje obsega teritorialno morje Slovenije.
Za spore iz intelektualne lastnine je na I. stopnji krajevno izkljuno pristojno Okrono sodie v Ljubljani (razen za
spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami, risbami in tehninimi izboljavami).
8.9. SPORAZUM O KRAJEVNI PRISTOJNOSTI (PROROGATIO FORI ALI FORUM PROROGATUM)
Pravila ZPP so prisilne narave (ius cogens) in jih ni mogoe sporazumno spreminjati. Vendar dopua ZPP na
podroju doloanja krajevne pristojnosti sodi tudi dogovorno doloanje krajevno pristojnega sodia. Z
dogovorom NI mono spreminjati stvarne pristojnosti.
Stranke se lahko sporazumejo, da jim sodi na I. stopnji stvarno pristojno sodie, ki ni krajevno pristojno. Dogovor
o krajevni pristojnosti NI dovoljen, e zakon doloa izkljuno krajevno pristojnost.
Sporazum o krajevni pristojnosti mora biti sklenjen v pisni obliki, nanaati se mora na doloen spor ali ve
sporov, ki izvirajo iz doloenega pravnega razmerja. Listino o sporazumu mora tonik priloiti tobi. Ni veljaven
sporazum, da bo vse spore med strankama reevalo doloeno stvarno pristojno sodie.
Do prorogacije lahko pride na 2 naina:
(1) izrecna prorogacija (prorogatio expressa) med strankama obstaja izrecen sporazum o krajevno pristojnem
sodiu;
(2) tiha prorogacija (prorogatio tacita) do prorogacije pride na podlagi konkludentnih dejanj: tonik vloi tobo
pri nepristojnem sodiu, toenec pa ne vloi ugovora krajevne nepristojnosti.

9. PREIZKUS PRISTOJNOSTI, SPOR O PRISTOJNOSTI

9.1. PREIZKUS PRISTOJNOSTI
Sodie presodi po uradni dolnosti takoj po prejemu tobe, ali je pristojno in v kakni sestavi je pristojno.
Pristojnost (vse pristojnosti) se presodi na:

podlagi navedb v tobi, in

podlagi dejstev, ki so sodiu splono znana.

e se med postopkom spremenijo okoliine, na katere se opira pristojnost sodia, ali tonik zmanja tobeni
zahtevek, ostane sodie, ki je bilo pristojno ob vloitvi tobe, pristojno tudi naprej, razen e je zaradi sprememb
pristojno drugo sodie iste vrste institut perpetuatio fori (institut ustalitve pristojnosti).
Dopustnost ustalitve pristojnosti:
o je dopustno, e tonik pred okronim sodiem znia tobeni zahtevek;
o ni dopustno, e tonik pred okrajnim sodiem zvia tobeni zahtevek.
Sodie mora paziti na sodno jurisdikcijo, na pristojnost sodi splone pristojnosti in stvarno pristojnost ves as
postopka (tudi v pritobenem in revizijskem postopku).
e sodie odloi v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost, je podana bistvena kritev pravdnega postopka.
e sodie odloi o tobenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno vije sodie iste vrste ali sodie druge
vrste (= specializirano sodie), je podana bistvena kritev postopka.
Na sodno jurisdikcijo mora sodie paziti ves as postopka po uradni dolnosti. e ugotovi, da je za odloitev
pristojen upravni organ, se po uradni dolnosti izree za nepristojno, razveljavi opravljena dejanja in zavre tobo.
e ugotovi, da ni podana slovenska jurisdikcija, naredi enako, razen e je slovenska jurisdikcija odvisna od
privolitve toene stranke, ki je v to privolila.
Sodie mora ves as postopka po uradni dolnosti paziti na stvarno pristojnost. Okrono sodie se lahko
izree za stvarno nepristojno (e gre za zadevo iz pristojnosti okrajnega sodia) le na ugovor toenca, ki ga lahko
poda od odgovora na tobo do razpisa glavne obravnave.
Sodie se po uradni dolnosti izree za krajevno nepristojno, e je drugo sodie izkljuno krajevno pristojno. To
lahko sodie stori le ob predhodnem preizkusu tobe.
Toenec mora ugovarjati krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tobo. Sodie se lahko izree za
krajevno nepristojno najkasneje do razpisa glavne obravnave.
37

9.2. SPOR O PRISTOJNOSTI (KOMPETENNI KONFLIKT)

Po pravnomonosti sklepa o nepristojnosti odstopi sodie zadevo pristojnemu sodiu. Pred tem po potrebi
zahteva izjavo toene stranke. Novo pristojno sodie nadaljuje postopek, kot bi se postopek zael pred njim.
Pravdna dejanja nepristojnega sodia veljajo.
e sodie, ki mu je bila zadeva odstopljena, meni, da je pristojno sodie, ki je zadevo odstopilo, ali drugo
sodie, polje zadevo za odloanje v kompetentnem konfliktu pristojnemu sodiu. e sodie spozna, da mu je
bila zadeva odstopljena oitno pomotoma, odstopi zadevo pravemu sodiu in ga o tem obvesti.
V kompetennih konfliktih med okrajnimi in okronimi sodii svojega obmoja odloa vije sodie. O
kompetennih konfliktih med okrajnimi in okronimi sodii z obmoij veih vijih sodi odloa Vrhovno sodie.
O kompetennih konfliktih med sodii razline vrste odloa Vrhovno sodie. O kompetennih konfliktih med
sodii in dravnimi organi odloa Ustavno sodie.
Poznamo le negativni kompetenni konflikt do spora pride, kadar vsa sodia trdijo, da niso pristojna. Do
pozitivnega kompetennega konflikta (= vsa sodia trdijo, da so pristojna) ne more priti zaradi institutov
pravnomonosti in litispendence (visenosti pravde).
9.3. USTALITEV PRISTOJNOSTI (PERPETUATIO FORI)
Pristojnost sodia se doloa po okoliinah v asu vloitve tobe. e se te okoliine kasneje spremenijo, to ne
vpliva na pristojnost ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori).
Perpetuatio fori velja brez izjeme za krajevno pristojnost. Za stvarno pristojnost:

velja, e stranka pred okronim sodiem znia tobeni zahtevek (iz zneska, vijega od 20.000 EUR, na
znesek, niji od 20.000 EUR) e vedno je pristojno okrono sodie;

NE velja, e stranka pred okrajnim sodiem zvia tobeni zahtevek (iz zneska, nijega od 20.000 EUR, na
znesek, viji od 20.000 EUR) okrajno sodie mora izdati sklep o nepristojnosti in po pravnomonosti
sklepa zadevo odstopiti okronemu sodiu.
10. POJEM STRANKE V CIVILNI PRAVDI
Civilni pravdni postopek je zgrajen na sistemu 2 strank: tonika in toenca. Stranki upravljata postopek (sta
dominus litis procesa), zato je temeljno naelo dispozitivnosti ter glavna obravnava kontradiktorna.
Koncepciji o pojmu stranke:
(1) materialnopravna koncepcija stranka je nosilec pravic in obveznosti v materialnopravnem razmerju.
(2) procesna koncepcija stranka je tudi, kdor le zatrjuje materialnopravno upravienje, eprav ga v resnici
nima, ter tudi, kdor materialnopravnega upravienja sploh ne zatrjuje, temve ima le procesno upravienje
(legitimatio ad processum). Stranka je tudi tisti, proti kateremu se zahteva pravno varstvo, eprav sploh ni
zavezan v materialnopravnem razmerju.
Stranka je:

tisti, ki zahteva od sodia pravno varstvo doloene vsebine = TONIK; in

tisti, proti kateremu tonik zahteva pravno varstvo = TOENEC.

Bistven element definicije stranke je zahteva po konkretni zaiti (v nepravdnem postopku predlagatelj ni
dolan konkretizirati zahteve po pravnem varstvu, zato ni stranka).
Zahtevo po pravnem varstvu uveljavlja stranka v lastnem imenu. Izjeme od tega so stranke, ki zahtevajo
varstvo irih drubenih interesov: dravni toilec, drubeni pravobranilec, dravni pravobranilec.
Poloaj stranke se pridobi:

z vloitvijo tobe toenec postane stranka proti lastni volji;

z nasledstvom:

na aktivni (tonikovi) strani, ali

na pasivni (toenevi) strani.

Do procesnega nasledstva lahko pride:
zaradi materialnopravnega nasledstva pri fizinih osebah pride do univerzalnega nasledstva s smrtjo
zapustnika, pri pravnih osebah pride do nasledstva s statusnimi spremembami (spojitev, razdruitev);
neodvisno od materialnopravnega nasledstva.
Tonik praviloma zatrjuje, da je materialnopravno legitimiran in da je toenec zavezan iz materialnopravnega
razmerja (= pasivno legitimiran).
Stranka ima 3 vrste sposobnosti:
(1) sposobnost biti stranka (= sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v civilnem pravdnem postopku);
(2) pravdna ali procesna sposobnost (= sposobnost veljavno in samostojno oblikovati procesna dejanja);
(3) postulacijska sposobnost (= sposobnost dati svojim procesnim dejanjem pravno relevantno obliko).

11. SPOSOBNOST BITI STRANKA

Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju . Pomeni
sposobnost nastopati v vsaki pravdi kot tonik ali toenec.
38

Sposobnost biti stranka je v tesni povezavi s pravno sposobnostjo. Vsaka fizina ali pravna oseba lahko
nastopa v civilni pravdi. Sposobnost pravnih oseb je neomejena (ne velja ultra vires teorija).
Sposobnost biti stranka je iri pojem od pravne sposobnosti. V civilnem procesu lahko poleg vsake fizine in
pravne osebe nastopajo tudi:

nerojen otrok (nasciturus) e gre za njegove interese, pod resolutivnim (razveznim) pogojem, da se bo iv
rodil (pravilo: nasciturus pro iam nato habetur, quotiens do commodis eius agitur);

organi in organizacije, ki jim je podeljena sposobnost biti stranka s posebnimi predpisi:

dravni toilec po ZZZDR lahko vloi tobo za razveljavitev zakonske zveze,

oblike zdruevanja, ki nimajo pravne osebnosti pravdno sodie jim lahko izjemoma s pravnim
uinkom le v konkretni pravdi prizna lastnost stranke, e izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev
lastnosti stranke (po sodni praksi predvsem, e imajo premoenje, na katerega je mono posei s
prisilno izvrbo).
Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka, na katero mora sodie paziti ves as postopka. e sodie
ugotovi, da nastopa kot stranka oblika zdruevanja, ki nima pravne osebnosti, mora preizkusiti, ali je mono to
pomanjkljivost odpraviti:

e je mono pomanjkljivost odpraviti, sodie zahteva od toee stranke, naj popravi tobo tako, da se
postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je pravdna stranka;

e pomanjkljivosti ni mono odpraviti, sodie s sklepom razveljavi vsa pravdna dejanja in tobo zavre.
Kritev sposobnosti biti stranka je:
absolutna bistvena kritev postopka,
revizijski razlog,
obnovitveni razlog.

12. PRAVDNA (PROCESNA) SPOSOBNOST IN POSTULACIJSKA SPOSOBNOST

12.1. PRAVDNA SPOSOBNOST
je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranka lahko procesna dejanja
opravlja:

sama, ali

prek pooblaenca.
Pravdna sposobnost je odvisna od poslovne sposobnosti. Stranka, ki je poslovno sposobna, lahko
samostojno opravlja pravdna dejanja. To so polnoletne osebe, ki nimajo omejene ali odvzete poslovne
sposobnosti.
Stranko brez pravdne sposobnosti zastopa zakoniti zastopnik. To so pri fizinih osebah stari ali skrbnik.
Polnoletna oseba z omejeno poslovno sposobnostjo je pravdno sposobna v mejah poslovne sposobnosti =
pravdno sposobna je, e gre za razmerja, ki jih lahko po materialnem pravu veljavno oblikujejo (npr.
alkoholik, ki ne more veljavno odtujevati nepreminin, nima pravdne sposobnosti v takih sporih).
Mladoletnik, ki e ni pridobil popolne poslovne sposobnosti (s polnoletnostjo ali sklenitvijo zakonske zveze), je
pravdno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost. Mladoletne otroke zastopajo stari.
Mladoletne otroke, ki nimajo starev ali stari zanje ne skrbijo, zastopa skrbnik. Mladoletnik, star 15 let, je
omejeno poslovno sposoben, zato ima pravdno sposobnost v sporih iz delovnih razmerij in iz razpolaganja z
osebnim dohodkom. V sporih iz pravnih poslov, za katere je potrebna odobritev starev, ga zastopajo stari ali
skrbnik. Mladoletnik v takih sporih ne more uinkoviti opravljati pravdnih dejanj, ker naknadna odobritev
zakonitega zastopnika ni mona civilno procesno pravo ne pozna procesnih dejanj, vezanih na pogoj (razen
izjemoma, npr. pri eventualnem kopienju zahtevkov).
Delno preklicana oseba je polnoletna oseba, ki ima delno omejeno poslovno sposobnost. Takna oseba ima enak
poloaj, kot mladoletnik med 15. in 18. letom. Lahko sama sklepa vse pravne posle, vendar mora doloene
pravne posle odobriti skrbnik. Za pravne posle, ki jih tudi skrbnik ne more sklepati, je dovoljena odobritev
pristojnega skrbstvenega organa. V sporih iz pravnih poslov, za katere je potrebna ena ali druga odobritev, delno
preklicana oseba nima pravdne sposobnosti. Naknadna odobritev pravdnih dejanj s strani skrbnika ni mona.
Pravdna sposobnost dravljana tuje drave se presoja po zakonu njegove drave (lex patriae). e je pravdno
sposoben po slovenskem zakonu, lahko samostojno opravlja pravdna dejanja, etudi ni pravdno sposoben po
zakonu njegove drave.
Pravne osebe so poslovno in pravdno sposobne. Zastopajo jih zakoniti in statutarni zastopniki. Statutarni
zastopniki so doloeni v ustanovitvenih aktih. Prokuristi niso zastopniki, temve pooblaenci.
e dravni organi nastopajo kot stranke v civilnem procesu, jim je treba priznati pravdno sposobnost, eprav kot
dravni organi ne morejo imeti poslovne sposobnosti.
12.2. POMEN PROCESNE SPOSOBNOSTI V CIVILNI PRAVDI
Procesna (pravdna) sposobnost je procesna predpostavka, ki se nanaa na stranke. Sodie mora med rednim
postopkom ves as paziti, ali:
39


je stranka pravdno sposobna,

zastopa pravdno nesposobno stranko zakoniti zastopnik,

ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno.

e sodie ugotovi, da stranke ne zastopa zakoniti zastopnik, zahteva, da organ, pristojen za socialno skrbstvo,
postavi pravdno nesposobni osebi zakonitega zastopnika.
e sodie ugotovi, da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja, zahteva od njega, naj si priskrbi posebno
dovoljenje.
Sodie ukrene vse, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna oseba pravilno zastopana.
Dokler ne pride do pravilnega zastopstva nesposobne stranke, se lahko opravijo le procesna dejanja, zaradi
odlaanja katerih bi lahko za stranko nastale kodljive posledice. e do pravilnega zastopstva ne pride (v roku, ki
ga sodie doloi), se vsa opravljena procesna dejanja razveljavijo. e pomanjkljivosti onemogoajo nadaljnjo
pravdo (npr. skrbstveni organ ne dovoli vloiti tobe), je treba tobo zavrei.
Kritev pravil o procesni sposobnosti je:

absolutna bistvena kritev postopka v pritobenem postopku je treba nanjo paziti po uradni dolnosti;

revizijski razlog revizijsko sodie je NE upoteva po uradni dolnosti, temve le na predlog strank;

razlog za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti.

12.3. POSTULACIJSKA SPOSOBNOST
je sposobnost dati procesnim dejanjem pravno relevantno obliko. Po ZPP je sposobnost stranke, da sama
brez pooblaenca neposredno opravlja uinkovita procesna dejanja.
Obvezno zastopanje po odvetnikih (= pooblaenci) je predpisano v postopku izrednih pravnih sredstev to so:

revizija,

zahteva za varstvo zakonitosti,

toba za razveljavitev sodne poravnave,

obnova postopka.
Takna omejitev postulacijske sposobnosti je predpisana, ker so izredna pravna sredstva namenjena
odstranjevanju pravnih napak materialnega in procesnega prava. Obvezno zastopanje je tudi v javnem interesu,
ker omogoa bolj uinkovite in hitreje sodne postopke.
e stranke v postopku izrednih pravnih sredstev ni zastopal odvetnik gre za:
absolutno bistveno kritev postopka
revizijski razlog,
razlog za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti,
razlog za obnovo postopka.
Obvezno zastopanje po odvetnikih ne velja, e ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen dravni pravniki
izpit.

13. ZASTOPANJE V PRAVDI

13.1. SPLONO O ZASTOPANJU V PRAVDI
Zastopnik v civilni pravdi je oseba, ki v imenu in na raun stranke opravlja procesna dejanja. Opravlja aktivna
dejanja in sprejema dejanja nasprotnika.
Dejanja zastopnika imajo neposreden uinek za samo stranko in proti njej.
Za zastopanje sta pomembni 2 razmerji:

notranje razmerje oblikuje se med stranko in zastopnikom na temelju:

zakona (zakoniti zastopnik), akta dravnega organa, ustanovitvenega akta ali drugega splonega akta
pravne osebe (statutarni zastopnik) doloajo zastopanje procesno nesposobnih oseb in zastopanje
pravnih oseb;

pogodbenega razmerja (naroilo, mandat) med stranko in zastopnikom (pooblaencem) doloajo

zastopanje procesno sposobnih oseb in zastopanje pravnih oseb (pogodbeno zastopstvo).

zunanje razmerje oblikuje se med zastopnikom, sodiem in nasprotno stranko:

pri zakonitih in statutarnih zastopnikih na temelju zakona, akta dravnega organa, ustanovitvenega akta
ali drugega splonega akta pravne osebe;

pri pogodbenem zastopstvu na temelju enostranske izjave volje, naj sodie in nasprotna stranka
sprejmeta dejanja pooblaenca kot strankina enostranski akt mora biti sestavljen kot listina, imenuje
se pooblastilo.
Zastopnik je lahko le popolnoma poslovno in procesno sposobna oseba.
Zastopnik zastopani stranki odgovarja za skrbno opravljanje svojih nalog. Skrbnik je dolan vestno skrbeti za
osebnost, pravice in koristi varovanca ter skrbno upravljati njegovo premoenje. Pri tem mora ostati v mejah
pooblastila in v vsem paziti na strankine interese, ki mu morajo biti vodilo. e zastopnik ne pokae potrebne
skrbnosti, odgovarja za kodo, ki jo s tem povzroi.
40

Zakoniti zastopnik namesto zastopanega oblikuje pravo voljo, ker je zastopani ni sposoben oblikovati ni
sposoben razumeti pomena svojega ravnanja. Pooblaenec voljo zastopanega le izraa nasproti tretjim
oblikuje jo v skladu z navodili zastopanega. Mono je, da poda zastopani pooblaencu tako iroko pooblastilo, da
pooblaenec v postopku oblikuje tudi voljo zastopanega.
13.2. ZAKONITI ZASTOPNIKI
13.2.1 ZAKONITI ZASTOPNIKI PRAVDNO (PROCESNO) NESPOSOBNIH OSEB
Pravdno nesposobne osebe morajo imeti zakonitega zastopnika, ki rpa pravico zastopanja iz zakona ali akta
dravnega organa. Mladoletne otroke zastopajo stari. Stari zastopajo tudi polnoletnega otroka, e imajo nad
njim podaljano roditeljsko pravico, ker otrok zaradi telesne ali duevne prizadetosti ni sposoben skrbeti za svoje
koristi in pravici. Otroka, ki nima starev ali stari zanj ne skrbijo, zastopa skrbnik. Skrbnik zastopa tudi osebo, ki ji
je popolnoma ali delno odvzeta poslovna sposobnost. Zakoniti zastopnik je tudi zaasni zastopnik.
Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke vsa procesna dejanja. Vendar potrebuje dovoljenje za:

dejanja, ki pomenijo razpolaganje z zahtevkom (= dispozitivna dejanja):

vloitev tobe,

umik tobe,

pripoznanje tobenega zahtevka,

odpoved tobenemu zahtevu,

sklenitev poravnave.

dejanja, za katera je v posebnih predpisih to doloeno.

Dovoljenje je potrebno imeti za razpolaganja z zahtevki, kadar tee spor o pravnem poslu, za sklenitev katerega
potrebuje zastopnik po pravilih materialnega prava odobritev skrbstvenega organa:

odsvojitev ali obremenitev nepreminin iz otrokovega ali varovanevega premoenja,

odtujitev varovanevih preminin veje vrednosti,

razpolaganje z varovanevimi premoenjskimi pravicami veje vrednosti.

Zakoniti zastopnik opravlja procesna dejanja z neposrednim uinkom za stranko. e pravdno nesposobna
stranka sama opravi procesno dejanje, takno dejanje sploh ne velja, dokler ga naknadno ne odobri zakoniti
zastopnik takrat pa se teje, da ga je opravil zakoniti zastopnik. Sodie ne sme vedoma dovoliti opravljanja
procesnih dejanj pravdno nesposobni stranki, razen e gre za nujna dejanja. V procesu torej ne poznamo
"epavih" procesnih dejanj kot v materialnem pravu, eprav je naknadna odobritev mona.
13.2.2 ZAKONITI IN STATUTARNI ZASTOPNIKI PRAVNIH OSEB
Gospodarske drube zastopajo osebe, ki so doloene z zakonom ali aktom o ustanovitvi drube na podlagi
zakona. Zastopnik lahko opravlja vsa dejanja, ki spadajo v pravno sposobno drubo.
Pravniki s pravnikim dravnim izpitom, ki niso zakoniti ali statutarni zastopniki, ne morejo biti pooblaenci
pravnih oseb v postopku izrednih pravnih sredstev.
Prokura je vrsta pooblastila. Upraviuja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost drube, razen
odsvajanja in obremenjevanja nepreminin drube, za kar mora biti prokurist posebej pooblaen. Prokurist, ki
hoe nastopati pred okronim, vijim ali Vrhovnim sodiem, mora imeti opravljen dravni pravniki izpit (ker je
pooblaenec in ne statutarni zastopnik). V postopku izrednih pravnih sredstev prokurist ne more zastopati
drube, temve jo lahko le odvetnik.
Ni vpliva na sposobnost pravne osebe, da nastopa kot stranka v pravdnem postopku:

tudi e gre za spor o pravnem razmerju, ki je bilo sklenjeno zunaj gospodarske dejavnosti, vpisane v
register (ultra vires teorija; po 1. odst. 4. lena ZGD sme druba opravljati vse posle, razen tistih, ki se po
zakonu ne smejo opravljati kot gospodarskih posli). Pravni posli, ki jih druba sklene s tretjimi osebami in s
katerimi prekorai v registru vpisano dejavnost, so veljavni, razen e je tretja oseba vedela ali bi morala
vedeti za prekoraitev.

e gre za spor o pravnem razmerju, ki je nastalo s prekoraitvijo zastopnikovih pooblastil. Pravno osebo
lahko v tem sporu zastopa tudi zakoniti ali statutarni zastopnik, ki je sam prekorail pooblastilo.
Vse te materialnopravne posledice sklepanja poslov zunaj dejavnosti ali s prekoraitvijo zastopnikovih pooblastil
torej nimajo vpliva na sposobnost pravne osebe nastopati kot stranka v pravdnem postopku.
Zakoniti zastopnik potrebuje posebno dovoljenje (soglasje) drube za opravljanje dispozitivnih procesnih dejanj v
sporih iz pravnih poslov, za sklepanje katerih sicer potrebuje zastopnik soglasje drube (= odsvajanje in
obremenjevanje nepreminin). Tovrstna procesna dejanja, opravljena brez soglasja, so neveljavna. Soglasje je
mono dati naknadno.
Zakoniti zastopnik drave v civilni pravdi je dravni pravobranilec.
Zastopnike drutev doloajo njihovi statuti.
13.2.3 ZAASNI ZASTOPNIKI
Sodie lahko postavi toencu zaasnega zastopnika, e:
41

se med postopkom pred sodiem I. stopnje pokae, da bi reden postopek s postavitvijo zakonitega
zastopnika predolgo trajal; in

bi lahko zaradi tega nastale kodljive posledice za eno ali obe stranki.
Procesne situacije, v katerih se lahko toencu postavi zaasnega zastopnika, so:
(1) toena stranka ni pravdno sposobna in nima zakonitega zastopnika;
(2) koristi toenca in zakonitega zastopnika si nasprotujejo (kolizijski zastopnik);
(3) obe stranki imata istega zakonitega zastopnika;
(4) prebivalie ali sede toenca sta neznana in stranka nima pooblaenca;
(5) toenec ali njegov zakoniti zastopnik je v tujini in nima pooblaenca, zato se ne more opraviti vroitev.
V teh pogojih se lahko postavi zaasnega zastopnika tudi toniku na predlog in stroke toenca.
Zaasnega zastopnika postavi sodie med notarji, odvetniki in drugimi strokovno usposobljenimi osebami. V
postopku ima vse pravice in dolnosti zakonitega zastopnika, dokler ne pride do vzpostavitve zakonitega
zastopnika (npr. organ za socialne zadeve postavi skrbnika).

13.2.4 POMEN ZAKONITEGA ZASTOPANJA V CIVILNI PRAVDI

Kdor nastopi kot zakoniti zastopnik, mora na zahtevo sodia dokazati, da je zakoniti zastopnik. e se zahteva
za doloeno pravdno dejanje posebno dovoljenje, mora zakoniti zastopnik vedno (tudi brez zahteve sodia)
dokazati, da ima posebno dovoljenje.
Sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti na pravilno zastopanje, ker to pomeni stalno
procesno predpostavko (podana mora biti ves as postopka).
e je zastopanje nepravilno ali pomanjkljivo, mora sodie narediti vse, da bi ga odpravilo, pri tem pa lahko:
- postavi skrbnika pravdno nesposobni stranki;
- zahteva od zakonitega zastopnika, naj si priskrbi posebno dovoljenje;
- ukrene kaj drugega, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana.
Sodie lahko da stranki rok za odpravo pomanjkljivosti. Dokler trajajo pomanjkljivosti, se smejo opraviti samo
tista pravdna dejanja, zaradi katerih bi lahko nastale za stranko kodljive posledice, e bi se odloila. e se
pomanjkljivosti ne odpravijo v roku, sodie s sklepom razveljavi pravna dejanja, ki jih je opravilo v postopku
(pa zanje ni bilo pogojev). e so pomanjkljivosti take, da onemogoajo nadaljnjo pravdo (npr. oseba nima
sposobnosti biti stranka), sodie s sklepom zavre tobo.
Kritev pravil o zakonitem zastopanju je podana, e:

pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik,

zakoniti zastopnik ni imel dovoljenja za pravdo ali posamezna pravdna dejanja in ta dejanja niso bila niti
naknadno odobrena.
Kritev teh pravil je:
absolutna bistvena kritev postopka,
revizijski razlog,
razlog za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti,
obnovitveni razlog ni vezan na prekluzivni rok 5 let.
13.3. POOBLAENCI
Pooblaenec je oseba, ki v imenu in na raun stranke v mejah pooblastila opravlja pravdna dejanja .
Najpogosteji pooblaenci so odvetniki.
Pooblaenec pred okrajnim sodiem je lahko vsaka popolnoma poslovno sposobna oseba.
V postopku pred okronim, vijim in vrhovnim sodiem je lahko pooblaenec le odvetnik ali oseba z
opravljenim dravnim pravnikim izpitom.
V postopku izrednih pravnih sredstev je uveljavljeno obvezno zastopanje pooblaenec mora biti nujno
odvetnik, razen e ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen dravni pravniki izpit.
Poslovno sposobna stranka sama (brez pooblaenca) lahko v rednem in pritobenem postopku pred vsemi
sodii nastopa samostojno, e pa koga pooblasti, mora imeti te kvalifikacije. V postopku izrednih pravnih
sredstev pa mora imeti dravni pravniki izpit ali odvetnika.
Za zastopanje je mono pooblastiti tudi odvetniko drubo, vendar pooblaenec ne more biti kakna druga
pravna oseba.
e tonik pri okronem sodiu vloi tobo po nekvalificiranem pooblaencu (= brez PDI), mu sodie s sklepom
naloi, da v roku najve 15 dni, imenuje pooblaenca s PDI ali izjavi, da se bo zastopala sama. e tonik
tega ne upoteva, sodie tobo zavre kot nedovoljeno. Pravdna dejanja, ki jih je nekvalificirani pooblaenec e
opravil, se tejejo, da niso bila opravljena.
Ob vroitvi tobe pri okronem sodiu se opozori toenca, da mora biti njegov morebitni pooblaenec oseba s
PDI ali odvetnik. e toena stranka opravlja pravdna dejanja po pooblaencu, ki ni odvetnik ali druga oseba s
PDI, se teje, da ta dejanja niso bila opravljena.
42

e je bil pooblaenec stranke pred okrajnim sodiem oseba brez PDI, mora okrajno sodie v pravnem pouku
zoper sodbo stranko pouiti, da lahko pritobo vloi le sama ali po pooblaencu, ki ima PDI ali je odvetnik.
e stranka sama vloi izredno pravno sredstvo in ne izkae predpisanih pogojev (da ima sama ali njen zakoniti
zastopnik PDI), sodie zavre izredno pravno sredstvo. Enako ravna sodie, e stranka brez PDI vloi izredno
pravno sredstvo po pooblaencu, ki ni odvetnik.
Zunanje razmerje (razmerje pooblaenca proti sodiu, nasprotni stranki in drugim udeleencem) se ustanovi z
izdajo pooblastila, to je z enostransko izjavo volje, naslovljeno na sodie in nasprotno stranko, naj sprejmeta
dejanja pooblaenca kot strankina in naj na raun stranke proti pooblaencu opravljata procesna dejanja.
Pooblastilo mora biti pisno. Stranka, ki ne zna ali ne more pisati, se podpie s prstnim odtisom kazalca.
Pooblastilo osebi, ki ni odvetnik, morata podpisati 2 prii. e sodie dvomi o pristnosti pooblastila, s sklepom
odredi predloitev overjenega pooblastila.
Oblinost je pomembna zaradi ugotovitve obsega pooblastila. Ustno pooblastilo na zapisnik ni mono.
Notranje razmerje se zasnuje na podlagi pogodbe o naroilu (nalog, mandat), drubene pogodbe ali
enostranskega pravnega posla. Za veljavnost procesnih dejanj ni pomembno.
13.3.1 POLOAJ POOBLAENCA V PRAVDI
Dejanja, ki jih opravi pooblaenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni uinek, kot e bi jih opravila stranka
sama. Sodie in nasprotna stranka se lahko zaneseta na obseg pooblastil, navedenih v pisnem pooblastilu.
Obseg pooblastila doloi stranka. Pooblaenca lahko pooblasti le za doloena pravdna dejanja ali za vsa
pravdna dejanja. e pooblastilo natanno ne doloa pravic pooblaenca, ki je odvetnik, ta lahko na podlagi
splonega pooblastila:

opravlja vsa dispozitivna pravdna dejanja (dejanja, ki pomenijo razpolaganje z zahtevkom), zlasti pa vloi
tobo, jo umakne, pripozna tobeni zahtevek ali se mu odpove, sklene sodno poravnavo, vloi pravno
sredstvo, se mu odpove ali ga umakne ter predlaga zaasne odredbe;

zahteva izvrbo ali zavarovanje in opravlja vsa dejanja v tem postopku;

sprejme od nasprotne stranke vse prisojene stroke (za sprejem glavnice je potrebno specialno pooblastilo);

prenese pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblasti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja
(postavitev substituta).
Za vloitev izrednih pravnih sredstev mora imeti odvetnik novo pooblastilo.
V rednem in pritobenem postopku lahko odvetnika pred okronim, vijim in Vrhovnim sodiem nadomea pri
njem zaposleni odvetniki kandidat.
V postopku pred okrajnim sodiem in v gospodarskih sporih do 20.000 EUR lahko odvetnika nadomea
odvetniki pripravnik, ki dela v njegovi pisarni.
e pooblastilo natanno ne doloa pravic pooblaenca, ki NI odvetnik, ima ta pravico opravljati vsa pravdna
dejanja, razen dispozitivnih dejanj za njih je potrebno izrecno pooblastilo.
Generalno pooblastilo je pooblastilo, na podlagi katerega se lahko pooblaenec pojavi kot zastopnik stranke pred
vsakim sodiem v Sloveniji. Generalno pooblastilo je treba deponirati pri predsedstvu sodia, ki o tem izda
potrdilo. ZPP tega instituta ne pozna, razvil se je v praksi.
e si nasprotujeta istoasno opravljeni procesni dejanji stranke in pooblaenca, uinkuje strankino dejanje.
Stranka lahko spremeni ali preklie izjavo pooblaenca na naroku. Lahko spremeni ali preklie priznanje dejstva,
ki ga je dal pooblaenec na naroku, kjer stranke ni bilo ali v vlogi. Pomen preklica priznanja presodi sodie po
prostem preprianju.
Stranka lahko preklie preklicljiva dispozitivna dejanja pooblaenca.
Kasneje enako procesno dejanje pooblaenca, opravljeno v okviru pooblastila, razveljavi prejnje procesno
dejanje stranke (z drugano vsebino).
13.3.2 PRENEHANJE POOBLASTILA
Pooblastilo preneha:
- s koncem postopka,
- z izvritvijo dejanj - e gre za pooblastilo za opravo posameznih pravdnih dejanj,
- s smrtjo ali izgubo poslovne sposobnosti pooblaenca,
- s prenehanjem pravne osebe ali razglasitvijo steaja (tj. ko je sklep o zaetku steajnega postopka razglaen
na sodni deski)
- e ga stranka preklie ali pooblaenec odpove - za preklic ali odpoved ni treba navajati razloga, vendar ga je
treba pisno ali ustno naznaniti razpravnemu sodiu. Preklic ali odpoved veljata za nasprotno stranko od
trenutka naznanitve. e je treba odvrniti kodo, ki bi lahko nastala za stranko, je pooblaenec e 1 mesec po
preklicu ali odpovedi zanjo dolan opravljati pravdna dejanja (kljub preklicu ali odpovedi mora vloiti pritobo,
da ne bi stranka zamudila pritobenega roka).
Pooblastilo ne preneha:
43

s smrtjo stranke ali zakonitega zastopnika,

z izgubo poslovne sposobnosti stranke ali zakonitega zastopnika.
Pooblaenec v primeru smrti ali izgube poslovne sposobnosti stranke ali zakonitega zastopnika e naprej
opravlja pravdna dejanja, vendar lahko dedi ali novi zakoniti zastopnik pooblastilo preklie.
13.3.3 PROCESNI POMEN POOBLASTILA
Pooblaenec mora predloiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi, pri prvem pravdnem dejanju.
Sodie lahko dovoli, da zaasno opravlja pravdna dejanja oseba, ki ni predloila pooblastila osebi brez
pooblastila naloi, da:

predloi v doloenem roku pooblastilo, ali

izkae odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja.

Pred potekom roka za predloitev pooblastila sodie odloi izdajo odlobe. e potee rok brez uspeha, sodie
nadaljuje postopek brez upotevanja pravdnih dejanj, ki jih je opravila nepooblaena oseba.
Sodie mora med postopkom ves as paziti, ali je pooblaenec upravien za zastopanje. e ni, sodie
razveljavi opravljena pravdna dejanja, razen e jih stranka pozneje odobri.
Kritev pravil o zastopanju po pooblastilu je podana, e:

pravdne stranke ni zastopal pooblaenec, eprav bi jo moral;

pooblaenec ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo oz. posamezna pravdna dejanja (razen e je prilo do
pozneje odobritve).
Kritev teh pravil je:

absolutna bistvena kritev postopka - kritev glede obstoja in pravilnosti pooblastila preverja sodie II.
stopnje samo na zahtevo stranke (pred ZPP-D je bilo vse v zvezi s pooblastilom po uradni dolnosti).

revizijski razlog,

razlog za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti,

obnovitveni razlog NI vezan na prekluzivni rok 5 let.

14. STVARNA IN PROCESNA LEGITIMACIJA, PRAVNO NASLEDSTVO V CIVILNI PRAVDI

14.1. STVARNA IN PROCESNA LEGITIMACIJA
Stranka je stvarno legitimirana (legitimatio ad causam), e je nosilec pravic in obveznosti iz
materialnopravnega razmerja, na katero se nanaa civilni spor.
Za nastopanje v pravdi NI treba izkazati stvarne legitimacije stvarno legitimacijo mora TONIK samo zatrjevati.
Tonik trdi, da je AKTIVNO legitimiran. Za toenca mora tonik zatrjevati, da je zavezanec iz materialnopravnega
razmerja, torej da je PASIVNO legitimiran.
Stvarna legitimacija se nanaa na vpraanje utemeljenosti tobenega zahtevka. e se izkae, da je tonik res
aktivno legitimiran in toenec res pasivno legitimiran, je treba zahtevku ugoditi.
Procesna legitimacija (legitimatio ad processum, PRAVDNO UPRAVIENJE) pomeni, da pripada stranki
upravienje sproiti konkretni spor. Procesno legitimacijo ima vsakdo, ki zatrjuje stvarno legitimacijo, razen pri
ugotovitvenih tobah, kjer je treba izkazati pravni interes.
Procesno legitimacijo ima v doloenih primerih tudi oseba, ki niti ne zatrjuje, da je nosilec materialnopravnega
razmerja stvarna in procesna legitimacija sta loeni. Do tega pride:

pri odtujitvi stvari ali pravice, o kateri tee pravda z odtujitvijo se izgubi stvarna legitimacija, zato vsaj ena
stranka ni ve nosilka materialnopravnega razmerja, vendar to ni ovira za dokonanje pravde, ker stranki
ostane procesna legitimacija;

e avtorska agencija vodi postopke za uveljavljanje avtorskih pravic pred sodii in drugimi organi avtorska
agencija po ZASP vodi takne postopke v svojem imenu in na svoje stroke, vendar mora avtorju o njih
poloiti raun.

s prenosom terjatve v izterjavo po Zakonu o izvrbi in zavarovanju pridobi novi upnik (= izterjevalec) le
procesno legitimacijo njegova naloga je izterjati dolgovano in to izroiti staremu upniku.
Obstoj procesne legitimacije je procesna predpostavka. e stranka nima procesne legitimacije, je treba tobo
zavrei.
Ne gre za absolutno kritev postopka, e sodie prezre obstoj procesne legitimacije.
14.2. PRAVNO NASLEDSTVO V CIVILNI PRAVDI
Do pravnega nasledstva lahko pride:

na aktivni strani, ali

na pasivni strani.
Do nasledstva pride zlasti, ko pride do nasledstva v materialnopravnem razmerju, na katerega se civilni spor
nanaa:
44

(1) univerzalno nasledstvo:

1) dedovanje pri fizinih osebah pokojnikova zapuina preide po samem zakonu na njegove dedie v
trenutku njegove smrti. Predmet dedovanja so vse stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. Dedi
vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, tudi v procesna razmerja. S smrtjo zapustnika postane dedi
stranka v procesu pod resolutivnim pogojem, da se ne bo odpovedal dediini. e je imel zapustnik
pooblaenca, se postopek nadaljuje, dedii pa lahko prekinejo pooblastilo. e pa zapustnik ni imel
pooblaenca, se pravda vedno prekine, dokler je dedii ne prevzamejo oz. jih povabi sodie.
Nasprotna stranka lahko namre predlaga sodiu, da povabi dedie, naj vstopijo v pravdo, in e se
temu ne odzovejo, se postopek kljub temu nadaljuje!
2) statusne spremembe pri pravnih osebah - spojitev ali pripojitev. e zaradi statusnih sprememb pride do
prenehanja pravne osebe, se pravdni postopek prekine in nadaljuje, ko ga prevzamejo nasledniki pravne
osebe oz. ko jih k temu povabi sodie.
(2) singularno nasledstvo:
1) odtujitev stvari ali pravice, o kateri tee spor (singularno materialnopravno nasledstvo, npr. cesija
terjatve) ni ovira, da se ne bi dokonala pravda med strankama;
2) pridobitelj stvari ali pravice lahko vstopi v pravdo namesto stranke odsvojitelja (= tonik ali toenec), e
v to privolita obe stranki.
Materialnopravno in procesno nasledstvo nista vedno povezana lahko pride do materialnopravnega nasledstva
brez vstopa naslednika v procesno razmerje. Mono je tudi singularno procesno nasledstvo brez
materialnopravnega.

IV. SPLONO O PROCESNIH DEJANJIH

1. PROCESNA DEJANJA STRANK IN SODIA
1.1. POJEM PROCESNIH DEJANJ
Procesno dejanje je ravnanje ali opustitev procesnega subjekta, ki ima z zakonom predvidene procesne
uinke.
1.2. PROCESNA DEJANJA STRANK
Procesno dejanje stranke je ravnanje ali opustitev stranke, ki ima z zakonom predvidene procesne uinke.
Neposredna procesna dejanja so dejanja, ki uinkujejo sama po sebi sodiu ni treba dodati svoje aktivnosti
(npr. umik tobe, sodna poravnava, umik pravnega sredstva).
Posredna procesna dejanja nimajo neposrednih procesnih uinkov, temve izzovejo aktivnost sodia, ki nato
pripelje do uinkov v procesu (npr. toba, pripoznava zahtevka, odpoved zahtevku).
Enostranska procesna dejanja so veljavna ne glede na voljo nasprotne stranke. Taknih je veina procesnih
dejanj.
Dvostranska procesna dejanja so veljavna le, e jih storita obe stranki ali opravi ena stranka in druga vanje privoli.
Napadalna (ofenzivna) procesna dejanja z njimi eli stranka realizirati pravno varstvo zatrjevane pravice (=
tonikova dejanja in nasprotna toba toenca).
Defenzivna procesna dejanja z njimi eli stranka prepreiti realiziranje nasprotnikovega zahtevka.
Procesna dejanja so nepogojna njihov uinek ni odvisen od nastopa izvenprocesnega negotovega dogodka.
Izjemoma se lahko uinek doloenih procesnih dejanj vee na nastop negotovih dogodkov v procesu samem to
sta eventualna objektivna kumulacija (eventualno kopienje zahtevkov) in eventualna subjektivna kumulacija
(eventualno sospornitvo).
Preklicljiva procesna dejanja lahko stranka do doloene faze postopka z enostransko izjavo preklie (e so bila
opravljena pod vplivom zmote, sile ali zvijae). To so vsa posredna procesna dejanja. Sodbo na podlagi
pripoznave ali odpovedi je mono izpodbijati, e je bila pripoznava ali odpoved dana pod vplivom zmote, sile ali
zvijae.
Nepreklicljiva procesna dejanja so neposredna procesna dejanja. Vendar je mono s posebno tobo izpodbijati
sodno poravnavo, e je bila sklenjena pod vplivom zmote, sile ali zvijae.
Procesna dejanja so veljavna, e jih opravlja procesno sposobni udeleenec v obliki, ki jo predpisuje
procesno pravo.
45

1.3. PROCESNA DEJANJA SODIA

Sodie opravlja procesna dejanja, katerih konni cilj je izdaja odlobe o vsebini spora = (ne)utemeljenosti
tonikovega zahtevka.
Glavna procesna dejanja sodia so:

pripravljalna dejanja:

sprejemanje in protokolacija (zapisovanje) dejanj strank,

pravdno vodstvo,

dokazovanje,

vroanje.

sodne odlobe:

sodbe odloajo o vsebini spora,

sklepi odloajo o:

vmesnih procesnih vpraanjih (tehnino spadajo med pripravljalna dejanja);

zakljuku postopka zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk.

2. JEZIK STRANK IN SODIA

2.1. USTAVNA IN ZAKONSKA UREDITEV
2.1.1

PRAVICA DO UPORABE LASTNEGA JEZIKA PRIPADNIKOV ITALIJANSKE IN MADARSKE

NARODNOSTI
Sodia poslujejo v slovenskem jeziku. Na obmojih, kjer ivi italijanska narodna skupnost, poslujejo sodia v
italijanskem jeziku, e ga uporablja stranka, ki ivi na tem obmoju. Na obmojih, kjer ivi madarska narodna
skupnost, poslujejo sodia v madarskem jeziku, e ga uporablja stranka, ki ivi na tem obmoju. V pritobenem
postopku iz sporov, v katerih nastopajo take stranke, izda vije sodie odlobo tudi v prevodu. e vije sodie
opravi pritobeno obravnavo, uporablja italijanski ali madarski jezik kot uradni jezik.
2.1.2 PRAVICA TUJCEV DO UPORABE LASTNEGA JEZIKA
Pripadnik tujega naroda ima na narokih in drugih ustnih procesnih dejanjih pred sodiem na obmoju Slovenije
uporabljati svoj jezik. Sodie mu zagotovi:

ustno prevajanje navajanja na naroku, in

ustno prevajanje listin, ki se uporabljajo na naroku za dokazovanje.

Pripadniki tujega naroda morajo biti obveeni o pravici do prevoda. Lahko se ji odpovedo.
Prevajanje se opravi s pomojo sodnih tolmaev.
Pripadnikom tujih narodov vroajo slovenska sodia vabila, odlobe in druga pisanja v slovenskem ali drugem
uradnem jeziku (italijanski ali madarski, e se sodie nahaja na taknem obmoju). Pripadniki tujih narodov
morajo dati slovenskim sodiem vloge v slovenskem ali drugem uradnem jeziku. e vloi stranka vlogo v
drugem jeziku, ravna sodie po dolobah, ki veljajo za nerazumljive vloge.
2.2. PROCESNI POMEN PRAVICE DO UPORABE LASTNEGA JEZIKA
Pouk o pravici do prevoda in morebitna odpoved tej pravici se zapieta v zapisnik. Pripadniki italijanske ali
madarske narodne skupnosti se na obmojih, kjer je z zakonom ali obinskim aktom zagotovljena njihova
jezikovna enakopravnost, sploh ne morejo odpovedati pravici do uporabe lastnega jezika.
e sodie stranke ni pouilo o pravici do uporabe lastnega jezika, je podana relativna bistvena kritev
pravdnega postopka. Vije sodie jo upoteva le na predlog stranke v pritobi in pri tem presodi, ali je kritev
vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
e se stranka pritoi, ker je sodie protizakonito zavrnilo predlog za uporabo njenega jezika in spremljanje
postopka v njenem jeziku, je podana absolutna bistvena kritev postopka, ki jo sodie upoteva po uradni
dolnosti.

3. VLOGE, ZAPISNIKI IN VROANJE

3.1. VLOGE STRANK
e ni z zakonom drugae doloeno, opravljajo stranke procesna dejanja na narokih ustno in izven narokov pisno.
Vloge so pisni sestavki, ki vsebujejo procesna dejanja strank ali drugih procesnih udeleencev. To so:

izjave volje:

izjave o dispozitivnih dejanjih,

izjave o vsebinskih in procesnih predlogih.

izjave vednosti = pravne in dejanske trditve.

46

Toba, odgovor na tobo, odgovor na tobo, pravna sredstva in druge izjave, predlogi in sporoila, ki se vlagajo
zunaj obravnave, se vlagajo pisno.
Vsaka enostavna vloga mora vsebovati:
(1) navedbo sodia,
(2) ime, poklic in stalno ali zaasno prebivalie strank (ter ime, poklic in stalno ali zaasno prebivalie
morebitnih zakonitih zastopnikov ali pooblaencev),
(3) navedbo spornega predmeta,
(4) vsebino izjave,
(5) podpis vlonika.
e vsebuje izjava kakno zahtevo (pripravljalni spisi), mora vloga vsebovati tudi:
(6) dejstva, na katera se zahteva opira,
(7) dokaze, kadar je to potrebno.
Temu pravimo so vloge, s katerimi stranka seznanja sodie s svojimi dispozitivnimi dejanji.
Ob vloitvi tobe, nasprotne tobe, predloga za sporazumno razvezo, tobe, ki vsebuje predlog za izdajo
plailnega naloga, predloga za obnovo postopka, predloga za zavarovanje dokazov pred zaetkom pravdnega
postopka, predloga za poskus poravnave, vloge, ki vsebuje napoved pritobe, pritobe, predloga za dopustitev
revizije in revizije mora biti plaana sodna taksa. Sodna taksa mora biti plaana najkasneje v roku, ki ga doloi
sodie v nalogu za plailo sodne takse. e sodna taksa ni plaana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali
obrono plailo sodnih taks, se teje, da je vloga umaknjena.
Vloge in priloge vlog, ki jih je treba vroiti nasprotni stranki, se vroijo sodiu v toliknem tevilu, kot so potrebne
za sodie in nasprotno stranko. Vloge morajo biti vroene v takni obliki, da jih sodie lahko vroi vnaprej. Ve
osebam, ki imajo istega zakonitega zastopnika ali pooblaenca, se lahko vroi le en izvod vloge ali priloge.
ZPP-D je z namenom pospeitve postopkov uveljavil obveznost pravoasnega vlaganja pripravljalnih vlog, tako
da se nasprotna stranka z njimi lahko seznani e pred narokom. Sicer lahko sledi sankcija prekluzije.
e je vloga nerazumljiva ali nepopolna, sodie zahteva od vlonika, da vlogo popravi ali dopolni ter mu v ta
namen doloi rok. e je vloga popravljena v roku, se teje, da je bila vloena na dan, ko je bila prvi vloena.
e vlonik vloge ne popravi v roku, jo sodie zavre. Enako ravna sodie, e vlonik vloge po pozivu sodia
ne predloi zadostnega tevila izvodov vloge ali prilog.
ZPP-D je uvedlo spremembo, da e nepopolno ali nerazumljivo vlogo vloi odvetnik, se ta takoj zavre in se ne
vraa v popravo. Enako ravna sodie, e ni predloeno pooblastilo. Vendar pa je to ureditev razveljavilo
Ustavno sodie zaradi prekomernega posega v ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. lena Ustave
(U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010). Tudi Ustavno sodie je bilo mnenja, da bi bila odgovornost odvetnikov v
takem primeru preve zaostrena.
3.2. ZAPISNIKI
Zapisnik je javna listina, ki jo sestavi sodie o procesnih dejanjih strank, sodia in drugih udeleencev
v postopku. Obiajno se v njem zapisujejo dejanja, opravljena na narokih.
Zapisnik sestavlja predsednik senata tako, da ga narekuje zapisnikarju. Simultani zapisnik predsednik senata po
opravi posameznih procesnih dejanj povzame v zapisnik njihovo bistveno vsebino (tako je pri nas).
Stranka lahko prebere zapisnik ali zahteva, naj se ji prebere. Stranka lahko ugovarja zoper vsebino zapisnika. To
pravico ima vsaka oseba, igar izjava je zapisana v zapisnik.
e kdo ugovarja zapisniku, lahko sodie zapisnik dopolni ali popravi. Popravek ali dopolnitev se vpie v zapisnik.
e sodie ne ugodi ugovoru, lahko ugovarjajoi zahteva, da se zavrnjeni ugovor zapie v zapisnik.
Moderneje vodenje zapisnikov predsednik senata lahko odredi, da se zapisnik vodi s pomojo ustreznih
tehninih sredstev ali stenografira. Prepis taknega zapisnika mora biti izdelan v 3 dneh, e ni bil zapisnik hkrati
voden v pisni obliki. V 3 dneh od prepisa ima stranka pravico vpogleda v zapisnik in pravico ugovora zoper
morebitni nepravilni prepis.
Zapisnik podpiejo:

predsednik senata,

zapisnikar,

stranke (zakoniti zastopniki, pooblaenci),

tolma.
e stranka ne podpie zapisnika, se to zabelei na koncu zapisnika in navede razlog.
Zapisnik o posvetovanju in glasovanju vsebuje potek glasovanja in sprejeto sodno odloitev. Podpiejo ga vsi
lani senata in zapisnikar. Drugano stalie lana senata od veinskega stalia je treba zapisati v zapisnik ali
priloiti loeno mnenje.
Za vsebino zapisnika velja presumpcija, da so podatki o posameznih procesnih dejanjih resnini. Mono je
dokazovati, da podatki v zapisniku niso resnini ali je zapisnik nepravilno sestavljen.

47

3.3. VROANJE
3.3.1 SPLONA PRAVILA
Z vroitvijo se stranka seznanja s potekom procesa ter procesnimi dejanji nasprotnika in sodia. Praviloma se
vroanje izvaja po poti. Mono je opraviti vroitev na samem sodiu.
Stranke se v pravdnem postopku pogosto izmikajo vroitvi, kar ogroa uinkovitost pravnega varstva. Zaradi tega
lahko sodie na predlog in stroke nasprotne stranke odredi, da se opravi vroitev po pravni ali fizini osebi, ki
opravlja vroanje kot registrirano dejavnost na podlagi posebnega dovoljenja ministra za pravosodje (vroevalec).
Vroa se podnevi od 6. do 20. ure. Vroa se:

v stanovanju naslovnika,

na delovnem mestu naslovnika,

na sodiu, e je naslovnik tam.

Pravnim osebam se vroa na naslovu, vpisanem v register (sodni register, register drutev,...), prav tako
samostojnim podjetnikom (po ZPP-D).
Velja pravilo o konvalidaciji nepravilne vroitve - tudi e je bila vroitev nepravilna, se teje za veljavno in
uinkovito, e je naslovnik kljub nepravilnostim pisanje dejansko prejel. Dejanski prejem je lahko na primer
razviden iz poznejega ravnanja stranke same, lahko pa se tudi dokazuje (npr. s priami), pri emer je dokazno
breme na nasprotni stranki.
3.3.2 NAIN VROANJA, FIKCIJA VROITVE
e vroevalec naslovnika ne najde v stanovanju (termin prebivalie je bilo zamenjano z stanovanjem), vroi
spis polnoletnemu lanu njegovega gospodinjstva, ki ga je dolan sprejeti. Pred ZPP-D je veljalo, da e
polnoletnega lana gospodinjstva ni, se spis vroi hiniku ali sosedu, e v to privolita, vendar je bila ta monost
odpravljena.
e se vroa na delovnem mestu in vroevalec naslovnika tam ne najde je po uveljavitvi ZPP-D opredeljena
obveznost osebe, ki je na delovnem mestu naslovnika pooblaena za sprejemanje pote.
e takna vroitev ni mona, velja:

pri navadni (neosebni) vroitvi vroitev se opravi tako, da vroevalec pisanje pusti v nabiralniku (pred
ZPP-D je najprej pustil sporoilo + 15 dnevni rok). teje se, da je bila vroitev opravljena na dan, ko je bilo
pisanje pueno v predalniku, na kar je treba naslovnika na pisanju posebej opozoriti fikcija vroitve. Na
vroilnici in na pisanju navede vroevalec vzrok za takno ravnanje in dan, ko je pisanje pustil naslovniku, ter
se podpie.

pri osebni vroitvi e se tisti, ki mu je treba pisanje vroiti, ne najde v stanovanju, vroevalec pisanje
izroi poti v kraju njegovega stanovanja (e gre za vroitev po poti) oziroma sodiu, ki je vroitev
odredilo, v predalniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je
pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral
vroiti, vroevalec navede vzrok za takno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpie.
Vroitev teje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. e naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh,
se teje, da je bila vroitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti.
Po preteku tega roka vroevalec pusti pisanje v predalniku. e naslovnik nima predalnika ali je ta
neuporaben, se pisanje vrne sodiu (na kar je tudi treba opozoriti v obvestilu).
Pred ZPP-D je bilo osebno vroanje drugano => e vroevalec ne najde naslovnika, poizve, kdaj in kje bi ga
lahko nael, ter mu pusti pri polnetnemu lanu gospodinjstva (hiniku ali sosedu, e v to privoli), sporoilo,
naj bo doloen dan ob doloeni uri v stanovanju ali na delovnem mestu. e to ne deluje, ravna vroevalec
enako kot pri neuspeli potni vroitvi (fikcija vroitve) in o tem obvesti sodie.
Sedaj se osebno vroa tako, kot se je pred ZPP-D neosebno.
Osebno se vroajo:
o toba,
o sodna odloba, zoper katero je dovoljena posebna pritoba,
o izredno pravno sredstvo,
o nalog za plailo sodne takse,
o vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, e poravnalni narok ni bil razpisan
Fikcija vroitve predpostavlja, da stranka pisanja sploh ni prejela. Zaradi nje lahko nastanejo za stranko zelo teke
posledice. Zato je mona obnova postopka, e je bila opravljena fikcija vroitve namesto osebne vroitve prve
vloge zaradi vsaj 3-mesene nepretrgane strankine odsotnosti, pri emer stranki ni treba izkazati opraviljivega
razloga za odsotnost.
Kraja odsotnost se lahko uveljavlja kot razlog za vrnitev v prejnje stanje. Pri tem mora stranka izkazati
upravien razlog za zamudo.

48

e ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaenca, se pisanja vroajo njemu. ZPP-D je v 139.a lenu vnesel
e eno spremembo, t.i. monost neposrednega vroanja med odvetniki. e imajo namre vse stranke v
postopku pooblaence, ki so odvetniki, se lahko med postopkom vloge in priloge vroajo neposredno med
pooblaenci. Neposredno vroanje med pooblaenci se opravi priporoeno po poti s povratnico ali po
elektronski poti v varen potni predal. Takna monost pa velja le za as po vroitvi tobe - tobo je e vedno
treba vroati preko sodia!
ZPP po novem ureja tudi vroanje osebam, ki se nahajajo v objektih skupinske nastanitve (npr. tudentski dom,
dom za ostarele, socialnovarstveni zavod, bolninica ipd.). Ureditev vroanja osebam, ki se nahajajo v taknih
nastanitvah, je podobna vroanju na delovnem mestu.
3.3.3 POSEBNA PRAVILA O VROANJU
Dravnim organom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom se vroa prek osebe, upraviene za sprejem
(recepcija) ali delavca v pisarni, v poslovnem prostoru ali na sedeu.
Vroanje v posebnih situacijah:

vojakim osebam in policijskim uslubencem se vroa po njihovem poveljstvu ali neposrednem predstojniku;

osebam in ustanovam v tujini in tujcem z imuniteto se vroa po diplomatski poti, e zakon ali mednarodna
pogodba ne doloata drugae;

dravljanu Slovenije v tujini se, e privoli, vroa po konzularnem ali diplomatskem predstavnitvu Slovenije
e NE privoli, se opravi vroitev po diplomatski poti: nae Ministrstvo za pravosodje posreduje sodno pisanje
tujemu ministrstvu za pravosodje, ki preko tujega sodia opravi vroitev;

osebam, ki jim je odvzeta prostost, se vroa po upravi zavoda za prestajanje kazni (zapora).
3.3.4 ODSOTNOST NASLOVNIKA
e vroevalec ugotovi, da je naslovnik odsoten in mu osebe, ki lahko sprejmejo pisanje, tega ne morejo
pravoasno izroiti, vrne pisanje sodiu z navedbo, kje je naslovnik.
3.3.5 VROANJE NA URADNO PRIJAVLJENEM NASLOVU - NOVO PO ZPP-D, RAZVELJAVLJENO PO
USTAVNEM SODIU
ZPP-D je uvedel spremembo, ki pod doloenimi pogoji dopua vroitev na naslovu, kjer je naslovnik uradno
prijavljen, etudi tam dejansko ne ivi (podobno kot je e veljalo za pravne osebe - vroanje na naslovu,
vpisanem v registru, etudi pravna oseba tam ne deluje). Na prijavljenem prebivaliu se bi torej lahko opravila
veljavna vroitev, eprav bi obstajala velika monost, da se oseba, e na tem naslovu tudi dejansko ne ivi, ne bo
seznanila in bo izdana zamudna sodba. S spremembo ZPP-D je prevladala logika, da naj gre v breme tonika, e
toenec ni opravil svojih upravnih obveznosti prijave prebivalia oz. po novem - naslova za vroanje. e je
vroevalec sodiu sporoil, da naslovnik ne ivi na naslovu, bi moralo po ureditvi iz ZPP-D sodie preveriti, ali
gre za naslov, ki je uradno prijavljen kot naslov za vroanje. ele potem, v drugem poskusu, bi se vroitev
opravila na naslovu za vroanje (e je ta drugaen ko prvi naslov). Takna vroitev ne bi bila veljavna, e je
nasprotna stranka vedela za dejanski naslov stranke ali za razlog njene odsotnosti, pa tega ni naznanila sodiu
(to je sankcija za zlorabo).
Vendar pa je Ustavno sodie to novost iz ZPP-D razveljavilo in obenem, skladno s svojo pristojnostjo, tudi
doloilo nain izvrevanja svoje odlobe - do sprejema drugane zakonske ureditve v taknih primerih bodo
morala sodia postopati na nain, kakren se je v praksi uveljavil glede na stalie Vrhovnega sodia v sklepu
t. II Ips 72/2002 z dne 27. 6. 2002. Sodie bo moralo v tovrstnih primerih zahtevati sproitev postopka
ugotavljanja dejanskega stalnega prebivalia (8. len ZPPreb). e bo v tem postopku ugotovljeno dejansko
prebivalie toene stranke, ji bo sodie lahko sodno pisanje vroilo na ta naslov. e toene stranke ne bo
mogoe najti in bo zato izbrisana iz registra prebivalstva, ji bo sodie na predlog toee stranke lahko postavilo
zaasnega zastopnika. Tako doloen nain izvritve ne pomeni, da gre za edino ustavnoskladno ureditev, in
zakonodajalca ne omejuje pri tem, da vroanje za primere, na katere se nanaa ta odloba, uredi na drugaen
ustavnoskladen nain.
3.3.6 ODKLONITEV SPREJEMA
e naslovnik ali zakonsko obvezani sprejemnik brez zakonitega razloga noe sprejeti pisanja, ga vroevalec pusti
v stanovanju, delovnem mestu, nabiralniku ali pritrdi na vrata ter na vroilnico zapie dan, uro, razlog odklonitve
sprejema in kraj, kjer je pustil pisanje. S tem je vroitev opravljena fikcija vroitve.
3.3.7 SPREMEMBA STANOVANJA
e stranka ali njen zakoniti zastopnik mora takoj sodiu sporoiti vsako spremembo stalnega prebivalia ali
stanovanja pred pravnomonim zakljukom postopka. e tega ne naredi, se vse vroitve opravljajo po sodni
deski. Vroitev je opravljena v 8 dneh od pritrditve pisanja na sodno desko.
49

e pooblaenec ne sporoi sodiu spremembe prebivalia, se teje, da ni bil postavljen. e tako ravna zaasni
zastopnik, postavi sodie novega.
3.3.8 POOBLAENEC ZA SPREJEMANJE PISANJ
Tonik v tujini, ki nima pooblaenca v Sloveniji, mora ob vloitvi tobe imenovati pooblaenca za sprejemanje
pisanj v Sloveniji. e tega ne stori, imenuje sodie zaasnega zastopnika za sprejemanje pisanj ter naloi
toniku v tujini, naj v doloenem roku imenuje pooblaenca za sprejemanje pisanj. e tonik v tujini tega e
vedno ne stori, sodie tobo zavre in sklep o tem vroi zaasnemu zastopniku.
Vroitev stranki, ki ima pooblaenca za sprejem pisanj ali zakonitega zastopnika, pooblaenega za sprejem
pisanj, teje za opravljeno v trenutku, ko je pisanje vroeno taknemu pooblaencu oz. zastopniku.
Toencu v tujini, ki nima pooblaenca v Sloveniji, naloi sodie ob prvi vroitvi pisanj, naj imenuje
pooblaenca za sprejemanje pisanj v Sloveniji. e tega ne stori, imenuje sodie na njegove stroke zaasnega
zastopnika za sprejemanje pisanj in ga po njem obvesti o imenovanju.
e stranka pooblaencu za sprejemanje pisanj preklie pooblastilo in ne imenuje novega, se vroitve opravljajo
po sodni deski.
e pooblaenec za sprejemanje pisanj odpove pooblastilo in stranka ne imenuje novega, imenuje sodie na
strankine stroke zaasnega zastopnika za sprejemanje pisanj in po njem naloi stranki, naj imenuje novega
pooblaenca. e tega stranka ne stori, se vroitve opravljajo po zaasnem zastopniku.
e je tonikov ali toencev ve in nimajo skupnega pooblaenca, jim sodie lahko naloi, naj imenujejo v
doloenem roku skupnega pooblaenca za sprejemanje pisanj. e ga ne, jim sporoi, katerega bo telo za
skupnega pooblaenca za sprejemanje pisanj.
3.3.9 UGOTOVITEV NASLOVA
Upravljalec zbirke podatkov je dolan stranki, ki izkae pravni interes, sporoiti naslov osebe, ki ji je treba vroiti
pisanje. Pravni interes se izkae s potrdilom o vloitvi tobe ali obstoju pravde.
3.3.10 VROILNICA
je posebno potrdilo, ki se sestavi o vroitvi. Prejemnik nanjo z besedami zapie dan prejema.
e prejemnik noe podpisati vroilnice, to vroevalec zapie in z besedami na vroilnico zapie dan vroitve s
tem je vroitev opravljena.
e prejemnik ne zna ali ne more pisati, vroevalec zapie njegovo ime in priimek ter z besedami dan prejema.
Poleg tega zapie opombo, zakaj se prejemnik ni mogel podpisati.
e se opravi vroitev osebno, je treba na vroilnico zapisati, da je bil naslovnik pred vroitvijo pisno obveen. e
je pisanje vroeno komu, ki ni naslovnik, navede vroevalec na vroilnici njuno medsebojno razmerje.
Vroilnica je javna listina. Netonosti v njej je potrebno dokazovati. e se vroilnica izgubi, se vroitev dokazuje
drugae.
Kritev pravil o vroanju - e stranki z nepravilno vroitvijo ni bila dana monost obravnavanja pred sodiem:
absolutno bistveno kritev postopka,
revizijski razlog,
razlog za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti,
obnovitveni razlog.
Pri tem je treba vedno ugotavljati, ali stranka zaradi napane vroitve ni bila seznanjena s sodnim dejanjem. e je
stranka popolnoma in pravilno seznanjena z vsebino sodnih pisanj kljub nepravilni vroitvi, ne gre za absolutno
bistveno kritev.

4. ROKI, NAROKI, ZAMUDA TER VRNITEV V PREJNJE STANJE

4.1. ROKI
Rok je asovno obdobje z zaetkom in koncem, v katerem je mono opraviti procesno dejanje. Izjemoma se
doloeno dejanje v roku ne more opraviti.
Vrste rokov:

materialni in procesni roki:

materialne roke doloajo predpisi materialnega prava,

procesne roke doloa ZPP.

zakonski in sodni roki:

zakonske roke doloa ZPP,

sodne roke doloa sodie npr.

rok za odpravo pomanjkljivosti sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti,

rok za predloitev pooblastila,

50

rok za popravo ali dopolnitev nerazumljive ali nepopolne vloge,

rok za imenovanje pooblaenca za sprejemanje pisanj.

podaljljivi in nepodaljljivi roki:

podaljljivi so sodni roki na predlog stranke, e so za to opravieni razlogi,

nepodaljljivi so zakonski roki.

subjektivni in objektivni roki:

subjektivni roki se raunajo od trenutka, ko je upraviena oseba:

zvedela za dogodek, od katerega dalje tee rok, ali

dobila monost opraviti procesno dejanje.

objektivni roki teejo od pomembne okoliine, ne glede na to, kdaj je upravienec zanjo zvedel.
prekluzivni in instrukcijski (nepravi) roki:

po poteku prekluzivnega roka procesnega dejanja ni ve mono opraviti,

po poteku instrukcijskega roka je procesno dejanje e vedno mono opraviti takni so vsi roki, ki so
predpisani za sodie.

tetje rokov je civilno tetje od dneva do dneva (a die ad diem).

Roki se raunajo po dnevih, mesecih in letih. Dan dogodka, od katerega je treba teti rok, se ne teje v rok za
zaetek roka se vzame naslednji dan. Roki v mesecih se konajo na dan, ki ima isto tevilko kot dan zaetka roka
(npr. 6-meseni rok, ki se zane 14. februarja, potee 14. avgusta). e dneva v zadnjem mesecu ni, se kona rok
zadnji dan v mesecu (npr. 3-meseni rok, ki se zane 31. januarja, potee 30. aprila). Roki v letih se konajo na
datum, ki se ujema z dnem, ko je rok zael tei (npr. 5-letni rok, ki se zane 14. februarja 2000, potee 14.
februarja 2005). e se rok zane v prestopnem letu na 29. februar, se kona v neprestopnem letu na 28. februar.
e je zadnji dan roka sobota, nedelja ali praznik, se iztee rok prvega naslednjega delavnika.
Vloga, ki je vezana na rok, je vloena pravoasno, e je izroena pristojnemu sodiu, preden se rok iztee. e je
vloga poslana priporoeno ali brzojavno, se teje dan oddaje na poto za dan izroitve.
e vloga prispe pravoasno na nepristojno sodie in zamudi na pristojno sodie, se teje, da je bila vloena
pravoasno, e je to mono pripisati:

nevednosti vlonika, ki nima pooblaenca z dravnim pravnikim izpitom ali odvetnika;

oitni pomoti vlonika.

4.2. NAROKI
Narok je asovno in krajevno opredeljen sestanek sodia in strank, namenjen opravljanju procesnih
dejanj. Najbolj pomemben je narok za glavno obravnavo.
Naroki se opravljajo v sodnem poslopju. Sodie lahko sklene, da opravi narok zunaj sodnega poslopja, e se tako
prihranijo as ali stroki postopka.
Sodie mora na narok povabiti stranke in druge osebe, za katere misli, da je potrebna njihova navzonost.
Skupaj z vabilom polje sodie stranki vlogo, ki je povod za doloitev naroka. V vabilu se navede kraj, prostor in
as naroka. e se vloga ne polje, se navedejo stranke, sporni predmet in dejanje, ki se bo opravilo na naroku.
Sodie mora v vabilu opozoriti na zakonite posledice izostanka na naroku.
Sodie opravi vsa procesna dejanja na im manjem tevilu narokov. Po monosti naj bo narok za glavno
obravnavo le eden. Sodie lahko preloi narok, e:

je to potrebno za izvedbo dokazov,

so za to drugi upravieni razlogi.

e se narok preloi, sodie takoj naznani navzoim ustno kraj in as novega naroka.
ZPP-D je predvidel monost, da se narok ali izvedba dokaza opravi s pomojo videokonference.
4.3. ZAMUDA ROKA IN IZOSTANEK Z NAROKA
Civilni pravdni postopek ne pozna sistema prisiljenja strank k sodelovanju.
Posledica zamude roka je prekluzija stranka ve ne more opraviti na rok vezanega procesnega dejanja.
Zakon lahko na zamudo roka vee fikcijo, da je stranka opravila procesno dejanje. Pri mirovanju postopka se
teje, da je tonik umaknil tobo, e nobena stranka v 4 mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje, ni predlagala
nadaljevanja postopka.
V doloenih primerih zamuda roka nima vpliva (instrukcijski rok).
e stranka zamudi narok, se narok opravi kljub izostanku stranke. Ker izostala stranka nima monosti odgovarjati
na navedbe in trditve nasprotnika, njegove trditve moneje uinkujejo.
Za preloitev naroka za bolezni bo potrebno predloiti kvalificirana dokazila (ZPP-D). Zaradi zdravstvenih
razlogov lahko sodie narok preloi le, e je bolezen ali pokodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoa
prihod na sodie. Oseba mora predloiti zdravniko opraviilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja
zdravstveno varstvo. Sodie lahko zahteva presojo upravienosti izdaje zdravnikega opraviila pri imenovanem
zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo, e ista oseba
dvakrat ali vekrat izostane z naroka zaradi zdravstvenih razlogov.
51

V doloenih primerih zaradi izostanka na naroku nastopi mirovanje postopka.

e tonik ne pride na glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti, pride do fikcije odpovedi tobenemu zahtevku
in sodie izda sodbo na podlagi odpovedi.
4.4. VRNITEV V PREJNJE STANJE
e stranka zamudi rok ali narok iz upravienega razloga, ji sodie na njen predlog dovoli vrnitev v prejnje
stanje. Predpostavke za vrnitev v prejnje stanje so:
(1) stranka je zamudila rok ali narok,
(2) stranka je prekludirana:

pri zamudi roka ne more ve opraviti doloenega procesnega dejanja,

pri zamudi naroka so zanjo nastale kodljive posledice.

(3) stranka je zamudila iz upravienega razloga,
(4) stranka predlaga vrnitev v prejnje stanje v predvidenem roku,
(5) stranka skupaj z vloitvijo predloga za vrnitev v prejnje stanje opravi zamujeno procesno dejanje.
Za upravien razlog se lahko upotevajo subjektivne ali objektivne okoliine glede stranke, zakonitega
zastopnika ali pooblaenca.
Predlog za vrnitev v prejnje stanje je treba vloiti pri sodiu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje,
v 15 dneh od dneva prenehanja vzroka zamude (subjektivni rok) in 6 mesecih od dneva zamude (objektivni rok).
Pred novelo ZPP-D je bil objektivni rok 3 mesece.
e stranka zamudi rok za vloitev predloga za vrnitev v prejnje stanje ali ne pride na narok, na katerem sodie
odloa o vrnitvi v prejnje stanje, potem vrnitev v prejnje stanje ni mona (restitutio restitutionis non datur).
e so razlogi za zamudo verjetni, se sodie lahko odloi za prekinitev postopka do pravnomonosti sklepa o
vrnitvi v prejnje stanje.
Prepozne in nedovoljene predloge za vrnitev v prejnje stanje zavre predsednik senata. e je predlog
pravoasen in dovoljen, predsednik senata razpie poseben narok, na katerem se odloa o vrnitvi v prejnje
stanje. Poseben narok ni potreben, e se predlog opira na splono znana dejstva. Zoper ugoditveni sklep o
vrnitvi v prejnje stanje je od sprejema novele ZPP-D mona pritoba, saj ugoditev zahtevi za vrnitev v prejnje
stanje posega v ustavno pravico nasprotne stranke do sojenja brez nepotrebnega odlaanja. Pritoba pa je
seveda mona, e je sodie ugodilo nedovoljenemu ali prepoznemu predlogu za vrnitev v prejnje stanje.
Pritoba je mona tudi, e je sodie ugodilo predlogu kljub temu, da predlagatelj ni priel na poseben narok.
e sodie predlogu za vrnitev v prejnje stanje ugodi, se pravda vrne v stanje, v katerem je bila pred zamudo.
Sodie razveljavi vse odloitve, ki jih je izdalo zaradi zamude.

V. PROCESNA DEJANJA TONIKA

1. POJEM IN VRSTE TOBE
1.1. POJEM TOBE
Toba je tonikova zahteva za pravno varstvo. S tobo tonik zahteva od sodia, naj mu nasproti toencu nudi
pravno varstvo doloene vsebine.
S tobo se zane pravdni postopek. Z vloitvijo tobe se vzpostavi procesno razmerje med tonikom in toencem.
Z vroitvijo tobe se vzpostavi procesno razmerje med sodiem in toencem ter med tonikom in toencem.
Za dopustnost tobe morajo biti izpolnjene procesne predpostavke. Posebna predpostavka je pravni interes
tonika za tobo.
1.2. VRSTE TOB
Glede na vsebino zahtevkov:

dajatvene ali kondemnatorne tobe,

ugotovitvene ali deklaratorne tobe,

oblikovalne ali konstitutivne tobe.

1.2.1 DAJATVENA TOBA
Z dajatveno tobo zahteva tonik od sodia, naj toenca obsodi, da v korist tonika nekaj da, stori, opusti ali
dopusti. Vsebina tobenega zahtevka je obligacija.
Pravni interes pri dajatvenih tobah se predpostavlja in ga ni treba dokazovati.
Uspeh dajatvene tobe je odvisen tudi od tega, ali je tobeni zahtevek zapadel. Nezapadli tobeni zahtevek je
treba zavrniti, razen preivninskega zahtevka, zahtevka po plaevanju mesene rente ter zahtevka po izroitvi ali
prevzemu stvari, dane v najem ali zakup. V tem primeru se sodba izvri po zapadlosti zahtevka.

52

Dajatvena sodba, ki sledi dajatveni tobi, sama po sebi ne daje pravnega varstva. e toenec ne opravi naloene
obveznosti, je potrebna prisilna izvrba v izvrilnem postopku.
1.2.2 UGOTOVITVENA TOBA
Z ugotovitveno tobo tonik zahteva, da sodie le ugotovi (ne)obstoj kakne pravice ali pravnega razmerja
oziroma (ne)pristnost listine. Ugotovitveni sodbi ne sledi izvrilni postopek. Z ugotovitveno tobo ni mono
zahtevati ugotovitve spornih dejstev, razen (ne)pristnosti listine. Mono je zahtevati le ugotovitev sedaj obstojee
pravice. Ni mono zahtevati ugotovitve bodoe pravice.
Pravni interes je treba pri ugotovitveni tobi posebej dokazati, razen e:

lahko vloi tonik ugotovitveno tobo na podlagi posebnega predpisa:

tobe v zvezi s steajnim postopkom npr. v pravdi zaradi prerekane terjatve se dokazuje obstoj
terjatve brez dokazovanja pravnega interesa;

tobe v zvezi z zapuinskim postopkom;

slunostna konfesorna in negatorna toba, e tonik zahteva ugotovitev (ne)obstoja slunosti.

se z ugotovitveno tobo zahteva ugotovitev (ne)pristnosti listine.

e je zahtevek zapadel in je mona dajatvena toba, ugotovitvena toba ni dopustna, ker zanjo ni pravnega
interesa.
Pravni interes pred zapadlostjo zahtevka je podan, e dolnik s svojim ravnanjem spravlja upnika v pravno
negotovost.
Vmesna ugotovitvena toba e je odloitev v sporu odvisna od vpraanja o (ne)obstoju kaknega pravnega
razmerja, lahko tonik z vmesno ugotovitveno tobo poleg obstojeega zahtevka uveljavlja vmesni ugotovitveni
zahtevek o (ne)obstoju tega pravnega razmerja, e je razpravno sodie zanj pristojno. Gre za odloitev o
predhodnem vpraanju. Ko je reeno, ima uinke pravnomonosti in velja tudi za druge postopke. Najpogosteje se
vmesni ugotovitveni zahtevek uveljavlja, ko se z glavnim zahtevkom uveljavlja dajatveni (izpolnitveni) zahtevek,
ki temelji na pogodbenem razmerju, vendar med pravdnim postopkom postane sporna veljavnost pogodbe.
Vsebina vmesnega ugotovitvenega zahtevka ne more biti ugotovitev spornega dejstva, temve le pravica ali
pravno razmerje, katerega ugotovitev bi lahko predstavljala vsebino samostojne ugotovitvene tobe.
Privolitev toenca ni potrebna, e tonik spremeni tobo tako, da uveljavlja poleg dajatvenega tudi ugotovitveni
zahtevek.
1.2.3 OBLIKOVALNA TOBA
Z oblikovalno tobo zahteva tonik ustanovitev, prenehanje ali spremembo (preoblikovanje) doloenega pravnega
razmerja. Tonikov zahtevek temelji na materialnopravnem oblikovalnem upravienju. Oblikovalno upravienje se
uveljavlja zunaj pravde z enostransko izjavo npr. odstopno upravienje.
Izpodbojni zahtevek za razveljavitev pogodbe (zaradi omejene poslovne sposobnosti stranke ali napak v volji) je
po staliu Vrhovnega sodia mono uveljavljati le z oblikovalno tobo. e se toenec brani proti izpolnitvenemu
zahtevku s trditvijo, da pogodba ni veljavna, mora trditev dokazati z nasprotno tobo ugovor ne zadostuje.
Pogoste so oblikovalne tobe iz zakonskih in druinskih razmerij toba za razvezo ali razveljavitev zakonske
zveze, toba za ugotovitev oetovstva (= oblikovalna, PAZI, ker se z njo vzpostavi pravno razmerje med otrokom
in domnevnim oetom).
Pravni interes se pri oblikovalnih tobah predpostavlja.

2. VSEBINA TOBE IN SPORNI PREDMET

2.1. VSEBINA TOBE
Toba mora vsebovati obligatorne sestavine tobe:
(1) sestavine, ki jih mora imeti vsaka vloga;
(2) doloen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev;
(3) 1) dejstva, na katera tonik opira zahtevek, in
2) dokaze, s katerimi se dejstva ugotavljajo;
(4) kompetenno dejansko stanje.
Toba lahko (ne nujno) vsebuje pravno kvalifikacijo zahtevka npr. odkodninski zahtevek, neupraviena
pridobitev. Sodie na pravno kvalifikacijo ni vezano. Fakultativna sestavina tobe so tudi razni procesni predlogi.
Tobeni zahtevek mora biti doloen:

subjektivno z natanno opredelitvijo strank, in

objektivno z natanno opredelitvijo pravnega varstva, ki ga tonik eli = tobeni predlog:

natanen opis stvari (nadomestne stvari), storitve, opustitve ali dopustitve pri dajatveni tobi,

natanen opis vsebine pravice ali pravnega razmerja, ki se ugotavlja, pri ugotovitveni tobi,

opis pravnega razmerja ter njegove ustanovitve oz. ukinitve pri oblikovalni tobi.
Poleg glavne stvari lahko toba vsebuje zahtevke glede stranskih terjatev.
53

Tonik mora navesti v tobi dejstva, na katera opira zahtevek = dejansko stanje (historini dogodek), iz katerega
pri pravilni uporabi pravnih pravil izvira pravna posledica.
Katera dejstva je tonik dolan navajati v tobi? 2 teoriji:

teorija individualizacije v tobi je treba navesti znake, ki omogoajo individualizacijo spora (pravna
kvalifikacija), ni treba navajati dejanskih okoliin;

teorija substanciranja v tobi je treba navesti dejstva, ki so nujna za utemeljitev tobenega predloga. Ni
treba navesti vseh dejstev, temve le dejstva, nujno potrebna za konkretizacijo in doloitev spornega
predmeta.
Tonik mora v tobi navesti tudi dokaze, na podlagi katerih je mono ugotoviti zatrjevana dejstva.
Kompetenno dejansko stanje so okoliine, pomembne za doloitev stvarne (vrednost spornega predmeta) in
krajevne pristojnosti sodia (npr. prebivalie toenca).
2.2. SPORNI PREDMET
je tobeni zahtevek. Pomembno je vpraanje identitete spornega predmeta.
Teorije o identiteti spornega predmeta:
(1) civilistina (materialnopravna) teorija sporni predmet je identien z zahtevkom materialnega prava,
(2) modificirana civilistina teorija sporni predmet je zatrjevanje pravice materialnega prava. tevilo zahtevkov
je odvisna od tevila pravovarstvenih zahtev sporni predmet je pravovarstvena zahteva.
(3) procesna ekvivalenna teorija sporni predmet je tobeni predlog in dejansko stanje. e je iz enega
dejanskega stanja mono izpeljati ve zahtevkov, gre za kljub temu za en sporni predmet.
(4) ista procesna teorija za identiteto spornega predmeta je odloilen tobeni predlog, kar velja do izdaje
sodbe. Od izdaje sodbe je sporni predmet celoten izrek sodne odlobe.
(5) noveja civilistina teorija za opredelitev spornega predmeta je odloilno, kdaj predstavlja ve
materialnopravnih zahtevkov predmet razpolaganja.
(6) teorija o trilenski opredelitvi spornega predmeta sporni predmet opredeljujejo 3 elementi: 1) zatrjevanje
pravice materialnega prava, 2) zahteva po doloeni obliki procesnega varstva, 3) dejansko stanje.
(7) sintetina opredelitev spornega predmeta sporni predmet je tonikova zahteva, naslovljena na sodie, naj
odloi o postavljenem tobenem predlogu, ki je vsebinsko povezan z materialnopravnim zahtevkom.
Pri nas je uveljavljena ista procesna teorija. Tobeni predlog (v njem formulirana zahteva za sodno varstvo
doloene vsebine) je sporni predmet. Pri pravnomonosti nadomesti tobeni predlog izrek sodbe. Izrek sodbe se
nanaa na dejansko stanje. Po pravnomonosti postanejo dejanske ugotovitve statine, kot jih vsebuje
obrazloitev sodbe. Objektivne meje pravnomonosti veljajo za sklop dejstev, ki so obstajala ob zakljuku glavne
obravnave. Npr. po zavrnitvi zahtevka za razveljavitev pogodbe zaradi ezmernega prikrajanja je mono
uveljavljati nov zahtevek po razveljavitvi pogodbe zaradi napake v volji.

3. UINKI VLOENE IN UINKI VROENE TOBE

3.1. UINKI VLOENE TOBE
Procesni uinki:
(1) z vloitvijo tobe se izrpa pravica tonika izbrati krajevno pristojno sodie,
(2) za doloitev krajevne pristojnosti so pomembne okoliine ob vloitvi tobe e se te okoliine kasneje
spremenijo, to nima vpliva na pristojnost sodia (perpetuatio fori),
(3) dopustnost tobe se presoja glede na obstoj procesnih predpostavk v asu vloitve tobe.
Materialnopravni uinki:
(1) z vloitvijo tobe so varovani prekluzivni roki, zastaralni roki se pretrgajo uinki pretrganja odpadejo, e:
1) tonik tobo umakne,
2) sodie tobo zavre,
3) sodie zavrne tobeni zahtevek.
(2) od neplaanih obresti je mono zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodiu vloen zahtevek
za njihovo plailo;
(3) pravica izbire se z vloitvijo tobe konzumira, e pripada pri alternativnih obveznostih pravica izbire upniku in
ta izbire prej ni opravil.
3.2. UINKI VLOENE TOBE
Pravda zane tei z vroitvijo tobe toencu nastopi LITISPENDENCA.
Najpomembneji procesni uinek litispendence je procesna posledica, da se v isti stvari med istimi strankami ne
sme zaeti nova pravda (ne bis in idem). Na litispendenco mora sodie paziti ves as postopka po uradni
dolnosti. e se pravda kljub obstoju litispendence zane, mora sodie tobo zavrei.
Na litispendenco pazi pritobeno sodie po uradni dolnosti. Kritev litispendence je absolutna bistvena kritev
postopka pritobeno sodie sodbo I. stopnje razveljavi in tobo zavre.
54

e pride v pravdi, ki se je zaela pozneje, prej do pravnomone sodbe, te sodbe ni mono napasti z revizijo ali
obnovo postopka, temve je treba zavrei prej vloeno tobo ali napasti poznejo pravnomono sodbo z izrednimi
pravnimi sredstvi.
Po nastopu litispendence odtujitev stvari ali pravice, o kateri tee pravda, ni ovira, da se pravda med istimi
strankami ne kona.
Ali je treba odtujitev stvari (pravice) upotevati pri oblikovanju tobenega zahtevka? 2 teoriji:

relevenna teorija odtujitev stvari je treba upotevati pri oblikovanju zahtevka, zahtevati je treba izpolnitev
v korist pridobitelja. Relevenna teorija je veinska.

irelevenna teorija odtujitev stvari ne vpliva na oblikovanje tobenega predloga.

Relevenna teorija ne pride v potev, e toenec odtuji stvar (pravico), o kateri tee pravda.
Izpolnitev je nemogoa v primeru unienja stvari v takem primeru je nujno spremeniti tobeni zahtevek po
izroitvi stvari in ga nadomestiti z odkodninskim zahtevkom.
Materialni posledici vroene tobe:
(1) dobroverni posestnik po vroitvi tobe pride v poloaj nedobrovernega glede strokov, plodov in nevarnosti
unienja;
(2) dolnik mora izpolniti obveznost solidarnemu upniku, ki prvi terja, sicer lahko sam izbere upnika.

4. ZDRUEVANJE ALI KOPIENJE ZAHTEVKOV (OBJEKTIVNA KUMULACIJA)

4.1. POJEM IN PREDPOSTAVKE OBJEKTIVNE KUMULACIJE
Isti tonik uveljavlja proti istemu toencu v eni tobi ve razlinih tobenih zahtevkov. Za objektivno
kumulacijo gre le, e se zdruujejo glavni zahtevki.
Kumulacija zahtevkov je vedno dovoljena, e izvirajo zahtevki iz iste dejanske in pravne podlage.
e zahtevki ni temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi, je kumulacija dovoljena le, e je isto sodie stvarno
pristojno za vse zahtevke ter je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka.
4.2. VRSTE OBJEKTIVNE KUMULACIJE
Zaetna kumulacija tonik e v tobi proti istemu toencu uveljavlja ve zahtevkov.
Naknadna kumulacija tonik med postopkom poleg prvotnega zahtevka uveljavlja e novega. To je sprememba
tobe, zato morajo biti podane tudi predpostavke za spremembo tobe.
Eventualna kumulacija tonik uveljavlja 2 zahtevka tako, da predlaga, naj sodie ugodi drugemu, e spozna,
da prvi ni utemeljen.
Kumulativno zdruevanje tonik uveljavlja ve zahtevkov tako, da predlaga, naj sodie ugodi vsakemu izmed
teh zahtevkov.
Alternativno zdruevanje temelj zahtevka je alternativna obligacija materialnega prava (duae res in
obligatione, una in solutione) = obligacija, pri kateri mora dolnik opraviti eno ali drugo izpolnitev. Do
alternativne kumulacije pride, e ima pravico izbire dolnik (= vedno, e ni drugae dogovorjeno). Sodie obsodi
toenca na alternativno izpolnitev. V izvrilnem postopku mora upnik oznaiti izpolnitev, ki se prisilno izvri.
Dolnik ima pravico izbire do konca izvrilnega postopka.
Nadomestno upravienje (facultas alternativa = una res in obligatione, duae in solutione ) dolnik je dolan
izpolniti le eno dajatev. Tonik pogosto ponudi, da sprejme namesto izpolnitve nadomestno izpolnitev ( datio in
solutum). Upnik mora v tobenem zahtevku zajeti dogovorjeno izpolnitev, dolnik se lahko te izpolnitve s
plailom denarnega zneska oprosti.

5. SPREMEMBA TOBE
5.1. POJEM SPREMEMBE TOBE
Za spremembo tobe gre, kadar zaradi spremembe posameznih elementov tobe (strank ali tobenega zahtevka)
spremenjena toba ni ve istovetna s prvotno.
5.2. OBJEKTIVNA SPREMEMBA TOBE
5.2.1 OPREDELITEV OBJEKTIVNE SPREMEMBE TOBE
Toba je spremenjena, e tonik:
(1) povea obstojei zahtevek;
(2) uveljavlja drug zahtevek poleg obstojeega;
(3) spremeni istovetnost zahtevka.
Po staliu civilnopravne teorije gre za spremembo tobe, kadar tonik:

spremeni tobeni temelj,

spremeni tobeni predlog = spremeni formulacijo pravnega varstva, ki ga zahteva,

55


spremeni tobeni temelj in tobeni predlog.
Ne gre za spremembo tobe, e tonik:

spremeni le pravno kvalifikacijo = tobeni zahtevek drugae opredeli,

zmanja tobeni zahtevek (delni umik),

spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da se tobeni zahtevek ne spremeni.
5.2.2 PREDPOSTAVKE ZA DOPUSTNOST SPREMEMBE
Naelo ekonominosti zahteva, da se dovoli sprememba, e postopek na podlagi nespremenjenega zahtevka ni
tik pred zakljukom. Tonik lahko spremeni tobo le do konca glavne obravnave.
Od vroitve tobe toencu je za dopustnost spremembe tobe potrebna privolitev toenca, vendar lahko sodie
kljub neprivolitvi dovoli spremembo, e misli, da bi bilo to smotrno za dokonno ureditev razmerja med
strankama. Novela ZPP-D prinaa novo dolobo, ki doloa, da se teje, da sprememba tobe ni smotrna za
dokonno ureditev razmerja med strankama, e bi zaradi tega prilo do spremembe stvarne pristojnosti sodia.
Kadar se toenec brez posebne izjave o (ne)privolitvi v spremembo spusti v obravnavanje glavne stvari na
podlagi spremenjene tobe, se teje, da je v spremembo tobe privolil.
Toencu je treba dati dovolj asa, da se pripravi na obravnavanje na podlagi spremenjene tobe.
5.2.3 PRIVILEGIRANA SPREMEMBA
je sprememba tobe, za katero ni potrebna privolitev toenca. Do nje pride, e tonik:
(1) spremeni tobo tako, da zahteva zaradi okoliin, nastalih po vloitvi tobe, iz iste dejanske podlage drug
predmet ali denarni znesek (npr. unienje individualno doloene stvari med pravdo);
(2) pred pravdo postavi vmesni ugotovitveni zahtevek.
5.3. SUBJEKTIVNA SPREMEMBA TOBE
Tonik lahko spremeni tobo tako, da namesto prvotnega toenca toi koga drugega. Taka sprememba je umik
tobe proti prvotnemu toencu mona je, e vanjo privolita prvotni in novi toenec. Privolitev prvotnega toenca
je potrebna le, e se je e spustil v obravnavanje.
Privolitve prvotnega in novega toenca sodie ne sme nadomestiti s svojim sklepom. Kdor vstopi v pravdo
namesto prvotnega toenca, mora prevzeti pravdo v stanju, v katerem je, ko stopi vanjo.

6. UMIK TOBE IN ODPOVED ZAHTEVKU

6.1. UMIK TOBE
Toba je tonikova zahteva za pravno varstvo, ki jo lahko tonik umakne. V primeru umika odpadejo vsi uinki
vloene in vroene tobe za nazaj (ex tunc). teje se, kot da sploh ni bila vloena, zato se lahko znova vloi.
Izjava o umiku tobe ima neposreden uinek. Pravda je z umikom konana, sodie izda sklep o ustavitvi
postopka. Umika tobe ni mono preklicati. Moen je delni umik tobe.
Tonik lahko umakne tobo brez privoljenja toenca, dokler se toenec z vloitvijo odgovora na tobo ne spusti
v obravnavanje glavne stvari. Do konca glavne obravnave lahko tonik umakne tobo, e toenec v to privoli
v primeru umika je toenec e vedno izpostavljen nadlegovanju tonika, ki lahko tobo znova vloi. Interes
toenca je dosei zavrnilno sodbo in se tako izogniti ponovnemu nadlegovanju.
Presumpcija / fikcija umika tobe:

e v redu vabljeni tonik ne pride na kasneji narok (torej ne na poravnalni ali prvi narok; v teh primerih je
sodba na podlagi odpovedi), razen e se toenec ne bi strinjal s fikcijo umika,

e nobena od strank v 4 mesecih od uvedbe mirovanja postopka ne predlaga njegovega nadaljevanja,

e tonik ne plaa takse za tobo niti po opominu sodia,

e obe stranke izostaneta z 2 zaporednih narokov (v gospodarskih sporih).

Fikcija umika tobe ni tako huda sankcija kot odpoved zahtevku, saj nima uinka ne bis in idem.
6.2. ODPOVED ZAHTEVKU
je izjava tonika, da je tobeni zahtevek neutemeljen. e se tonik do konca glavne obravnave odpove
tobenemu zahtevku, izda sodie brez nadaljnjega obravnavanja zavrnilno sodbo = sodba na podlagi odpovedi.
Ko postane sodba o odpovedi pravnomona, gre za pravnomono razsojeno stvar (res iudicata). Na
pravnomonost sodbe o odpovedi pazi sodie po uradni dolnosti.
Za dopustnost odpovedi zahtevku ni potrebna privolitev toenca, ker ni izpostavljen nevarnosti nove tobe. V
primeru odpovedi toenec v postopku uspe.
Odpoved zahtevku je mona do konca glavne obravnave.
Presumpcija / fikcija odpovedi zahtevku:

e v redu vabljeni tonik ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo

e v redu vabljeni tonik ne pride na 1. narok v sporih majhne vrednosti

V teh dveh primerih izda sodie sodbo na podlagi odpovedi.
56

Kritve: e sodie odloi o zahtevku, ki se mu je tonik odpovedal, gre za:

absolutno bistveno kritev postopka:
revizijski razlog,
razlog za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti s strani dravnega toilca.
Sodbo na podlagi odpovedi je mono izpodbijati, e je bila izjava o odpovedi dana pod vplivom zmote, sile ali
zvijae.

VI. PROCESNA DEJANJA TOENCA

1. OBRAMBA TOENCA, MATERIALNI IN PROCESNI UGOVORI
1.1. SPLONO O TOENEVIH PROCESNIH DEJANJIH
Toenec se lahko v pravdnem postopku:

brani, ali

se z izrecno izjavo oz. konkludentnimi dejanji strinja s tonikovimi navedbami in tobenim zahtevkom.
Toenec lahko prizna trditve tonika in pripozna zahtevek.
V primeru priznanja trditev sodie ne raziskuje nespornih dejstev, na katera se trditve nanaajo.
V primeru pripoznanja zahtevka sodie izda sodbo na podlagi pripoznave brez ugotavljanja resninosti
dejanskega stanja in brez odloanja o pravni utemeljenosti zahtevka.
Toenec se brani s tem, da predlaga zavrnitev zahtevka ter uveljavlja procesne in materialne ugovore. Z vloitvijo
nasprotne tobe toenec preide v napad.
1.2. MATERIALNI UGOVORI TOENCA
Najbolj pogosti so:

ugovor nenastale pravice toenec zatrjuje, da so doloene okoliine prepreile nastanek zatrjevane
pravice (npr. zmota, sila, zvijaa povzroijo neveljavno pogodbo);

ugovor ugasle pravice toenec priznava, da je zatrjevana pravica nastala, vendar je kasneje zaradi
doloenega pravno pomembnega dejstva prenehala obstajati;

samostojni ugovori toenec zatrjuje, da ni dolan izpolniti tobenega zahtevka, ker je nosilec samostojne
pravice, ki izkljuuje tonikov zahtevek.
Materialni ugovori se lahko nanaajo na ves zahtevek ali le na del zahtevka.
1.3. PROCESNI UGOVORI
Najpomembneji procesni ugovor je zatrjevanje toenca, da je materialno odloanje zaradi pomanjkanja
procesnih predpostavk nedopustno toenec sodiu predlaga, naj tobo zavre. Ker sodie pazi na (ne)obstoj
procesnih predpostavk po uradni dolnosti, imajo ugovori le znaaj opozorila, razen:

ugovora tonike varine, in

ugovora sklenjene pogodbe o arbitrai.

Ugovor krajevne pristojnosti je moen le v odgovoru na tobo.

2. POBOTANJE V PRAVDI
Toenec priznava, da tonikova denarna terjatev (= terjatev za izroitev doloene koliine nadomestnih stvari)
sicer obstaja, vendar trdi, da se je v celoti ali deloma sreala s toenevo istovrstno terjatvijo proti toniku ter je
zato prenehala obstajati.
Za uspeni pobotni dogovor morajo obstajati naslednji pogoji:
(1) vzajemnost obeh terjatev,
(2) istovrstnost obeh terjatev,
(3) dospelost (zapadlost) obeh terjatev,
(4) iztoljivost obeh terjatev.
Pobot nastane, ko poda ena izmed strank pobotno izjavo. Po podani pobotni izjavi se teje, da je pobot nastal
takrat, ko se stekli pogoji zanj pobotna izjava uinkuje ex tunc.
Predpravdno pobotanje pobotna izjava je bila dana pred vloitvijo tobe. Toenec v pravdi le zatrjuje, da je e
dal pobotno izjavo, zaradi katere je tonikova terjatev prenehala obstajati, ter predlaga zavrnitev zahtevka.
Procesno pobotanje toenec da pobotno izjavo ele v procesu. Za procesno pobotanje veljajo posebna pravila:

izrek sodbe je trilenski sodie:

ugotovi obstoj tonikove terjatve,

ugotovi obstoj toeneve terjatve,

izree pobotanje in zavrne tobeni zahtevek:

v celoti, ali
57


deloma, e je toeneva terjatev nija od tonikove.

odloba o (ne)obstoju toeneve terjatve postane pravnomona;

toenec mora pobotni ugovor uveljaviti do konca postopka na 1. stopnji (= do konca glavne obravnave). Ni
dovoljeno uveljavljati pobotnega ugovora v pritobi ali na pritobeni obravnavi. Mono je uveljaviti pobotni
dogovor, e pritobeno sodie razveljavi sodbo sodia 1. stopnje in vrne zadevo v novo sojenje.
Toenec lahko uveljavlja pobotni ugovor podrejeno za primer, e z materialnimi ugovori ne bi uspel.
Pravna narava procesnega pobotanja:

civilistina teorija pobotna izjava, dana ele v pravdi, ima procesne in materialnopravne posledice. Za
pobotanje velja, da je nastopilo z dnem, ko so stekli pogoji pobotanja.

procesna teorija pobotna izjava, dana v pravdi, nima materialnopravnega uinka. Ugasnitev obeh terjatev
odredi sodie s sodbo.
ZPP zastopa procesno teorijo.

3. SODNO PRIZNANJE IN PRIPOZNAVA

3.1. SODNO PRIZNANJE
Priznanje je izjava stranke, da je nasprotnikova trditev o pravno relevantnih dejstvih resnina. Toenec lahko
prizna tonikove trditve v tobi. Tonik lahko prizna trditve v toenevih ugovorih.
Priznanega dejstva ni treba dokazovati. Priznanje ni dovoljeno, e je stranka priznala dejstvo z namenom, da bi
nedovoljeno razpolagala z zahtevkom. Npr. sodie ne upoteva priznanja dejstev, na katerih temelji tonikov
zahtevek po priznanju lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, e ugotovi, da se stranki s tem elita
izogniti prisilnim predpisom o prepovedi in omejitvah prometa z nepremininami.
Sodno priznanje je dano pred sodiem. Iz priznanja zunaj procesa sodie lahko le sklepa na resninost pravno
relevantnega dejstva.
Stranka lahko dejstvo prizna v postopku I. stopnje in pritobenem postopku. Nasprotnikovo trditev je mono
priznati z izjavo na naroku, pripravljalnem spisu in odgovoru na tobo.
Neprerekanih dejstev ni treba dokazovati molk stranke pomeni priznanje nasprotnikovih trditev (sistem
afirmativne litiskontestacije).
Priznanje dejstva je mono preklicati. Sodie presodi po prostem preprianju, upotevajo vse okoliine, ali naj
se teje dejstvo za priznano, e ga je stranka pozneje zanikala ali omejila priznanje z dodajanjem drugih dejstev.
Priznanje dejstva je mono preklicati tudi v pritobenem postopku.
Priznanje dejstev se nanaa na relevantna dejstva = praemissa minor sodnikega silogizma.
3.2. PRIPOZNAVA TOBENEGA ZAHTEVKA
Pripoznava je izjava toenca, da je tonikov zahtevek po pravnem varstvu utemeljen.
Pripoznava se nanaa na pravno posledico, za katero tonik zatrjuje, da izhaja iz zatrjevanega dejanskega stanja
= praemissa maior sodnikega silogizma.
Pripoznava je posredno procesno dejanje sodie v primeru pripoznave izda sodbo na podlagi pripoznave.
Pripoznava je toeneva izjava volje dispozicija z zahtevkom. Sodie v primeru pripoznave ne ugotavlja:

ali je dejansko stanje resnino, in

ali iz zatrjevanega dejanskega stanja izhaja pravna posledica, obseena v tobenem zahtevku.
etudi je pripoznava dana na podlagi oitno neresninega dejanskega stanja ali pravna posledica, ki jo zatrjuje
tonik, nikakor ne izhaja iz dejanskega stanja, je pripoznava veljavna, e je dana na podroju dispozitivnih pravic.
Sodie ne upoteva pripoznave, e spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
Pripoznavo, dano na naroku ali v pisni vlogi, lahko toenec preklie do izdaje sodbe.

4. NASPROTNA TOBA
Toenec lahko vloi proti toniku nasprotno tobo v naslednjih primerih:
(1) zahtevek nasprotne tobe je v zvezi z zahtevkom iz tobe npr. oba zahtevka izvirata iz istega historinega
dogodka; ali
(2) zahtevka iz tobe in nasprotne tobe se lahko pobotata;
(3) z nasprotno tobo se zahteva ugotovitev pravice ali pravnega razmerja, od (ne)obstoja katerih je odvisna
odloba o tobenem zahtevku (vmesni ugotovitveni zahtevek).
Nasprotna toba je dopustna le, e je isto sodie stvarno pristojno za zahtevek iz tobe.
Toenec vloi nasprotno terjate, ko je njegova terjatev vija od tonikove z nasprotno tobo dobi izvrilni naslov
na preseek terjatve. e je terjatev enaka ali nija, jo toenec uveljavlja s pobotnim ugovorom.

VII. SODELOVANJE VE OSEB V PRAVDI

58

1. SOSPORNITVO
1.1. POJEM SOSPORNITVA
Sospornitvo je nastopanje ve oseb v civilni pravdi na strani tonika ali toenca.
Sospornitvo je subjektivna kumulacija = zdruevanje procesnih subjektov na strani strank.
1.2. MATERIALNO IN FORMALNO SOSPORNITVO
Materialni sosporniki so e pred pravdo med seboj v materialnopravnem razmerju.
Za materialno sospornitvo gre, e:
(1) so sosporniki glede na sporni predmet v pravni skupnosti (skupni lastniki, solastniki, drubeniki);
(2) se pravice in obveznosti sospornikov opirajo na isto dejansko in pravno podlago (idem factum, idem ius);
(3) gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti.
Formalno sospornitvo je dovoljeno:
(1) kadar so predmet spora zahtevki oz. obveznosti iste vrste, ki se opirajo na istovrstno ali dejansko ali pravno
podlago (simile factum, simile ius);
(2) e velja stvarna ali krajevna pristojnost istega sodia za vsak zahtevek in vsakega toenca.
Formalni sosporniki med seboj niso v nobeni materialnopravni zvezi, le njihove pravice in obveznosti so podobne,
temeljijo na podobni dejanski in pravni podlagi.
Pri materialnem sospornitvu je mono toiti vse materialne sospornike pri sodiu, ki je pristojno za enega izmed
njih (forum attractionis).
Za formalno sospornitvo je stvarna in krajevna pristojnost sodia procesna predpostavka.
1.3. NAVADNO IN ENOTNO SOSPORNITVO
Za navadno sospornitvo gre, e se lahko izda za vsakega sospornika razlina sodba. Vsak navadni sospornik v
civilni pravdi je samostojna stranka. Njegova procesna dejanja uinkujejo le zanj. Mono je upotevati zatrjevanje
dejstva, skupnega za vse sospornike, v korist drugih navadnih sospornikov.
Za enotno sospornitvo gre, e je mono zoper vse sospornike izdati le enako sodbo. Vsi enotni sosporniki so
pravdna stranka. Uinek za vse sospornike imajo le aktivna in najbolj koristna procesna dejanja. Dejanja
sospornikov uinkujejo tudi za sospornike, ki so kakno procesno dejanje zamudili. V primeru nasprotovanja med
dejanji sospornikov obvelja najbolj koristno dejanje. Koristnost dejanje je treba presojati glede na konni cilj v
pravdi (npr. obsodilna sodba je konni cilj enotnih sospornikov tonikov, zavrnilna sodba je konni cilj enotnih
sospornikov toencev).
Sodna praksa in pravna teorija tejeta nerazdelne (solidarne) dolnike vedno za navadne sospornike. Za navadna
sospornika se tejeta tudi povzroitelj prometne nesree in zavarovalnica, ki odgovarja za povzroitelja na podlagi
obveznega zavarovanja.
e se izteejo roki za opravo doloenega procesnega dejanja za posamezne enotne sospornike ob razlinem
asu, lahko vsak enotni sospornik opravi to procesno dejanje, dokler se ne iztee rok za zadnjega enotnega
sospornika.
Posamezen enotni sospornik lahko umakne tobo. Umik ne uinkuje za druge enotne sospornike. Sospornik, ki je
umaknil tobo, s tem izstopi iz procesnega razmerja. Sodba ima uinek tudi zoper njega.
Formalno sospornitvo je vedno navadno. Materialno sospornitvo je lahko navadno ali enotno. Enotno
sospornitvo je podano pri materialnih sospornikih, ki so glede na sporni element v pravni skupnosti.
1.4. NUJNO SOSPORNITVO
Za nujno sospornitvo gre, kadar morajo vsi sosporniki nastopati v procesu na aktivni ali pasivni strani, ker sicer v
procesu ne nastopa aktivno ali pasivno legitimirana stranka.
Materialno pravo pove, kdaj je ve oseb tako povezanih, da lahko le skupaj nastopajo kot stranke. Primeri nujnega
sospornitva:

zakonca glede sporov v zvezi s skupnim premoenjem,

sodedii pred delitvijo zapuine,

solastniki, e kdo uveljavlja nedeljivo stvarno pravico na nepreminini, ki je v njihovi solastnini,

mati in otrok v pravdi zaradi izpodbijanja oetovstva.

1.5. ZAKONITO SOSPORNITVO
Za zakonito sospornitvo gre, e ZPP ali drug zakon doloa, da lahko na aktivni ali pasivni strani nastopa v pravdi
le ve oseb in so te osebe sosporniki. V tem primeru ni treba ugotavljati, ali so podani pogoji za materialno ali
formalno sospornitvo.

59

1.5.1 GLAVNA INTERVENCIJA

Kdor v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico, o kateri e tee pravda med drugimi, lahko toi pri sodiu, pri
katerem tee pravda, obe stranki z eno tobo, dokler ni postopek pravnomono konan. Tonik in toenec sta
nasproti novemu toniku (glavni intervenient) zakonita sospornika.
1.5.2 TOBA PROTI GLAVNEMU DOLNIKU IN POROKU
Glavni dolnik in porok sta lahko skupaj toena, e to ne nasprotuje pogodbi o porotvu. Gre za zakonito
sospornitvo na pasivni strani.
Porokova obveznost je subsidiarna. Obveznost je dolan izpolniti ele, ko je glavni dolnik ne izpolni v roku,
doloenem v pisni zahtevi. Pri solidarnem porotvu upnik lahko zahteva izpolnitev od glavnega dolnika, od
poroka ali od obeh hkrati. V teh primerih zakonsko sospornitvo ni potrebno, ker lahko upnik toi dolnika in
poroka kot materialna sospornika.
e se glavni dolnik in porok dogovorita, da odgovarja porok za obveznost glavnega dolnika, ko bo upnik
terjatev sodno uveljavljal. Tu je potrebno zakonsko sospornitvo, ker upnik ne more toiti dolnika in poroka kot
materialna sospornika.
1.6. PODREJENO (EVENTUALNO) SOSPORNITVO
Za eventualno sospornitvo gre, e tonik uveljavlja svoj zahtevek proti ve toencem tako, da zahteva, da naj
sodie ugodi tobenemu zahtevku proti naslednjemu toencu, e bi bil pravnomono zavrnjen zahtevek proti
prejnjemu toencu.
Eventualno sospornitvo je dovoljeno, e:

uveljavlja tonik proti vsakemu toencu isti zahtevek, ali

uveljavlja tonik proti posameznim toencem razline zahtevke, ki so v medsebojni zvezi, pri emer je isto
sodie stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek.
Eventualno sospornitvo uporabi tonik, kadar dejansko ali pravno ni jasna pasivna legitimacija (npr. ni jasno, kdo
je zakrivil prometno nesreo).
Procesna dejanja ne smejo biti vezana na izvenprocesne pogoje, vendar so lahko vezana na negotova dogajanja
v samem procesu.
1.7. ZAETNO IN NAKNADNO SOSPORNITVO
Za zaetno sospornitvo gre, e v zaetku pravde nastopa na aktivni ali pasivni strani ve oseb.
Za naknadno sospornitvo gre, e se do konca obravnave:

prikljui toniku nov tonik, ali

se toba raziri na novega toenca, ki v to privoli.

Nakdnadno sospornitvo je dovoljeno le, e obstajajo pogoji za materialno ali formalno sospornitvo.
e vstopi na strani tonika nov tonik, nista potrebni privolitev toenca in prvotnega tonika.
Pri raziritvi tobe na novega toenca je potrebna njegova privolitev, ker mora prevzeti pravdo v stanju vstopa
vanjo. Privolitve novega toenca sodie ne more nadomestiti s sklepom.

VIII. UDELEBA TRETJIH V PRAVDI

1. STRANSKA INTERVENCIJA
1.1. POJEM STRANKE INTERVENCIJE
Stranski intervenient se med potekom civilne pravde pridrui eni od strank, ker ima pravni interes, da stranka v
pravdi zmaga. Predpostavka stranke intervencije je poseben intervencijski interes, ki ga mora intervenient
izkazati.
Pravni interes je podan, kadar je intervenient s stranko v materialnopravnem razmerju, tako da lahko sodba
(ne)posredno vpliva na njegov pravni poloaj.
Sosporniki intervenient ima neposredni pravni interes nanj se razteza pravnomonost sodbe.
Podlaga za posredni pravni interes so razna materialnopravna razmerja: solidarni dolnik, ki ni toen, ima interes,
da zmaga toeni solidarni dolnik, odstopnik terjatve (cedent) ima pravni interes, da zmaga prevzemnik terjatve
(cesionar), itd.
Za intervencijo v civilnem sporu ne zadostuje ekonomski ali emocialni interes.
Intervencijski spor do njega pride, e intervenientu stranka izpodbija pravico intervencije.
Stranski intervenient se lahko pridrui stranki ves as postopka med postopkom na I. stopnji, v pritobenem
postopku, vse do pravnomonosti. Prijava intervencije je mona e ob sami vloitvi tobe (pred nastopom
litispendence). Stranski intervenient se lahko pridrui stranki tudi v postopku izrednih pravnih sredstev ali vloi

60

izredno pravno sredstvo, e je sodeloval v rednem postopku pred pravnomonostjo. e ni sodeloval, lahko
izredno pravno sredstvo vloi le sosporniki intervenient.
1.2. POLOAJ INTERVENIENTA V PRAVDI
Intervenient mora sprejeti pravdo v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.
Intervenient ima pravico podajati vse predloge in opravljati vsa procesna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to
storila stranka. Intervenientova dejanja imajo pravni uinek za stranko, e niso z njimi v nasprotju. V tem primeru
uinkujejo strankina dejanja, eprav so intervenientova dejanja bolj koristna. Pasivna dejanja stranke ne
uinkujejo.
Intervenient lahko opravlja procesna dejanja le v rokih, ki veljajo za stranko.
Intervenient lahko opravlja le pozitivna procesna dejanja. Vsa druga dejanja mora opravljati v skladu z interesi
stranke. Ne more razpolagati z zahtevkom, umakniti tobe, se odpovedati zahtevku, pripoznati zahtevek,
spremeniti tobe, priznati doloenih dejstev.
1.3. INTERVENCIJSKI EFEKT
Intervenient se udeleuje pravde, ker utegne sodba (ne)posredno uinkovati na njegov pravni poloaj. Smisel
intervencije je, da intervenient pomaga stranki glede razievanja dejanskega stanja in obravnavanja pravnih
vpraanj, da bi stranka uveljavila vse mone trditve, predloge in ugovore.
Stranka mora intervenienta obvestiti o pravdi. Z obvestilom o pravdi omogoi intervencijo.
Intervencijski efekt = poloaj, ko intervenient po zakljuku pravde ne more oitati stranki, da se je slabo pravdala
(exceptio mali procesus), tako da je sodba dejansko in pravno zanjo neugodna. Tega ugovora intervenient nima,
e ga je stranka pravoasno obvestila o pravdi in ni opravljala procesnih dejanj v nasprotju z intervenientovimi.
e stranka intervenienta o pravdi ni obvestila ali je opravljala procesna dejanja v nasprotju z njegovo voljo, jo
lahko intervenient toi in ji oita, da ne bi izgubila prejnje pravde, e bi uporabljala vse mone trditve in ugovore.
1.4. SOSPORNIKI INTERVENIENT
e se pravni uinek sodbe razteza neposredno na intervenienta, ima intervenient pravno enak poloaj kot enotni
sospornik. Vendar pri enotnem sospornitvu ni vedno predpisano nujno sospornitvo. V pravdi lahko nastopa le
eden ali ve potencialnih enotnih sospornikov, drugi so intervenienti. Ti lahko vlagajo tudi izredna pravna sredstva,
etudi se niso udeleevali postopka do pravnomonosti. Sosporniki intervenient lahko opravlja dispozitivna
dejanja. V primeru nasprotja med dejanji stranke in dejanji sospornikega intervenienta velja pozitivno in najbolj
koristno dejanje.

2. OBVESTILO O PRAVDI, IMENOVANJE PREDNIKA

2.1. OBVESTILO O PRAVDI (LITIS DENUNTIATIO)
e eli stranka dosei proti doloeni osebi doloene materialnopravne uinke, jo mora obvestiti o tekoi pravdi. To
stori preko pravdnega sodia z vlogo, v kateri navedi razlog obvestitve in stanje, v katerem je pravda. Obvestilo
je mono, dokler se pravda pravnomono ne kona.
Stranka obvesti o pravdi tistega, ki ima pravni interes, da stranka v pravdi zmaga. S tem omogoi naslovljencu,
da se ji pridrui kot stranski intervenient. Obvestilo o pravdi ima intervencijski efekt naslovljenec stranki, ki ga je
o pravdi obvestila, ne more oitati, da se je slabo pravdala.
2.2. IMENOVANJE PREDNIKA (NOMINATIO AUCTORIS)
Prednika lahko imenuje le toenec, kadar je posestnik stvari ali imetnik pravice ter trdi, da ima stvar v posesti
ali da izvruje pravico v imenu nekoga drugega. Toenec pozove prednika, da namesto njega stopi v pravdo.
Poziv predniku je mogo najkasneje na glavni obravnavi, preden se toenec spusti v obravnavanje glavne stvari.
Kaj lahko stori imenovani prednik 3 monosti:
(1) lahko vstopi v pravdo namesto prvotnega toenca. Privolitev tonika v tako spremembo ni potrebna, razen e
uveljavlja zoper toenca zahtevke, ki niso odvisni od tega, ali ima toenec stvar v posesti oz. izvruje pravico
v prednikovem imen
(2) lahko ne vstopi v pravdo kljub pozivu prvotni toenec se ne more upirati, da bi se spustil v pravdo. Vendar
nastopi intervencijski efekt prednik ne more trditi, da se je toenec slabo pravdal in ni uveljavil vseh monih
ugovorov. Toenec mora kljub temu storiti vse, kar je v okviru poznavanja dejanskega in pravnega poloaja
sposoben storiti, sicer predniku odgovarja za kodo.
(3) lahko ne nadomesti toenca, vendar nastopi kot stranski intervenient.

3. UDELEBA DRUGIH PRAVOSODNIH ORGANOV V CIVILNI PRAVDI

61

3.1. DRAVNI TOILEC

nastopa v civilni pravdi v 3 vlogah kot:
(1) vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti;
(2) dravni organ, ki se lahko izjavi o vsaki vloeni reviziji;
(3) stranka.
Dravni toilec lahko v 3 mesecih od pravnomone sodne odlobe vloi zoper njo zahtevo za varstvo zakonitosti.
Z njo skrbi za enotno prakso sodi glede uporabe zakonov in drugih predpisov, kadar sodna praksa vijih sodi
glede uporabe posameznih zakonov ali zakonskih dolob. Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloi tudi, kadar
meni, da je posamezna sodna odloba nezakonita ali izdana v nezakonitem postopku.
Dravni toilec se lahko izjavi o vsaki vloeni reviziji. Sodnik sodia I. stopnje polje izvod vsake revizije
dravnemu toilstvu, ki se lahko v 30 dneh od vroitve o njej izjavi. V tem primeru ima toilstvo le 30-dnevni rok
za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti.
Dravni toilec lahko izjemoma nastopa kot stranka vloi lahko tobo za razveljavitev zakonske zveze, e je bila
zakonska zveza sklenjena v nasprotju z zadrki v javnem interesu.
3.2. DRAVNI PRAVOBRANILEC
nastopa v civilnem sporu kot zastopnik drave, dravnih organov in upravnih organizacij v sestavi, ki so pravne
osebe. Pri njihovem zastopanju opravlja dravni pravobranilec vsa procesna dejanja, ki jih je v postopku
upraviena opravljati stranka ali udeleenec.
3.3. DRUBENI PRAVOBRANILEC
ima pooblastila za varstvo bive drubene lastnine, tako da vlaga tobe za okodovanje bivega drubenega
premoenja, e tega ne stori na njegov predlog Slovenska razvojna druba (SRD). To ni ve aktualno, ker je SRD
ukinjena.

IX. STROKI PRAVDNEGA POSTOPKA

1. STROKI PRAVDNEGA POSTOPKA
1.1. POJEM PRAVDNIH STROKOV
Pravdni stroki so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. To so:

sodni stroki,

stroki strank.
Sodni stroki so stroki, povezani z delom sodi kot dravnih organov. Stranke jih delno krijejo s plailom sodnih
taks. Posebej morajo stranke plaati stroke v zvezi s samim potekom postopka: stroki za izvajanje posameznih
dokazov, stroki za dnevnice in potni stroki za sodnike v primeru opravljanja sodnih dejanj zunaj sodnih zgradb.
Med strankine stroke spadajo:

potni stroki,

izguba osebnega dohodka,

potnine,

sodne takse,

nagrajevanje odvetnikov.
1.2. PRAVILA O PLAEVANJU PRAVDNIH STROKOV
1.2.1 OBVEZNOST VNAPREJNJEGA PLAILA PRAVDNIH STROKOV
Vsaka stranka predhodno krije sodne in svoje stroke, ki jih povzroi s svojimi dejanji. Vsaka stranka je dolna
vnaprej plaati polog sodne takse, predpisane za posamezna procesna dejanja. Kadar predlaga stranka izvedbo
dokaza, mora po nalogu sodia zaloiti znesek, potreben za stroke, nastale z izvedbo dokaza.
e predlaga izvedbo dokaza sodie, se izplaajo stroki za izvedbo dokaza iz sredstev sodia.
Stranka, ki se ni udeleila poravnalnega naroka, mora nasprotni stranki povrniti stroke tega naroka.
1.2.2 TEMELJNA PRAVILA O POVRNITVI PRAVDNIH STROKOV
Veljata 2 temeljna kriterija:
(1) kriterij uspeha v pravdi stranka, ki v pravdi v celoti propade, mora nasprotni stranki in njenemu
intervenientu povrniti pravdne stroke. e stranka le delno zmaga v pravdi, lahko sodie glede na doseeni
uspeh:

doloi, da krije vsaka stranka svoje stroke,

naloi eni stranki, naj povrne drugi stranki ali intervenientu sorazmeren del strokov.
62

(2) kriterij krivde stranka mora ne glede na izid pravde povrniti stranki stroke, ki jih je povzroila po svoji krivdi
ali nakljuju, ki se je njej primerilo. Krivdna povzroitev strokov je podana, e stranka:

zlorablja procesne pravice, ali

poskua s procesnimi dejanji zavlaevati postopek.

Nekrivdni primer povzroitve strokov je bolezen stranke, zaradi katere je prilo do preloitve naroka, vrnitve
v prejnje stanje,...
1.2.3 POSEBNA PRAVILA O PLAILU PRAVDNIH STROKOV
Tonik mora kriti pravdne stroke, e:

toenec ni dal povoda za tobo in je pripoznal zahtevek:

v odgovoru na tobo, ali

preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari.

je umaknil tobo, razen e jo je umaknil takoj, ko je toenec izpolnil zahtevek.

Stranka, ki umakne pravno sredstvo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroke, nastale zaradi pravnega
sredstva.
e se pravda kona s sodno poravnavo, krije vsaka stranka svoje stroke, e ni v poravnavi drugae
dogovorjeno.
Sosporniki krijejo stroke po enakih delih. Sodie lahko doloi drugano razmerje, e je med njimi razlika glede
delea na spornem predmetu. Nerazdelno (solidarno) odgovorni sosporniki so nerazdelno odgovorni za stroke.
Za stroke, ki jih povzroijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, drugi sosporniki niso odgovorni.
Dravni organ ima pravico do povraila strokov, vendar nima pravice do nagrade.
Stroke postopka za zavarovanje dokazov krije stranka, ki je predlagala zavarovanje. Pozneje lahko stroke
uveljavlja kot del pravdnih strokov glede na uspeh v pravdi.
1.3. OBSEG PRAVDNIH STROKOV
Pri doloitvi povrnitve strokov sodie upoteva le stroke, potrebne za pravdo, o emer odloi po skrbni presoji
vseh okoliin. Stroki za nagrade odvetnikov se doloijo po posebni tarifi.
1.4. ODLOANJE O OPROSTITVI PRAVDNIH STROKOV - NE VELJA VE (ZPP-D)
Dolobe o oprostitvi plaila strokov so bile popolnoma izloene iz ZPP (z novelo D). Zakon o sodnih taksah sedaj
ureja oprostitev, odlog in obrono odplailo sodne takse, Zakon o brezplani pravni pomoi pa oprostitev strokov
za dokaze in za zastopanje po odvetniku.
1.4.1 OPROSTITEV STROKOV PO ZAKONU O BREZPLANI PRAVNI POMOI (ZBPP)
Do brezplane pravne pomoi je upraviena oseba, ki glede na svoj finanni poloaj in glede na finanni
poloaj svoje druine brez kode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje druine ne bi zmogla
strokov sodnega postopka oziroma strokov nudenja pravne pomoi.
teje se, da je socialno stanje prosilca in njegove druine zaradi strokov sodnega postopka oziroma strokov
nudenja pravne pomoi ogroeno, e meseni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma meseni povpreni
dohodek na lana druine (lastni dohodek druine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega
dohodka, doloenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek).
ZBPP ureja vse oblike brezplane pomoi za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodii splone pristojnosti in
specializiranimi sodii v Sloveniji, pred Ustavnimi sodiem ter vsemi organi, pristojnimi za izvensodno
poravnavanje sporov.
Pri presoji dodelitve brezplane pravne pomoi se kot pogoji upotevajo okoliine in dejstva o zadevi, v zvezi s
katero prosilec vlaga pronjo za odobritev brezplane pravne pomoi, predvsem da:
- zadeva ni oitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je
razumno zaeti postopek oziroma se ga udeleevati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje
odgovarjati in
- je zadeva pomembna za prosilev osebni in socialno-ekonomski poloaj oziroma je priakovani izid
zadeve za prosilca ali njegovo druino ivljenjskega pomena.
Upravienec lahko zaprosi za brezplano pravno pomo v katerikoli fazi postopka (npr. ob zaetku
izvensodnega ali sodnega postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki e tee).
Brezplana pravna pomo se v isti zadevi lahko dodeli:

za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet;

za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah;

63

za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; v postopku pred sodii na prvi in
drugi stopnji; v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; v zvezi z ustavno pritobo; pred mednarodnimi sodii; pri
vloitvi pobude za oceno ustavnosti;
kot oprostitev plaila strokov sodnega postopka - sem sodijo predvsem:
o
stroki za izvedence, prie, tolmae, vroevalce in prevode, strokov zunanjega poslovanja sodia ali
drugega organa in drugih opravienih strokov;
o
pologi varine za stroke oziroma strokov izvedbe postopka (predujmi);
o
stroki za javne listine in potrdila, ki so potrebna v postopku pred sodiem;
o
drugih strokov postopka.

Brezplana pravna pomo po tem zakonu se ne odobri v naslednjih zadevah:

- zaradi kaznivih dejanj razalitve, obrekovanja, aljive obdolitve in opravljanja, razen e okodovanec
verjetno dokae, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzroena pravno priznana koda;
- v sporih zaradi znianja preivnine, kadar preivninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova
preivnine, razen, e jih ni poravnal zaradi okoliin, na katere nima vpliva;
- v odkodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoenjske in premoenjske kode pri alitvi asti in irjenju
neresninih trditev, razen, e okodovani upravienec verjetno dokae, da je to vplivalo na njegov
premoenjski in finanni ali drubeni poloaj.
O odobritvi brezplane pravne pomoi po ZBPP odloa predsednik okronega oz. ustreznega specializiranega
sodia. O pronji za dodelitev brezplane pravne pomoi torej odloa pristojni organ za BPP tistega sodia, na
obmoju katerega ima prosilec stalno ali zaasno prebivalie oziroma sede, in sicer glede na stvarno pristojnost
sodia (za okrajno in okrono -> okrono). Prosilec vloi pronjo za brezplano pravno pomo pri pristojnem
sodiu ali na okrajnem sodiu, na obmoju katerega ima stalno ali zaasno prebivalie oziroma sede. e ni
drugae doloeno, postopa pristojni organ za BPP po ZUP. O pronji za brezplano pravno pomo odloi pristojni
organ z odlobo, o vpraanjih postopka pa s sklepom. Zoper odlobe oziroma sklepe pristojnega organa za BPP ni
pritobe, mogo pa je upravni spor.
Pravno pomo po ZBPP praviloma izvajajo:

odvetniki in odvetnike drube

notarji v zadevah, ki jih opravljajo po zakonu, ki ureja notariat

prvi pravni nasvet in brezplano pravno svetovanje lahko nudijo tudi osebe, ki brez namena pridobivanja
dobika opravljajo dejavnost brezplane pravne pomoi s soglasjem ministra za pravosodje (primer PIC)
Zakonita cesija povzroenih strokov terjatev upravienca do brezplane pravne pomoi, ki v pravdi
zmaga, preide do viine strokov pravne pomoi na Republiko Slovenijo.
1.4.2 OPROSTITEV STROKOV PO ZAKONU O SODNIH TAKSAH (ZST-1)
Sodie oprosti stranko plaila taks, e bi bila s tem plailom obutno zmanjana sredstva, s katerimi se preivlja
sama ali se preivljajo njeni druinski lani.
Sodie stranki odloi plailo taks ali ji dovoli obrono plailo, e bi bila s takojnjim plailom ali s takojnjim
plailom v celotnem znesku obutno zmanjana sredstva, s katerimi se preivlja sama ali se preivljajo njeni
druinski lani. as odloga plaila oziroma skupni as plaevanja obrokov ne sme biti dalji od 12 mesecev.
Oprostitev, odloitev ali obrono plailo sodnih taks velja tudi za podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z
njegovo dejavnostjo in za pravne osebe glede plaila taks za vloge, pri katerih je plailo takse procesna
predpostavka, e nimajo sredstev za plailo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti
takoj v celotnem znesku brez ogroanja svoje dejavnosti.
Pri odloanju o oprostitvi ali odlogu, sodie upoteva zlasti naslednje okoliine: premoenjsko stanje stranke in
njenih druinskih lanov, vrednost predmeta postopka in tevilo oseb, ki jih stranka preivlja. Pri odloanju v zvezi
s podjetnikom posameznikom in pravnimi osebami mora sodie upotevati premoenjsko, finanno in
likvidnostno stanje stranke.
1.4.3 PREJNJA UREDITEV PO ZPP
Sodie je lahko oprostilo plaila postopkov stranko, ki po splonem premoenjskem stanju ne zmore strokov
brez kode za nujno preivljanje same sebe in svoje druine. Oprostitev plaila strokov je lahko:

delna oprostitev plaila sodnih taks,

popolna oprostitev predujma za stroke pri, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov.

Sodie lahko stranki plailo taks odloi do izdaje odlobe ali dovoli obrono plailo.
Pri odloanju o oprostitvi strokov mora sodie upotevati vse okoliine, zlasti:

vrednost spornega predmeta,

64

tevilo oseb, ki jih stranka preivlja,

dohodke in premoenje, ki ga imajo stranka in njeni druinski lani.

1.5. TONIKA VARINA (CAUTIO AUCTORIS)

Kadar zane tuj dravljan ali oseba brez dravljanstva, ki nima stalnega prebivalia v Sloveniji, pravdo pred
slovenskim sodiem, mora dati toencu na njegovo zahtevo varino za pravdne stroke. Toenec mora to
zahtevati najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari.
Toenec nima pravice do varine, e:
(1) velja dejanska reprociteta slovenski dravljani v tonikovi dravi niso dolni dajati varine;
(2) uiva tonik v Sloveniji pravico prebivalia;
(3) se tonikov zahtevek nanaa na terjatev iz delovnega razmerja v Sloveniji;
(4) gre za zakonski, paternitetni ali preivninski spor;
(5) gre za menino, ekovno ali nasprotno tobo ter tobo za izdajo plailnega naloga.
Plailo tonike varine je procesna ovira. Sodie varino doloi le na zahtevo toenca, nikoli po uradni
dolnosti. Toenec, ki je zahteval varino, ni dolan nadaljevati postopka o glavni stvari.
e tonik ne dokae, da je dal v doloenem roku varino, se teje, da je tobo umaknil. e je toenec zahteval
varino v postopku s pravnimi sredstvi in tonik ne dokae, da jo je dal, se teje, da je umaknil pravno sredstvo.
Tuji dravljani imajo pod pogojem vzajemnosti pravico do oprostitve plaila pravdnih strokov. e nastane dvom,
daje pojasnilo Ministrstvo za pravosodje. e ima tuji dravljan stalno prebivalie pri nas, nima pravice do
oprostitve strokov. Oseba brez dravljanstva ima tako pravico v vsakem primeru, etudi ima pri nas stalno ali
zaasno prebivalie.

X. DOKAZOVANJE
1. SPLONI POJMI O DOKAZOVANJU
1.1. DOKAZOVANJE KOT AKTIVNOST PROCESNIH SUBJEKTOV, VRSTE DOKAZOV
Dokazovanje je zbir procesnih dejanj procesnih subjektov, ki naj ustvari pri sodiu preprianje o
resninosti trditev strank, ki se nanaajo na pravno relevantna dejstva v civilnem sporu.
Sodie mora biti prepriano o vseh dejstvih, na katera opira svojo odloitev. Pri preprianju povpreen lovek ne
dvomi o (ne)obstoju doloenega dejstva. Preprianje je potrebno za izdajo vsebinskih (meritornih) sodnih odlob.
Verjetnost doloenega dejstva zadostuje za izdajo vmesnih procesnih sklepov.
Neposredno dokazi so dokazi za ugotovitev pravno relevantnih dejstev = dejstev, ki sestavljajo doloeno civilno
dejansko stanje.
Posredni dokazi (indici) so dokazi za ugotovitev dejstev, na podlagi katerih sklepamo na obstoj pravno relevantnih
dejstev.
1.2. TRDITVENO IN DOKAZNO BREME
Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se dejstva
dokazujejo. Stranka mora tudi navesti dejstva in predlagati dokaze, s katerimi izpodbija navedbe in dokaze
nasprotnika.
Tonik mora dokazati pravotvorna dejstva (= dejstva, na katera opira svoj zahtevek).
Toenec mora dokazati dejstva, na katera opira ugovore = dejstva, iz katerih izhajajo:

ugovor nenastale pravice,

ugovor ugasle pravice,

samostojni izkljuevalni ugovori.

Stranka ima:

onus preferendi = trditveno breme zatrjevati mora dejstva, iz katerih izvirajo zahtevki in ugovori,

onus probandi = dokazno breme navesti mora dokaze, na podlagi katerih je mono dejstva ugotoviti.
Posledice nedokazanosti zadanejo stranko, ki mora dejstvo zatrjevati.
Izvedejo se lahko le dokazi, ki jih predlagajo stranke. Sodie izvede dokaze po uradni dolnosti, e izhaja iz
obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati.
Materialno pravo nam pove, katera od strank je dolna zatrjevati in dokazati doloeno dejstvo.
1.3. PREDMET DOKAZOVANJA
Predmet dokazovanja so:

dejstva, na katera stranke opirajo svoje zahtevke oz. ugovore,

pravila znanosti in strok,

65


izkustvena pravila.
Ni treba dokazovati pravnih pravil, ker jih sodie pozna po uradni dolnosti (iura novit curia).
1.3.1 DEJSTVA
Pomembno je razlikovati dejanske od pravnih trditev. Problemi:

ali so dejanske ali pravne narave trditve o dogodkih notranjega ivljenja (krivda, slaba vera) gre za
ugotavljanje dejstev. Pravne narave so opredeljevanja in ugotavljanja, za kakno obliko krivde gre.

ali so dejanske ali pravne narave trditve o ustrezanju ravnanja pravnemu standardu (npr. ravnanje dobrega
gospodarja) gre za pravno sklepanje.

z izkustvenimi pravili, pravili znanosti in pravili strok ugotavljamo pravno relevantna dejstva, razen e je
takno pravilo del pravne norme;

ugotavljanje viine denarne odkodnine za premoenjsko kodo je sklepanje o dejstvih;

doloanje odkodnine za nepremoenjsko kodo je pravno sklepanje;

ugotavljanje prave poslovne volje strank, kadar pogodba ni jasna, je dejansko zakljuevanje, ker sodie
ugotavlja, kaj sta se stranki dejansko ugotovili;
Dejstva, ki jih ni treba dokazovati, so:
o
priznana dejstva,
o
splono znana dejstva.
Na dispozitivnem pravnem podroju mora sodie vzeti priznano dejstvo za podlago sodbe brez preverjanja
njegove resninosti. Priznano dejstvo se dokazuje le, e sodie meni, da stranka priznava z namenom
razpolagati z zahtevkom, s katerim ne more razpolagati.
Splono znana (notorna) so dejstva, ki so na doloenem obmoju znana vejemu tevilu ljudi. To so historini
dogodki, naravne katastrofe in politine okoliine.
Neprerekana dejstva so dejstva, ki jih stranka ne zanika, vendar jih izrecno ne prizna. Ni jih treba dokazovati.
ZPP-D je uvedel novost - obvezno obrazloeno (substancirano) prerekanje dejstev. e se eli izogniti fikciji, da
neprerekana dejstva priznava, se mora stranka obrazloeno izjaviti o tem, zakaj prereka navedbe nasprotne
stranke. To pa velja le, e je druga stranka popolno in jasno navajala dejstva. ZPP-D je torej izrecno uvedel
pravilo, da ne velja t.i. salvatorina klavzula ("stranka prereka vse navedbe nasprotne stranke, v kolikor jih izrecno
ne priznava"). Novelirani 214. len ZPP tako doloa: Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja
razlogov, se tejejo za priznana, razen e namen zanikanja teh dejstev izhaja iz sicernjih navedb stranke. Stranka
lahko uinek domneve priznanja iz prejnje dolobe preprei tudi z izjavo, da ne pozna dejstev, vendar le, e gre za
dejstva, ki se ne nanaajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje.
Sodie ne sme upotevati dejstev, ki jih odkrije v dokaznem postopku in jih ni navajala nobena stranka, razen e
gre za dejstva, ki kaejo na to, da imajo stranke namen nedopustno razpolagati z zahtevki.
Pri zakonskih domnevah dokazujemo domnevno bazo = dejstva, na podlagi katerih zakon izpelje svojo domnevo.
1.3.2 PRAVILA ZNANOSTI IN STROKE TER IZKUSTVENA PRAVILA
so splona abstraktna pravila. e so sodiu znana brez dokazovanja, jih upoteva na opozorilo strank ali na
lastno pobudo.
e ta pravila sodiu niso znana, jih na predlog strank ali po uradni dolnosti dokazuje z izvedencem.
1.3.3 PRAVNA PRAVILA
se ne dokazujejo. Sodie jih pozna po uradni dolnosti. To velja tudi za tuje pravo in podzakonske predpise.
e mora sodie uporabiti tuje pravo, lahko:

zahteva obvestilo o tujem pravu od Ministrstva za pravosodje,

se o vsebini tujega prava prepria na drug ustrezen nain.

Stranke lahko o vsebini tujega prava predloijo javno ali drugo listino pristojnega tujega organa. e ni mono
ugotoviti vsebine tujega prava, se uporabi pravo RS.
Vasih se tudi dokazuje vsebina splonih aktov, e so doiveli spremembe in dopolnitve.

2. IZVAJANJE, OCENJEVANJE TER ZAVAROVANJE DOKAZOV

2.1. IZVAJANJE DOKAZOV
Faze izvajanja dokazov so:

predlaganje dokazov dokazni predlog,

sklepanje o tem, katere dokaze bo sodie izvedlo dokazni sklep,

zbiranje dokazov,

izvajanje dokazov v ojem smislu.

Izvajanju sledi ocenjevanje dokazov.

66

2.1.1 DOKAZNI PREDLOG

Izvedbo dokazov predlagajo stranke ali sodie po uradni dolnosti, e meni, da imajo stranke namen razpolagati
z nedopustnimi zahtevki. Splonega pooblastila za izvajanje dokazov po uradni dolnosti sodie nima
razpravno naelo.
2.1.2 DOKAZNI SKLEPI
Kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odloilnih dejstev, odloi sodie z dokaznim sklepom, s katerim:

sprejme predloge strank, ali

zavrne predloge strank, ali

po uradni dolnosti odredi izvedbo doloenega dokaza.

Sodie se mora izjaviti o dokaznih predlogih strank.
Dokazni sklep izraa nart sodia, v katero smer bo raziskovalo dejansko stanje in katera pravna pravilo bo
uporabilo.
V dokaznem sklepu sodie navede:

sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz, in

dokazilo.
Za odlobo nepomembne predlagane dokaze sodie zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnilo.
Dokazni sklep izda senat na glavni obravnavi.
Stranke lahko zavrnjene dokazne predloge ponovijo na glavni obravnavi.
Proti dokaznemu sklepu ni posebne pritobe. Stranka ga lahko izpodbija le skupaj s pritobo proti konni odlobi.
Sodie v nadaljevanju pravde ni vezano na dokazni sklep lahko ga spremeni in:

izvede zavrnjene dokaze, in

odredi izvedbo novih dokazov.

2.1.3 ZAGOTOVITEV DOKAZNIH SREDSTEV
Ob razpisu naroka za glavno obravnavo predsednik senata odredi:

katere prie in izvedenci naj se povabijo na glavno obravnavo,

kateri drugi dokazi naj se preskrbijo (pribava listin).

2.1.4 IZVAJANJE DOKAZOV V OJEM SMISLU
Naelo neposrednosti zahteva, da se dokazi izvajajo na glavni obravnavi pred senatom, ki v sporni zadevi izda
konno odlobo.
Izjema zaradi naela ekonominosti je izvajanje dokazov po predsedniku senata ali zaproenem sodniku, e:

dokaza ni mono izvesti pred senatom,

je izvedba dokaza glede na vrednost spornega predmeta predraga.

V zaprosilu za izvedbo dokaza se opie stanje stvari po poteku glavne obravnave. Posebej se navede, na katere
okoliine je treba paziti pri izvedbi dokaza. O naroku o izvedbi dokaza pred predsednikom senata ali naproenim
sodnikom se obvestita stranki, razen e sta izjavili, da ne bosta prili na narok. Pri izvedbi dokaza ima predsednik
senata ali zaproeni sodnik vse pravice senata pri izvedbi dokazov na glavni obravnavi.
Sodnik za izvedbo dokaza sme izvesti tudi druge dokaze, e meni, da je to smotrno, vendar ne sme izvesti
dokazov, ki jih ni predlagala nobena stranka.
Na glavni obravnavi izvaja dokaze predsednik senata. Ko kona zaslianje prie, izvedenca ali stranke, jim lahko
lani senata neposredno postavljajo vpraanja. Stranka in njen zastopnik (ali pooblaenec) lahko z dovoljenjem
predsednika senata neposredno postavljata vpraanja nasprotni stranki, priam in izvedencem.
Zasliane prie in izvedenci ostanejo v sodni dvorani. Predsednik senata jih lahko po izjavi strank popolnoma
odpusti ali odredi, naj se zaasno odstranijo iz dvorane. Zasliane prie se lahko znova pokliejo ter se zasliijo v
(ne)navzonosti drugih pri in izvedencev.
Dokaze je mono izvajati tudi po konani glavni obravnavi.
2.2. OCENJEVANJE DOKAZOV
Temeljno naelo je naelo proste presoje dokazov. Katera dejstva se tejejo za dokazana, odloi sodie po
svojem preprianju na podlagi vestne in skrbne presoje:

vsakega dokaza posebej, in

vseh dokazov skupaj, in

uspeha celotnega postopka.

ZPP ne pozna dokaznih pravil, razen vrednotenja javnih listin. Vsebina javne listine velja za resnino. Mono je
dokazati, da:

so v javni listini dejstva neresnino ugotovljena, ali

je javna listina nepravilno sestavljena.

67

2.3. ZAVAROVANJE DOKAZOV

se uporabi, e ni smiselno akati na izvedbo dokaza na glavni obravnavi, ker se dokaz na glavni obravnavi ne bi
mogel izvesti.
Glavna predpostavka za zavarovanje dokazov je utemeljena bojazen, da:

se dokaz pozneje ne bo ve mogel izvesti, ali

bo njegova izvedba teja.

Zavarovanje dokazov izvede sodie vedno na predlog stranke.
Stranka lahko predlaga zavarovanje:

pred pravdo,

med pravdnim postopkom,

po pravnomonosti konne odlobe, e se zavaruje dokaz, pomemben za vloitev izrednega pravnega

sredstva ali odloanje o njem.
V vlogi za zavarovanje dokazov mora predlagatelj navesti:
(1) dejstva, ki naj se dokaejo,
(2) dokaze, ki naj se izvedejo,
(3) razloge, zaradi katerih meni, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba teja.
Za zavarovanje dokazov med pravdnim postopkom je pristojno sodie, pred katerim tee postopek.
Za zavarovanje dokazov pred uvedbo postopka ali med postopkom v nujnih primerih, je pristojno okrajno sodie,
kjer:

so stvari, ki si jih je treba ogledati, ali

prebiva oseba, ki jo je treba zasliati.

O predlogu odloa predsednik senata ali sodnik posameznik, ki vodi postopek.
e se izvaja zavarovanje dokazov zunaj postopka, o predlogu odloi sodnik posameznik pristojnega okrajnega
sodia.
Vlogo za zavarovanje dokazov se vroi nasprotniku. Sodie odloi o predlogu brez predhodne izjave nasprotnika,
e je nevarno odlaati.

3. POSAMEZNA DOKAZNA SREDSTVA

3.1. OGLED
Z ogledom sodie ugotavlja z neposrednim utnim zaznavanjem lastnosti oseb ali stvari oz. resninost dejanskih
trditev strank.
Ogled se opravi, e je za ugotovitev doloenega dejstva ali okoliine potrebno, da si sodie stvar neposredno
ogleda.
Predmet ogleda so osebe in stvari. Stranke in prie niso dolne trpeti ogleda na lastnem telesu.
Ogled se opravi pred senatom. Ta lahko pooblasti predsednika senata za opravo ogleda, e stvari ni mono
prenesti na sodie ali je predrago.
3.2. LISTINE
Listina je vsak predmet, na katerem je izraena misel. Je najbolj zanesljivo dokazno sredstvo, ker je trajnega
pomena, in so misli v njej rezultat tehtnega premisleka.
Listine so:
(1) javne listine potrebni so 3 elementi:
1) izda jo dravni organ ali (pravna/fizina) oseba, ki izvruje javna pooblastila,
2) izdana je v okviru pristojnosti organa ali organizacije,
3) izdana je v predpisani obliki.
(2) zasebne listine niso javne. Na njih lahko podpis overi pooblaeni dravni organ ali oseba, ki izvruje javna
pooblastila (notar). Overovitvena klavzula na javni listini ima javni pomen takna listina je javna listina.
Dokazna mo listin javna listina dokazuje resninost tistega, kar se v njej potrjuje ali doloa = domneva o
resninosti vsebine javne listine. Gre za praesumptio iuris, ker je dovoljen nasprotni dokaz.
Tuje javne listine, overjene po predpisih, imajo ob pogoju vzajemnosti enako dokazno mo kot domae listine, e
ni z mednarodno pogodbo drugae doloeno.
Glede dokazne moi zasebnih listin ni nobenih pravil.
Edicijska dolnost = dolnost izroitve listine:
(1) Izroitev listine predlagajoe stranke
Stranka mora sama predloiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb.
(2) Edicijska dolnost nasprotnika
Nasprotnik je dolan izroiti listino, e:
1) se je v pravdi sam nanjo skliceval v dokaz svojih navedb,
68

2)

gre za listino, ki jo mora po zakonu izroiti (npr. ima jo v hrambi) izroitev listine je mona s posebno
tobo (edicijski zahtevek),
3) velja listina glede na njeno vsebino skupno za obe stranki izroitev listine je mona s posebno tobo.
e nasprotnik zanika, da bi bila listina pri njem, sodie izvede postopek za ugotovitev tega dejstva. Stranke
v izroitev listine ni mono prisiliti, etudi lae, da listine ni pri njej.
Sankcija, e stranka neupravieno odklanja predloitev listine, je, da sodie teje dejstvo, ki ga je
nasprotna stranka elela z listino dokazati, za dokazano! Pred novelo ZPP-D pa je veljalo, da sodie
presodi po prostem preprianju, kaknega pomena je listina zanjo (obiajno je tejelo, da je listina za stranko
neugodna)
Stranka lahko odree predloitev listine, e lahko odree prianje ali odgovore na posamezna vpraanja.
(3) Izroitev listine dravnega organa
Listina se nahaja pri dravnem organu ali osebi, ki ji je poverjeno izvrevanje javnega pooblastila. Stranka ne
more dosei, da se ji listina izroi ali pokae. Sodie si preskrbi listino po uradni dolnosti.
(4) Edicijska dolnost tretjih oseb
Tretjemu se lahko s sklepom naroi/naloi izroitev listine. Sodie to lahko naredi, e:
1) mora 3. oseba listino po zakonu hraniti,
2) gre za listino, ki je po vsebini skupna za 3. osebo in stranko, ki se sklicuje na listino.
e 3. oseba zanika edicijsko dolnost, o tem odloi pravdno sodie s posebnim sklepom, ki je izvrilni
naslov in se izvri po pravilih izvrilnega postopka.
ZPP-D je uvedel novost, in sicer monost sodia, da od stranke, ki kot dokaz predloi obseno listinsko
dokumentacijo, zahteva, da v doloenem roku poda pisni povzetek najbolj bistvenih navedb in podatkov te
listinske dokumentacije. Taka monost bo prila v potev zlasti v primeru, e je predloena dokumentacija
zaradi obsega ali vsebine nepregledna ali je glede na naravo dokumentacije utemeljeno priakovanje, da so le
navedbe in podatki v njenih posameznih delih pomembni za ugotovitev zatrjevanih dejstev. e stranka tega ne
stori, se teje, da je dokaz umaknjen (fikcija umika dokaza).
3.3. PRIE
3.3.1 POJEM PRIE, SPOSOBNOST BITI PRIA
Pria je oseba, ki v postopku pred sodiem izpove o svojih zaznavanjih preteklih in sedanjih dejstev, ki
se v postopku dokazujejo.
Pria je lahko vsaka oseba, ki je zmona dati podatke o dejstvih, ki se dokazuje. Sposobnost biti pria ni odvisna
od poslovne sposobnost. Vpraanje, ali je pria sposobna izpovedovati, presoja sodie v vsakem konkretnem
primeru posebej.
Pria ne more biti stranka ali njen zakoniti zastopnik. Pria je lahko pooblaenec ali stranski intervenient.
3.3.2 DOLNOST PRIEVANJA
Kdor je povabljen za prio, mora priti na povabilo in mora priati, e ni z zakonom drugae doloeno. Dolnost
prievanja vsebuje:

dolnost priti na sodie,

dolnost izpovedati o dejstvih vse, kar pria pomembnega ve,

dolnost govoriti resnico.

3.3.3 NEDOPUSTNOST ZASLIANJA
Kot pria ne sme biti zaslian, kdor bi s svojo izpovedbo prekril dolnost varovanja uradne ali vojake skrivnosti,
dokler ga pristojni organ ne odvee te dolnosti.
3.3.4 OPROSTITEV PRIEVANJA
Pria sme odrei prianje:
(1) o tem, kar ji je stranka povedala kot svojemu pooblaencu;
(2) o tem, kar ji je stranka ali druga oseba izpovedala kot verskemu sposvedniku;
(3) o dejstvih, za katera je zvedela kot odvetnik ali zdravnik.
Sodie presoja, ali so razlogi za odklonitev prianja upravieni. e niso upravieni, lahko uporabi proti prii
prisilna sredstva.
3.3.5 ODKLONITEV ODGOVORA NA POSAMEZNA VPRAANJA
Pria lahko odkloni odgovor na vpraanje, e bi z njim sebe, svoje sorodnike (v ravni rti in v stranki rti do 3.
kolena), svojega zakonca (in svatvo do 3. kolena), skrbnika, posvojitelja in posvojenca:

spravila v hudo sramoto,

spravila v veliko premoenjsko kodo,

69


spravila v kazenski pregon.
Zaradi nevarnosti pred premoenjsko kodo lahko pria odree prianje:

o pravnih poslih, pri katerih je bila navzoa kot povabljena pria,

o dejanjih, ki jih je glede spornega pravnega razmerja opravila kot pravni prednik ali zastopnik stranke,

o dejstvih glede premoenjskih razmerij, vezanih na rodbinsko ali zakonsko zvezo,

o dejstvih glede rojstva, sklenitve zakonske zveze ali smrti.

e pria odgovor odkloni, sodie presodi, ali so opravieni razlogi za odklonitev.
3.3.6 POSTOPEK S PRIAMI
Stranka, ki predlaga, naj se doloena oseba zaslii kot pria, mora navesti, o em naj pria izpove, ter povedati
ime, priimek, poklic in prebivalie prie.
Novost ZPP-D: stranka lahko na poziv ali s soglasjem sodia predloi sodiu pisne in podpisane izjave
predlaganih pri o dejstvih, o katerih bi pria lahko izpovedala na naroku. Takno izjavo se torej predloi na pobudi
stranke ali na predlog sodia. Sodie pa lahko tudi neposredno pozove predlagane prie, da podajo pisne izjave
oz. da odgovorijo na doloena vpraanja. Ta institut lahko pripomore h koncentraciji in ekonominosti postopka,
saj lahko sodie na podlagi takne izjave ugotovi, ali predlagana pria sploh lahko izpove o pravno relevantnih
dejstvih (e ne more, sodie lahko e pred vabljenjem na narok zavrne tak dokaz). e nihe ne bo vztrajal pri
ustnem zaslianju prie, bo sodie kot dokaz lahko vzelo njeno (vsebinsko) pisno izjavo, seveda po prosti presoji
taknega dokaza. Sankcij v tej fazi ni, razen strokovnih v primeru, da je pria sicer podala pisno izjavo, vendar
ena od strank vztraja na ustnem zaslianju - e se izkae, da je bila izvedba dokaza z ustnim zaslianjem
nepotrebna, nosi vse stroke postopka v zvezi z izvajanjem tega dokaza stranka, ki je zahtevala zaslianje prie,
ne glede na uspeh v pravdi.
Po vzoru instituta depositions je mono tudi, da se stranki dogovorita za izmenjavo izjav pri.
Prie se na narok povabijo s posebnim vabilom. Opozori se jih na:

dolnost prievanja,

posledice neopravienega izostanka,

pravico do povrnitve strokov.

Prie se zasliujejo na glavni obravnavi. Prie, ki se zaradi starosti, bolezni ali hudih telesnih hib ne morejo
odzvati vabilu, se zasliijo v njihovem stanovanju.
Prie se zasliijo vsaka zase brez navzonosti kasneje zaslianih pri. Predsednik senata opozori prio, da je
dolna govoriti resnico in da ne sme niesar zamolati. Opozori jo na posledice krive izpovedbe.
Najprej pria pove vse, kar o zadevi ve. Nato ji lani senata in stranke (prek zastopnikov ali pooblaencev)
postavljajo vpraanja, da se njene izpovedbe preizkusijo, dopolnijo ali razjasnijo.
e se izpovedbe pri ne ujemajo, je mono prie sooiti.
Prisege ZPP ne pozna.
e v redu povabljena pria ne pride in izostanka ne opravii, lahko sodie odredi prisilno privedbo na njene
stroke ali jo kaznuje s kaznijo do 1.300 EUR.
Sodie prio kaznuje s kaznijo do 1.300 EUR, e pria noe priati ali odgovoriti na posamezna vpraanja ter za
to ni upravienih razlogov. e pria kljub kazni e vedno noe priati, jo da sodie zapreti. Zapor traja, dokler
pria ni pri volji priati najve en mesec.
Pria ima pravico do povraila:

strokov,

strokov za prehrano in prenoie,

izgubljenega zasluka.
3.4. IZVEDENCI
Izvedenec je oseba, ki na podlagi svojega strokovnega znanja sestavi izvedensko mnenje o preteklih in sedanjih
dejstvih ter s tem pomaga sodniku ugotoviti in razjasniti pravno relevantna dejstva.
Sodie izvede dokaz z izvedenci, e je za ugotovitev ali razjasnitev doloenega dejstva potrebno strokovno
znanje, s katerim sodie ne razpolaga.
Izvedenci posredujejo sodiu zapaanja o pomembnih dejstvih. Na podlagi strokovnega znanja dajejo mnenja o
preteklih dogodkih.
Strokovnjak, ki izpoveduje o dejstvih, ki jih je sam zapazil zaradi potrebnega strokovnega znanja, v procesu
nastopa kot izvedena pria (npr. zdravnik) in NE kot izvedenec.
Izvedenec ne izpoveduje niesar, kar je sam v preteklosti ali sedanjosti utno zaznal, temve na podlagi pravil
znanosti in stroke le sklepa na (ne)obstoj pravno relevantnih dejstev.
Izvedenca doloi pravdno sodie s posebnim sklepom. Pred postavitvijo o tem zaslii stranke. Lahko ga pooblasti
predsednik senata ali zaproeni sodnik, e je pooblaen za izvedbo tega dokaza.

70

V zapletenih primerih se postavi ve izvedencev. Postavijo se s posebne liste stalnih sodnih izvedencev.
Izvedenstvo je mono zaupati tudi strokovnemu zavodu. Obstajajo specializirani zavodi za opravljanje
izvedenskih del.
Kot izvedenci lahko nastopajo vedno le polnoletne in poslovno sposobne osebe, ki imajo potrebno znanje iz
doloene stroke oz. znanosti.
Izvedenec je dolan sprejeti dolnost ter podati izvid in mnenje. e v redu povabljeni izvedenec ne pride na narok
ali brez upravienega razloga noe opraviti izvedenskega dela, ga sodie lahko kaznuje z denarno kaznijo do
1.300 EUR.
Na zahtevo sodie oprosti izvedenca dolnosti iz razlogov, zaradi katerih lahko pria odree prianje ali odgovor
na vpraanje, ter iz drugih upravienih razlogov (npr. preobremenjenost).
Izvedenec nastopa kot pomonik sodia. V potev pridejo vsi izloitveni razlogi. Kot izvedenec lahko nastopa
oseba, ki je bila zasliana kot pria. Predlog za izloitev mora dati stranka takoj, ko izve za razlog izloitve
najpozneje do zaetka dokazovanja z izvedencem. e stranka izve za izloitveni razlog po opravljenem
izvedenskem delu, sodie teje, da je bila izloitev zahtevana pravoasno.
Izvedensko delo obsega:

izvid v njem opie izvedenec vse dejanske ugotovitve, do katerih je priel na temelju svojega strokovnega
znanja,

mnenje v njem izvedenec ocenjuje ugotovljena dejstva s stalia svoje stroke.

Sodie odloi, kako izvedenec poda izvid in mnenje:

ustno na glavni obravnavi,

pisno pred glavno obravnavo (bolj pogosto).

Ve izvedencev lahko poda izvid in mnenje skupaj, e se strinjajo. e se ne strinjajo, da vsak izvedenec izvid in
mnenje posebej. e so med podatki izvedencev nasprotujoi, nejasni ali nepopolni in teh pomanjkljivosti ni mono
odpraviti z novim zaslianjem, se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci.
e obstajajo nasprotja v mnenju enega izvedenca ali nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, se
zahteva mnenje drugih izvedencev.
Izvedenci imajo pravico do enakega povraila strokov kot prie. Upravieni so tudi do nagrade za svoje delo.
3.5. ZASLIANJE STRANK
tudi spada med dokaze. Praviloma je treba zasliati obe stranki. e eni stranki niso znana sporna dejstva ali njeno
zaslianje ni mono, se zaslii le druga stranka.
Dokazovanje z zaslianjem strank se izvede na glavni obravnavi pred senatom, ki izda konno odlobo. Izjemoma
ga je mono izvesti po predsedniku senata ali zaproenemu sodniku, e stranka zaradi nepremagljivih ovir ne
more priti ali bi njen prihod povzroil nesorazmerne stroke.
Namesto pravdno nesposobne stranke se zaslii njen zakoniti zastopnik. Za pravno osebo se zaslii oseba,
zakonsko ali statutarno doloena kot zastopnik.
Za zaslianje strank veljajo dolobe o dokazovanju s priami. Velja, da je stranka dolna govoriti resnico in
povedati vse, kar ve o zadevi.
Zoper stranko niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi ni je mono prisilno privesti na sodie (kadar se ni odzvala
sodnemu vabilu) in ni je mono prisiliti k izpovedbi. Sodie le presodi, kaken pomen ima takno ravnanje.

XI. POTEK POSTOPKA NA PRVI STOPNJI

1. PRIPRAVLJALNI POSTOPEK
1.1. SPLONI ORIS POSTOPKA NA PRVI STOPNJI
Namen postopka na I. stopnji je:

zbrati vse procesno gradivo ugotoviti pravno relevantna dejstva (praemissa minor sodnikega silogizma) s
pomojo:

dokazov,

pravil znanosti in strok,

izkustvenih pravil.

uporabiti na ugotovljeno dejansko stanje pravna pravila (praemissa maior sodnikega silogizma);

izreno sodbo o utemeljenosti tonikovega zahtevka.

Glavna procesna aktivnost strank in sodia se odvija na glavni obravnavi, na kateri sodie izvaja dokaze in
ugotavlja pomembna dejstva. Po koncu obravnave sodie izda odlobo.
Glavno obravnavo je treba pripraviti.
Pravdni postopek se zane s tobo. Popolno procesno razmerje se vzpostavi z vroitvijo tobe toencu. Po tobi
so faze postopka:
71

(1) predhoden preizkus tobe namenjen je oceni:

1) ali je toba pravilno sestavljena, in
2) ali so podane procesne predpostavke.
(2) vroitev tobe toencu, da nanjo odgovori;
(3) razpis poravnalnega naroka (in sodna poravnava);
(4) razpis glavne obravnave.
Priprave za glavno obravnavo vodi predsednik senata. Med pripravami stranke lahko poiljajo vloge, v katerih
navedejo:

dejstva, ki jih imajo namen zatrjevati na glavni obravnavi,

dokaze, ki jih nameravajo predlagati.

Novost ZPP-D: Sodie lahko strankam pred ali med glavno obravnavo s pisnim pozivom ali ustno na naroku
naloi, da v roku, ki ga doloi, odgovorijo na posamezna vpraanja glede okoliin, ki so pomembne za
odloitev, da dopolnijo ali dodatno obrazloijo svoje predhodne navedbe, predlagajo dodatne dokaze,
predloijo listine, na katere so se sklicevale, se izjavijo o izvedenskem mnenju ali drugih izvedenih dokazih,
podajo pisne izjave pri, se izjavijo o navedbah nasprotne stranke, podajo svoja pravna naziranja ali predloijo
sodne odlobe glede sodne prakse, na katere se sklicujejo.
Po prejemu odgovora na tobo, pripravljalne vloge ali izvedbi naroka lahko sodie strankam doloi rok, v
katerem lahko predloijo naslednjo pripravljalno vlogo. Ta rok ne sme biti kraji od osmih dni. Bistvo te novosti je
torej, da sodie lahko postavi strankam rok pod gronjo prekluzije.
Monost prekluzije glede navajanja novih dejstev in dokazov se torej lahko prestavi e na as pred prvim
narokom. S tem sodie prestavi fazo materialnega procesnega vodstva na as pred glavno obravnavo.
Med pripravami do naroka ima predsednik senata pravico sprejemati procesne sklepe in sklepe procesnega
vodstva (npr. vstop prednika v pravdo, intervencija, zavarovanje dokazov, ustavitev postopka, itd.). Nekatere
sklepe lahko izdaja strokovni sodelavec. To je e vedno v skladu z ustavno funkcijo sojenja, ki jo izvajajo sodniki,
ker sprejemanje procesnih odloitev ne predstavlja sojenja, temve gre za pripravljalna procesna dejanja.
Predsednik senata lahko med pripravami za glavno obravnavo:
(1) izda sodbo na podlagi pripoznave,
(2) izda sodbo na podlagi odpovedi,
(3) izda zamudno sodbo,
(4) sprejme na zapisnik sodno poravnavo.
1.2. VLOITEV TOBE IN PREDHODEN PREIZKUS TOBE
Po vloitvi tobe opravi predsednik senata obvezen predhodni preizkus tobe. Pri tem presoja:

ali je toba razumljiva in popolna, in

ali obstajajo procesne predpostavke, ki jih je mono ugotoviti v tej fazi procesa:

procesna sposobnost,

sodna jurisdikcija,

ali je bila toba vloena prepozno,

litispendenca,

res iudicata,

res transacta,

ali je podana pravna korist tonika za vloitev tobe.

Predsednik senata odloa in postopa na podlagi:

podatkov iz tobe, in

podatkov, ki so sodiu znani.

Izjemoma poaka z odloitvijo do prejema odgovora na tobo.
Predsednik senata tobo zavre, e:
(1) ugotovi pomanjkanje procesnih predpostavk, ki ga ni mono sanirati, in
(2) stranka kljub dodatnemu roku ne popravi oz. dopolni vloge.
Sklep o zavrenju tobe pomeni konec postopka na I. stopnji.
1.3. VROITEV TOBE TOENCU ZARADI ODGOVORA NA TOBO
Toba se vroi toencu, e:
(1) sodie meni, da so podane predpostavke za pravdni postopek, in
(2) je toba popolna, in
(3) je bila plaana sodna taksa.
Toba se toencu vedno vroi zaradi odgovora na tobo pisni pripravljalni postopek.
Sodie mora vroiti tobo toencu v 30 dneh od njene vloitve oz. v 30 dneh od oprostitve plaila sodnih taks.
Toenec mora odgovoriti na tobo v 30 dneh od njene vroitve, e ZPP ne doloa drugae. Toenca se opozori,
72

da bo sodie v primeru neodgovora izdalo zamudno sodbo, s katero bo tobenemu zahtevku ugodilo. Pogoji za
izdajo zamudne sodbe so:
(1) toencu je bila toba v redu vroena,
(2) ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati,
(3) toba je sklepna = utemeljenost tobenega zahtevka izhaja iz dejstev, navedenih v tobi,
(4) dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju:

z dokazili, ki jih je predloil tonik, in

s splono znanimi dejstvi.

Odgovor na tobo mora biti obrazloen. Iz obrazloitve mora izhajati, ali toenec nasprotuje tobenemu zahtevku
v celoti ali delno. e nasprotuje delno, je treba obrazloiti, v katerem delu. Toenec mora odgovoru na tobo
priloiti listine in predlagati dokaze za ugotavljanje dejstva, navedenih v odgovoru. ZPP ne pove, kaj se zgodi z
nepopolnimi odgovori. Prof. Ude meni, da izdaja zamudne sodbe v taknih primerih izdaja zamudne sodbe ni
upraviena.
Vsako vsebinsko upiranje zahtevku je treba razumeti kot odgovor na tobo. Predpostavke za izdajo zamudne
sodbe je treba razlagati im bolj ozko.
V tej fazi lahko izda predsednik senata vse sklepe, ki jih lahko izda med pripravami za glavno obravnavo.
Odgovor na tobo vroi sodie toniku v 30 dneh od prejema. Tonik in toenec tako zavzameta svoja stalia o
zahtevku, zatrjevanih dejstvih, predlaganih dokazih in pravnih vidikih spora.
1.4. PO ODGOVORU NA TOBO IN PRED RAZPISOM NAROKA ZA GLAVNO OBRAVNAVO
Po novem (ZPP-D) se stranki lahko tudi odpovesta glavni obravnavi in v takem primeru sodie odloi na
podlagi pisnih vlog in dokazov. Sodie mora stranki na to monost opozoriti, lahko pa se stranki za to monost
dogovorita sami. Taka monost pride v potev le, e so sporna le pravna vpraanja ali e je o spornih dejanskih
vpraanjih mono odloiti e na podlagi pisnih dokazov in je hitra reitev spora za obe stranki bistvena.
Novost je tudi institut vzornega postopka, ki delno reuje problem mnoinih sporov. e se veje tevilo
tobenih zahtevkov opira na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago, lahko sodie po prejemu
odgovorov na tobe na podlagi ene tobe izvede vzorni postopek, preostale postopke pa s sklepom prekine.
Pred prekinitvijo mora sodie omogoiti strankam, da se izjavijo o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzornega
postopka, toei stranki pa omogoiti tudi, da se izjavi o navedbah v odgovoru na tobo. Zoper sklep o prekinitvi
postopka zaradi izvedbe vzornega postopka ni dovoljena pritoba. Stranka, ki je imela monost sodelovati v
vzornem postopku, v prekinjenih postopkih ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in staliem, ki
jih je zavzelo sodie v vzornem postopku. Ustavno nedopustno pa bi bilo, e bi bila odloitev iz doloenega
postopka v kodo osebi, ki v tem postopku ni mogla sodelovati.
1.5. PORAVNALNI NAROK IN SODNA PORAVNAVA
Novela ZPP-A je uvedla veliko spremembo - obligatorno fazo pred razpisom glavne obravnave; obvezen razpis
poravnalnega naroka.
Po prejemu odgovora na tobo sodie pred glavno obravnavo razpie poravnalni narok. Na poravnalnem naroku
mora sodie s strankami odprto razpravljati o dejanskih in pravnih vidikih spora, da se opredelijo sporna in
bistvena vpraanja in prouiti monosti za sodno poravnavo ter si prizadevati za njeno sklenitev. Na poravnalnem
naroku je javnost izkljuena.
Sodie pa lahko odloi, da se poravnalni narok izjemoma ne razpie, e so stranke predhodno e brezuspeno
izvedle postopek mirnega reevanja spora ali e sodie oceni, da ni monosti za sklenitev sodne poravnave ali
da ta ne predstavlja primernega naina reitve spora.
e na poravnalnem naroku stranko zastopa pooblaenec, mora ta imeti izrecno pooblastilo za sodno poravnavo.
Na predlog strank, ki soglaajo, da se opravi poskus alternativne reitve spora, lahko sodie prekine pravdni
postopek za as, ki ne sme biti dalji od treh mesecev.
e se poravnalni narok ne zakljui s sklenitvijo sodne poravnave, sodie praviloma takoj zane glavno
obravnavo.
1.6. RAZPIS GLAVNE OBRAVNAVE
V civilnem pravdnem postopku je glavna obravnava obvezna. Narok za glavno obravnavo razpie predsednik
senata. Doloiti ga je treba tako, da ostane strankam dovolj asa za pripravo najmanj 15 dni od prejema vabila.
e sodie opusti vroitev vabila na narok za glavno obravnavo, gre za absolutno bistveno kritev postopka.
Prepozna vroitev je relativna bistvena kritev postopka. V postopku s pravnimi sredstvi se ocenjuje:

ali je stranki glede na zapletenost dejanskega stanja in pravne problematike ostalo dovolj asa za pripravo na
glavno obravnavo, in

ali je prepozna vroitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odlobe.

73

Predsednik senata povabi na narok stranke ter prie in izvedence, za katere je odloil, da jih bo povabil na glavno
obravnavo.
2. GLAVNA OBRAVNAVA
2.1. NAMEN GLAVNE OBRAVNAVE
Glavna obravnava je najbolj pomemben stadij pravdnega postopka. Na njej sodie na podlagi neposrednega
ustnega in javnega obravnavanja zbere procesno gradivo, ki je podlaga odlobi o tobenem zahtevku.
Glavna obravnava je obvezna. Izjemoma je mono izdati sodbo brez glavne obravnave:
(1) plailni nalog,
(2) zamudna sodba,
(3) sodba glede na stanje spisa
(4) sodba na podlagi odpovedi,
(5) sodba na podlagi pripoznave,
(6) kontradiktorna sodba v sporih majhne vrednosti in gospodarskih sporih, e predsednik senata ugotovi, da
med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo sodne odlobe.
2.2. NAELA GLAVNE OBRAVNAVE
Temeljna naela postopka, ki pridejo na glavni obravnavi do izraza:

naelo javnosti,

naelo ustnosti,

naelo neposrednosti,

naelo kontradiktornosti.
Samostojna naela za glavno obravnavo:

naelo obligatornosti glavne obravnave,

naelo koncentracije glavne obravnave,

naelo enotnosti glavne obravnave,

naelo materialnega in formalnega procesnega vodstva.

Naelo koncentracije zahteva, da se opravi glavna obravnava na enem samem naroku, e je le mogoe. Senat
lahko sklene, da se narok preloi.
Naelo enotnosti pomeni, da se teje za celoto glavna obravnava, opravljena na ve narokih. e se preloi, se
opravi narok pred istim senatom, e je to mogoe. Glavna obravnava se nadaljuje, predsednik senata pove na
kratko potek prejnjih narokov. Senat lahko sklene, da se glavna obravnava zane znova. Pred spremenjenim
senatom se glavna obravnava MORA znova zaeti senat lahko odloi, da ne bo znova zaslial pri in
izvedencev ter opravil ogleda, temve le prebere zapisnike o tem.
Materialno procesno vodstvo pomeni, da predsednik senata postavlja vpraanja in skrbi na drug primeren nain,
da se med obravnavo:

navedejo vsa odloilna dejstva,

dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih,

ponudijo in dopolnijo dokazila glede navedb strank,

dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja.

Predsednik senata pri materialnem procesnem vodstvu razkrije svoje gledanje na dejanske in pravne elemente
civilnega spora. Pri tem mora ostati strogo nepristranski. Ne sme upotevati dejstev, ki jih nobena stranka ni
zatrjevala (razpravno naelo).
Formalno procesno vodstvo se nanaa na zunanji potek postopka. Sodie skrbi, da je postopek zakonit in
smotrn. Predsednik senata:

vodi glavno obravnavo,

izprauje stranke,

izvaja dokaze,

daje besedo lanom senata in strankam (zakonitim zastopnikom in pooblaencem),

razglaa odlobe senata.

Sodie ni vezano na svoj sklep glede vodstva obravnave. Zoper sklepe glede vodstva obravnave ni posebne
pritobe. Sklepe procesnega vodstva je mono izpodbijati le skupaj s pritobo zoper odlobo o glavni stvari.
V obdobju med razpisom glavne obravnave ima predsednik senata enaka pooblastila kot med pripravami na
glavno obravnavo. Enako velja za strokovnega sodelavca.
2.3. POTEK GLAVNE OBRAVNAVE
Zane jo predsednik senata z razglasitvijo predmeta obravnavanja. Nato ugotovi, ali so prili vsi povabljeni. e
niso, se prepria:

ali so bili v redu povabljeni, in

ali so opraviili svoj izostanek.

74

e ne pride na prvi ali pozneji narok tonik ali toenec, se glavna obravnava vseeno opravi.
Prvi narok se prine s podajanjem tobe. Toenec nato odgovarja na njene navedbe.
Nato se obravnavajo predlogi, dejanske navedbe in ponujeni dokazi strank. Izvedejo se dokazi in obravnavajo
uspehi dokazovanja.
Stranke lahko podajo svoja pravna naziranja glede spornega predmeta. Sodia nanje ni vezano.
Stranka mora:
(1) navesti vsa dejstva, potrebna za ugotovitev njenih predlogov,
(2) ponuditi dokaze, potrebne za ugotovitev njenih navedb,
(3) se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.
Pravica navajanja novih dokazov (ius novorum) stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno
obravnavo navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze, na poznejih narokih lahko navaja nova dejstva in nove
dokaze le, e jih brez svoje krivde ni mogla navesti na 1. naroku. To okoliino morajo zatrjevati in dokazati
stranke.
ZPP-D pa je uvedel monost, da sodie strankam e pred prvim narokom naloi, da se dodatno izjavijo oz.
dopolnijo svoje navedbe in predloge (s pisnim pozivom ali ustnim pozivom na poravnalnem naroku) in za to
postavi prekluzivni rok. Monost prekluzije glede navajanja novih dejstev in dokazov se torej lahko prestavi
e na as pred prvim narokom.
Tonik lahko umakne tobo brez privolitve toenca, dokler se toenec ne spusti v obravnavanje glavne stvari.
Do konca glavne obravnave lahko toenec:

zahteva od tujega tonika poloitev tonike varine, in

pozove svojega prednika, naj stopi namesto njega v pravdo kot toenec.
Razpravljanje o procesnem gradivu zane senat z dokaznim sklepom, v katerem:

opredeli sporna dejstva, o katerih naj se izvedejo dokazi, in

doloi dokazna sredstva, ki se bodo izvedla na glavni obravnavi.

Sodie predlagane dokaze, za katere meni, da so nepomembni, zavrne.
Med glavno obravnavo lahko stranka postavlja vse materialne in procesne ugovore. Sodie lahko obravnava in
odloi o teh ugovorih skupaj z glavno stvarjo ali loeno. V primeru zavrnitve ugovora vnese odlobo o ugovoru v
odlobo o glavni stvari. Na procesne predpostavke mora sodie paziti po uradni dolnosti.
Novost ZPP-D je breme takojnjega grajanja procesnih kritev; stranke morajo kritev dolob pravdnega
postopka pred sodiem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoe. Kritve, na katere se sklicuje pozneje,
vkljuno v pravnih sredstvih, se upotevajo le, e stranka teh kritev brez svoje krivde predhodno ni mogla
navesti.
Glavno dogajanje na obravnavi je izvajanje dokazov.
Predsednik senata lahko prepove vpraanje stranke ali odgovor na vpraanje, e:
(1) se vpraanje ne tie zadeve, ali
(2) je v vpraanju e vsebovano, kako je treba nanj odgovoriti (kapciozno vpraanje).
2.4. ZDRUITEV PRAVD
Sodie lahko zdrui pravde za skupno obravnavanje, e:

tee pred istim sodiem ve pravd med istimi osebami ali ve pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik
raznih tonikov ali raznih toencev; in

se s tem pospei obravnavanje in zmanjajo stroki.

Izpolnjena morata biti oba pogoja. Posledica zdruitve je skupno obravnanje in skupen dokazni postopek. O
zdruenih pravdah lahko sodie izda skupno sodbo.
Razdruitev pravd pri objektivni kumulaciji lahko senat odredi loeni obravnavanje zahtevkov in o njih izda
loene sodne odlobe.
2.5. VZDREVANJE REDA NA GLAVNI OBRAVNAVI
Med glavno obravnavo je dolnost predsednika senata skrbeti za red v sodni dvorani in dostojanstvo sodia.
e udeleenec postopka ali poslualec ali sodie ali druge udeleence postopka, ovira delo sodia ali se ne
pokori ukazom predsednika senata glede vzdrevanja reda, ga senat lahko odstrani iz sodne dvorane in kaznuje s
kaznijo 1.300 EUR.
e se odstrani stranko, se opravi narok brez njene navzonosti.
e se odstrani pooblaenca, se narok na zahtevo stranke preloi.
O odstranitvi odvetnika, odvetnikega kandidata ali odvetnikega pripravnika se obvesti Odvetnika zbornica.
2.6. PRELOITEV IN ZAKLJUEK GLAVNE OBRAVNAVE
Senat lahko sklene, da preloi narok za glavno obravnavo, e:
(1) se izkae, da je treba raziskati e nekatera dejstva oz. izvesti e nekatere dokaze, ali
(2) tonik spremeni tobo, ali
75

(3) je strankin odvetnik odstranjen z glavne obravnave.

Pri preloitvi naroka se predloijo za naslednji narok vsi novi dokazi. Novi narok se opravi po monosti pred istim
senatom, pri emer se glavna obravnava nadaljuje in predsednik senata pove na kratko potek prejnjih narokov.
Senat lahko sklene, da se glavna obravnava zane znova.
Pred spremenjenim senatom se MORA glavna obravnava zaeti znova. Po zaslianju strank lahko senat odloi,
da se o zaslianju pri in izvedencev ter opravi ogleda le preberejo zapisniki.
Ko senat meni, da je stvar zrela za presojo, predsednik senata naznani konec glavne obravnave. Pri tem senat
lahko odloi, da:

se preskrbijo spisi, ki vsebujejo pomembne dokaze,

se poroa na zapisnik o dokazih, ki jih je izvedel zaproeni sodnik.

Po zakljuku obravnave se senat posvetuje in glasuje, da izda odlobo. Med tem lahko sklene, da se konana
obravnava zane znova, e je potrebna dopolnitev postopka ali razjasnitev posameznih vanejih vpraanj.
Sodbo izdajo predsednik in lani senata, ki so sodelovali na konnem naroku za glavno obravnavo. Sodbo
razglasi predsednik senata. V bolj zapletenih zadevah sodie sodbo izda pisno. Pisna sodba se vroi strankam v
30 dneh od dneva konane glavne obravnave. Rok je instrukcijski in ga sodia pogosto prekoraijo.

3. ZASTOJI V POSTOPKU
3.1. PREKINITEV POSTOPKA
3.1.1 POJEM PREKINITVE
Prekinitev je zastoj v pravdi, ki nastopi neodvisno od volje strank. Z njo preneha vsa procesna aktivnost.
Prekinitev nastopi:
(1) na podlagi samega zakona zaradi dogodkov, ki jih taksativno nateva zakon (= obligatorna prekinitev),
sklep o prekinitvi je deklaratorne narave, ali
(2) na podlagi sodne odlobe po odredbi sodia (fakultativna prekinitev), sklep o prekinitvi je konstitutivnega
(oblikovalnega) pomena.
3.1.2 RAZLOGI ZA PREKINITEV
Postopek se na podlagi zakona VEDNO prekine, e:
(1) stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost in v pravdi nima pooblaenca,
(2) umre zakoniti zastopnik stranke ali preneha njegova pravica za zastopanje in stranka nima pooblaenca v
pravdi,
(3) stranka kot pravna oseba preneha obstajati ali ji pristojni organ pravnomono prepove delovanje,
(4) nastanejo pravne posledice zaetka steajnega postopka,
(5) zaradi vojne ali drugih vzrokov sodie preneha delati,
(6) drug zakon tako doloa.
Pri nepodedljivih osebnih pravicah smrt stranke povzroi ustavitev pravdnega postopka (= ve kot prekinitev).
Pravne posledice steaja nastopijo z dnem, ko je oglas o zaetku steajnega postopka pritrjen na sodno desko.
Sodie lahko po lastni presoji ali na predlog prekine postopek, e:
(1) sklene, da ne bo samo reevalo predhodnega vpraanja,
(2) ivi stranka na obmoju, ki je zaradi izrednih dogodkov odrezano od sodia,
(3) je odloitev o tobenem zahtevku odvisna:
1) od tega, ali:

je bil storjen gospodarski prestopek,

je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolnosti; IN

2) od tega:

kdo je storilec, in

ali je storilec odgovoren.

Fakultativna prekinitev lahko nastopi tudi, kadar sodie odloi, da bo prekinilo postopek do pravnomonosti
sklepa o predlogu za vrnitev v prejnje stanje.
Sodie prekine postopek na podlagi 156 Ustave in zane postopek pred Ustavnim sodiem, e meni, da je
zakon, ki ga mora uporabiti, protiustaven. Pravdni postopek se nadaljuje po uradni dolnosti po odloitvi US.
3.1.3 PRAVNE POSLEDICE PREKINITVE IN NADALJEVANJE POSTOPKA
Glavne posledice prekinitve so:
(1) prenehajo tei vsi roki, doloeni za procesna dejanja,
(2) v asu prekinitve sodie ne more opravljati nobenih procesnih dejanj,
(3) pravdna dejanja stranke med prekinitvijo nimajo nobenega uinka zoper nasprotnika, uinkovati zanejo, ko
se postopek nadaljuje.
76

e prekinitev nastopi po konani glavni obravnavi, lahko sodie izda odlobo, ki nima uinka, dokler se postopek
ne nadaljuje.
Prekinjeni roki zanejo tei od dneva, ko sodie stranke vroi sklep o nadaljevanju postopka.
Postopek se obiajno nadaljuje na predlog ali pobudo stranke. Novi zakoniti zastopni, steajni upravitelj ali pravni
nasledniki pravne osebe prevzamejo postopek.
V primeru fakultativne prekinitve se postopek nadaljuje po iniciativi sodia.
3.2. MIROVANJE POSTOPKA
Mirovanje nastopi le po volji strank, in sicer, e se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta.
Mirovanje postopka se zane z dnem, ko stranki to naznanita sodiu.
Pred novelo ZPP-D, ki je ohranila le mirovanje po sporazumu strank, je mirovanje nastopilo, e:
(1) se obe stranki tako sporazumeta,
(2) nobena stranka ne pride na narok za glavno obravnavo ali se na naroku noe spustiti v obravnavanje,
(3) ena stranka ne pride na narok kljub v redu povabilu in druga predlaga mirovanje (to ne velja, e odsotna
stranka predlaga opravo naroka v njeni odsotnosti).
Drugi dve monosti torej nista ve v veljavi.
Ko nastopijo pogoji za mirovanje, sodie izda deklaratoren sklep, v katerem navede, kdaj je postopek zael
mirovati.
Med mirovanje nastanejo enake pravne posledice kot pri prekinitvi postopka, z izjemo, da NE prenehajo tei
zakonski roki. Stranka lahko opravi procesna dejanja, vezana na zakonske roke takna dejanja imajo uinek
proti sodiu in nasprotniku.
Postopek v mirovanju se nadaljuje na predlog katerekoli stranke. Stranka lahko predlaga nadaljevanje postopka
po poteku 3 mesecev od dneva nastopa mirovanja (pred potekom teh 3 mesecev pa ni mono). e nadaljevanja
postopka ne predlaga nobena stranka v 4 mesecih od dneva nastopa mirovanja, se teje, da je toba umaknjena.
3.3. DEJANSKI ZASTOJI V POSTOPKU
ne vplivajo na potek rokov in uinkovanje procesnih dejanj strank in sodia. Sodie le dejansko ne nadaljuje
procesne aktivnosti. Primeri dejanskih zastojev:

sodie poaka s postopkom, e zakoniti zastopnik pri zastopanju ne kae potrebne skrbnosti (to sporoi
skrbstvenemu organu, ki postavi novega zastopnika),

sodie poaka s postopkom do pravnomonosti sklepa, s katerim ne dovoli sodne poravnave,

sodie poaka z obravnavanjem viine tobenega zahtevka do pravnomonosti vmesne sodbe.

XII. KONEC POSTOPKA NA PRVI STOPNJI

1. SPLOEN PREGLED NAINOV ZAKLJUKA POSTOPKA NA PRVI STOPNJI
Postopek na I. stopnji se kona:
(1) z dispozitivnimi akti strank,
(2) z odlobami sodia:
1) procesne odlobe,
2) meritorne odlobe.
(3) zaradi drugih dogodkov.
Dispozitivna akta strank sta:

umik tobe, in

sodna poravnava.
Odpoved zahtevku s strani tonika in pripoznava zahtevka s strani toenca tudi povzroita konec postopka,
vendar sodie na njuni podlagi izda sodbo. V primeru umika tobe uinkujejo strankina procesna dejanja
neposredno sodiu ni treba dodati svoje procesne aktivnosti.
Sklep sodia o ustavitvi postopka na podlagi umika tobe je deklaratorne narave.
Pri sodni poravnavi sodie sporazum strank le vpie v zapisnik, ne da bi poravnavi dodalo odloitev.
Umik tobe se v doloenih primerih predpostavlja:
(1) tuji tonik ne dokae, da je dal varino za pravdne stroke,
(2) nobena stranka ne predlaga nadaljevanja postopka od 4 mesecih od dneva, ko je nastopilo mirovanje
postopka,
(3) tonik po opominu sodia ne plaa takse za tobo,
(4) v gospodarskih sporih obe stranki izostaneta s prvih dveh narokov za glavno obravnavo.
Procesne odlobe so SKLEPI z njimi sodie zavre tobo zaradi pomanjkanje procesnih predpostavk.
77

Meritorne ali vsebinske odlobe so SODBE z njimi sodie odloi o utemeljenosti tobenega zahtevka na
podlagi kontradiktorne javne obravnave. Sodie zahtevku v celoti ali delno ugodi oz. ga v celoti ali delno zavrne.
Meritorne odlobe se izdajo kot sklepi v:

pravdah zaradi motenja posesti, in

postopku za izdajo plailnega naloga.

Med druge dogodke, ki povzroijo zakljuek pravde, spada smrt stranke, e je predmet spora osebnostna pravica,
ki je dedii ne morejo podedovati (npr. zahtevek za povrnitev nepremoenjske kode).

2. SODNA PORAVNAVA
2.1. POJEM SODNE PORAVNAVE
Poravnava v obligacijskem pravu je dogovor strank, ki z vzajemnim popuanjem prekine spor ali odpravi
negotovost glede kaknega pravnega razmerja med strankami ter doloi vzajemne pravice in obveznosti strank.
Bistveni elementi poravnave:
(1) stranki s poravnavo uredita sporna ali negotova pravna razmerja,
(2) stranki s poravnavo odstranita spor ali negotovost z vzajemnim popuanjem,
(3) stranki s poravnavo doloita vzajemne pravice in obveznosti.
Nujno mora iti za vzajemno popuanje. e le ena stranka popusti drugi, ne gre za poravnavo.
Sodna poravnava je poravnava, ki so jo sklenile stranke v pisni obliki med postopkom pred pravdnim
sodiem o spornem predmetu. Vsebuje vse elemente obligacijske poravnave (= poravnava materialnega
prava) in dodatne:
(4) med postopkom je sklenjena pred sodiem,
(5) nanaa se na sporni predmet,
(6) sklenjena je v pisni obliki.
Mona je tudi poravnava pred zaetkom sodnega spora, ki naj spor preprei. Sodie mora ves as postopka
paziti na monost za sklenitev sodne poravnave, stranke mora na to monost opozarjati in jim pomagati, da se
poravnajo.
Sodna poravnava, sklenjena med postopkom, se mora nanaati na celoten sporni predmet ali njegov del. Vanjo so
lahko vkljuena tudi druga sporna pravna razmerja med strankama.
2.2. DOPUSTNOST SODNE PORAVNAVE, AS SKLENITVE IN NJENI PRAVNI UINKI
Sodno poravnavo lahko sklenejo stranke le glede zahtevkov, s katerimi prosto razpolagajo (= dispozitivne
pravice). Sodie ne dovoli poravnave glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo prosto razpolagati.
e sodie meni, da je sodna poravnava dovoljena, vpie v zapisnik sporazum o sodni poravnavi in ne izda
nobenega sklepa. Poravnava je sklenjena, ko sodie prebere zapisnik o poravnavi in ga stranki podpieta.
e sodie meni, da poravnava ni dovoljena, izda sklep, s katerim ne dovoli poravnave. Proti sklepu se stranki
lahko pritoita.
Sodno poravnavo je mono skleniti do pravnomone odlobe v sporu. Vedno se sklene pred sodiem I. stopnje,
etudi tee pritobeni postopek. Preventivna poravnava je poravnava pred zaetkom sodnega spora.
Procesna uinka sodne poravnave sta:
(1) spor med strankama je konan, poravnava ima uinek pravnomone sodbe ni dovoljen nov sodni spor o
predmetu, o katerem je bila sklenjena sodna poravnava (res transacta);
(2) pomeni izvrilni naslov na njeni podlagi lahko stranke predlagajo prisilno izvrbo.
Na procesno predpostavke sklenjene sodne obravnave (res transacta) mora paziti sodie po uradni dolnosti
ves as postopka.
2.3. PRAVNA NARAVA SODNE PORAVNAVE
Civilnopravna teorija sodna poravnava je pogodba materialnega prava. Za njeno veljavnost morajo biti
izpolnjeni vsi pogoji materialnega prava za veljavno sklepanje pogodb. Procesni uinek sodne poravnave je konec
pravdnega postopka.
Procesna teorija sodna poravnava je pogodba procesnega prava. Za njeno veljavnost morajo biti izpolnjeni
pogoji procesnega prava. Poravnava je mona tudi samo o koncu sodnega spora. Lahko ima materialnopravne
uinke.
Meana teorija poravnava ima procesnopravne in civilnopravne uinke. Za njeno veljavnost morajo biti
izpolnjeni vsi pogoji materialnega prava za veljavno sklepanje pogodb in vsi pogoji procesnega prava.
Na sistem uveljavlja meano teorijo.

3. SPLONA PRAVILA O SODBI

78

3.1. IZREK SODBE IN NJENA DEJANSKA IN PRAVNA PODLAGA

S sodbo sodie avtoritativno odloi o utemeljenosti zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev.
Sestavine sodbe so:
(1) UVOD,
(2) IZREK vsebuje odloitev sodia o (ne)utemeljenosti tobenega zahtevka,
(3) OBRAZLOITEV,
(4) PRAVNI POUK.
Pravnomoen postane le izrek sodbe. e sodie odloi o zahtevku v obrazloitvi, se teje, da o njem sploh ni
odloilo.
V izrek se vnese tudi odloitev o zahtevku iz nasprotne tobe in vmesnem ugotovitvenem zahtevku.
Del izreka sta tudi:

paricijski rok = rok, ki ga sodie doloi toencu za prostovoljno izpolnitev naloene dajatve;

izvrilna klavzula z njo sodie opozori toenca, da se bo izognil izvrbi le, e bo izpolnil obveznost v
postavljenem paricijskem roku.
V obrazloitvi sodie obravnava dejansko in pravno podlago sodbe = vse procesno gradivo.
Dejansko stanje sodbe predstavljajo dejstva, ki so po mnenju sodia pomembna za razreitev spora. V dejansko
podlago sodbe spadajo poleg dejanskega stanja tudi dejstva, ki so jih stranke zatrjevale, vendar po mnenju
sodia za odloitev niso pomembna.
Za sojenje je odloilno dejansko stanje ob zakljuku glavne obravnave. Pozneje nastalih dejstev sodie ne
upoteva. Stranka lahko navaja nova dejstva pozneje, e jih brez lastne krivde ni mogla navesti na 1. naroku za
glavno obravnavo. Stanje nepremoenjske kode upoteva sodie na dan izdaje sodbe.
Pravna podlaga sodbe so pravila materialnega prava, ki jih sodie uporabi za odloitev o utemeljenosti
tobenega zahtevka.
3.2. IZDAJA IN RAZGLASITEV SODBE TER NJENA PISNA IZDELAVA
Izdaja sodbe je doloitev vsebine sodbe = odloitev o (ne)utemeljenosti tobenega zahtevka.
Sodie izdaja in razglaa sodbe v imenu ljudstva. Sodbo izdajo predsednik in lani senata, ki so sodelovali na
konnem naroku za glavno obravnavo. Sodbo je treba izdati takoj po koncu glavne obravnave, razen e gre za
zapleteno zadevo.
e gre za zapleteno zadevo, se izdaja sodbe lahko odloi za 30 dni od dneva, ko je bila glavna obravnava
konana. Takna sodba se strankam vroi v prepisu. ZPP predpisuje takno monost kot izjemo, vendar je v sodni
praksi pravilo.
Sodie odloi izdajo sodbe tudi, e:

je treba priskrbeti spise, v katerih so za odloitev pomembni dokazi, ali

je treba poakati na zapisnik o dokazih, ki jih je izvedel zaproeni sodnik.

V tem primeru je treba izdati sodbo v 30 dneh od prejema spisov oz. zapisnika.
Senat izda sodbo po posvetovanju in glasovanju. Navzoi so lahko le lani senata in zapisnikar. Odlobe o
enostavnih vpraanjih lahko izda senat med zasedanjem.
Posvetovanje in glasovanje vodi predsednik senata, ki skrbi, da se vsa vpraanja podrobno preuijo. Predsednik
senata glasuje zadnji.
lani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vpraanjih, ki jih postavi predsednik senata.
Senat odloa z veino glasov. Glasovanje se ponavlja, dokler se ne dosee veina.
e se glasovi pri doloanju viine denarnega zneska razdelijo na ve mnenj, se obravnavajo razlogi za vsako
mnenje. Glasovi za najviji denarni znesek se pritejejo glasovom za najbliji znesek, dokler se ne dosee viina.
Pred odloitvijo o glavni stvari sodie odloi o dopolnitvi postopka in drugih predhodnih vpraanjih.
Sodba se razglasi z javnim branjem izreka sodbe in kratko seznanitvijo navzoih z njenimi razlogi. e je bila
javnost izkljuena, se izrek sodbe vedno javno prebere. Sodie odloi, ali se izkljui javnost pri razglasitvi
razlogov sodbe.
Revotacija je sprememba sodbe. Sodie je vezano na svojo odloitev:

pri ustni sodbi od razglasitve dalje,

pri pisni sodbi od trenutka, ko je sodba izroena poti zaradi dostave strankam = od trenutka, ko je sodba
"odpravljena".
Sodie mora izdelati pisno sodbo v 30 dneh od izdaje. Rok je instrukcijski. Njegova prekoraitev nima pravnih
posledic.
Izvirnik sodbe podpie predsednik senata. Strankam se vroi overjen prepis sodbe s poukom, da imajo pravico
vloiti proti sodbi pravno sredstvo.
Pisna sodba mora vsebovati:
(1) UVOD sodba se izreka o imenu ljudstva, naslov sodia, ime in priimek predsednika in lanov senata, ime,
priimek in prebivalie strank, zastopnikov in pooblaencev, kratka navedba spornega predmeta;
(2) IZREK obsega odlobo o popolni ali delni ugoditvi oz. zavrnitvi zahtevka, lahko obsega tudi odlobo o
(ne)obstoju terjatve, uveljavljane zaradi pobota;
79

(3) OBRAZLOITEV obravnava vse elemente civilnega spora. Sodie opredeli dejansko stanje in zavzame
stalie do trditev, ki jih teje za nepomembne. Pri obrazloitvi dejanskega stanja obravnava in oceni vse
izvedene dokaze. Nato navede pravna pravila in izpelje sklep, conclusio.
(4) PRAVNI POUK opisuje pravico do vloitve pravnega sredstva.
Absolutno bistveno kritev postopka predstavljajo naslednje napake v sodbi:

nerazumljivost izreka sodbe,

nasprotje v samem izreku sodbe,

nasprotje med izrekom in obrazloitvijo sodbe,

pomanjkanje razlogov v sodbi,

pomanjkanje razlogov o odloilnih dejstvih,

nejasni razlogi,

nasprotujoi si razlogi,

nasprotje med razlogi sodbe o vsebinah listin in samimi listinami.

3.3. POPRAVA SODBE
Predsednik senata lahko na predlog ali lastno pobudo vsak as popravi:

napake v imenu in tevilkah,

pisne in raunske pomote,

pomanjkljivosti glede oblike,

neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.

Sodnih zmot (= napake sodie pri odloanju) ni mono popraviti.
O popravi izda sodie poseben sklep, ki se v prepisu izroi strankam. e se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata,
se vroijo strankam popravljeni prepisi, ki nadomeajo prejnje.
O popravi sodbe lahko odloi sodie brez zaslianja strank.

4. VRSTE SODB
4.1. SPLONA RAZVRSTITEV SODB
Sodbe se glede vsebine pravnega varstva delijo na:
(1) dajatvene ali kondemnatorne sodbe,
(2) ugotovitvene ali deklaratorne sodbe,
(3) oblikovalne ali konstitutivne sodbe.
Glede na izrek se sodbe delijo na:
(1) ugoditvene sodbe,
(2) zavrnilne sodbe,
(3) meane sodbe sodie zahtevku delno ugodi in ga delno zavrne.
Glede na obseg odloitve se sodbe delijo na:
(1) konne sodbe z njimi sodie odloi o vseh zahtevkih,
(2) delne sodbe z njimi sodie odloi o delu zahtevka,
(3) vmesne sodbe z njimi sodie odloi o temelju zahtevka,
(4) dopolnilne sodbe z njimi sodie dopolni prejnjo sodbo, ker v njej ni odloilo o vseh postavljenih zahtevkih.
Glede na postopek se sodbe delijo na:
(1) kontradiktorne sodbe v postopku sta sodelovali in prispevali procesno gradivo obe stranki, sem spadata tudi
sodbi na podlagi pripoznave in odpovedi;
(2) enostranske sodbe temeljijo na procesnem gradivo, ki ga je predloila le ena stranka (npr. zamudna sodba).
Glede na pravne posledice se sodbe delijo na:
(1) materialne sodbe temeljijo na uporabi materialnopravnih pravil in imajo materialno-pravne posledice;
(2) procesne sodbe izdajo se na podlagi procesnih pravil in imajo procesne posledice, to sta:
1) sodba o razveljavitvi sodne poravnave,
2) sodba o razveljavitvi arbitrane odlobe.
4.2. DAJATVENA, UGOTOVITVENA IN OBLIKOVALNA SODBA
4.2.1 DAJATVENA SODBA
Z dajatveno sodbo sodie naloi toencu, da v korist tonika nekaj da, stori, opusti ali trpi (= vsebina
obligacije).
80

Dajatvena sodba vsebuje tudi deklaratorni (ugotovitveni) del o (ne)obstoju doloene pravice oz. pravnega
razmerja, zato je moen vmesni ugotovitveni zahtevek. Ugotovitvenega in dajatvenega zahtevka ni mono
kumulirati (= zdruevati), zato po zapadlosti dajatvenega zahtevka ni dopusten ugotovitveni zahtevek iz istega
pravnega razmerja.
Dajatveno sodbo je mono izdati le, e je toeneva obveznost do konca glavne obravnave zapadla. Izjemi sta:
(1) obsodba na plaevanje preivnine ali mesene rente,
(2) obsodba na izroitev ali prevzem stvari, danih v najem ali zakup.
V teh dveh primerih se lahko sodba izda pred prenehanjem pravnega razmerja in se izvri po prenehanju.
Dajatvena sodba mora v izreku vsebovati paricijski rok = rok, v katerem mora toenec izpolniti obveznost v izogib
prisilni izvrbi. e ni drugae doloeno v posebnih predpisih, znaa paricijski rok 15 dni (oz. 8 dni v meninih in
ekovnih sporih). Rok zane tei prvi dan po vroitvi prepisa sodbe toencu. S potekom paricijskega roka postane
sodba izvrljiva.
4.2.2 UGOTOVITVENA SODBA
Z ugotovitveno sodbo sodie izree, ali (ne) obstaja doloena pravica oz. pravno razmerje. Izjemoma je
mono z ugotovitveno sodbo odloiti o obstoju spornih dejstev = ugotavljanje (ne)pristnosti listine.
4.2.3 OBLIKOVALNA SODBA
Z oblikovalno sodbo sodie razvee, spremeni ali na novo oblikuje doloeno pravno razmerje. Sodba
temelji na oblikovalnem upravienju stranke in uinkuje brez izvrbe s samim izrekom.
4.3. KONNA SODBA
S konno sodbo sodie odloi o vseh zahtevkih, glavnih in stranskih. Je obiajna sodba v procesu, zato se
nanjo nanaajo vsa splona pravila o sodbi.
e je prilo do zdruitve pravd in je postala zrela za razsojo le stvar iz ene pravde, gre za konno sodbo.
Bolj pravilen pojem je popolna sodba.
4.4. DELNA SODBA
je sodba o koliinskem (kvantitativnem) delu tobenega zahtevka:

sodba o delu zahtevka, ali

sodba o enem izmed ve postavljenih zahtevkov.

Delno sodbo je mono izdati, e:
(1) so od veih zahtevkov (zaradi pripoznave ali obravnavanje) le nekateri zreli za konno odlobo,
(2) je samo del posameznega zahtevka zrel za konno odlobo,
(3) je bila vloena nasprotna toba in je zrel za odlobo le:
1) zahtevek iz tobe, ali
2) zahtevek iz nasprotne tobe.
Delna sodba je mona pri objektivni kumulaciji in navadnem sospornitvu. Ni mona pri enotnem in nujnem
sospornitvu.
Delno sodbo lahko izda sodie na predlog stranke ali po lastni presoji.
4.5. VMESNA SODBA
je sodba o kvalitativnem delu tobenega zahtevka = o podlagi oz. utemeljenosti tobenega zahtevka. Toenec
izpodbija podlago in znesek tobenega zahtevka. Vmesno sodbo izda sodie na predlog stranke ali po lastni
presoji.
Glavno vodilo je naelo ekonominosti in pospeitve postopka. Po ZPP je vmesna sodba mona le pri zahtevkih,
ki se glasijo na denarni znesek ali doloeno kolino nadomestnih stvari.
Z vmesno sodbo sodie le ugotovi, da je tobeni zahtevek v celoti ali delno utemeljen. S pravnomonostjo
uinkuje le v okviru civilne pravde.
e se vmesna sodba nanaa na pravno razmerje, ki bi bilo lahko predmet posebne pravde (npr. veljavnost
pogodbe), gre za delno sodbo, ki po pravnomonosti uinkuje tudi v drugih sporih.
Po izdaji vmesne sodbe sodie poaka z obravnavanjem o viini tobenega zahtevka, dokler ne postane vmesna
sodba pravnomona. Gre za dejanski zastoj v postopku.
4.5.1. VMESNA SODBA NA PODLAGI SPORAZUMA STRANK - NOVO PO ZPP-D
Ta institut je prinesla novela ZPP-D. To sodbo lahko izda sodie s soglasjem strank, kadar med njima ni sporen
temelj, sporna je le viina tobenega zahtevka. Razlog za monost, da se izda posebna sodba, tudi e temelj ni
sporen, je v tem, ker ZPP prej ni vseboval zagotovil, da stranka, ki na zaetku temelja ni ugovarjala, kasneje (npr.
v pravnih sredstvih) svojega stalia ne bo spremenila. Prav tako ZPP ne pozna institutov, kot so priznanje pravne
kvalifikacije, priznanje pravnih naziranj ali dogovor strank o omejitvi pravnih podlag, ki jih sme uporabiti sodie.
81

Institut vmesne sodbe ni omogoal tega, kar zdaj omogoa institut vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank,
ker je predpostavljal, da je zahtevek sporen tako po temelju kot po viini.
Ker zaradi obstoja sporazuma strank o izdaji takne sodbe ni priakovati pritobe zoper to sodbo, se postopek do
pravnomonosti vmesne sodbe ne prekine, pa pa se takoj nadaljuje (v nasprotju z "redno" vmesno sodbo).
Vmesna sodba na podlagi sporazuma strank je izraz naela dispozitivnosti, zato je na enak nain, kot to velja tudi
za druge sodbe, ki so izraz tega naela, omejeno njeno izpodbijanje.
4.6. DOPOLNILNA SODBA
je sodba, s katero sodie odloi o tobenih zahtevkih oz. delu zahtevka, o katerih bi bilo treba odloiti s
sodbo, vendar jih je sodie (nehote) prezrlo. Dopolnilno sodbo izda sodie le na zahtevo stranke. Zahteva
mora biti vloena v 15 dneh od prejema sodbe. e je predlog prepozen ali neutemeljen, ga predsednik senata
zavre.
e je predlog utemeljen, predsednik senata razpie glavno obravnavo pred senatom. e dopolnilno sodbo izda isti
senat, ni potrebna glavna obravnava. e senat spozna, da je predlog neutemeljen, ga s sklepom zavre.
e je s predlogom za dopolnitev sodbe vloena pritoba zoper sodbo, sodie I. stopnje poaka in ne polje
pritobe sodiu II. stopnje, dokler ne odloi o predlogu za dopolnitev sodbe in dokler ne pretee pritobeni rok
zoper novo odlobo. e se stranka pritoi tudi zoper odlobo o dopolnitvi sodbe, se obe pritobi poljeta na
sodie II. stopnje.
e se stranka pritoi, ker sodie I. stopnje ni odloilo o vseh zahtevkih, se taka pritoba teje kot predlog stranke
za izdajo dopolnilne sodbe.
4.7. SODBA NA PODLAGI PRIPOZNAVE
Pripoznava je enostranska izjava toenca, da je tonikov zahtevek po pravnem varstvu utemeljen . Pomeni
toenevo dispozicijo z zahtevkom. V primeru pripoznave sodie brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s
katero tobenemu zahtevku ugodi.
Sodie ne upoteva pripoznave, ki ni dana na podroju dispozitivnih pravic = pripoznava v nasprotju s prisilnimi
predpisi oz. pravili morale. e sodie o tem ni prepriano, izdajo sodbe odloi in si pridobi obvestila o
okoliinah. e sodie meni, da pripoznava ni dovoljena, o tem izda sklep, zoper katerega se lahko stranki
pritoita.
Pripoznava mora biti izrecna in jasna. Nikoli se ne predpostavlja. Izjava o pripoznavi mora biti dana na naroku
pred sodiem ali v pisni vlogi. Pripoznavo je mono podati do konca glavne ali pritobene obravnave.
Do izdaje sodbe je mono pripoznavo preklicati, dokler sodie ne izda sodbe.
Pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave sodie ne ugotavlja dejanskega stanja in ne uporablja materialnega prava.
Zoper sodbo na podlagi pripoznave je manj pritobenih razlogov. Pritoba je mona le zaradi:

bistvenih kritev pravdnega postopka (= nepravilna uporaba procesnega prava),

napak volje pri pripoznavi zmota, gronja, sila, zvijaa.

4.8. SODBA NA PODLAGI ODPOVEDI
Veljajo ista pravila kot za sodbo na podlagi pripoznave. e se tonik do konca glavne obravnave odpove
tobenemu zahtevku, izda sodie brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero zavrne tobeni zahtevek. Ni
potrebna privolitev toenca. Po izdaji sodbe tonik v isti zadevi ne more vloiti nove tobe. Odpoved zahtevku
ima namre uinek ne bis in idem.
Fikcija odpovedi
- e v redu vabljeni tonik ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, se teje, da se je
odpovedal zahtevku. e pa ne pride na kasneji narok, se teje, da tobo umika (razen e se toenec ne bi
strinjal s fikcijo umika).
- e v sporih majhne vrednosti v redu povabljeni tonik ne pride na narok, izda sodie sodbo na podlagi
odpovedi.
Odpoved se mora nanaati na zahtevek, s katerim stranka lahko razpolaga. Sodie odloi izdajo sodbe, e je
treba predhodno pridobiti obvestila o okoliinah glede (ne)dopustnosti odpovedi.
Tonik lahko odpoved preklie do izdaje sodbe brez privolitve toenca.
Pritoba zoper sodbo na podlagi odpovedi je mona le zaradi:

bistvenih kritev pravdnega postopka,

napak volje zmota, gronja, sila, zvijaa.

4.9. ZAMUDNA SODBA
4.9.1 TEORETINA PODLAGA ZA IZDAJO ZAMUDNE SODBE
Kako ocenjevati popolno pasivnost toenca?

sistem negativne litiskontestacije pasivnost toenca je zanikanje zatrjevanih dejstev in upiranje tobenemu
zahtevku;
82

sistem afirmativne litiskontestacije pasivnost toenca je priznavanje tonikovih dejanskih navedb.

4.9.2 PREDPOSTAVKE ZA IZDAJO ZAMUDNE SODBE

Zamudno sodbo sodie izda zaradi nevloitve odgovora na tobo. Predpostavke so:
(1) toenec ni vloil odgovora na tobo,
(2) toencu je bila toba v odgovor pravilno vroena,
(3) ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati,
(4) utemeljenost tobenega zahtevka izhaja iz dejstev v tobi,
(5) dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju:
1) z dokazi, ki jih je predloil sam tonik,
2) splono znanimi dejstvi.
Pri zamudni sodbi se ZPP vraa k ureditvi, ki je veljala v asu med sprejetjem ZPP-99 in novelo ZPP-A (2002).
e v poloaju zamude (torej ko je toba vroena, toenec pa nanjo ne odgovori - ne pa kar takoj ob predhodnem
preizkusu tobe; preizkus sklepnosti je materialnopravni preizkus subsumpcije zatrjevanih dejstev pod materialno
pravo in ne preizkus procesnih predpostavk!) sodie ugotovi, da toba ni sklepna, ne bo ve takoj prilo do
zavrnilne sodbe (t. i. "zavrnilna zamudna sodba"). Sodie bo toencu moralo s pisnim pozivom postaviti dodaten
rok za odpravo nesklepnosti. Dosedanja ureditev (da se v poloaju zamude nesklepna toba takoj zavrne, brez
monosti poprave) je bila po svoje nelogina, saj je pri nesklepni tobi toenca, ki na tobo odgovori, postavljala
v bolji poloaj kot toenca, ki sploh ne naredi ni. Pri prvem namre do zavrnilne sodbe ne pride takoj, ampak je
treba razpisati narok in na prvem naroku lahko tonik svoje navedbe e dopolni (pri emer tudi materialno
procesno vodstvo ni brez pomena).
Toba mora biti sklepna. Zamudna sodba ni dovoljena pri tobah iz nepremoenjske kode, e so zahtevki v njih
oitno pretirani.
e iz dejstev v tobi ne izhaja utemeljenost tobenega zahtevka in tonik v roku, doloenem s strani sodia,
tobe ne popravi, izda sodie zavrnilno sodbo.
Zamudna sodba pomeni dispozicijo z zahtevkom, zato ni dovoljena, e gre za zahtevka, s katerimi stranke v
nasprotju s prisilnimi predpisi ne smejo razpolagati.
ZPP-D je kot novo monost izdaje zamudne sodbe doloil tudi, da se izda, e v redu vabljeni toenec ne pride na
poravnalni narok ali na narok za glavno obravnavo. Vendar pa je Ustavno sodie to dolobo razveljavilo, saj je
predstavljala prekomeren poseg v pravico toenca do enakega varstva pravic iz 22. lena URS (U-I-164/09-13 z
dne 4. 2. 2010). Nadalje je ZPP-D doloal, da e toba ni sklepna in je tonik na naroku ne "popravi", sodie
izda zavrnilno sodbo.
4.9.3 IZDAJA ZAMUDNE SODBE IN NJENO IZPODBIJANJE
e so izpolnjene predpostavke, izda sodie zamudno sodbo brez posebnega predloga tonika. Pogosto je treba
ugotavljati, ali je bila toencu toba pravilno vroena v odgovor.
Zamudno sodbo je v pritobi mono izpodbijati le zaradi:

bistvenih kritev pravdnega postopka, in

zmotne uporabe materialnega prava.

Teoretiki se zavzemajo, da bi bilo mono zamudno sodbo izpodbijati tudi zato, ker je bil toenec pasiven zaradi
napak volje (zmote, gronje, sile, zvijae).
4.10. SODBA NA PODLAGI STANJA SPISA
Gre za nekoliko omiljeno obliko zamudne sodbe, uvedla pa jo je novela ZPP-D. Poznan pa je ta institut e iz
delovnih sporov (28. len ZDSS-1).
Sodbo glede na stanje spisa lahko sodie izda:
(1) e obe stranki izostaneta s kaknega kasnejega narok, sodie pa je pred tem e opravilo narok, na katerem
so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno
(2) e na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odloitev glede na stanje spisa. Pri tem je
doloeno, da e sodie s sklepom zavrne predlog za odloitev glede na stanje spisa, zoper tak sklep ni
pritobe.
Sodie bo v teh primerih upotevalo vse e izvedene dokaze (npr. prejeta izvedenska mnenja, eprav ta e niso
bila obravnavana) in vse pisne navedbe strank (vkljuno s pripravljalnimi vlogami).
Pogoj pa je, da sodie oceni, da zadeva izgleda dovolj pojasnjena za odloitev - torej da doslej zbrano procesno
gradivo omogoa odloitev o zahtevku; pri tem ne gre za isti standard (preprianje), kot mora biti izpolnjen za
odloitev ob rednem teku postopka. Sodiu ne bo treba izvajati novih dokazov, ustno razpravljati o e izvedenih
dokazih (npr. o izvedenskem mnenju), stranke pa ne bodo mogle ve dopolnjevati svojih dejanskih navedb in
dokaznih predlogov. To pa pomeni, da je lahko sodba na podlagi podatkov spisa izdana tudi v kodo stranke, ki je
predlagala izdajo te sodbe.
83

Ta institut praktino pomeni, da se stranki odpovedujeta:

izvedbi dokazov, ki sta jih e predlagali, vendar e niso bili izvedeni;

predlaganju novih dokazov;

komentiranju in obravnavanju dokazov, ki so e bili izvedeni (npr. oceni izvedenskega mnenja, postavljanje
vpraanj izvedencu).
V Nemiji, od koder smo prevzeli ta institut, sicer nima velikega pomena.

5. SKLEPI
Vedno, kadar sodie ne odloi s sodbo, odloi s sklepom. Sklepi so:

meritorni ali konni sklepi odloijo o utemeljenosti tobenega zahtevka:

konni sklep v pravdi zaradi motenja posesti,

konni sklep v postopku za izdajo plailnega naloga.

procesni sklepi reujejo posamezna procesna vpraanja (sklepi pravdnega vodstva).

Na sklepe pravdnega vodstva sodie ni vezano. Lahko jih spremeni.
Sklepe je mono izdati brez obravnave, razen e zakon predpisuje drugae (npr. obvezen je razpis naroka za
odloanje o vrnitvi v prejnje stanje, e se predlog za vrnitev ne opira na splono znana dejstva).
Sklepe izda sodie na naroku ali zunaj njega.
Sklepe na naroku razglasi predsednik senata. Razglaeni sklep se vroi strankam v overjenem prepisu, e:

je zoper sklep dovoljena posebna pritoba,

se lahko na podlagi sklepa zahteva izvrba,

to zahteva vodstvo pravde.

Sklep, ki se ne vroi pisno, uinkuje s trenutkom razglasitve.
Sklepi zunaj naroka se strankam sporoijo z vroitvijo overjenega prepisa.
Sklep mora obsegati uvod in izrek.
Sklep mora biti obrazloen, e sodie z njim:

zavrne predlog stranke, ali

odloi o predlogih strank, ki si nasprotujejo.

6. PRAVNOMONOST
6.1. POJEM PRAVNOMONOSTI
Pravni red zahteva, da se spor o vsebini pravice ali pravnega razmerja im prej razrei z avtoritativno odlobo
dravnega organa, ki odstrani vsak dvom o medsebojnih pravicah in obveznostih.
Institut pravnomonosti:
(1) izkljuuje nadaljnje razpravljanje o spornem razmerju, izkljuuje redna pravna sredstva (= formalna
pravnomonost),
(2) pomeni vezanost strank in sodia na vsebino sodne odlobe (materialna pravnomonost).
Pravnomonost uveljavlja pravno varnost.
6.2. ODLOBE, KI POSTANEJO PRAVNOMONE

vse sodbe in meritorni sklepi, ki se ne morejo ve izpodbijati s pritobo. Neizpodbijana sodba postane
pravnomona, e je v njej odloeno o zahtevku iz tobe ali nasprotne tobe.

dispozitivni akti strank npr. sodna poravnava,

sklepi, ki pomenijo konec postopka (npr. zavrenje tobe zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk),
Sklepi pravdnega vodstva ne postanejo pravnomoni. Mono jih je spremeniti, sodie nanje ni vezano.
6.3. FORMALNA IN MATERIALNA PRAVNOMONOST
Formalna pravnomonost je neizpodbojnost sodne odlobe z rednimi pravnimi sredstvi.
Materialna pravnomonost je:

vezanost strank in sodia na vsebino sodne odlobe (res iudicata pro veritate accipitur, res iudicata ius
facit inter partes = pozitivna materialna pravnomonost), in

prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem = negativna materialna pravnomonost).
Sodie pazi na procesno predpostavko pravnomonosti po uradni dolnosti.
Razlikovanje med formalno in materialno pravnomonostjo je pomembno, ker je mona formalna pravnomonost
brez materialne (npr. v nepravdnem postopku je mono ponovno zaeti postopek o isti stvari).
6.4. ZAETEK PRAVNOMONOSTI, SISTEM DELJENE IN ENOTNE PRAVNOMONOSTI
Odloba I. stopnje postane pravnomona:
(1) s potekom pritobenega roka, e upraviene stranke ne vloijo pritobe, ali
(2) z dnevom odpovedi pritobi, e se stranke pritobi odpovedo, ali
84

(3) z dnevom umika pritobe, e stranka vloeno pritobo umakne.

Odloba sodia II. stopnje postane pravnomona z izdajo sodbe na II. stopnji.
Sistem deljene pravnomonosti sodba ima nasproti strankam uinek ele od dneva, ko jim je dostavljena, zato
neizpodbojnost sodne odlobe lahko nastopi pri strankah ob razlinem asu.
Pri nas imamo sistem enotne pravnomonosti pravnomonost je objektivna notranja kvaliteta sodne odlobe,
zato je sodba lahko pravnomona za vsakogar ali za nikogar.
6.5. OBJEKTIVNE MEJE PRAVNOMONOSTI
Sodba postane pravnomona glede zahtevkov iz tobe in nasprotne tobe, o katerih je sodie odloilo.
e sodie ni odloilo o katerem izmed zahtevkov oz. delu kaknega zahtevka, se pravnomonost nanj ne
razteza.
Pravnomonost zajema tudi odloitev o terjatvi, ugovarjani v pobot.
Pravnomoen postane le izrek sodne odlobe. Ne postane pravnomona obrazloitev oz. njeni razlogi.
Ne postanejo pravnomone odlobe o predhodnem vpraanju, razen e je bil postavljen vmesni ugotovitveni
zahtevek. Ne postanejo pravnomone dejanske ugotovitve in pravno mnenje v odlobi.
Ne postane pravnomona odloitev sodia o ugovorih toenca, razen e gre za pobotne ugovore.
Vpraanje identitete tobenega zahtevka treba se je vpraati, ali se v novi pravdi res uveljavlja identien
zahtevek. Isti tobeni predlog ne zadostuje za ugotovitev identitete tobenega zahtevka. Poleg tobenega
predloga je treba upotevati tudi materialnopravno razmerje, na katerem tobeni zahtevek temelji.
6.6. SUBJEKTIVNE MEJE PRAVNOMONOSTI
Res iudicata facit inter partes pravnomona sodba vee stranke spora in sodie, ki je sodbo izdalo.
Pravnomonost se ne more raztezati na 3. osebe, ker v pravdi niso sodelovale in niso mogle sodelovati.
Pravnomona sodba uinkuje tudi proti:

pravnim naslednikom:

univerzalnim naslednikom:

dediem pri fizinih osebah, in

novo nastalim pravnim osebam pri zdruevanju gospodarskih drub.

singularnim naslednikom, e stranka med pravdo odtuji stvar ali pravico, o kateri tee pravda.
Pravno nasledstvo mora biti izkazano z javno ali po zakonu overjeno listino.

intervenientom:

sospornikim intervenientom = proti osebi, ki bi lahko v pravdi nastopala kot enotni sospornik, vendar je
toba ni zajela, ker ni lo za nujno sospornitvo (npr. uspena toba za razveljavitev oporoke uinkuje za
vse dedie, eprav ni vloena proti vsem);

navadnim intervenientom v okviru intervencijskega efekta.

Osebam, ki jih zajamejo subjektivne meje pravnomonosti, je treba v im veji meri zagotoviti sodelovanje v
postopku.

3. osebam (erga omnes):

v zakonskih in paternitetnih sporih takne sodbe imajo oblikovalen uinek, ki ustanavlja, spreminja ali
razvezuje doloeno pravno razmerje takna pravna razmerja morajo biti trdna.

na podlagi posebnih predpisov (npr. predpisov, ki urejajo prisilno izvrbo).

e je obstoj pravnomone sodbe element doloenega civilnega ali kazenskega stanja, jo morajo upotevati vsi.
6.7. ASOVNE MEJE PRAVNOMONOSTI
zajamejo dejstva, ki obstajajo ob koncu glavne obravnave. Dejstva, ki nastanejo po zakljuku glavne obravnave in
vplivajo na vsebino razsojenega pravnega razmerja, je mono uveljaviti v izvrilnem postopku z ugovorom ali
posebno tobo.
Ob zakljuku glavne obravnave zadane stranke prekluzija glede vseh dejstev, ki so takrat e obstajala.
Pravnomonost preneha le, e je pravnomona sodba z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena ali
spremenjena.
Uspena toba v zvezi z izvrilnim postopkom, ki trdi, da je razsojeno pravno razmerje prenehalo obstajati,
dosee le nedopustnost izvrbe in NE odstranjuje pravnomonosti.

XIII. PRAVNA SREDSTVA

1. SPLONI POJMI O PRAVNIH SREDSTVIH

85

1.1. NAMEN PRAVNIH SREDSTEV

V sodnih postopkih kljub obstoju institutov, ki naj zagotovijo pravilno in zakonito sodno odlobo, prihaja do napak
pri ugotavljanju dejanskega stanja, uporabi materialnega prava in uporabi procesnih norm. Namen pravnih
sredstev je:
(1) omogoiti strankam, da se obrnejo na vije sodie zaradi odprave napak pri sojenju, in
(2) zagotoviti enotno uporabo prava (uveljaviti pravni red) sodie z izdajo sodbe uporablja in hkrati tolmai
zakon, zato je potrebno enotno reevanje enakih pravnih vpraanj (naelo pravne varnosti).
1.2. REDNA IN IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
REDNA pravna sredstva so dovoljena proti nepravnomonim sodnim odlobam. To so:
(1) pritoba proti sodbi,
(2) pritoba proti sklepu,
(3) ugovor proti plailnemu nalogu (po mnenju nekaterih teoretikov).
IZREDNA pravna sredstva so dovoljena proti pravnomonim sodnim odlobam. To so:
(1) revizija proti sodbi,
(2) revizija proti sklepu,
(3) zahteva za varstvo zakonitosti,
(4) obnova postopka,
(5) toba za razveljavitev sodne poravnave,
(6) toba za razveljavitev arbitrane odlobe,
(7) ustavna pritoba.
1.3. ZNAILNOST PRAVNIH SREDSTEV
1.3.1 SUSPENZIVNOST
odloi nastop pravnomonosti in izvrljivost. Pritoba proti sodbi je vedno suspenzivna.
Pritoba proti sklepu je suspenzivna, razen e ZPP doloa drugae. Ugovor proti plailnemu nalogu je
suspenziven.
Vsa izredna pravna sredstva so nesuspenzivna, ker jih upravienec vlaga po pravnomoni odlobi. Upravienec
lahko predlaga le odloitev izvrbe.
1.3.2 DEVOLUTIVNOST
pomeni, da o pravnem sredstvu odloa vije sodie. Pritoba proti sodbi in pritoba proti sklepu sta devolutivni.
Ugovor proti plailnemu nalogu ni devolutiven.
Devolutivna izredna pravna sredstva so revizija in zahteva za varstvo zakonitosti (odloa Vrhovno sodie) ter
ustavna pritoba (odloa Ustavno sodie). Ostala izredna pravna sredstva so nedevolutivna.
1.3.3 ENOSTRANOST IN DVOSTRANOST PRAVNIH SREDSTEV
Pri enostranskem pravnem sredstvu se nasprotniku vlagatelja pravnega sredstva ne omogoi, da se o njem izjavi.
Takna je le pritoba proti sklepu.
Pri dvostranskih pravnih sredstvih imata obe stranki monost prispevati gradivo za odloanje o njem. En izvod
pravnega sredstva se vroi nasprotniku, ki lahko nanj odgovori. Takna so vsa ostala pravna sredstva.
1.3.4 REFORMATINOST IN KASATORINOST
Pri reformatinem pravnem sredstvu ima sodie pooblastilo spremeniti in razveljaviti izpodbijano sodno odlobo,
e ugotovi, da so podani razlogi za izpodbijanje revizijska (reformatina) pooblastila.
Pri kasatorinem pravnem sredstvu ima sodie pooblastilo samo razveljaviti (kasirati) izpodbijano sodno odlobo,
e ugotovi, da so podani razlogi za izpodbijanje kasatorina pooblastila.
Pri nas imajo vsa sodia, ki odloajo o rednih in izrednih pravnih sredstvih, kasatorina in revizijska pooblastila.
1.3.5 SAMOSTOJNA IN NESAMOSTOJNA PRAVNA SREDSTVA
Samostojna pravna sredstva je mono vloiti brez vloitve drugega pravnega sredstva.
Nesamostojna pravna sredstva je mono vloiti le skupaj z drugimi pravnimi sredstvi. Vasih je takna pritoba
proti sklepu.
1.4. DOPUSTNOST PRAVNIH SREDSTEV
Pravno sredstvo zoper sodno odlobo je dopustno, e:
(1) je predvideno v zakonu po Ustavi mora biti pravno sredstvo dovoljeno proti vsaki sodni odlobi, zakon
doloa, katera pravna sredstva so dovoljena;
(2) je pravoasno,
86

(3) ga je vloila upraviena (legitimirana) oseba, ki se mu ni odpovedala ali ga umaknila zakon pove, kdo ima
pravico vloiti (iz)redno pravno sredstvo;
(4) ima vlagatelj pravni interes pravni interes imata:

stranka, ki v pravdi ni v celoti uspela, in

tisti, ki ga zakon izrecno pooblaa za vloitev izrednega pravnega sredstva.

(5) je popolno vsebuje vse z zakonom predpisane minimalne sestavine.
Nedopustno pravno sredstvo sodie zavre brez obravnavanja njegove utemeljenosti.
1.5. ODPOVED PRAVNEMU SREDSTVU IN UMIK PRAVNEGA SREDSTVA
Odpoved pravnemu sredstvu povzroi nastop pravnomonosti. Smisel ima le pri rednih pravnih sredstvih. Stranka
se lahko odpove rednemu pravnemu sredstvu po razglasitvi sodbe.
Legitimirani upravienec, ki je vloil pravno sredstvo, ga lahko umakne.
Odpoved in umik pravnega sredstva se ne moreta preklicati.

2. PRITOBA PROTI SODBI

2.1. SPLONI POJMI O PRITOBI
Pritoba zoper sodbo je redno, suspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo. Pritobeno
sodie ima kasatorina in revizijska pooblastila.
Pritoba je dovoljena zoper vsako sodbo, izdano na I. stopnji.
V "obiajnih" sporih je rok za vloitev pritobe 15 dni od vroitve prepisa sodbe.
Pritobo lahko vloijo:
(1) stranka,
(2) univerzalni ali singularni pravni naslednik stranke, e je stopil v pravdo,
(3) stranski intervenient, e to ni v nasprotju s strankinim ravnanjem,
(4) sosporniki intervenient proti volji stranke.
Rok 8 dni od vroitve prepisa sodbe je doloen v:

sporih zaradi motenja posesti,

sporih majhne vrednosti,

gospodarskih sporih.
2.2. VSEBINA PRITOBE
Pritoba mora vsebovati:
(1) nujni (obligatorni) sestavini:
1) navedba sodbe, zoper katero se pritoba vlaga,
2) podpis pritonika.
Pritoba, ki vsebuje le nujni sestavini, je gola pritoba. Sodie jo obravnava in o njej odloa. e pritoba ne
vsebuje nujnih sestavin, jo sodie polje vloniku v dopolnitev ali popravo.
(2) dodatni sestavini nista obvezni, vendar sta priporoljivi:
3) pritobeni razlogi,
4) izjava, ali se sodba izpodbija v celoti ali v doloenem delu.
Pritobeni predlog je izjava pritonika, da zahteva razveljavitev ali doloeno spremembo sodbe. Spada med
pritobene razloge.
2.3. SPLONO O PRITOBENIH RAZLOGIH
Sodie I. stopnje lahko naredi:
(1) errores in procedendo = kritve pravil postopka, in
(2) errores in iudicando = vsebinske napake pri sojenju:
1) napake pri ugotavljanju dejanskega stanja, in
2) napake pri pravni presoji spora.
ZPP pozna 3 pritobene razloge:
(1) bistvene kritve dolob pravdnega postopka,
(2) zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja,
(3) zmotna uporaba materialnega prava.
Zamudne sodbe ni mono izpodbijati zaradi dejanskega stanja.
Sodbi na podlagi pripoznave, sodba na podlagi odpovedi in vmesna sodba na podlagi sporazuma strank se lahko
izpodbijajo le zaradi:

bistvenih kritev postopka, in

napak volje pri pripoznavi ali odpovedi = sile, gronje, zmote ali zvijae.
Sodb v sporih majhne vrednosti ni mono izpodbijati zaradi dejanskega stanja.
87

2.4. BISTVENE KRITVE DOLOB PRAVDNEGA POSTOPKA

so kritve procesnih pravil, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost sodbe.
ABSOLUTNE bistvene kritve postopka so kritve, zaradi katerih je sodba absolutno neveljavna, ne da bi
pritobenemu sodiu bilo treba ugotavljati, ali so kritve vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe. Absolutne
kritve zakon taksativno nateva. Vpliv absolutnih kritev na pravilnost in zakonitost sodne odlobe se vnaprej
predpostavlja. Sodie jih upoteva po uradni dolnosti z nekaj izjemami.
RELATIVNE kritve postopka so kritve, zaradi katerih je sodba izpodbojna. Podane so, e je sodie med
postopkom nepravilno uporabilo dolobo zakona ali je sploh ni uporabilo, eprav bi moralo, in je to vplivalo ali bi
lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Relativne kritve zakon na splono opredeljuje z generalno
klavzulo. Njihov vpliv je treba ugotavljati. Sodie jih upoteva le na predlog strank.
Absolutne bistvene kritve so:
(1)
1) sodie je bilo nepravilno sestavljeno, ali
2) pri izdaji sodbe je sodeloval sodnik (porotnik), ki ni sodeloval na glavni obravnavi;
(2)
pri izdaji sodbe je sodeloval sodnik (porotnik), ki:
1) bi moral biti izloen, ali
2) je bil s sklepom sodia izloen.
(3)
pomanjkanje sodne jurisdikcije odloeno je bilo o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost;
(4)
kritev pravil o stvarni in krajevni pristojnosti sodie je:
1) odloilo o tobenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno vije sodie iste vrste ali
sodie druge vrste, ali
2) na ugovor stranke nepravilno odloilo, da je krajevno pristojno.
(5)
neupotevanje ugovora sklenjene pogodbe o arbitrai sodie je nepravilno odloilo, da je
pristojno;
(6)
kritev naela oficialnosti sodie je oprlo odlobo na nedovoljena razpolaganja strank;
(7)
sodie je v nasprotju z zakonom izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi odpovedi ali
sodbo na podlagi pripoznave;
(8)
kritev naela kontradiktornosti stranki z nezakonitim ravnanjem ni bila dana monost
obravnavanja pred sodiem (npr. opustitev vroitve);
(9)
kritev pravice do uporabe lastnega jezika sodie je v nasprotju z zakonom zavrnilo
zahtevo stranke po uporabi lastnega jezika v postopku in spremljanju postopka v lastnem
jeziku;
(10)
kritev obligatornosti glavne obravnave sodie je izdalo sodbo brez glavne obravnave,
eprav bi jo moralo opraviti;
(11)
1) kritev sposobnosti biti stranka kot tonik ali toenec se je postopka udeleil nekdo, ki
ne more biti pravdna stranka,
2) kritev pravil o zastopanju pravnih oseb stranke pravne osebe ni zastopal, kdor jo je po
zakonu upravien zastopati,
3) kritev pravil o obveznem zastopanju procesno nesposobnih oseb:
1. pravdno nesposobne osebe ni zastopal zakoniti zastopnik, ali
2. zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali posamezna pravdna
dejanja
4) pomanjkljivosti pri zastopanju po pooblaencu:
1. stranke ni zastopal pooblaenec, eprav bi jo po zakonu moral,
2. pooblaenec ni imel pooblastila za zastopanje (razen e je stranka pozneje pravdo
ali posamezna pravdna dejanja odobrila).
(12)
1) kritev litispendence sodie je odloilo o zahtevku, o katerem e tee pravda,
2) kritev rei iudicatae sodie je odloilo o zahtevku, o katerem je bilo e razsojeno,
3) kritev rei transactae sodie je odloilo o zahtevku, o katerem je bila e sklenjena
sodna poravnava;
(13)
kritev naela javnosti v nasprotju z zakonom je bila izkljuena javnost glavne obravnave;
(14)
kritev pravil o sestavi in vsebini sodne odlobe sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se
ne more preizkusiti:
1) izrek sodbe je nerazumljiv,
2) izrek sodbe nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe,
3) sodba sploh nima razlogov,
4) v sodbi niso navedeni razlogi o odloilnih dejstvih,
5) razlogi o odloilnih dejstvih so nejasni ali nasprotujoi,
6) navedbe o vsebini listin in zapisnikov v sodbi ter resnine listine in zapisniki si
nasprotujejo.
88

Nepravilna sestava sodia je podana, e:

je sodil sodnik posameznik, eprav bi moral soditi senat, ali

je sodil senat v premalo tevilni sestavi.

Kritev krajevne pristojnosti je podana le, e je stranka ugovarjala krajevno pristojnost sodia in je sodie
nepravilno zavrnilo ugovor ter odloitev o zavrnitvi ugovora vkljuilo v izrek sodne odlobe.
Po odlobi US sodie prekri pravico stranke do obojestranskega zaslianja, kadar svojo odlobo opre na
izvedensko mnenje, izdelano v drugem sodnem postopku, v katerem pritonik ni bil stranka in ni imel monosti
sodelovati.
Kritev pravice do uporabe lastnega jezika je absolutna le, e je sodie zavrnilo zahtevo stranke po uporabi
lastnega jezika v postopku in spremljanju postopka v lastnem jeziku.
Absolutna bistvena kritev je tudi odloanje ultra petitum = prekoraitev tobenega zahtevka. Na prekoraitev
tobenega zahtevka pazi sodie le na zahtevo stranke. e jo ugotovi, mora sodbo I. stopnje razveljaviti ali
spremeniti.
Absolutne bistvene kritve je mono razvrstiti v 3 skupine:
(1) kritve temeljnih nael civilnega postopka:
1) kritev naela neposrednosti in pravil o sestavi sodia,
2) kritev ustavnega naela o nepristranosti sodia,
3) kritev naela kolegialnega odloanja in kritev naela neposrednosti,
4) kritev naela dispozitivnosti,
5) kritev naela kontradiktornosti,
6) kritev pravice do uporabe lastnega jezika,
7) kritev naela obligatornosti glavne obravnave,
8) kritev naela javnosti.
(2) kritve procesnih predpostavk:
1) pomanjkanje sodne jurisdikcije,
2) kritev pravil o pristojnosti,
3) obstoj arbitranega dogovora,
4) kritev sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti,
5) kritev litispendence, rei iudicatae in rei transactae.
(3) kritev pravil o sestavi in vsebini sodne odlobe.
2.5. ZMOTNA UPORABA MATERIALNEGA PRAVA
je podana, kadar:
(1) sodie uporabi nepravilno pravno normo,
(2) sodie uporabo pravilno pravno normo, vendar jo napano interpretira,
(3) sodie uporabi napano dejansko stanje pod pravno normo.
2.6. ZMOTNA IN NEPOPOLNA UGOTOVITEV DEJANSKEGA STANJA IN PRAVICA NAVAJANJA NOVOT (IUS
NOVORUM)
Dejansko stanje je napano ugotovljeno, kadar:
(1) sodie napano ugotovi odloilno dejstvo, ali
(2) sodie sploh ne ugotovi odloilnega desjstva.
Obiajno je nepopolna ugotovitev dejanskega stanja posledica uporabe napane norme ali posledica zmotne
razlage pravne norme.
Pravica navajanja novot (ius novorum) stranka lahko v pritobi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze,
e dokae, da jih brez lastne krivde ni mogla navesti oz. predloiti do konca glavne obravnave. Ko se sklicuje na
nova dejstva, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala. Ko predlaga nove dokaze, mora
navesti dejstva, ki jih eli z njimi dokazati.
Mono je navajati le dejstva, ki so obstajala v asu zakljuka glavne obravnave, ker sodie izda sodbo glede na
dejansko stanje ob zakljuku glavne obravnave. Ni mono upotevati novot, nastalih po zakljuku glavne
obravnave. e jih pritobeno sodie upoteva, lahko prizadeta stranka uveljavlja ugovor v izvrilnem postopku
ter sproi pravdo o nedopustnosti izvrbe.
Nova dejstva ne morejo pomeniti spremembe tobe.
2.7. POSTOPEK S PRITOBO
Pritoba se vloi pri sodiu, ki je izreklo sodbo na I. stopnji, v zadostnem tevilu izvodov za sodie in nasprotno
stranko.

89

Prepozno, nedovoljeno ali nepopolno pritobo zavre predsednik senata sodia I. stopnje brez posebnega
naroka. Vendar nedovoljen pritobeni razlog NE more biti podlaga za zavrenje pritobe, ker mora sodie vedno
preizkusiti, ali obstajajo razlogi, na katere mora paziti pritobeno sodie po uradni dolnosti.
Izvod pravoasne, popolne in dovoljene pritobe vroi sodie nasprotni stranki. Ta lahko v 15 dneh (pred ZPP-D:
8) od prejema poda odgovor na pritobo. Ta rok je prekluziven in po preteku se odgovor na pritobo ne bo
upoteval.
Po prejemu odgovora ali poteku roka zanj, polje predsednik senata pritobo z vsemi spisi sodiu II. stopnje. e
pritonik zatrjuje kritve pravdnega postopka, predsednik senata k navedbam v pritoba poda pojasnila in opravi
poizvedbe.
Ko prispejo spisi s pritobo k sodiu druge stopnje, sodnik poroevalec preizkusi, ali je pritoba pravoasna,
popolna in dovoljena. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritobo lahko zavre s sklepom e sodnik
poroevalec, e tega ni storil predsednik senata sodia prve stopnje. e sodnik poroevalec pritobe ne zavre,
pripravi poroilo za obravnavanje zadeve na pritobenem senatu. Sodnik poroevalec si lahko, e je treba, od
sodia prve stopnje priskrbi poroilo o kritvah dolob postopka in zahteva, naj se za ugotovitev teh kritev
opravijo poizvedbe.
Sodie II. stopnje je predvsem pred novelo ZPP-D praviloma odloalo o pritobi brez obravnave (razen ko je bilo
potrebno ugotoviti dejansko stanje).
Dolobe, ki jih je vpeljala novela ZPP-D pa skoraj brez izjeme zapovedujejo obveznost razpisa pritobene
obravnave v poloajih, v katerih bi sicer lahko prilo do razveljavitve sodbe in vrnitve zadeve v novo odloanje.
Pritobena obravnava tako postaja obvezna v primeru, ko gre za procesne kritve - pod pogojem, da gre za take
kritve, ki jih je glede na naravo mogoe odpraviti z dopolnjenim postopkom. Obvezna pa je tudi v primeru, ko je
(poleg poloaja, ko je treba ponoviti e izvedene dokaze) napaka sodia prve stopnje v tem, da nekaterih
zatrjevanih dejstev ni ugotavljalo (to je pogosto posledica napane uporabe materialnega prava), ali v tem, da
ni izvedlo nekaterih predlaganih dokazov (kar se lahko povezuje s kritvijo nepopolne ugotovitve dejanskega
stanja, lahko pa gre za samostojno procesno kritev). Pri zadnje navedenih kritvah je le za primer nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja, kadar je ta posledica nepravilne uporabe materialnega prava, izjemoma
predvideno, da bo lahko vije sodie izpodbijano sodbo razveljavilo (novelirani 355. len).
Novela ZPP-D pa je uvedla iri monost meritornega odloanja pritobenega sodia brez obravnave (tj. na
seji). To je od zdaj mono tudi, e je sodie prve stopnje zmotno presodilo listine, pisne izjave pri, ogledne
predmete, ki so v spisu, ali posredno izvedene dokaze (zaproeni sodnik, sprememba sodnika), odloba sodia
prve stopnje pa se opira le na te dokaze. V vseh navedenih primerih namre viji sodnik ni v niemer v slabem
poloaju kot sodnik prve stopnje glede (pomanjkanja) neposrednega zaznavanja dokazov. Morda koristneja bo
monost, da do meritornega pritobenega odloanja (brez obravnave) pride tudi v primeru, ko sodie prve
stopnje navedenih dokazov sploh ni presojalo, denimo v primeru, ko jih ni telo za relevantne ali sporne (stranke
pa so imele monost, da se o njih izjavijo).
Na pritobeno obravnavo se povabijo stranke, zakoniti zastopniki in pooblaenci ter prie in izvedenci, za katere
sodie sklene, da jih bo zaslialo. Glede izvedbe pritobene obravnave so pomembne dolobe o posledicah
izostanka: e pritonik ne pride, se teje, da njegove dejanske trditve v pritobi niso resnine. e ne pride
nasprotna stranka, pa se teje, da so dejanske trditve v pritobi resnine (kar pa seveda e ne pomeni, da bo
pritoba zato uspela). e ne pride nobena stranka, pa sodie izvede dokaze, ki jih je takoj mogoe izvesti.
Obravnava se zane s poroilom poroevalca, ki brez mnenja razloi stanje stvari. Pritonik razloi pritobo in
nasprotna stranka odgovor na pritobo. Na obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih
dokazov niti uveljavljati pobotnega ugovora.
Sodie II. stopnje ponovi tiste dokaze, glede katerih dvomi v pravilnost dokazne ocene sodia prve stopnje. e
katerega od teh dokazov ni ve mogoe izvesti ali e senat ali sodnik, ki je izdal izpodbijano sodbo, tega dokaza
ni neposredno izvedel, lahko sodie sklene, da se prebere zapisnik o njegovi izvedbi.
2.8. MEJE PREIZKUSA SODB SODI PRVE STOPNJE
Sodie II. stopnje preizkuso sodbo I. stopnje v delu, v katerem se ne izpodbija s pritobo. e iz pritobe ni vidno,
v katerem delu se izpodbija, se sodba izpodbija v delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu.
Po uradni dolnosti sodie II. stopnje pazi na:
(1) doloene absolutne bistvene kritve pravdnega postopka, in
(2) pravilno uporabo materialnega prava.
Na zahtevo stranke pazi sodie II. stopnje na:
(1) prekoraitev tobenega zahtevka, in
(2) doloene absolutne bistvene kritve pravdnega postopka:
1) kritev naela kontradiktornosti (pred ZPP-D je bilo po uradni dolnosti),
2) kritev glede pooblastil (pred ZPP-D je bilo po uradni dolnosti),
3) kritev sodne jurisdikcije,
90

4)
5)
6)
7)
8)

kritev
kritev
kritev
kritev
kritev

stvarne in krajevne pristojnosti,

obstoja arbitranega dogovora,
naela obligatornosti glavne obravnave,
pravice do uporabe lastnega jezika,
naela javnosti glavne obravnave.

2.9 PRESENETLJIVA PRAVNA PODLAGA - ZPP-D

Pravilo iura novit curia seveda velja tudi pred vijim sodiem. Zato se lahko zgodi, da vije sodie uporabi
pravno podlago, ki je niti stranke niti sodie prve stopnje niso predvidevali. e gre za primer, ko gre za
presenetljivo pravno podlago, ki je stranki kljub zadostni skrbnosti nista mogli predvidevati, bo vije sodie
stranki na monost uporabe te pravne podlage moralo vnaprej opozoriti.
Ob odloanju na pritobeni obravnavi (ki naj bi bila po ZPP-D pravilo) teav glede tega ne bo, sicer pa pride v
potev pisni poziv. S tem se zagotavlja pravica do izjavljanja tudi pred sodiem druge stopnje, ni pa tudi
izkljueno, da stranki skladno z novimi materialnopravnimi naziranji, o katerih se pri postopku na prvi stopnji ni
razpravljajo, prilagodita svoje dejanske navedbe. Novost je e naletela na ostre odzive. Vendar je treba jasno
povedati, da tisti, ki so to novost kritizirali, oitno ne poznajo prakse niti Ustavnega sodia niti Vrhovnega
sodia. Ti sodii sta namre (Ustavno sodie celo brezpogojno, Vrhovno sodie podobno, kot zdaj doloa
novela) e uveljavili zahteve, da je stranki v primerih, ko se instanno sodie opre na podlago, ki je stranki nista
predvidevali, vsaj v nekaterih primerih treba omogoiti, da se o tem izjavi.
Novela ZPP torej stalie Ustavnega sodia mono relativizira in omejuje - z uveljavitvijo pogoja, da vse
navedeno velja le v primeru, e stranka kljub potrebni skrbnosti monosti uporabe neke pravne podlage ni
mogla predvidevati (in vpraanje je, ali bi Ustavno sodie - vsaj v sestavi, v kakrni je bilo, ko je omenjeni sklep
sprejelo ?, to omejitev sploh telo za dopustno). To bodo (slede praksi nemkih sodi) denimo primeri
nameravane spremembe sodne prakse ali primeri, ko sta obe stranki skladno uveljavljali neko pravno podlago, ali
primeri, ko je sodie z zelo aktivnim materialnim procesnim vodstvom stranki "zapeljalo" v napano smer.
Vendar poloaj, ko bo mono oceniti, da tudi skrbna in na zadevo dobro pripravljena stranka neke
materialnopravne podlage ni mogla predvideti, ne bo mogel biti prav pogost.
2.10. ODLOITEV PRITOBENEGA SODIA
Pritobeno sodie lahko:
(1) pritobo na seji ali obravnavi zavre s sklepom kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno, e tega ni storil e
sodnik poroevalec;
Pritobe ni mono zavrei zaradi neutemeljenih pritobenih razlogov. Sodie II. stopnje lahko samo odkloni
razpravljanje o nedovoljenih pritobenih razlogih.
1) sodbo na podlagi pripoznave in odpovedi je treba preizkusiti glede bistvenih kritev postopka;
2) zamudno sodbo je treba preizkusiti glede bistvenih kritev postopka in zmotne uporabe materialnega
prava.
(2) pritobo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodia I. stopnje, e ugotovi, da niso podani razlogi:
1) iz katerih se sodba lahko izpodbija, in
2) na katere mora sodie paziti po uradni dolnosti.
(3) razveljavi s sklepom sodbo sodia I. stopnje in jo vrne istemu sodiu I. stopnje ali odstopi
pristojnemu sodiu I. stopnje, e kritve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti in e
ugotovi, da:
1) je podana bistvena kritev dolob pravdnega postopka (pri tem pa tudi odloi, katera dejanja, ki
pomenijo BKP se razveljavijo);
(4) razveljavi sodbo IN zavre tobo, e je bilo odloeno o zahtevku:
1) ki ne spada v sodno pristojnost,
2) glede katerega je bil sklenjen arbitrani dogovor,
3) o katerem e tee pravda (litispendenca), o katerem je e bilo pravnomono razsojeno (res iudicata), ali
o katerem je bila e sklenjena sodna poravnava (res transacta).
(5) razveljavi sodbo I. stopnje in vrne pristojnemu sodiu I. stopnje ALI razveljavi sodbo in zavre tobo
(glede na naravo kritve!), e:
1) je bila prekrena doloba o procesnih predpostavk o sposobnosti biti stranka in procesni sposobnosti
(zakonito zastopanje, pooblastilo),

91

(6) dopolni postopek oz. odpravi omenjene pomanjkljivosti in s sodbo odloi v zadevi, e na seji ali na
obravnavi spozna, da je treba za pravilno ali popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti dejstva oziroma
izvesti dokaze, ki:
1) jih je stranka pred sodiem prve stopnje zatrjevala oziroma predlagala, vendar jih sodie prve stopnje
ni ugotavljalo,
2) jih je pod pogojem, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti e prej, stranka navedla v pritobi
(7) dopolni postopek oz. odpravi omenjene pomanjkljivosti in s sodbo odloi v zadevi
ALI izjemoma razveljavi sodbo I. stopnje in vrne sodiu I. stopnje v novo sojenje, e oceni, da ne more
samo dopolniti postopka oz. odpraviti pomanjkljivosti, e:
1) je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno,
(8) s sklepom razveljavi sodbo I. stopnje in mu po potrebi zadevo vrne v ponovno sojenje, e:
1) je sodie I. stopnje prekorailo tobeni zahtevek.
(9) NE razveljavi sodbe sodia prve stopnje in zadeve NE vrne v novo sojenje:
1) kadar ugotovi drugano dejansko stanje, kot je ugotovljeno v sodbi sodia I. stopnje oz. kadar odpravi
kritve v zvezi z nepravilno ali nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem
2) e je sodie I. stopnje zmotno presodilo:

listine,

pisne izjave pri (o dejstvih, o katerih bi pria lahko izpovedala na naroku oz. e dejanske izjave in
odgovore),

ogledne predmete, ki so v spisu,

posredno izvedene dokaze (dokazi, izvedeni pred predsednikom senata ali sodnikom zaproenega
sodia, prebrani zapisniki o izvedbi dokazov, e se GO zane znova),
njegova odloba pa se opira samo na te dokaze
3) e sodie I. stopnje ni presodilo listin, pisnih izjav pri, oglednih predmetov in posredno izvedenih
dokazov, stranke pa so imele monost obravnavanja teh dokazov v postopku pred sodiem I. stopnje;
4) e je sodia I. stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, sodba
pa se opira na ta dejstva;
5) e meni, da je dejansko stanje v sodbi I. stopnje pravilno ugotovljeno, da pa je sodie I. stopnje
zmotno uporabilo materialno pravo;
6) e je odpravilo kritev dolob pravdnega postopka iz 347/2. lena ZPP, in sicer:

ko je spoznalo, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od
e izvedenih dokazov pred sodiem II. stopnje;

e je bistvene kritve dolob pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoe odpraviti z
opravo procesnih dejanj pred sodiem II. stopnje
v teh dveh primerih je obligatorna obravnava pred sodiem II. stopnje
Naelo prepovedi spremembe sodbe v kodo pritonika (prepoved reformatio in peuis) sodie II. stopnje ne
sme spremeniti sodbe v kodo stranke, ki se je pritoila, e se je pritoila le ona.
2.10. IZDAJA IN SESTAVA PRITOBENE ODLOBE
V obrazloitvi mora sodie II. stopnje presoditi vse navedbe pritobe, ki so odloilnega pomena, in navesti
razloge, ki jih je upotevalo po uradni dolnosti. e se sodba I. stopnje razveljavi zaradi bistvenih kritev
pravdnega postopka, je treba v obrazloitvi navesti:

katere dolobe so bile krene, in

v em je kritev.
e se sodba razveljavi in zadeva vrne sodiu v novo sojenje za pravilno ugotovitev dejanskega stanja, je treba
navesti:

pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja, in

zakaj so nova dejstva in dokazi pomembni za pravilno odlobo, in

zakaj nova dejstva in dokazi vplivajo na pravilno odlobo.

Sodie I. stopnje je dolno opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vpraanja, na katera je
opozorilo sodie II. stopnje v razveljavitvenem sklepu. Vendar pri odloanju sodie I. stopnje ni vezano na
pravno stalie pritobenega sodia.
e opravi sodie I. stopnje novo glavno obravnavo, lahko stranke na 1. naroku po razveljavitvi navajajo tudi
nova dejstva in predlagajo nove dokaze. Veljajo enaka pravila kot za glavno obravnavo na I. sojenju.

92

3. PRITOBA ZOPER SKLEP

Pritoba zoper sklep je redno, suspenzivno, devolutivno in enostransko pravno sredstvo proti sklepu sodia I.
stopnje. Pritobeno sodie ima kasatorina in reformatorina pooblastila.
Dopustnost pritobe proti sklepu zoper sklep sodia I. stopnje je dovoljena pritoba, razen e ZPP doloa, da ni
pritobe.
Samostojnost pritobe proti sklepu e ZPP doloa, da ni posebne pritobe, se lahko sklep sodia I. stopnje
izpodbija le v pritobi zoper konno odlobo. Sodie tevilnih sklepov ne vnese v izrek konne odlobe, zato
mora pritonik izpodbijati konno odlobo in pri tem trditi, da temelji na nepravilnih sklepih, ki predstavljajo
procesne kritve.
Suspenzivnost pritobe proti sklepu pravoasna pritoba zadri izvritev sklepa, razen e ZPP doloa drugae.
Sklep, proti kateremu ni pritobe, se lahko takoj izvri.
V postopku pritobe proti sklepu se uporabljajo dolobe, ki veljajo za pritobo proti sodbi. Ni mono razpisati
pritobene obravnave.
Pravica do odgovora na pritobo je omejena in obstoji le pri pritobah zoper taksativno natete
pomembneje sklepe (npr. motenje posesti, zavrenje tobe po nastopu litispendence, zavrnitev ali ugoditev
predloga za vrnitev v prejnje stanje, odloitev o strokih, ki presegajo 800 evrov). Od odlobe Ustavnega sodia
RS, t. U-I-55/04 z dne 6. aprila 2006, je namre trenutno tako, da je treba zaradi varstva ustavne pravice do
izjavljanja vsako pritobo zoper sklep vroiti nasprotni stranki v odgovor. Novost pa poskua zagotoviti ustrezno
sorazmerje med pravico do izjavljanja na eni ter pravico do uinkovitega sodnega varstva (brez nepotrebnega
odlaanja in brez nepotrebnih strokov) na drugi strani.
ZPP-D pa je uvedel tudi monost odloanja po pritobenem sodniku posamezniku. To pa ne velja za pritobo
zoper taksativno natete pomembneje sklepe (366.a len), za pritobo v sporu majhne vrednosti (458. len) ter
za odloanje na pritobeni obravnavi (5. odstavek 347. lena). e pa zadeva izpostavlja precedenno pomembno
ali zapleteno pravno vpraanje ali vpraanje, kjer sodna praksa ni enotna, zakon v vseh navedenih primerih
omogoa, da se zadeva odstopi v odloitev senatu. Enako velja tudi v primeru, ko gre za vijega sodnika zaetnika (delo na mestu vijega sodnika opravlja manj kot leto dni).
Kadar sodie II. stopnje odloa o pritobi proti sklepu, ima na voljo naslednje odloitve:
(1) pritobo zavre kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno;
(2) pritobo zavrNe kot neutemeljeno in potrdi sklep sodia I. stopnje;
(3) pritobi ugodi in:
1) sklep spremeni, ali
2) sklep razveljavi in po potrebi vrne zadevo v nov postopek.

4. REVIZIJA PROTI SODBI

4.1. POJEM IN NAMEN REVIZIJE
Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomonim
odlobam II. stopnje. Revizijsko sodie ima kasatorina in revizijska oz. reformatorina pooblastila.
Namen revizije je zagotoviti pravilno in zakonito odlobo v konkretnem sporu. O reviziji odloa Vrhovno sodie.
4.2 NOVOSTI GLEDE REVIZIJE
Glavna novost ZPP-D (prava reforma) je bila na podroju revizije, saj je novela uvedla institut dopuene revizije
in kot odloilen kriterij za (ne)dopustnost revizije skoraj v celoti opustila vrednost spornega predmeta.
Namesto tega uvaja sistem, po katerem se revizija dopusti po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika
pravnega reda v celoti (reevanje pomembnih pravnih vpraanj in s tem prispevek k razvoju prava skozi sodno
prakso, zagotavljanje enotnosti sodne prakse; 367.a len). Pri tem ne gre le za reevanje problema
preobremenjenosti Vrhovnega sodia, ampak predvsem za to, da se Vrhovnemu sodiu zagotovi, da bo lahko
uresniilo svojo ustavno funkcijo. Ta je v tem, da bo lahko v konkretnih sodnih postopkih zagotavljalo razvoj prava
skozi sodno prakso in njeno poenotenje, e zlasti tedaj, ko se glede pomembnih pravnih vpraanj na nijih
sodiih zanesljiva sodna praksa ne more ustvariti. Za kakovostno uresniitev te naloge pa mora biti pripad zadev,
o katerih mora Vrhovno sodie odloiti, znosen oz. obvladljiv.
O dopustitvi revizije odloa Vrhovno sodie. Postopek je "dvofazen". Stranka mora najprej vloiti predlog za
dopustitev revizije (in se v njem osredotoiti na razloge, ki utemeljujejo dopustitev revizije - npr. neenotnost
sodne prakse, odstop od sodne prakse, pomembnost pravnega vpraanja). e Vrhovno sodie revizijo dopusti (o
tem bo odloalo v senatu treh sodnikov), pa ima nato stranka dodaten rok 15 dni za vloitev revizije,
argumentirane v polnem obsegu. Sklep o nedopustitvi revizije bo praktino neobrazloen (367.c len). V sklepu
93

o dopustitvi revizije bo Vrhovno sodie tudi odloilo, glede katerih vpraanj oz. zatrjevanih kritev se revizija
dopusti.
Predlogu za dopustitev revizije (ta se vloi neposredno pri Vrhovnem sodiu; 367.b len) je treba priloiti
izpodbijano sodno odlobo, v predlogu pa tudi podati zgoen in konkreten opis zadeve; ob tem bi tudi
zatrjevane kritve morale biti natanno in konkretno opisane (enako tudi sodna praksa oz. njena neenotnost ali
odstop od nje) - etrti odstavek 367.b lena. V tej fazi bo Vrhovno sodie (praviloma) odloalo brez pribave
sodnega spisa in v nekontradiktornem postopku. Predlog za dopustitev revizije bo odvetnika tarifa morala
ovrednotiti. Ker gre pri tem predlogu za krajo, zgoeno vlogo, bo za predlog za dopustitev revizije nagrada
morala biti nija kot za revizijo.
Poudarjene so vsebinske zahteve izdelave revizije in predloga za dopustitev revizije (367.b len). Vsebinsko bolj
ali manj praznih revizij, s katerimi se bo Vrhovno sodie moralo vsebinsko ukvarjati, ne bi smelo biti ve.
Poudariti velja e novost, da bo Vrhovno sodie po noveli v revizijskem postopku pazilo izkljuno na kritve, ki
jih zatrjuje stranka (in glede katerih je Vrhovno sodie revizijo dopustilo). Obveznost presoje pravilne uporabe
materialnega prava po uradni dolnosti torej odpade (novelirani 371. len).
Po noveli je revizija v vsakem primeru dopustna, e vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 40.000 evrov
(v gospodarskih sporih pa 200.000 evrov) - drugi odstavek 367. lena in 490. len. Prevladalo je namre stalie,
da naj bo v primerih, ki so subjektivno zelo pomembni za stranko, revizija dopustna e po tem kriteriju. Vendar bi
bil napaen vtis, da je bistvo reforme v desetkratnem dvigu revizijskega praga.[8] Bistveno je, da bo v prihodnje
pri veini vseh zadev, s katerimi se ukvarja Vrhovno sodie, lo za dopuene revizije. Po drugi strani pa se
postavlja tudi spodnji prag za dopustnost revizije: po noveli revizija, e vrednost izpodbijanega dela sodbe ne
presega 2.000 evrov, nikoli ni dopustna - torej je tudi sodie ne more dopustiti (etrti odstavek 367. lena). Glede
na cilj, da stroki postopka ne smejo biti v nesorazmerju z vrednostjo spora, je taka omejitev upraviena. Ohranja
se tudi izkljuitev revizije na drugih podrojih - steaj, izvrba, sredstva zavarovanja, sodni register, zemljika
knjiga in vrsta drugih nepravdnih zadev.
Prav zato, ker v doloenih primerih revizija sploh ne more biti dopustna, novela ZPP ohranja (vendar zgolj za take
primere, ko revizije e na abstraktni ravni ne more biti) zahtevo za varstvo zakonitosti. Novela pa ob tem doloa
(kar bi sicer moralo veljati e zdaj), da je tudi pri tem pravnem sredstvu glavni namen zagotovitev objektivne
koristi (razvoj prava skozi sodno prakso, poenotenje sodne prakse), ki presega konkretni primer in interese
konkretnih strank (385. len).
4.2. DOVOLJENA IN DOPUENA REVIZIJA IN LEGITIMACIJA ZA NJENO VLOITEV
Revizijo je mono vloiti le proti pravnomonim sodbam, izdanim na II. stopnji.
Revizija je lahko dovoljena ali dopuena:
(1) dovoljena je, e vrednost spornega predmeta presega 40.000 EUR (prej 1.000.000 SIT oz. 4173 EUR!) oz.
200.000 EUR v gospodarskih sporih - v tem primeru je vedno dovoljena. e pa vrednost izpodbijanega dela
sodbe ne presega 2.000 EUR, revizija ni dopustna in tudi ne more biti dopuena (izjema: v delovnih in
socialnih sporih je lahko manj kot 2.000 EUR, e je seveda dopuena!!)
(2) dopuena je lahko, e je od odloitve vrhovnega sodia mogoe priakovati odloitev o pravnem
vpraanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko
sodne prakse, zlasti pa v naslednjih primerih:
1) e gre za pravno vpraanje, glede katerega odloitev sodia druge stopnje odstopa od sodne prakse
vrhovnega sodia, ali
2) e gre za pravno vpraanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodia ni, e zlasti, e sodna
praksa vijih sodi ni enotna, ali
3) e gre za pravno vpraanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodia ni enotna.
e torej vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 EUR (dovoljena revizija), lahko Vrhovno sodie iz
natetih razlogov dopusti revizijo.
Setevek vrednosti posameznih zahtevkov
2. odstavek 41. lena ZPP doloa, da e imajo zahtevki v tobi razlino podlago ali e se uveljavljajo zoper ve
toencev, se doloi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Vrednost izpodbijanega dela pravnomone sodbe pa se ne glede na dolobo 2. odstavka 41. lena ugotovi s
setevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov , ki so e sporni, e:
- je odloitev o reviziji odvisna od reitve pravnih vpraanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali
- e so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odloitev o posameznem zahtevku odvisna od
odloitve o drugem zahtevku.
Revizijo lahko vloijo stranka, njen pravni (univerzalni ali singularni) naslednik, e je vstopil v pravdo, zakoniti
zastopnik in pooblaenci teh oseb. Stranski intervenient lahko vloi revizijo le s soglasjem stranke ob pogoju, da
94

je sodeloval v rednem postopku. Sosporniki intervenient lahko vedno vloi revizijo, etudi se nikoli ni udeleeval
rednega postopka.
4.3. REVIZIJSKI RAZLOGI
Revizija je izredno pravno sredstvo, namenjeno odstranjevanju pravnih napak. Revizijski razlogi so:
(1) absolutne bistvene kritve pravdnega postopka, RAZEN:
1) kritev krajevne ali arbitrane pristojnosti,
2) izdaja sodbe I. stopnje brez obvezne glavne obravnave,
3) kritev litispendence = odloitev o zahtevku, o katerem e tee pravda,
4) izkljuitev javnosti glavne obravnave v nasprotju z zakonom.
(2) relativne bistvene kritve postopka pred sodiem II. stopnje,
(3) zmotna uporaba materialnega prava,
(4) prekoraitev tobenega zahtevka pred sodiem II. stopnje (torej samo, e je bila prekoraitev storjena v
postopku pred sodiem II. stopnje)
Izrecno je prepovedana revizija zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Zoper sodbo II. stopnje, s katero se potrjuje sodba na podlagi pripoznave, sodba na podlagi odpovedi ali vmesna
sodba na podlagi sporazuma strank je mono izpodbijati le zaradi 1., 2. in 4. toke revizijskih razlogov zgoraj.
Stranke lahko v reviziji navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, e se nanaajo na bistvene kritve
dolob pravdnega postopka.
e je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi zmotne uporabe materialnega prava, revizijsko sodie
razveljavi izpodbijano sodno odlobo.
Razlikovanje med dejanskimi in pravnim vpraanji v sodni praksi razmejitve so:

revizijsko sodie ne sme preizkuati izkustvenih pravil, pravil znanosti in strok ter pravil loginega miljenja;

okoliine notranjega ivljenja (krivda, zmota) pomenijo dejansko ugotovitev o lovekovem miselnem svetu,
zato jih revizijsko sodie ne sme preizkuati;

podreditev dejanskih ugotovitev pod nedoloene pravne pojme oz. pravne standarde pomeni pravno
sklepanje, zato revizijsko sodie lahko preizkua pravilnost takih podreditev;

doloanje odkodnine za nepremoenjsko kodo je pravno vpraanje, zato revizijsko sodie lahko ocenjuje
in spreminja viino odkodnine;

doloanje odkodnine za premoenjsko kodo je dejansko vpraanje, zato revizijsko sodie ne sme
preizkuati ali spremeniti viine odkodnine;

pravna narava pogodbe je pravno vpraanje, ugotavljanje prave pogodbene volje je dejansko vpraanje.
4.4. MEJE PREIZKUSA PRAVNOMONE SODNE ODLOBE
Veljajo pravila, da revizijsko sodie preizkusi izpodbijano sodbo:
(1) samo v delu, v katerem se izpodbija z revizijo;
(2) v mejah razlogov, ki so v njej navedeni;
(3) v primeru dopuene revizije sodie samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vpraanj, glede
katerih je bila revizija dopuena.
Po uradni dolnosti pazi le na nepravilno uporabo materialnega prava.
Dr. Ude se ne strinja s takno ureditvijo in meni, da bi moralo revizijsko sodie po uradni dolnosti paziti na
absolutne procesne kritve, kar po sedanji ureditvi NE pone.
4.5. POSTOPEK REVIZIJE
4.5.1. PREDLOG ZA DOPUSTITEV REVIZIJE
Kot reeno, je postopek dvofazen. Najprej mora stranka podati predlog za dopustitev revizije, in sicer
najkasneje v 30 dneh po vroitvi pravnomone sodbe sodia druge stopnje.
Predlog za dopustitev revizije se vloi pri vrhovnem sodiu. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka
natanno in konkretno navesti sporno pravno vpraanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekreno, okoliine, ki
kaejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazloiti, zakaj je sodie druge stopnje to vpraanje reilo
nezakonito; zatrjevane kritve postopka mora opisati natanno in konkretno, na enak nain pa mora izkazati tudi
obstoj sodne prakse vrhovnega sodia, od katere naj bi odloitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.
O predlogu za dopustitev revizije s sklepom odloa senat treh sodnikov vrhovnega sodia.
Za obrazloitev sklepa, s katerim se predlog za dopustitev revizije zavrne, zadoa, da se sodie splono sklicuje
na neobstoj pogojev iz 367.a lena tega zakona.
Tako zoper sklep o dopustitvi revizije kot zoper sklep, da revizija ni dopustna, ni pritobe.

95

e predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priloen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz 4. odstavka 86. lena
tega zakona (dokaz, da ima stranka, ki je ne zastopa pooblaenec. sama ali njen zakoniti zastopnik PDI), sodie
vlogo zavre.
4.5.2. VLOITEV REVIZIJE
Zoper pravnomono sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vloijo revizijo v 30 dneh od vroitve prepisa
sodbe (dovoljena revizija) oziroma v 15 dneh po vroitvi sklepa vrhovnega sodia o dopustitvi revizije
(dopuena revizija).
Revizija se vloi pri sodiu, ki je izreklo sodbo prve stopnje, v zadostnem tevilu izvodov za:

sodie in

nasprotno stranko,

Vrhovnemu dravnemu toilstvu RS - samo v primeru vloitve revizije zoper sodno poravnavo, zamudno
sodbo, sodbo na podlagi odpovedi oziroma pripoznave in vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank
V primeru dopuene revizije mora biti reviziji priloen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije.
Nasprotna stranka lahko v 30 dneh od vroitve revizije poda sodiu nanjo odgovor.
Vloena revizija ne zadri izvritve pravnomone sodbe, zoper katero je vloena.
O reviziji odloa vrhovno sodie, in sicer brez obravnave (na seji).
4.6. ODLOBE REVIZIJSKEGA SODIA
(1) s sklepom zavre revizijo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno, e tega ni storilo v mejah svojih pravic e
sodie I. stopnje;
(2) s sklepom ugodi reviziji ter v celoti ali delno razveljavi:
1) sodbo sodia I. stopnje IN sodbo sodia II. stopnje,
2) SAMO sodbo sodia II. stopnje,
in vrne zadevo v novo sojenje pristojnemu sodiu, e ugotovi bistvene kritve pravdnega postopka, zaradi
katerih je dopustna revizija.
(3) s sklepom razveljavi izdane odlobe in zavre tobo, kadar ugotovi, da:
1) je bilo odloeno o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost, oziroma
2) je bilo odloeno o zahtevku, o katerem:

je bilo e prej pravnomono razsojeno (res iudicata),

je bila sklenjena sodna poravnava (res transacta).

e so bili kreni procesni predpostavki sposobnost biti stranka in procesna sposobnost ter pravila o
zastopanju, revizijsko sodie izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodiu v novo odloanje, e se
pomanjkljivosti lahko odpravijo. e pomanjkljivosti ni mono odpraviti, revizijsko sodie sodbo razveljavi in
sodbo zavre.
(4) ugodi reviziji:
1) s sodbo in spremeni izpodbijano sodbo, e ugotovi nepravilno uporabo materialnega prava;
2) s sklepom ter v celoti ali delno razveljavi obe ali vijo sodbo in vrne zadevo v novo sojenje, e je prilo
zaradi zmotne uporabe materialnega prava do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
(5) v primeru prekoraenega tobenega zahtevka:
1) s sklepom razveljavi sodbo sodia II. stopnje in vrne zadevo v novo sojenje, ali
2) s sodbo spremeni izpodbijano odlobo.
4.7. REVIZIJA PROTI SKLEPU
Revizija je dovoljena zoper sklep sodia II. stopnje, s katerim je bila toba zavrena zaradi pomanjkanja
procesnih predpostavk.
Revizija zoper sklep je dovoljena le v sporih, v katerih je dovoljena zoper sodbo II. stopnje.
Smiselno se uporabljajo dolobe o reviziji zoper sodbo.

5. ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI

5.1. POJEM IN GLAVNE ZNAILNOSTI
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno, devolutivno, nesuspenzivno in dvostransko pravno sredstvo dravnega
toilca, doloeno z zakonom, s katerim se izpodbijajo zaradi kritve zakona vse pravnomone sodne odlobe.
Glavno vodilo pri njenem vlaganju je javni interes zagotoviti enotno uporabo zakonov.
Zoper pravnomono sodno odlobo vloi zahtevo za varstvo zakonitosti Dravno toilstvo v roku 3 mesecev od
pravnomonosti sodne odlobe.

96

5.2. DOPUSTNOST ZAHTEVE ZA VARSTVO ZAKONITOSTI

Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloi:
1. le zoper pravnomono sodno odlobo, zoper katero sodie ne more dopustiti revizije in
2. e so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 367.a lena (revizija) - e je mogoe priakovati odloitev o pravnem
vpraanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko
sodne prakse, zlasti pa. (glej pogoje za dopueno revizijo);
3. ne glede na pogoja iz 1. in 2. toke se lahko ZVZ vloi, e gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi
predpisi ali moralo pri:

sodni poravnavi,

zamudni sodbi,

sodbi na podlagi odpovedi,

sodbi na podlagi pripoznave in

vmesni sodbo na podlagi sporazuma strank.

Zahteve za varstvo zakonitosti ni zoper odlobo, ki jo je na revizijo ali zahtevo za varstvo zakonitosti izdalo
vrhovno sodie.
e je sodie II. stopnje izdalo sodno poravnavo, zamudno sodbo, sodbo na podlagi odpovedi, sodbo na podlagi
pripoznave in vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank in so stranke zoper te sodne odlobe vloile revizijo,
lahko vloi dravno toilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti v 30 dneh od dneva, ko mu je bila vroena revizija
tiste stranke, katere revizija mu je bila vroena prej.
Rok za vloitev ZVZ se teje:

zoper odlobo I. stopnje, proti kateri ni bila vloena pritoba - od dneva, od katerega odlobe ni bilo ve
mogoe izpodbijati s pritobo;

zoper odlobo II. stopnje, proti kateri ni bila vloena revizija - od dneva vroitve stranki, ki je odlobo prejela
pozneje.

Vrhovno sodie bo v tem primeru revizijo in zahtevo za varstvo zakonitosti obravnavalo hkrati.
5.3. RAZLOGI ZA ZAHTEVO ZA VARSTVO ZAKONITOSTI
Dravno toilstvo lahko vloi zahtevo za varstvo zakonitosti iz naslednjih razlogov:
(1) absolutne in relativne bistvene kritve pravdnega postopka, RAZEN:
1) kritev krajevne pristojnosti in pristojnosti arbitrae,
2) kritev obligatornosti glavne obravnave,
3) kritev litispendence,
4) izkljuitev javnosti glavne obravnave v nasprotju z zakonom.
(2) zmotne uporaba materialnega prava.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni mona zaradi:

prekoraitve tobenega zahtevka

zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

5.4. POSTOPEK Z ZAHTEVO ZA VARSTVO ZAKONITOSTI, OBSEG PREIZKUSA IN ODLOANJE
VRHOVNEGA SODIA REPUBLIKE SLOVENIJE
e sta vloeni tako revizija kot zahteva za varstvo zakonitosti, vrhovno sodie odloa o obeh pravnih sredstvih z
eno odlobo.
O seji, na kateri vrhovno sodie odloi o ZVZ, je treba obvestiti Dravno toilstvo.
Obseg preizkusa kritev se omeji na preizkus kritev, ki jih uveljavlja dravni toilec. Vrhovno sodie ne pazi na
nobeno kritev po uradni dolnosti.
Za postopek in odloanje se uporabljajo pravila o reviziji.
5.5. ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI IN IZVRBA
Dravni toilec lahko vloi zahtevo za ustavitev izvrbe, e spozna, da je zaradi kritve zakona ali mednarodne
pogodbe dana podlaga za vloitev pravnega sredstva in bi z izvritvijo nastale nepopravljive kodljive posledice.
Zahteva za ustavitev izvrbe se vloi pri izvrilnem sodiu, ki je dolno odloiti izvrbo brez preverjanja
utemeljenosti razlogov. Odloitev izvrbe traja do odloitve o pravnem sredstvu dravnega toilca. e toilec ne
vloi ZVZ, traja odloitev izvrbe 30 dni.

6. TOBA NA RAZVELJAVITEV SODNE PORAVNAVE

97

6.1. RAZLOGI ZA IZPODBIJANJE

Toba za razveljavitev se lahko vloi zaradi naslednjih razlogov:
(1) sodna poravnava je sklenjena v zmoti, pod vplivom sile ali zvijae,
(2) pri sklenitvi sodne poravnave je sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izloen ali je
bil izloen s sklepom sodia,
(3) kritev pravil o sposobnosti biti stranka, procesni sposobnosti, zastopanju strank in pooblaencih:
1) pri sklenitve poravnave je sodeloval nekdo, ki ne more biti pravdna stranka,
2) stranke pravne osebe ni zastopal zakonsko upravieni zastopnik,
3) pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik,
4) zakoniti zastopnik ni imel posebnega dovoljenja za pravdo ali posamezna pravdna dejanja,
5) pooblaenec stranke ni imel pooblastila za pravdo ali posamezna pravdna dejanja, niti pozneje ni bila
dana odobritev.
6.2. POSTOPEK S TOBO
Tobo za razveljavitev sodne poravnave lahko stranka vloi v 3 mesecih (subjektivni rok) od dneva, ko je zvedela
za razlog razveljavitve. Po poteku 3 let (objektivni rok) od dneva sklenitve sodne poravnave se toba ne more ve
vloiti.
Tobo je treba vloiti pri sodiu, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena.
Uporabljajo se dolobe o obravnavanju predloga za obnovo postopka.

7. OBNOVA POSTOPKA
7.1. POJEM IN GLAVNE ZNAILNOSTI
Obnova postopka je izredno, nesuspenzivno, nedevolutivno in dvostransko pravno sredstvo, s katerim stranke
postopka zaradi taksativno natetih zakonskih razlogov zahtevajo ponovno odloanje o pravnomono konanem
sporu.
Obnova postopka je dovoljena zaradi:

najtejih absolutnih kritev postopka,

kaznivih dejanj, ki so pripeljale do izdaje pravnomone sodbe,

novih dejstev in novih dokazov.

Obnova se nikakor NE more sklicevati na zmotno uporabo materialnega prava.
S predlogom za obnovo postopka je mono izpodbijati:

pravnomone sodne odlobe sodbe in sklepe, s katerimi se kona postopek,

pravnomone plailne naloge,

delne sodbe,

sodbo na podlagi pripoznave in zamudno sodbo.

S posebnim obnovitvenim predlogom ni mono izpodbijati vmesne sodbe, razen e stranka predlaga obnovo
konne sodbe.
Za vloitev obnovitvenega predloga so legitimirani:
1. stranka,
2. univerzalni naslednik stranke,
3. singularni naslednik stranke, e je stopil v pravdo in postal stranka,
4. zakoniti zastopnik stranke,
5. pooblaenci vseh omenjenih oseb pooblaenec odvetnik lahko vloi predlog za obnovo postopka le, e
predloi novo pooblastilo,
6. stranski intervenient s soglasjem stranke, e je sodeloval v rednem postopku,
7. sosporniki intervenient vedno.
7.2. OBNOVITVENI RAZLOGI
7.2.1 ABSOLUTNE BISTVENE KRITVE POSTOPKA
(1) pri izdaji sodbe je sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi po zakonu moral biti izkljuen ali je bil izkljuen s
sklepom sodia;
(2) kritev naela kontradiktornosti stranki z nezakonitim ravnanjem, zlasti opustitvijo vroitve ni bila dana
monost zaslianja pred sodiem;
(3) uporaba fikcije vroitve zaradi nepretrgane strankine odsotnosti, dalje od 6 mesecev (pred ZPP-D: 3);
(4) kritev procesnih predpostavk sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti ter pravil o zastopanju in
pooblaencih:
1) postopka se je kot stranka udeleil nekdo, ki ne more biti stranka,
2) stranke pravne osebe ni zastopal zakonsko upravieni zastopnik,
3) procesno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik,
98

4)
5)
6)

zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali posamezna pravdna dejanja,
stranke ni zastopal pooblaenec v skladu z zakonom,
pooblaenec ni imel pooblastila, razen e je bila pravda (ali posamezna pravdna dejanja) pozneje
odobrena.

7.2.2 KAZNIVA DEJANJA KOT RAZLOG ZA OBNOVO POSTOPKA

(1) sodba se opira na krivo izpovedbo prie ali izvedenca,
(2) sodna odloba se opira na:
1) ponarejeno listino, ali
2) listino, ki potrjuje neresnino vsebino;
(3) do sodne odlobe je prilo zaradi kaznivega dejanja sodnika, sodnika porotnika, zakonitega zastopnika,
pooblaenca, nasprotne stranke ali koga drugega.
Kaznivo dejanje mora biti izkazano s pravnomono sodno odlobo.
7.2.3 NOVA DEJSTVA IN DOKAZI
(1) sodba se opira na drugo pravnomono odlobo kakrnegakoli drugega organa (tudi sodia) in je bila ta
odloba pravnomono spremenjena, razveljavljena oz. odpravljena drugana reitev predhodnega
vpraanja na matinem podroju;
(2) stranka zve za nova dejstva ali najde nove dokaze, zaradi katerih bi bila zanjo izdana bolj ugodna sodna
odloba, e bi bila uporabljena v prejnjem postopku nova dejstva in dokazi so lahko podlaga za obnovo
postopka, e:
1) so obstajali v asu odloanja v rednem postopku,
2) jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljaviti, preden je bil prejnji postopek konan, ker zanje ni
vedela in ni mogla vedeti;
3) bi bila za stranko izdana bolj ugodna odloba, e bi bili vloeni v prejnjem postopku.
7.3. ROK ZA VLOITEV OBNOVITVENEGA PREDLOGA ZA OBNOVO POSTOPKA
Subjektivni rok znaa 30 dni od dneva obnovitvenega razloga. To je:

dan, ko je stranka zvedela za obnovitveni razlog,

dan, ko je bila stranki vroena pravnomona sodna odloba, ki uveljavlja drugano reitev predhodnega
vpraanja na matinem podroju,

dan, ko je stranka dobila monost uveljaviti pravnomono sodno odlobo.

e je zael subjektivni rok tei pred vroitvijo pravnomone sodne odlobe, se teje od:
o
pravnomonosti odlobe, e proti njej ni bilo vloeno pravno sredstvo,
o
od vroitve pravnomone odlobe vijega sodia.
Objektivni rok znaa 5 let od pravnomonosti odlobe. Objektivnega roka sploh ni, e gre za:
o
kritev naela kontradiktornosti,
o
kritev procesnih predpostavk sposobnosti biti stranka in pravdne sposobnosti ter kritev pravil o zastopanju
in pooblaencih.
7.4. OBNOVITVENI POSTOPEK
Predlog za obnovo se poda pri sodiu, ki je izdalo odlobo na I. stopnji. V predlogu je treba navesti:
(1) sestavine vsake vloge,
(2) zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova,
(3) okoliine, iz katerih izhaja, da je predlog vloen v zakonitem roku,
(4) dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja.
Obnovitveni postopek ima 3 stadije:
(1) pripravljalni postopek preizkus, ali je obnovitveni predlog pravoasen, popoln in dopusten;
(2) razveljavitveni postopek (iudicium rescindens) razveljavitev pravnomone sodne odlobe;
(3) nadomestitveni postopek (iudicium restitutorium) izdaja nove sodne odlobe.
7.4.1 PRIPRAVLJALNI POSTOPEK
Prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka zavre s sklepom predsednik senata brez naroka.
e ga ne zavre, ga vroi nasprotni stranki, ki ima v 15 dneh pravico do odgovora. Po preteku roka oz. prejemu
odgovora doloi predsednik senata narok za obravnavanje predloga.

99

7.4.2 RAZVELJAVITVENI POSTOPEK

Narok za obravnavanje obnovitvenega predloga se opravi pred predsednikom senata I. stopnje, razen e je
obravnavanje predloga zdrueno z obravnavanjem glavne stvari. Po naroku izda predsednik senata odlobo o
predlogu.
e se obnovitveni predlog nanaa na odlobo vijega sodia, polje predsednik senata I. stopnje po
obravnavanju obnovitvenega predloga zadevo vijemu sodiu v izdajo odlobe.
Predsednik senata s sklepom dovoli obnovo postopka in razveljavi prejnjo odlobo.
e se zahteva obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov, lahko predsednik senata zdrui obravnavanje
obnovitvenega predloga z obravnavanjem glavne stvari.
7.4.3 NADOMESTITVENI POSTOPEK
Po pravnomonosti sklepa o dovolitvi obnove postopka predsednika senata razpie glavno obravnavo ali takoj
zane obravnavanje glavne stvari.
e predsednik senata zdrui obravnavanje obnovitvenega predloga in glavne stvari, se sklep o dovolitvi obnove
in razveljavitvi vzame v odlobo o glavni stvari.
Vije sodie odloa o obnovitvenem predlogu brez obravnave. e ugotovi utemeljenost predloga, razveljavi
svojo in nijo odlobo ter izda novo odlobo o glavni stvari.
7.5. RAZMERJE MED OBNOVITVENIM POSTOPKOM IN DRUGIMI IZREDNIMI PRAVNIMI SREDSTVI
Zaradi nekaterih enakih razlogov za vloitev revizije, zahteve za varstvo zakonitosti in obnovitvenega predloga,
lahko pride do kolizije med razlinimi izrednimi pravnimi sredstvi.
Kolizijska pravila:

e stranka vloi obnovitveni predlog iz izkljuno revizijskega razloga, se vloga obravnava kot revizijska;

e stranka vloi hkrati obnovitveni predlog iz kateregakoli razloga in revizijo zaradi kritve litispendence, rei
iudicatae in rei transactae, se najprej obravnava revizija, etudi je obnovitveni predlog vloen po reviziji (v
tem primeru se obnovitveni postopek prekine do konca postopka z revizijo);

e stranka vloi hkrati revizijo iz kateregakoli razloga in obnovitveni predlog zaradi kaznivega dejanja v
prejnjem postopku, se najprej obravnava obnovitveni predlog, etudi je revizija vloena po obnovitvenem
predlogu (v tem primeru se revizija prekine do konca obnovitvenega postopka);

v vseh drugih primerih, ko vloi stranka hkrati revizijo in obnovitveni predlog, sodie odloi, kateri postopek
bo prekinilo. Veinoma se prekine revizija in kona obnovitveni postopek, razen e obstajajo resni razlogi za
drugano ravnanje.

IVX. POSEBNI POSTOPKI

1. SPLONA PRAVILA O POSEBNIH POSTOPKIH
Fiziognomija postopka je odvisna od vsebine pravic in dolnosti ter pravnih razmerij, o katerih naj sodie v
postopku odloi. Posebni postopki so:

postopek v zakonskih sporih ter v razmerjih med stari in otroki,

postopek v pravdah zaradi motenja posesti,

izdaja plailnega naloga,

postopek v sporih majhne vrednosti,

postopek v gospodarskih sporih,

postopek pred arbitraami ni ga mono uvrstiti med posebne postopke. Arbitrae so zasebna (privatna)
sodia, ki odloajo o sporih na podlagi pogodbene volje strank. Postopek se odvija tako, kot se stranke
dogovorijo. Dravni civilni red se uporablja le podrejeno.
Posamezne institute, ki veljajo za civilne spore, urejajo tudi drugi zakoni:

Zakon o druinski zvezi in druinskih razmerjih,

Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih,

Zakon o medijih,

Stanovanjski zakon,

Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku.

Za vse postopke, razen za postopek pred arbitraami, se uporabljajo dolobe ZPP, e niso posamezni instituti v
posebnih postopkih drugae urejeni.

2. POSTOPEK V ZAKONSKIH SPORIH IN SPORIH IZ RAZMERIJ MED STARI IN OTROKI

100

2.1. UREJANJE ZAKONSKIH SPOROV IN SPOROV IZ RAZMERIJ MED STARI IN OTROKI V ZPP
Bolje bi bilo, e bi bil postopek urejen v posebnem zakonu. Velja izhodie, da mora sodie po uradni dolnosti
ukreniti vse potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok ter drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje
pravice in interese.
2.2. POJEM ZAKONSKIH SPOROV IN SPOROV IZ RAZMERIJ MED STARI IN OTROKI
Zakonski spori so spori o razvezi in razveljavitvi zakonske zveze.
Spori iz razmerij med stari in otroki so:

spori o ugotovitvi ali izpodbijanju oetovstva (paternitetni spori);

spori o varstvu, vzgoji in preivljanju mladoletnih otrok ter polnoletnih oseb, nad katerimi je podaljana
roditeljska pravica, ne glede na to, ali se reujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi oz. paternitetnimi spori;

spori o stikih otrok s stari in z drugimi osebami in

spori o varstvu in vzgoji otrok, kadar stari ne ivijo skupaj.

2.3. NAELA POSTOPKA V ZAKONSKIH SPORIH
Druina je ivljenjska skupnost starev in otrok, ki uiva zaradi koristi otrok posebno varstvo.
2.3.1 NAELO DISPOZITIVNOSTI IN OFICIALNOSTI
Naelo oficialnosti je uveljavljeno v veji meri.
Naelo dispozitivnosti:

zakonski spori se zanejo

na podlagi tobe za razvezo ali predloga za sporazumno razvezo,

na podlagi tobe za razveljavitev zakonske zveze.

Mona so dispozitivna dejanja umik tobe ali predloga.

spori med stari in otroki se zanejo na podlagi tobe.

Naelo oficialnosti se izraa v naslednjih institutih:
(1) sodie mora v zakonskih sporih ter sporih med stari in otroki po uradni dolnosti ukreniti vse potrebno, da
se zavarujejo pravice in interesi otrok ter drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese.
V sporih o varstvu, vzgoji in preivljanju otrok senat ni vezan na posamezne zahtevke. Lahko odloi tudi brez
postavljenega zahtevka, e tako doloa zakon.
(2) sodie lahko po uradni dolnosti izda:
1) zaasno odredbo o varstvu in preivljanju otrok; in
2) zaasno odredbo o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o nainu izvrevanja stikov.
(3) NE uporabljajo se dejanja, ki predstavljajo materialno dispozicijo z zahtevkom:
1) dolobe o sodbi na podlagi pripoznave;
2) dolobe o sodbi na podlagi odpovedi;
3) vmesni sodbi na podlagi sporazuma strank;
4) zamudni sodbi in
5) dolobe o sodni poravnavi stranke lahko sklenejo sodno poravnavo glede varstva, vzgoje in
preivljanja otrok, vendar senat ne dovoli poravnave, e ugotovi, da ni v skladu z interesi otroka.
(4) pri razvezi zakonske zveze sodie po uradni dolnosti odloi tudi o varstvu, vzgoji in preivljanju skupnih
otrok, etudi ni bil postavljen ustrezen zahtevek (e je bil zahtevek postavljen, sodie nanj ni vezano);
(5) pri sodbi o ugotovitvi oetovstva odloi sodie po uradni dolnosti tudi o preivljanju otrok brez ustreznega
zahtevka, e je to potrebno glede na okoliine (e je bil zahtevek postavljen, sodie nanj ni vezano).
2.3.2 RAZPRAVNO IN PREISKOVALNO NAELO
Bolj je uveljavljeno preiskovalno naelo. Senat lahko zaradi varstva otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti
za svoje pravice in interese:

ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale; in

zbere podatke, potrebne za odloitev osebe in organizacije, ki razpolagajo s temi podatki, so sodiu dolne
dati podatke tudi proti volji osebe, na katero se podatki nanaajo.
2.3.3 NAELO TAJNOSTI
Javnost je vedno izkljuena po samem zakonu.
2.3.4 PODREJENA UPORABA ZPP
Veljajo dolobe ZPP, e v posebnem poglavju (XXVII. poglavje) o zakonskih sporih ni posebnih dolob. Pri tem je
treba upotevati izhodie, da mora sodie ukreniti vse potrebno za zavarovanje pravic in koristi otrok ter drugih
oseb, ki niso sposobne skrbeti zase.

101

2.4. POTEK POSTOPKA, POSEBNOSTI PROCESNIH INSTITUTOV

2.4.1 PROCESNA SPOSOBNOST IN SODELOVANJE MLADOLETNIKA V POSTOPKU
Konvencija ZN o otrokovih pravicah vsebuje 2 pomembni dolobi za nastopanje otroka:
(1) e gre za postopek loitve otroka od starev, mora otrok imeti monost sodelovanja v postopku in izraziti
svoje mnenje;
(2) otrok, ki je sposoben oblikovati lastno mnenje, mora imeti pravico to mnenje prosto izraziti v kateremkoli
sodnem ali upravnem postopku otroku gre pravica do zaslianja, ki je lahko neposredno ali prek ustreznega
zastopnika.
Sodie mora otroku, ki je dopolnil 15 let ter je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj,
omogoiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. Zakoniti zastopnik lahko opravlja
dejanja v postopku le, dokler otrok ne izjavi, da sam prevzema pravdo.
Otroku, starejemu od 15 let, ki je v postopku izrazil svoje mnenje, sodie vroi odlobo, proti kateri ima otrok
pravico vloiti pritobo.
Otroka, mlajega od 15 let ali starejega, ki je po presoji sodia nesposoben razumeti pomen in posledice svojih
pravnih dejanj, zastopa zakoniti zastopnik.
e je otrok dopolnil 10 let ter je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odloitve, ga mora sodie na
primeren nain obvestiti o uvedbi postopka in njegovi pravici, da izrazi mnenje. Glede na starost in druge
okoliine sodnik povabi otroka na neformalen razgovor s sodelovanjem Centra za socialno delo ali olskega
svetovalnega delavca. Na razgovoru je lahko navzoa oseba, ki si jo otrok sam izbere. O razgovoru se sestavi
zapisnik (ali zvoni posnetek). Zaradi varstva otrokovih koristi lahko sodie odloi, da se starem ne dovoli
vpogled v zapisnik (posluanje posnetka).
Sodie na mnenje otroka ni vezano, temve odloi po presoji njegovih koristi.
2.4.2 LEGITIMACIJA ZA TOBO
Postopek v zakonskih sporih se zane s tobo. Postopek za razvezo se lahko zane tudi na podlagi predloga obeh
zakoncev za sporazumno razvezo.
Tobo za razveljavitev zakonske zveze lahko vloijo:
(1) oba zakonca, e je bila zakonska zveza sklenjena v trenutku duevne prizadetosti ali nerazsodnosti enega
zakonca, ki je pozneje prenehala;
(2) prizadeti zakonec, e je bila zakonska zveza sklenjena pod prisilo ali v zmoti;
(3) oba zakonca, njuni dedii in druge zainteresirane osebe:
1) e pri sklenitvi zakonske zveze nista bila navzoa oba zakonca ali en zakonec in pooblaenec drugega;
2) e zakonska zveza ni bila sklenjena z namenom skupnega ivljenja.
(4) oba zakonca, njuni dedii, druge zainteresirane oseb in dravni toilec:
1) e ni prilo pred pristojnim organom (matiarjem) do soglasne izjave dveh oseb razlinega spola, da
sklepata zakonsko zvezo;
2) e je bila zakonska zveza sklenjena v trenutku duevne prizadetosti ali nerazsodnosti enega zakonca, ki
pozneje NI prenehala;
3) e so zakonsko zvezo sklenili sorodniki, ki je ne smejo.
V vseh zgornjih primerih pravica tobe na razveljavitev ne zastara.
Pravica do tobe na razveljavitev ne preide na dedie (razen e imajo samostojno pravico do tobe), vendar
smejo dedii nadaljevati zaeti postopek.
(5) stari ali skrbnik, e je zakonsko zvezo sklenila oseba, mlaja od 18 let
Predlog za sporazumno razvezo lahko vloita le oba zakonca. Tobo za razvezo lahko vloi le en zakonec.
Pravica tobe ne preide na dedie, vendar smejo dedii nadaljevati e zaeti postopek, da bi dokazali
utemeljenost tobe, pri emer je treba zahtevek iz konstitutivnega spremeniti v deklaratornega.
Tobo za ugotovitev oetovstva izvenzakonskega otroka lahko vloijo:
(1) mati v otrokovem imenu, dokler izvruje roditeljsko pravico;
(2) otrokov skrbnik s privolitvijo Centra za socialno delo;
(3) otrok v 5 letih od dneva polnoletnosti.
Tobo za ugotovitev oetovstva je mono vloiti tudi najve 1 leto po smrti domnevnega oeta.
Tobo za izpodbijanje oetovstva lahko vloijo:
(1) mo otrokove matere, za katerega velja presumpcija oetovstva, v roku 1 leta od dneva, ko je zvedel za
okoliine, ki vzbujajo sum, da otrok ni njegov, vendar najkasneje 5 let po rojstvu otroka;
(2) otrok v 5 letih od dneva polnoletnosti;
(3) moki, ki misli, da je oe otroka, v roku 1 leta od dneva vpisa oetovstva v matino knjigo.
2.4.3 PREDLOG ZA SPORAZUMNO RAZVEZO
Zakonca lahko predlagata sporazumno razvezo, e:
102

sta se dogovorila:
(1) o varstvu, vzgoji in preivljanju skupnih otrok, in
(2) o preivljanju nepreskrbljenega zakonca, ki nima sredstev za ivljenje, je nesposoben za delo ali je
nezaposlen brez monosti zaposlitve; ter

predloita pisni po sodniku overjeni sporazum o delitvi skupnega premoenja.

Treba je predloiti 1. sporazum o varstvu, vzgoji in preivljanju otrok, in 2. sporazum o delitvi skupnega
premoenja. e predlogu za sporazumno razvezo nista priloena oba sporazuma, sodie vrne vlogo v dopolnitev
in zanjo postavi rok. e rok za dopolnitev potee brez uspeha, se teje vloga za umaknjeno.
Sodie ne raziskuje dejanskega stanja, vendar preveri, ali je sporazum o varstvu, vzgoji in preivljanju sklenjen v
korist otrok.

2.4.4 DRUGA PRAVILA V POSTOPKU

Svetovalni razgovor ima namen pomagati zakoncema v veljavi obdrati zakonsko zvezo. Predlog oz. tobo za
razvezo polje sodie Centru za socialno delo, ki opravi svetovalni razgovor v skladu z zakonom. Svetovalnega
razgovora ni, e:

je en zakonec duevno bolan ali nesposoben za razsojanje,

ivita en ali oba zakonca v tujini,

se zahteva razveza zaradi pogreanosti zakonca,

zakonca nimata skupnih otrok pod roditeljsko pravico.

e zakonec, ki je vloil tobo za razvezo, ali zakonec, ki je vloil predlog za sporazumno razvezo, ne prideta na
svetovalni razgovor, se teja, da sta toba oz. predlog umaknjena. Drugae sodie nadaljuje postopek po
prejemu poroila Centra za socialno delo o svetovalnem razgovoru.
e eden izmed zakoncev odstopi od predloga za sporazumno razvezo, sodie ustavi postopek.
Zaasne odredbe v zakonskih in druinskih sporih so:
(1) zaasna odredba o varstvu in preivljanju skupnih otrok,
(2) zaasna odredba o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o nainu izvrevanja stikov,
(3) zaasna odredba o preivljanju zakonca (samo v zakonskih sporih),
(4) zaasna odredba o izselitvi zakonca iz skupnega stanovanja, e je to potrebno, da se preprei nasilje (samo
v zakonskih sporih).
O strokih postopka odloi senat po prostem poudarku.
Ne obstaja nobena omejitev pri navajanju novih dejstev in predlaganju novih dokazov stranki lahko navajata
dejstva in predlagata dokaze tudi po prvem naroku za glavno obravnavo ter v pritobenem postopku.
Olajava dispozitivnih dejanj:

tobo za razvezo lahko tonik umakne:

brez privolitve toenca do konca glavne obravnave,

s privolitvijo toenca do pravnomonega konca postopka.

predlog za sporazumno razvezo lahko zakonca umakneta do pravnomonega konca postopka.

Pravno nasledstvo v zakonskih sporih lahko dedii v 6 mesecih nadaljujejo zaeti postopek z zahtevkom, naj
sodie ugotovi utemeljenost tobe za razvezo oz. razveljavitev.
Pritobeni razlogi so omejeni razvezna sodba na podlagi predloga za sporazumno razvezo se lahko izpodbija le:
(1) zaradi bistvenih kritev pravdnega postopka,
(2) zaradi strankine vloitve predloga pod vplivom zmote, sile ali zvijae,
(3) zaradi neizpolnjenosti zakonskih pogojev za sporazumno razvezo.
V zakonskih sporih ni dovoljena revizija. Ni mona razveljavitev ali sprememba sodbe o razvezi ali razveljavitvi
zakonske zveze na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ali predloga za obnovo postopka. Izredna pravna
sredstva so mona le glede drugih vpraanj npr. preivljanje zakonca.
Nikakor ni mono obnoviti postopkov odloanja o varstvu in vzgoji otrok, ker sodie na zahtevo bivega zakonca
ali Centra za socialno delo, izda novo odlobo o varstvu in vzgoji, e to zahtevajo spremenjene razmere in koristi
otroka.
V sodbi, ki ugotovi oetovstvo, sodie brez ustreznega zahtevka odloi tudi o preivljanju otroka. e je zahtevek
postavljen, sodie nanj ni vezano.

3. IZDAJA PLAILNEGA NALOGA

3.1. POJEM PLAILNEGA NALOGA
Plailni nalog je dajatvena sodna odloba, ki jo izda sodie na podlagi mandatne tobe brez zaslianja toenca.
Po izkunjah je v pravdah zelo teko izpodbiti verodostojne listine.
Monost napanih sodnih odlob je majhna. Odstraniti jih je mono z izrednim pravnim sredstvom = ugovorom.
Ko toenec vloi ugovor, postane obravnavanje kontradiktorno.
Zakon o izvrbi in zavarovanju predvideva na podlagi verodostojne listine neposredno izvrbo. S tem postopek za
izdajo plailnega naloga izgublja pomen.
103

3.2. PREDPOSTAVKE ZA IZDAJO PLAILNEGA NALOGA

3.2.1 DOKUMENTIRAN PLAILNI NALOG
je izdan na podlagi verodostojne listine. Predpostavke so:
(1) denarna terjatev,
(2) zapadla terjatev,
(3) priloena verodostojna listina, izdana v izvirniku ali overjenemu prepisu.
Za verodostojne listine veljajo:

javne listine,

zasebne listine z overjenim podpisom zavezanca,

menice in eki s protestom in povratnimi rauni,

izpiski iz overjenih poslovnih knjig,

fakture,

listine, ki imajo po posebnih predpisih pomen javnih listin.

Plailni nalog izda sodie, etudi tonik tega v tobi ni predlagal, vendar so zanj izpolnjeni pogoji.
3.2.2 NEDOKUMENTIRAN PLAILNI NALOG
je izdan brez predloitve verodostojne listine. Predpostavke so:
(1) denarna terjatev,
(2) zapadla terjatev,
(3) znesek, niji od 2.000 EUR,
(4) v tobi sta navedena podlaga in viina dolga ter predloeni dokazi, s katerimi se lahko ugotovi resninost
tobenih navedb.
3.3. POSTOPEK ZA IZDAJO PLAILNEGA NALOGA
Plailni nalog izda strokovni sodelavec brez naroka in tonikovega predloga po uradni dolnosti. V nalogu je
toencu naloeno izpolniti tobeni zahtevek skupaj s sodnimi stroki. Roki za izpolnitev tobenega zahtevka ali
vloitev ugovora so:

3 dni v meninih in ekovnih sporih,

8 dni v ostalih sporih.

Stranko se opozori, da bo sodie prepozno vloene ugovore zavrglo.
Plailni nalog se vloi obema strankama. Toencu se skupaj s plailnim nalogom vroi tudi izvod tobe s
prilogami.
e sodie ne ugodi predlogu za izdajo plailnega naloga, se postopek nadaljuje s tobo.
Zoper sklep o neugoditvi plailnemu nalogu ni pritobe.
3.4. UGOVOR PROTI PLAILNEMU NALOGU
Toenec lahko izpodbija plailni nalog z ugovorom. Ugovor mora biti obrazloen. V ugovoru mora toena stranka
navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze, sicer se teje, da je ugovor neutemeljen.
Plailni nalog postane pravnomoen glede dela, ki se ne spodbija s plailnim nalogom.
Predsednika senata brez naroka zavre prepozne, nepopolne ali nedovoljene ugovore.
Na 1. naroku za glavno obravnavo lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze. Toenec lahko
uveljavlja nove ugovore glede izpodbijanega dela plailnega naloga.
Kakne ugovore lahko uveljavlja toenec? Veinsko stalie sodne prakse je, da se postopek z vloitvijo ugovora
prevede v obiajni kontradiktorni postopek, zato ima toenec na razpolago vse ugovore, tudi pobotnega. Toenec
lahko vloi nasprotno tobo.
e toenec ugovarja, da niso bile izpolnjene procesne predpostavke za izdajo plailnega naloga, sodie najprej
odloi o takem ugovoru. e spozna ugovor za utemeljen, plailni nalog razveljavi s sklepom ter po
pravnomonosti sklepa nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari. e ugovoru o neizpolnjenosti procesnih
predpostavk ne ugodi, plailnega naloga ne razveljavi ter takoj preide na obravnavanje glavne stvari.

4. POSTOPEK V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI

4.1. NAMEN POSTOPKA IN POJEM SPORA MAJHNE VREDNOSTI
Za spore majhne vrednosti veljajo:
(1) spori, v katerih se tobeni zahtevek nanaa na denarno terjatev, nijo od 2.000 EUR;
(2) spori, v katerih se tobeni zahtevek ne nanaa na denarno terjatev, vendar je tonik namesto izpolnitve
zahtevka pripravljen sprejeti denarni znesek, niji od 2.000 EUR;
(3) spori, v katerih se tobeni zahtevek nanaa na premino stvar, katere v tobi navedena vrednost ne presega
2.000 EUR.
104

Za spore majhne vrednostni se ne glede na vrednost spora NE tejejo:

spori o nepremininah,

spori iz intelektualne lastnine (avtorske pravice, varstvo in uporaba izumov, znakov razlikovanja in firme),

spori zaradi varstva konkurence,

spori zaradi motenja posesti.

V primeru ugovora zoper plailni nalog, v katerem vrednost prerekanega dela plailnega naloga ne presega 2.000
EUR, se opravi postopek v sporih majhne vrednosti.
4.2. NAELA POSTOPKA

omejitev naela materialne resnice sodbe ni mono izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve
dejanskega stanja,

izjema od naela obligatornosti glavne obravnave sodie ne razpie glavne obravnave, e ugotovi, da
med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odlobe.

naelo pismenosti postopek poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj.

omejitev navajanja dejstev in dokazov (prekluzija) tonik mora navajati vsa dejstva in predlagati vse
dokaze v tobi, toenec pa v odgovoru na tobo (rok za odgovor je 8 dni). Za nova dejstva in dokaze lahko
stranki vloita vsaka e po eno pripravljalno vlogo. Dejstva in dokazi, navedeni izven teh vlog, se ne
upotevajo. Na 1. naroku za glavno obravnavo stranki ne smeta navajati novih dejstev in predlagati novih
dokazov. Sodnik se mora omejiti na pravno obravnavanje spora. Kritev prepovedi navajanja novih dejstev in
dokazov je relativna bistvena kritev postopka.
4.3. DRUGA PRAVILA POSTOPKA
Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi pred okrajnim sodiem.
Zapisnik o glavni obravnavi vsebujejo poleg zakonsko predpisanih podatkov (naslov, sestava sodia, kraj, dan,
ura dejanja, sporni predmet, imena navzoih strank in drugih oseb ter zastopnikov ali pooblaencev) e:

izjave strank bistvenega pomena = izjave, ki razpolagajo z zahtevki (pripoznava, odpoved, sprememba ali
umik tobe, odpoved pritobi);

bistveno vsebino izvedenih dokazov;

odlobe z dovoljeno pritobo, razglaene na glavni obravnavi;

navedba navzonosti strank pri razglasitvi sodbe in v primeru navzonosti navedba pouka o pogojih pritobe.
e tonik v sporu majhne vrednosti med pravdo zvia vrednost spornega predmeta nad 2.000 EUR, se postopek
kona po pravilih rednega postopka.
e tonik v rednem postopku pred koncem glavne obravnave znia vrednost spornega predmeta pod 2.000 EUR,
se postopek nadaljuje po pravilih sporov majhne vrednosti.
Fikcija odpovedi zahtevku sodie izda sodbo zaradi odpovedi, e v redu povabljeni tonik ne pride na narok
za glavno obravnavo.
Fikcija pripoznave zahtevka sodie izda sodbo na podlagi pripoznave, e toena stranka, ki ji je bila toba
pravilno vroena, ne odgovori na tobo.
Ostale posebnosti:

mirovanje postopka je izkljueno;

sodie v vabilu tonika opozori na posebnosti postopka:

fikcija odpovedi,

dolnost navajanja dejstev in dokazov v vlogah,

omejitev izpodbijanja sodne odlobe:

bistvene kritve postopka, in

zmotna uporaba materialnega prava.

sodba se razglasi takoj po koncu glavne obravnave, pri emer sodie navzoe stranke poui o pogojih
pritobe;

obrazloitev sodbe obsega le:

kratek povzetek dejanskih ugotovitev, in

navedbo procesnih in materialnih dolob kot podlage za odloitev.

omejitev izpodbijanja sodne odlobe:

mono je izpodbijati le zaradi:

absolutnih bistvenih kritev postopka, in

zmotne uporabe materialnega prava.

ni mono izpodbijati zaradi:

relativnih bistvenih kritev postopka, in

zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

rok za pritobo, paricijski rok za prostovoljno izpolnitev zahtevka in rok za vloitev predloga za dopolnitev
sodbe znaajo 8 dni (tetje roka se zane od razglasitve oz. vroitve sodbe);
105

e je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in sodie II. stopnje
po razveljavitvi sodbe vrne sodiu I. stopnje zadevo v novo sojenje, stranki na 1. naroku za novo glavno
obravnavo ne smeta navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov;
revizija in obnova postopka ni dovoljena.

5. POSTOPEK V PRAVDAH ZARADI MOTENJA POSESTI

5.1. POSEBNO VARSTVO
Posest je dejanska oblast nad stvarjo:

neposredna posest posestnik je vsak, ki neposredno izvruje dejansko oblast nad stvarjo;

posredna posest posestnik je tudi, kdor izvruje dejansko oblast nad stvarjo prek drugega, ki ima
neposredno posest iz kakrnegakoli pravnega naslova.
Poseg v posest se lahko pojavlja kot:
(1) odvzem posesti tonik zahteva vrnitev stvari (interdictum recuperandae possessionis);
(2) motenje posesti tonik zahteva odstranitev motenj (interdictum retinendae possessionis).
Razlog posestnega varstva je prepoved samovolje.
5.2. POSESTNO VARSTVO IN PRAVICA
Posestno varstvo iti dejanska zunanja razmerja, ki so lahko skladna ali neskladna s pravnimi razmerji. Zaradi
prepreevanja samovolje je v posestnih sporih izkljueno obravnavanje pravice.
Obravnavanje tobe zaradi motenja posesti se omeji na:
(1) zadnje stanje posesti, in
(2) nastalo motenje.
Pri tem se ne upotevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.
Tudi nepoteni posestnik, ki pridobi posest s silo, na skrivaj ali zlorabo zaupanja ( vi, clam, precario), ima pravico
do posestnega varstva. Te pravice nima proti osebi, od katere nepoteno pridobi posest, e ta izvruje
samopomo ugovor nepotene posesti (exceptio vitiosae possessionis). Posestnik ima pravico do
samopomoi proti vsakomur, ki neupravieno moti njegovo posest ali mu jo odvzame.
Posestnik nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu.
5.3. NAELA POSTOPKA

naelo pospeitve postopka pri doloanju rokov in narokov v pravdah zaradi motenja posesti mora
sodie paziti, da je treba zadevo glede na naravo posameznega primera hitro reiti.

rok za pritobo je 8 dni (sicer 15 dni),

rok za odgovor na tobo je 8 dni (sicer 30 dni).

omejitev razpravnega naela obravnavanje se omeji na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega

posestnega stanja in nastalega motenja.
Kljub omejitvam je seveda mona ustavna pritoba.
5.4. DRUGA PRAVILA POSTOPKA V PRAVDAH ZARADI MOTENJA POSESTI
5.4.1 ZAASNE ODREDBE
Sodie lahko med postopkom le na predlog strank izda zaasne odredbe, ki se uporabljajo v izvrilnem postopku,
da:

se odvrne pretea nevarnost; ali

preprei nasilje; ali

odvrne nenadomestljiva koda.

5.4.2 KONNI SKLEP KOT OBLIKA ODLOBE
Sodie odloi o tobenem zahtevku s konnim sklepom. Izrek konnega sklepa sestavljajo:
(1) ugotovitveni del, v katerem sodie ugotovi, da je toenec motil tonika v njegovi mirni posesti;
(2) opustitveni izrek, da je toenec dolan opustiti motitvena dejanja;
(3) restitucijski izrek, da je toenec dolan vzpostaviti prejnje stanje;
(4) prepovedni izrek, ki toencu prepoveduje bodoa motitvena dejanja.
5.4.3 ROKI V POSTOPKU ZARADI MOTENJA POSESTI
Sodno varstvo pred motenjem / odvzemom posesti je mono zahtevati:

v subjektivnem roku 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca; in

v objektivnem roku najpozneje 1 leto od dneva, ko je motenje nastalo.

Paricijski rok za izpolnitev obveznosti toenca doloi sodie glede na okoliine posameznega primera.
Rok za odgovor na tobo je 8 dni.
106

Rok za pritobo je 8 dni.

Nesuspenzivnost pritobe iz tehtnih razlogov lahko sodie odloi, da pritoba ne zadri izvritve.
Zoper konni sklep v pravdah zaradi motenja posesti ni dovoljena revizija.
Rok za izvrbo konnega sklepa je 30 dni. Izvrbo mora zahtevati tonik, ki po preteku 30 dni izgubi to pravico.
Obnova postopka je dovoljena le zaradi 2 razlogov:
(1) kritev kontradiktornosti postopka, ker stranki z nezakonitim ravnanjem, zlasti opustitvijo vroitve, ni bila
dana monost obravnavanja pred sodiem; in
(2) kritev procesnih predpostavk glede na stranko = kritev sposobnosti biti stranka, kritev procesne
sposobnosti in kritev pravil o pravilnem zastopanju.
Rok za obnovo je 30 dni od pravnomonosti sklepa o motenju posesti.

6. POSTOPEK V GOSPODARSKIH SPORIH

6.1. POJEM GOSPODARSKEGA SPORA
(1) Gospodarski spor po subjektivem kriteriju je spor, v katerem nastopajo kot stranke gospodarski subjekti po
ZPP so takni spori:
1) spori, v katerih sta obe stranki gospodarska druba, zavod, zadruga, drava ali lokalna skupnost;
2) spori med podjetniki posamezniki glede njihove pridobitne dejavnosti ter spori med podjetniki
posamezniki in gospodarskimi drubami, zavodi, zadrugami, dravo ali lokalnimi skupnostmi.
Spori med temi osebami niso gospodarski, e gre za naslednje spore:

spori glede stvarnih pravic na (ne)premininah; in

spori zaradi motenja posesti.

Gospodarski spori po subjektivnem kriteriju so tudi:
3) statusni gospodarski spori:

spori med drubami, drubeniki in lani upravljalnih organov drub, v katerih je treba uporabiti
pravo gospodarskih drub;

spori med ustanovitelji zavodov glede ustanovitev, statusnih spremeb in likvidacij zavodov;

spori med zadrugami, zadruniki in lani upravljalnih organov drub, v katerih je treba uporabiti
zadruno pravo.
4) spori med temi osebami ter dravnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, ki nastopajo v pravdi
kot stranke na podlagi posebnega zakona.
(2) Gospodarski spor po objektivnem kriteriju je spor, ki se odvija glede gospodarskih poslov, ne glede na to, kdo
so stranke po ZPP so takni spori:
1)
spori glede ladij in pomorske plovbe,

spori, za katere velja plovbno pravo = plovbni spori, razen sporov o prevozu potnikov.
2) spori glede vpisov v sodni register;
3) spori iz koncesijskih pogodb;
4) spori glede gospodarskih arbitra:

spori zaradi razveljavitve pogodbe o arbitrai, in

spori zaradi razveljavitve arbitrane odlobe.

5) spori glede industrijske lastnine in varstva konkurence (varstvo ter uporaba izumov in znakov
razlikovanja, pravica do uporabe firme, spori glede varstva konkurence):
6) spori glede steajnega postopka.
Kdaj je spor gospodarski, e gre za sospornitvo? e gre za materialno sospornitvo (sosporniki so glede na
sporni predmet v pravni skupnosti, njihove pravice in obveznosti se opirajo na isto pravno podlago, gre za
solidarne terjatve ali solidarne obveznosti), je spor gospodarski, e je vsaj en sospornik gospodarska druba,
zavod, zadruga, drava, lokalna skupnost ali podjetnik posameznik pri opravljanju pridobitne dejavnosti.
6.2. NAELA POSTOPKA

naelo ekonominosti in pospeitve postopka pomembna je hitrost reevanja sporov;

omejitev obligatornosti glavne obravnave predsednik senata lahko brez naroka izda odlobo, ko po
prejemu odgovora na tobo ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo
odlobo;

naelo pismenosti stranke ne morejo dajati zunaj naroka ustnih izjav na zapisnik;
6.3. DRUGA PRAVILA V GOSPODARSKIH SPORIH
6.3.1 POSEBNA IZBIRNA KRAJEVNA PRISTOJNOST
Poleg sodia splone pristojnosti je pristojno tudi sodie kraja, kjer bi moral toenec po sporazumu strank
izpolniti pogodbo (forum solutionis), e gre za:
107

spor o ugotovitvi (ne)obstoja pogodbe; ali

spor za izpolnitev ali razvezo pogodbe; ali
odkodninski spor zaradi neizpolnitve pogodbe.

6.3.2 SESTAVA SODIA

V gospodarskih sporih sodi sodnik posameznik, razen v sporih glede industrijske lastnine (varstvo ter uporaba
izumov in znakov razlikovanja, pravica do uporabe firme) in sporih glede varstva konkurence.
6.3.3 PRIPRAVE NA GLAVNO OBRAVNAVO
V nujnih primerih lahko sodie takoj po predhodnem preizkusu tobe razpie glavno obravnavo. Narok lahko
naroi po telefonu, brzojavno ali z uporabo telekomunikacijskih storitev.
6.3.4 GLAVNA OBRAVNAVA
Sodie lahko brez naroka izda odlobo, e po prejemu odgovora na tobo ugotovi, da med strankama ni sporno
dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odlobe.
6.3.5 POSKUS PORAVNAVE
Stranki lahko sporazumno predlagata preloitev naroka, da poskusita skleniti poravnavo.
6.3.6 MIROVANJE POSTOPKA IN FIKCIJA UMIKA
V gospodarskih sporih ni mirovanja postopka.
Fikcija umika e obe stranki izostaneta z 2 zaporednih narokov, se teje, da je tonik tobo umaknil.
6.3.7 POSEBNOSTI PRI IZDAJI PLAILNEGA NALOGA
Verodostoje listine v gospodarskih sporih ni treba preloiti v izvirniku ali overjenem prepisu. Zadoa overovitev
pristojnega organa pravne osebe.
V gospodarskih sporih ni mono izdati nedokumentiranega plailnega naloga.
6.3.8 ROKI

odgovor na tobo = 15 dni (30 dni v rednem postopku);

predlog za vrnitev v prejnje stanje = objektivni rok 30 dni (redno 3 mesece);

napoved pritobe = 8 dni;

pritoba = 8 dni;

odgovor na pritobo = 3 dni,

paricijski rok za prostovoljno izvritev dajatve = 8 dni za denarne dajatve (za nedenarne dajatve lahko
sodie doloi dalji rok).
6.3.9 DOPUSTNOST REVIZIJE
Revizija v gospodarskih sporih je dopustna le, e vrednost spornega predmeta presega 200.000 EUR. To ne velja
za spore glede industrijske lastnine in varstva konkurence, v katerih je uveljavljen vsebinski kriterij dopustnosti
revizije (competentia rationae causae).
6.3.10 GOSPODARSKI SPORI MAJHNE VREDNOSTI, NAPOVED PRITOBE
Gospodarski spori majhne vrednosti so:
(1) spori, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 4.000 EUR;
(2) spori, v katerih vrednost nadomestne izpolnitve (facultas alternativa) ne presega 4.000 EUR;
(3) spori, v katerih v tobi navedena vrednost premine stvari ne presega 4.000 EUR.
V teh sporih se izda posebna sodba, ki se imenuje sodba s skrajano obrazloitvijo. Takna sodba v
obrazloitvi obsega le:

navedbo tobenih zahtevkov, in

navedbo dejstev, na katere stranke opirajo svoje zahtevke,

Pravni pouk v sodbi s skrajano obrazloitvijo obsega:

pouk o pravici do pritobe, in

navedbo pravice do polne obrazloitve sodie bo izdelalo daljo obrazloitev, e stranka napove pritobo.
Stranka mora pritobo napovedati v 8 dneh.
Zoper sodbo se lahko pritoi le stranka, ki je napovedala pritobo.
Fikcija umika napovedi pritobe teje se, da je stranka umaknila napoved pritobe, e niti po sodnem opominu
ni plaala sodne takse za pritobo.

108

7. ARBITRANI POSTOPEK - RTANO

-> z Zakonom o arbitrai (2008) je prenehalo veljati 31. poglavje Zakona o pravdnem postopku: Postopek
pred arbitraami

109