Univerzitet Kiril i Metodij Ekonomski fakultet

Tema: Op{testvena odgovornost Predmet: Osnovi na menaxment

Skopje, dekemvri 2008 godina Sodr`ina: Voved 1. [to e op{testvenata odgovornost?..................................................................4 2. Istorisko sozrevawe na korporativnata op{testvena odgovornost.......6 3. Korporativna op{testvena odgovornost.........................................................8 4. Edukatori za op{testvena odgovornost.........................................................10 5. CASE STUDY............................................................................................... ........10 6. Primeri............................................................................................... ...................15 Zaklu~ok......................................................................................... ........................25 Koristena literatura.........................................................................................26

Voved Op{testvenata odgovornost e moralna (eti~ka) ili ideolo{ka teorija deka eden entitet ili edna edinka, bez razlika dali e toa korporacija, organizacija ili individua, ima odgovornost kon op{testvoto, no ovaa odgovornost mo`e da bide i negativna. Dokolku e odgovornost koja se vozdr`uva od dejstvuvawe, ili mo`e da bide pozitivna, {to zna~i ima odgovornost i dejstvuva. Dodeka pak, glavno se povrzuva so biznisi, vladite, lokalnite zaednici, grupite na aktivisti. Razli~nite edinki imaat razli~na odgovornost, kako na primer, {to dr`avite treba da gi osiguruvaat gra|anskite prava na gra|anite, kako {to korporaciite treba da gi po~ituvaat i ohrabruvaat svoite vraboteni, i kkao {to gra|anite treba da gi po~ituvaat pi{anite pravila i zakoni. No, op{testvenata odgovornost e i mnogu pove}e od ova. Mnogu nevladini organizacii prifa}aat deka treba da pomognat vo podobruvawe na op{testvoto so zemawe na proaktivno gledi{te. Nekoi kompanii duri i gubat mnogu pari koga dejstvuvaat op{testveno odgovorno, kako na primer Xonson i Xonson, koi zagubija mnogu samo za da ja steknat doverbata na potro{uva~ite, taka {to vo idnina koga klientite }e bidat zainteresirani za drugi proizvodi, }e bidat sigurni vo kvalitetot na proizvodite {to gi nudi ovaa kompanija. Op{testvenata odgovornost mo`e da se razbere na razli~ni na~ini bidej}i razli~ni lu|e imaat razli~ni veruvawa za toa koi akcii ja podobruvaat blagosostojbata. Za da bide polo{o, op{testvenata odgovornost krie mnogu zaklu~oci, od koi pove}eto se dvosmisleni vo odnos na toa dali da se napravi vistinskata rabota ili ne. Etikata i op{testvenata odgovornost se tesno povrzani. Op{testvenata odgovornost e sfatena kako napor da se dejstvuva na na~in koj }e kreira pobedni~ka situacija za site steikholderi. Eti~koto odnesuvawe ~esto se smeta za op{testveno odgovorno. Mnogu libertari tvrdat deka ne postoi op{testvena odgovornost bez da se prezeme nekakva akcija. Tie objasnuvaat deka op{testvenata odgovornost postoi samo dokolku pri prezemaweto na akcii od strana na firmite ili individuata, ne se primeni fizi~ka sila, zakana, izmama sprema drugi. Vo negovoto poznato delo Op{testvenata odgovornost na kompaniite e da go zgolemat profitot nobelovecot Milton Fridman tvrdi deka firmite nemaat op{testvena odgovornost, osven ostvaruvawe na 3

profit i vozdr`uvawe od vklu~uvawe vo izmami. Toj tvrdi deka koga firmite baraat na~in da go zgolemat profitot, toga{ tie skoro sekoga{ go pravat ona {to e podobro za op{testvoto. Fridman ne se soglasuva so toa firmite da go podobruvaat op{testvoto, no sepak zaklu~uva deka e po`elno toa nekoga{, odnosno e vo interes na firmite, da gi iskoristat resursite za obezbeduvawe na pogodnost vo op{testvoto, za da se podobri reputacijata na firmata i da se zgolemi profitot.

1. [to e op{testvena odgovornost? Formalnata definicija za op{testvenata odgovornost e obvrska na menaxmentot da napravi izbor i prezeme akcii koi }e pridonesat za blagosostojbata i interesite na op{testvoto kako i na organizacijata. Edna pri~ina za te{koto razbirawe na op{testvenata odgovornost e deka menaxerite moraat da se soo~at so pra{aweto odgovornost na kogo? Kompaniite imaat odgovornost da kreiraat pobedni~ka situacija za nadvore{nite steikholderi, kako i za vnatre{nite-vrabotenite. Za potro{uva~ite, kompaniite moraat da ponudat proizvodi i uslugi so opredelena vrednost. Za op{testvoto, treba da go podobrat kvalitetot na `iveewe ili da ne ja uni{tat okolinata. Kompaniite moraat da se natprevaruvaat ~esno so konkurencijata. Potrebno e da razvivaat novi na~ini za podobruvawe na upotrebnata vrednost i kvalitetot na `iveewe. Moraat da sorabotuvaat so ponuduva~ite, vo soglasnost so pravilata i propisite. Isto taka, kompaniite treba da bidat finansiski odgovorni, da gi obezbedat akcionerite so prifatliv profit, a vrabotenite da gi obezbedat so sigurnost vo rabotata i adekvatni pridobivki. Steikholderi se grupi na lu|e vnatre ili nadvor od pretprijatieto, koi pretstavuvaat eden vid stolb na orgaizacijata za da mo`e da funkcionira normalno. Sekoj steikholder ima razli~ni kriteriumi na odgovornost, bidej}i ima razli~ni interesi vo kompanijata. Na primer, Wal-Mart koristi agresivni dogovorni taktiki so ponuduva~ite, taka {to e sposoben da obezbedi niski ceni za potro{uva~ite. Nekoi steikholderi gledaat na toa kako odgovorno odnesuvawe, bidej}i beneficiraat potro{uva~ite i se forsiraat ponuduva~ite da rabotat poefikasno. No, drugi steikholderi smetaat deka ova odnesuvawe e neodgovorno i neeti~ki, bidej}i gi forsiraat proizvoditelite da otpu{taat rabotnici, da zatvoraat fabriki. WalMart kupuva blizu 10 otsto od kineskiot uvoz za amerika. Eden ponuduva~ veli deka oblekata ke bide prodadena poeftino vo Wal-Mart otkolku vo amerikanskite kompanii, koi ne mo`at da se natprevaruvaat duri i vo slu~aj ako na vrabotenite ne im ispla}aat ni{to. Pred pove}e od deset dekadi Monsanto se transformira{e od firma za hemikalii vo firma za biotehnologija. Ovaa kompanija ima{e

steikholderi nasekade vo svetot, kako {to se potro{uva~ite, investitorite, ponuduva~ite, partnerite, agencii, instituti za istra`uvawe i vladata. Monsanto ima{e iskuseno mnogu problemi poradi neuspehot da zadovoli odredeni grupi steikholderi. Na primer, biznisot za genetsko seme pretstavuva{e tema za kontroverzija i protest. Malite farmeri se zagri`eni za novite zavisnosti {to se pojavuvaat za niv so koristewe na novite semiwa. Evropskite potro{uva~i se buntuvaat protiv nametnuvaweto na proizvodite bez etiketa. Instituciite za istra`uvawe i drugi organizacii prezemaat odbramben stav vo odnos na toa {to go voo~ile za arogantniot pristap na Monsanto za noviot biznis. Aktivist grupite ja obvinuvaat kompanijata za pravewe na Franke{tajn hrana. Delumno, kako rezultat na ovie javni izjavi, Monsanto ima{e mnogu te{kotii vo dobivaweto dozvola za negovite proizvodi kako {to se semeto za p~enica, soja, p~enka i drugi kulturi. Doverbata na investitorot vo kompanijata se namaluva, taka {to rezervite opa|aat. Vo svetlo na ovie rezultati, Hendrik Verfeli nudi izvinuvawe na nekoi steikholderi, velej}i deka Monsanto be{e zaslepena od entuzijazamot sprema novata dobra tehnologija {to ja ispu{ta gri`ata deka tehnologijata se podobruva za mnogu lu|e. Ako ne mo`e da se odr`uva sorabotkata so steikholderite, Mosanto nema da pre`ivee kako biznis. Investitorite, ponuduva~ite, akcionerite, vrabotenite, potro{uva~ite se smetaat za primarni steikholderi, bez koi organizacijata ne mo`e da opstane. Drugi va`ni steikholseri se vladata i zaednicata. Op{testveno odgovornite kompanii se zagri`eni za posledicite od nivnite akcii sprema steikholderite i mo`e da vlo`uvaat vo mnogu filantropski aktivnosti od koi beneficiraat steikholderite.

Kupuva~i Komunikacii

Regulatorn i vlasti Akcioneri

Nevladini organizacii

Vraboteni

Kreditori

Monsant o

Dostavuva ~i

Agencii za istra`uvawe Agencii za zdravje

Posebni interesni grupi

Vlada

Partneri

2. Istorisko odgovornost

sozrevawe

na

korporativnata

op{testvena

Vo Amerika vo 21-ot vek op{testvenata odgovornost stana del od agendata na sekoja kompanija, koja saka da uspee na pazarot. Debatata za korporativnata op{testvena odgovornost se razvila vo amerikanskiot biznis vo poslednite 100 godini. Razvojnite etapi na korporativnata op{testvena odgovornost se: 1. Vo prvata faza, (1890-1930) odgovornost na sopstvenikot sprema samiot sebe, koga sopstvenikot razmisluva {to da pravi so profitot, se javuva povolno samo edno re{enie-profitot odi vo xebot na sopstvenikot. Bez razlika na toa kolkav e profitot sopstvenicite gi baraat parite za niv. Tie ne se gri`at voop{to za rabotnite uslovi na vrabotenite. Ova ne e odgovornost {to treba da se razgleduva. Ako rabotnicite rabotat vo nao|ali{te za jaglen vo Kentaki i Zapadna Virxinija, ke dobijat bolest na belite drobovi i ke umrat. Ako rabotat vo melnica za pamuk vo Ju`na i Severna Karolina, isto taka ke dobijat bolest i ke umrat. Nemalo nikakva odgovornost sprema rabotnicite vo tie godini. No, vo 1930 godina, doaga do promeni-rabotnicite baraa podobar tretman od nivnite pretpostaveni, koga se organizirale vo zdru`enija. Amerikanskata vlada po~nala da primenuva prijatelski odnos za da go napravi rabotnoto mesto pobezbedno. Ve}e vo 1940-te godini, sopstvenicite sfatile deka ne mo`at da go ~uvaat profitot samo za sebe. 2. Vo vtorata faza (1940-1960), odgovornost sprema rabotnicite, sopstvenicite stanuvaat svesni deka del od profitot treba da potro{at na vrabotenite, za da ostanat profitabilni. Bidej}i bez gri`a za vrabotenite ne mo`e da ima dolgoro~en profit. Taka, rabotnite uslovi se podobrile, i rabotnite mesta stanale pobezbedni za rabotnicite. Sopstvenikot obezbedil podobri plati, i im dal i drugi beneficii. 3. Vo tretata faza (1960-1980), odgovornost kon potro{uva~ite, sopstvenikot doaga do soznanie deka del od profitot treba da potro{i za zadovoluvawe na potro{uva~ite, za da ostane 6

konkurenten. Stanuva zbor za uveruvawe deka potro{uva~ite dobivaat bezbedni i verodostojni proizvodi i uslugi, i deka potro{uva~ite }e mo`at da gi vratat proizvodite i da si gi povratat parite. Taka se pojavija politikite garantirawe za parite i duplirawe na parite za onie koi ne se zadovolni od proizvodite. 4. Vo poslednata faza (1980-2001), op{testvoto i javniot sektor, sopstvenikot donesuva hrabra odluka t.e. deka treba da mu pomogne na op{testvoto vo celina. Javnosta ne e potro{uva~, javnosta mo`e nema da go upotrebi proizvodot na kompanijata, i nema garancija deka kompanijata }e beneficira od ovaa investicija. Ova zna~i deka organizacijata mora da donira pari za muzeite locirani vo gradot, da gi napravat proizvodite bezbedni( da ne ja uni{tuvaat okolinata) i sli~no. Taka, se pra{uvaat potro{uva~ite Sakate plasti~ni ili hartieni }esi?, a biznisite podgotvuvaat izjavi vo stil: Nie upotrebuvame samo reciklirani hartieni proizvodi; Ovaa kompanija ne gi ubava delfinite za pravewe na tuna vo limeni kanti i sli~no. Postojat mnogu silni pri~ini zo{to preptrijatijata treba da se odnesuvaat eti~ki, moralno i op{testveno odgovorni. No, postojat i pri~ini protiv takvoto odnesuvawe. Pri~ini za op{testveno odgovorno odnesuvawe: Profitabilno za biznisot e da vodi gri`a za javnosta i op{testvoto vo koe e lociran. Postoi stru~nost vo golemite biznisi, koja mo`e da pomogne vo re{avaweto na problemite {to gi trpi op{testvoto. Taka, golemite biznisi mo`at da gi iskoristat nau~nicite koi ima stojat na raspolagawe za da pronajdat lek za sida, da go zaprat zagaduvaweto, da pronajdat baterija koja }e raboti postojano, i drugo. Golemite biznisi imaat moralna obvrska da im pomognat na onie vo po{testvoto koi ne mo`at samite da si pomognat. Golemite biznisi ne mo`at da gi ignoriraat problemite vo gradot, kako nevrabotenosta, bezdomnicite.

Pri~ini protiv op{testveno odgovornoto odnesuvawe: Biznisot nastanal za ostvaruvawe profit, a ne za socijalna rabota. Vladata, crkvite i drugi organizacii imaat uloga da gi re{at problemite vo op{testvoto. Vrabotenite vo biznisite ne se obu~eni da rabotat kako socijalni rabotnici. Socijalnata rabota ne e profitabilna. Biznisite treba da gi iskoristat resursite za ona {to tie nameravaat, za ostvaruvawe profit, a ne za da pronajdat lek za sekoja bolest na zemjata.

Biznisite imaat dovolno odgovornosti sprema sopstvenicite, steikholderite, i bez da se fokusiraat na re{avaweto na problemite vo zaednicata.

3. Korporativna op{testvena odgovornost Ekonomskata odgovornost e prviot kriterium na op{testvenata odgovornost. Biznis organizaciite, pred se, pretstavuvaat ekonomski entitet, ~ija osnovna odgovornost e da proizveduvaat dobra i uslugi spored potrebite na potro{uva~ite, i da go maksimiziraat profitot za sopstvenicite i akcionerite. Ekonomskata odgovornost, dr`ena do kraj, se narekuva priod na makcimizacija na profitot, zastapuvan od nobelovecot Milton Fridman. Ovoj priod dokumentira deka korporacijata raboti samo za ostvaruvawe na profit t.e. deka dolgoro~nata cel na kompanijata e da go makcimizira profitot. Ovoj priod ne se primenuva pove}e vo Evropa, SAD i Kanada, bidej}i veli deka samo ekonomskata dobivka e op{testveno odgovorna, i mo`e da gi povede kompaniite vo nevolja. Site moderni op{testva gi napu{taa pravata, pravilata i regulativite {to se o~ekuvaat da se sledat. Zakonskata odgovornost definira {to op{testveto smeta deka e va`no vo odnos na korporativnoto odnesuvawe. Biznisite o~ekuvaat da gi ostvarat svoite ekonomski celi vo ramkite na zakonskiot sistem. Organizaciite {to ve{to gi prekr{uvaat zakonite se siroma{ni izveduva~i. Proizvodstvoto na defektni proizvodi ili pla}aweto na rabotnicite za nezavr{ena rabota e ilegalno.

Eti~kata odgovornost vklu~uva odnesuvawa koi ne se kodificirani so zakon. Za da odnesuvaweto bide eti~ko, odlu~uva~ite treba da donesuvaat odluki nepristrasno, ~esno, pritoa po~ituvaj}i gi pravata na individuite i da obezbedi razli~en tretman na individuite samo koga tie pridonele vo ostvaruvaweto na celite i zada~ite. Neeti~ko odnesuvawe nastanuva koga edna individua ili kompanijata }e dobie na smetka na druga individua ili na celoto op{testvo. Na primer, vo Wujork tajms, menaxerite se somnevale deka Xejson Bler falsifikuval prikazna od vrvnite vesnici, no tie toa go ignorirale delumno za da ja za{titat reputacijata na vesnikot, I delumno bidej}I se zagri`eni za unapreduvaweto na reporterot Xejson. No, koga ovoj pristap kone~no ne uspeal bila obelodeneta lagata i vesnikot objavil razvle~ena prikazna vo koja priznava kako Xejson planski falsifikuval ili prisvojuval mnogu prikazni. Filantropska odgovornost e isklu~ivo dobrovolna i e vodena od `elbata na kompanijata da dade op{testveni pridonesi koi ne proizleguvaat od ekonomijata, pravoto i etikata. Vakvite aktivnosti vklu~uvaat velikodu{ni darovi za koi {to ne se bara ni{to za vozvrat i se neo~ekuvani. Na primer, General Mills potro{il 2.5 milioni dolari i doniral iljadnici rabotni ~asovi za da pomogne vo spasuvaweto na sosedstvoto od kriminal i droga. Poznat kako Hawthorn Huddle, izvr{nite direktori na

General Mills rabotele so silata na zakonot, so politi~ari, so lideri na zaednici, i rezidenti za da go is~istat sosedstvoto Minneapolis. Denes, na ubistvata se izgubeni 32 %, a na kra`bite 52 %. Filantropskata odgovornost e najvisokiot kriterium na op{testvenata odgovornost, bidej}i taa e nadvor od op{testvenite o~ekuvawa i ja podobruva blagosostojbata na zaednicata.

Filantropska odgovornos t Eti~ka odgovornost

Pravna odgovornost

Ekonomska odgovornost
Piramida na op{testvena odgovornost

4. Edukatori za op{testvenata odgovornost Vo mnogu od dene{nite sredni u~ili{ta studentite se ~uvstvuvaat nebezbedni i nepoddr`ani da go napravat i dadat najdobroto od sebe. Nastavnicite i profesorite smetaat deka preku davaweto testovi mo`at da go izmerat znaeweto na studentite, ili pak deka kaznuvawata se najdobar na~in, dokolku odnesuvaweto na nekoj student e nekorektno. BUT, THERE IS ANOTHER WAY. Vo ranite 80ti godini Edukatorite za op{testvena odgovornost pu{tija glas za pozitivna promena na obrazovniot sistem-glas koj veli deka treba da kreirame bezbednost, za{tita, po~it i disciplina, ako sakame da im pomogneme na mladite lu|e da uspeat i da stanat aktivni, da u~estvuvaat vo na{ata organizacija. Denes ESR e vode~ka kompanija.

10

ESR gi poddr`uva nastavnicite, principalnite i vode~kite timovi vo rabotata da im se pomogne na studentite da gi razvijat nivnite intelektualni, op{testveni i menaxment sposobnosti, za da go zavr{at srednoto u~ili{te, da go prodol`at nivnoto obrazovanie i da postanat vekovni u~enici i odgovorni gra|ani. 5. CASE STUDY Firestone e kompanija koja postoi pove}e od 100 godini. Denes, nie gi zemame vo predvid informaciite koi se odnesuvaat na problemite so kinewe na gumite. Pra{aweto e dali defektnite gumi, vozdu{niot pritisok, ili dizajnot na prevoznoto sredstvo go predizvikale ovoj problem? Ili pak, postojat drugi faktori koi vlijaat na nesre}ite i na smrtta? History of Firestone Ovaa kompanija bila osnovana na 3 avgust 1900 godina od strana na Harvej S. Fairston. Na 31 godina, toj bil i inovator i pretpriema~, koj podgotvuval novi na~ini za proizvodstvo na gumi za vozila. Prvata guma proizvedena od ovaa firma be{e tvrda guma pricvrstena so `ici. Vo slednite godini, Firestone bil prv koj gi razvil ma{inskite zacvrsteni, ramna pnevmatska strana na gumite na avtomobilot. Vo 1906 godina, zapo~nal da sorabotuva so Ford Motor Company. Firestone ja napravil svojata prva pora~ka za Ford, i taa pora~ka be{e najgolemata pora~ka napravena nekoga{ vo SAD. Istata godina be{e mnogu uspe{na za Firestone, koga vkupnata proda`ba dostignala 1000000 dolari. Ovaa kompanija bila edna od prvite koi iznajmile hemi~ari, koi gi analizirale hemiskite soedinenija na gumite i najdobriot na~in za alocirawe na resursite, so cel da se proizvede proizvod koj }e gi zadovoli potrebite na potro{uva~ite. Drug pronajdok na istata firma, koj se pojavil malku podocna vo 1908 godina, i se u{te se upotrebuva na gumite, se nelizgavite gumi. Vo 1911 godina, na trka za avtomobili pobedil onoj voza~ koj gi upotrebuval gumite na Firestone. Ovaa firma se u{te e najgolem ponuduva~ na gumi za trkawe vo Amerika. Dodeka drugite kompanii bea na po~etokot, Firestone be{e prvata firma koja uspeala da prodade milion gumi za edna godina. Kompanijata

11

zapo~nuva da go {iri svojot biznis i vo prekuokeanskite zemji, najprvo vo Anglija. Firestone e naso~ena kon idninata, odnosno taa ne e kompanija koja se gri`i samo za profitot. Taa po~na da iznesuva i drugi proizvodi koi }e ja dr`at na vrvot na piedestalot vo Amerika, pa i vo svetot. Vo 1932 godina, go doka`ala toa so voveduvaweto na gumi za traktor so pomal pritisok. Vo 1948 godina, Harvej prodol`il da se pro{iruva, pri {to otvora novi filijali vo Nov Zeland. Sopstvenikot bil svesen deka ako saka da ostane na vrvot potrebno e da go pro{iruva biznisot, posebno na onie mesta kade ima pogolema pobaruva~ka za gumi. Ova be{e po~etokot na dostignuvaweto, kon koe se stremel toj. Kompanijata prodol`uva so otkrivaweto na novi pronajdoci, taka {to vo 1947 godina, bea prvata kompanija {to razvi super gumi, koi mo`at da pominat pogolem pat.Namaluvaj}i go pritisokot na gumata, mu davaat na prevoznoto sredstvo poprijatno vozewe i donekade pobezbedno se duri pritisokot se odr`uva na prifatlivo nivo. Vo 1942 godina povtorno be{e prvata kompanija koja vovede gumi za trkawe, podobri od prethodnite. Tie pravea me{avina od jaglen i sinteti~ka guma lateks za da gi proizvedat ovie novi gumi. Koga go napravija toa, tie kreiraa podobri gumi, kako i podobri performansi, pobezbedni, za sekogo vo Amerika(sekoj koj }e se odlu~i da gi koristi Firestone gumite). Ovoj fakt poka`uva deka ovaa kompanija se gri`i i za bezbednosta na potro{uva~ite, namesto samo za profitot. Vo 1969 godina, se vklu~il vo proizvodstvo na gumi za avioni i monta`a na velosipedi, pravej}i gi gumite poeftini i so visok kvalitet. Firestone se pro{iruva na onie podra~ja kade {to drugite kompanii ne se stremat voop{to. Vo 1971, Firestone ja zadr`uva svojata dominantna pozicija preku pobeduvaweto po 48mi pat na trkata vo indianapolis, kade pobedil onoj voza~ ~ij avtomobil bil napraven so pomo{ na ovie gumi. Vo 1986 godina, Firestone prv proizvel ~eli~ni gumi za vo Nov Zeland(vid na gumi koi se u{te se koristat). Ova ja poddr`uva idejata deka kompanijata se gri`i za potro{uva~ite. Edno od pogolemite vlijanija na Firestone se slu~i vo 1988 godina, koga ovaa kompanija se spoi so druga kompanija za gumi, Bridgestone. Zaedni~koto ime na kompanijata e Bridgestone/Firestone. Ovoj nov entitet, koj se pojavuva kako rezultat na brakot na ovie dve kompanii za gumi, ja pretstavuva{e najgolemata kompanija za proizvodstvo na gumi vo Amerika, pa i vo svetot. Tie proizveduvaa i prodavaa gumi pove}e od bilo koja kompanija vo svetot. Vo 1995 godina, Bridgestone/Firestone izleze na pazarot so novi gumi za plovewe vo Nov Zeland. Denes, ovaa kompanija se u{te e najgolema vo svetot, no taa ima{e problemi so javnosta, kako i so bezbednosta. Prvo, be{e objaveno deka nekoi od nivnite gumi se defektni, taka {to taa objavila dobrovolna povlekuvawe na site defektni proizvodi. Vo sledniot period, tie zaedno so Ford Motor pronajdoa deka imaat gre{ki {to go predizvikale ova povlekuvawe, i moraat da go po~ituvaat nadzorot koj se pojavil poradi povlekuvaweto. Iako, Bridgestone/Firestone ima{e pretrpeno golem finansiski zastoj, sepak izjavija deka ne se zagri`eni mnogu okolu toa, tuku deka pove}e se zagri`eni za bezbednosta na nivnite potro{uva~i. 12

Situacija Ford tvrdi deka problemot so gumite na prevoznite sredstva le`i samo vo nivniot proizvoditel, odnosno Bridgestone/Firestone. Ford gi bazira ovie pretpostavki na nivnite otkritija vo vrska so gumite. Edna e analizata na Ford za garantiraweto za gumite na Bridgestone/Firestone. Ova poka`uva deka vo tu`bite za kineweto na gumite se vklu~eni 15-inch Firestone, ATX II tires, i Wilderness AT tires {to se proizvedeni na pove}e podra~ja vo Amerika. Drug dokaz e rekordot od 500.000 ispituva~i vo 1990 godina bea opremeni so 2.3 milioni gumi proizvedeni so istite karakteristiki kako i Goodyear gummite. Ford i Goodyear izjavija deka nemalo nikakvi izve{taii za nesre}i ili opasnosti {to se vo vrska so sli~ni neuspesi od tie gumi. Za nekoe vreme, Firestone prizna deka napravil gumi {to imaa proizvodstveni problemi vo fabrikata vo Decatur. Ista taka ima{e i tvrdewa za problemi vo Venecuela. Firestone veruva{e deka dizajnot na Ford Explorer treba da ima nekoja odgovornost za odeluvawata {to se pojavile so nivnite gumi. Tie zabele`aa deka avtomobili so ovie gumi ne do`iveale fatalni presvrti kako Explorers. I pokraj toa, Firestone ka`a deka neuspesite na gummite se vklu~ni poniski od 10 % od Explorer presvrtite. Vo zaklu~ok, Firestone zabele`uva deka analizite od 32 slu~aevi od mo`ni razdeluvawa, vklu~uvaj}i gi Explorers i sli~nata Mercury Mountaineers vo SAD, poka`aa dokaz deka gi vklu~uva ne samo Firestone gumite, tuku i nekoi Goodyear gumi {to se iska~ija gore , {to ja podr`uva teorijata deka problemot e so avtomobilite, a ne so gummite, kako {to Ford tvrde{e. Firestone tvrde{e deka pritisokot na gummite e isto taka problem. Edna vnatre{na guma mo`e stane topla pobrzo. Bez dovolen vozduh za da go zadr`i oblikot gumata, yidovite na gumata ne mo`e da bidat pofleksibilni pove}e od toa kolku se napraveni. Svitkuvaweto kreira toplina koja mo`e da ja odvoi gumata. Isto taka gi vlo{i i dr`avite daleku ju`no kade klimata e pove}e potopla vo podolg period na vreme. Okolu 80 % od Firestone trgovijata zemaa mesto vo 4 `e{ki klimatski zemji: Teksas , Novo Meksiko , Arizona i Nevada. Firestone ka`a deka gumite bi trebalo da bidat ispolneti so 30 PSI. Me| utoa Ford predlaga{e da bidat ispolneti so 26 PSI. Firestone tvrde{e deka 26- PSI nivo e edna od pri~inite poradi koja gumite se izdvojuvaat. Ford ne veruva{e deka pritisokot e problem kako {to Firestone tvrde{e. Ova mo`e{e lesno da se doka`e kako progre{no so nekoi od testovite {to Firestone gi izvr{uva{e vo vrska so dvete ispolnuvawa. Na 30 psi, {to Firestone gi prepora~uva{e, verojatnosta gummite da bidat razdeleni be{e prese~ena dramati~no, no Ford prodol`uva{e da predlaga samo 26 PSI na potro{uva~ite. Koj e pove}e vinoven: Ford, koj duri ne spomnal na potro{uva~ite deka treba da ja zgolemat ispolnetosta na nivnite gumi, ili komanijata koja testira{e na nivnata oprema i predlaga{e mala promena za da gi napravi gumite pobezbedni za javnosta?

13

Firestone ja prifati odgovornosta za ona {to be{e nare~no lo{i gumi i sega tie gi povlekuvaat onie gumi koi se doka`ani kako pogre{ni. Isto taka, ka`a deka go ograni~uva fokusot na investirawe vo neuspesi vo proizvodstvoto, ne vo dizajnot na gummite. Vo minatoto, Firestone, naso~i deka problemite so povlekuvaweto na gumite vlijaelo na nadvore{nite faktori, kako {to se voza~kata kondicija, gri`ata i podr{kata. Firestone ja prevzema celata odgovornost za problemot koj vode{e do gumskoto povlekuvawe. No tie ne mislat deka gumite se edinstveniot problem so svetskata bezbednost. Firestone pra{uva dali vodi niskoto vlijanie ili Sport Utility Vehicles (SUV) treba da se krivi. Mnogu lu|e veruvaat deka visokiot centar na te`ina na SUV bi mo`elo isto da bide eden od faktorite koi dovedoa do nekoi od povlekuvawata koi rezultiraa so smrt ili seriozni problemi vozej}i gi Ford Explorer i Mercury Mountaineers. Druga mo`na pri~ina za trgovskoto razdeluvawe e prete{kiot rezerveoar gorivo koj se nao|a na levata strana na voza~ot.

REZULTATI Firestone izvr{i povlekuvawe na milioni od gumi na 9 avgust 2000 godina , koga stana o~igledno deka mo`nosta za trgovskata razdelenost vodea kon seriozni povredi i vo nekoi slu~aevi so smrt za nekoi od sopstvenicite na nivnite gumi. Masatoshi Ono, Charirman i izvr{niot direktor na Firestone , se zalagaa da gi dobijat povle~enite gumi od patot {to pobrzo, duri i ako toa zna~i prevzemawe na nekoi gumi od konkurenite. Edinstnenata gri`a be{e bezbednosta na sopstvenicite na gummite. Ono, isto taka, veti deka se {to e vo mo} na kompanijata e da ja za{titat bezbednosta na potro{uva~ite na Firestone i da napravat se {to e mo`no da ja vratat doverbata na javnosta vo Firestone. Iako Firestone ne veruva deka incidentite so gumata se nivna celosna gre{ka, tie zapo~naa so zamena na gumite koi {to imaat mo`nost na razdvojuvawe od Ford Explorer kako i od Mercury Mountaineers. Firestone ka`a deka ke gi zamenat povle~enite gumi za bilo od gumite od konkurentite, do $100 za guma, vklu~uvaj}i montirawe i balansirawe na gumite. Firestone go zgolemi proizvodstvoto na zameneti gumi niz celiot svet. Firestone isto taka po~na da prodava i novi gumi vo Japonija, kako i niz drugi zemji vo celiot svetot, vo SAD so {to bi bile vo mo`nost da gi smenat site gumi kako {to baraa {to e mo`no pobrzo. Firestone isto gi pra{a i site konkurenti da go zgolemat svoeto proizvodstvo na gumi za da mu se pridru`at vo pomagaweto na potro{uva~ite da gi dobijat i zamenat gumite za posigurni gumi na brz i efektiven na~in. U{te edna{, vo dostignuvawe na sigurna bezbednost za Firestone potro{uva~ite, celosno povlekuvawe be{e naredeno za site Firestone Radial ATX i ATXII gumi so veli~ina R235/75R15 koi bea proizvedeni vo Decatur II fabrikata. I pokraj povlekuvaweto, Firestone izjavi deka }e gi zameni ovie gumi so nikakov tro{ok vrz potro{uva~ot, I ne samo zamena na Firestone gumite, tuku i na bilo koj brend koj }e posakaat potro{uava~ite. Interesot na Firestone vodi ne samo za brendot na

14

gumite, tuku i so brzina koja }e mo`e da gi sanbdi potro{uva~ite. Osven toa, site Firestone dileri potro{ja ~asovi so napor da proizvedat za poto{uva~ite so najdobrata mo`na podr{ka. Sekoj diler be{e podgotven da napravi bilo {to za potrebite na nivnite potro{uva~i. Pokraj toa, potro{uva~ite mo`at da ja posetat Firestone web stranicata za da gi vidat slikite od povle~nite gumi i da nabquduvaat grafikoni kako da se re{at da gi vklu~t nivnite gumi vo povlekuvaweto. Nie sme podgotveni za u~ewe na na{ite potro{uva~i za na{eto dobrovolno povlekuvawe i izjavi Christine Karbowiak, potpretsedatelot , Odnosi so javnosta. Slu{aj}i gi informaciite na pogolemiot del od javnosta kako i na na{ata web strana, pravime da bide ednostavno za na{ite potro{uva~i da se odlu~at dali nivnite gumi se pogodeni od povlekuvaweto i za{teduvame vreme za Firestone sopstvenicite na gumi koi ne se pogodeni. Firestone rabotat okolu vremeto so Nacionalnata Visoko Soobra}ajna Sigurana Administracija I Ford avtomobilskata kompanija za upravuvawe intezivna istraga za problemot. Faktorite kako {to se: elementite na gumata, vremeto, sostojbata na pati{tata, vlijanieto na infacijata i drugi se analizirani za da ja odredat nivnata uloga vo problemot. Firestone e posveten na javnata bezbednost i gri`ata za potro{uva~ite. Mnogu ~ekori se prevzemeni vo ptpetkuvaweto web problemot {to be{e predizvikan. Web stranicite, istragite i pristapot na korisnicitedo informaciite se fokusot na Firestone. Dodeka korenot na problemot e re{en, i re{enieto postignato, Firestone nema da prestane da ja istra`uva situacijata. NAJVA@NATA CEL E DA SE PRIZVEDE SIGURNA OPREMA ZA POTRO[UVA^ITE!

ZAKLU^OK Firestone napravi golem udel vo vlo`uvawata na zednicata. Kompanijata ima doverni~ki fond pridonesuva za obrazovanie, zdravje i blagosostojba, gra|anite i zaednicata, kako i za kulturata i umetnosta. Ovoj multi-milionski fond koj dodeluva stipendii vo obrazovanieto, hemiskata zavisnost, gri`a na zdravjeto , gra|anskite prava, za~uvuvawe na sredinata, naseluvawe, i podr{ka na javnoto radio, TV, biblioteki i muzei. Firestone neodamna donira{e $10.000 za sanbduvawe na Belata reka (White River) so riba posle zagaduvaweto {to ubi toni od prirodnata riba. Neodamna na vesti, Firestone be{e nare~en Generalen avtomobilsi snabduva~ na godinata petta godina po red. Ova e sedmi pat Bridgestone/ Firestone da ja dobijat ovaa nagrada. Firestone e kompanija koa se gri`i za vrabotenite, potro{uva~ite i zaednicata vo koja e locirana. Taa e odli~na komanija i bi napravila se {to treba za da se osigura deka potro{uva~ite se sigurni , kako i sre}ni. Firestone od sekoga{ bila zainteresirana za sigurnosta na potro{uva~ite. Ova povlekuvawe ke go ~ini Firestone skapo vo bliska

15

idnina. Firestone }e treba da raboti naporno za da ja dobie doverbata na potro{uva~ite i da im obezbedi sigurno ~ustvo koga imaat Bridgestone/ Firestone gumi pod niv. Nekoi potro{uva~i, pak, nikoga{ nema vozat avtomobili so ovie gumi. Povlekuvaweto be{e ~ekor vo pravilna nasoka za Firestone. Mo`e be{e premnogu malku premnogu zadocneto

6. Primeri: Potro{uva~ki proizvodi

NA[E OKRU@UVAWE Ovaa kompanija raboti so golem izbor na kompanii vklu~uvaj}i proizvodstveni i kompanii koi rabotat so obleka, drvo, igra~ki, kozmetika, kancelariski materijali i doma}inski proizvodi - za da im pomogneme podobro da gi definiraat i integriraat kompaniskata odgovornost vo nizvnite biznis strategii. Vnatre{ni problemi Defenicija i integracija na biznis o{testvenata odgovornost vo biznis strategiite Razvoj na strukturite koi go vodat biznis o{testvenata odgovornost perfomansite niz organizacijata Soveti za problemite so celosniot sektor na sinxirot na ponuda od strategija irazvoj do dano~nite rizici Izve{taj za strategijata i izve{taj za razvojot i revizijata Razvoj i sposobnost za {irok krug na pomagawe na kompaniite da se spravat so predizvicite ^LENKI KOMPANII The Clorox Company GAP Inc

16

H & M Hennes & Mauritz AB IKEA Services AB Mattel, Inc NIKE, Inc. The Procter & Gamble Company Wal-Mart Stores, Inc

Biznis Op{testvenata Odgovornost - Business for Social Responsibility (BSR) Liderot vo kompaniskata odgovornost od 1992 godina, biznis op{testvenata odgovornost, raboti vo globalnata mre`a so pove}e od 250 ~lenki kompanii za da razvie biznis strategii i re{enija niz konsalting, istra`uvawe i vkrsteni sektori za sorabotka. So 6 kancelarii vo Azija, Evropa i Severna Amerika, BSR lostovi e eksperti vo sredinata, ~ove~ki prava, ekonomski razvoj, transparentnost i odgovornost da gi upatuva globalnite kompanii napred, sozdavajki odr`liv i vitalen svet. BIZNIS OP[TESTVENA ODGOVORNOST ^LENSTVO Kompaniite mo`e da se pridru`at vo `lentvoto na 250 kompanii vo globalnata mo}na biznis mre`a naso~ena kon nao|awe re{enija koi se koristat vo dolnata linija i vo svetot. ^lenstvoto ovozmo`uva povrzuvawe so drugi lideri vo odr`liviot biznis preku slu~uvawata vo biznis op{testvenata odgovornost, rabotni grupi i web stranicite. Im se ovozmo`uva na biznis op{testvenite odgovorni ~lenki kompanii golem broj re{enija koi }e im pomognat da nau~at , sorabotuvaat i prevzemaat akcii na kompanskite rabotni pra{awa. BIZNIS OP[TESTVENA ODGOVORNOST - ISTRA@UVAWE I RAZVOJ Timovite na R&D samostojni, rabotni-krti~ni istra`uvawa za da im pomognat na komaniite vo prodol`uvaweto na anticipativnite trendovi, donesuvawe na re{nija i implementirawe na strategii. Fokus podra~jata vklu~uvaat: za{tita na okolinata, ekonomski ravoj, upravuvawe ii odgovornost, i ~ove~ki prava.

BIZNIS OP[TESTVENA ODGOVORNOST I SERVISI

17

Biznis op{testvenata odgovornost gi ovozmo`uva slednive servisi, prilagoduvaj}i gi za potrebeti na sekoj poseben industriski sektor. BSR strategija i integracija Raboti so kompanii za da gi ictakne problemite so odgovornosta i da ja usoglasime istata so biznis strategijata. Sinxir na ponuda Im pomagame na kompaniite da razvijat strategija za celosnoto op{testvo i odgovornost za sredinata i praktikite na nivnata ponuda. Stekholderski odnosi Upotrebuvaj}i go iskustvoto, teorijata i obukata, }e poka`e kako kompanijata-klient da privle~e stekholderi. Okru`uvawe Raboti so golem broj kompanii so koi bi se podobrila efikasnosta za za{tita na okolinata, ovozmo`uvawe mo`nosti za novi predizvici, kako i zgolemuvawe na profitabilnosta i imixot na brendot. ^ove~ki prava Pomaga na kompaniite da razvijat strategija, da gi promoviraat i ispolnat ~ove~kite prava, so {to nema samo da go upravuvaat nivniot rizik i ugled, tuku da sozdadat podobar svet. Razvoj na zaednicata Im pomaga na kompaniite vo svetskiot dizajn so uspe{en anga`man i razvoj vo praktikata. Materijalnost Im pomaga na individualnite kompanii i industriski sektori za prioritetnite problemi koi vlijaat na stekholderite i vo vlijanieto na delovniot uspeh. Izve{tai Sektorite vo BSR so iskustvoto i inovativnite soveti, obezbeduvaat dostapni ive{taii {to }e im ovozmo`at promena i podobruvawe na perfomansite na kompaniite-klienti.

18

Industry Expertise Overview

ASQ Spored ASQ da se bide op{testveno odgovoren zna~i lu|eto i organizaciite da se odnesuvaat eti~ki. Vo poslednive godini mnogu potro{uva~i bea voznemireni poradi golemiot broj izmami od izvr{nite direktori i od defektnite proizvodi koi se proizveduvale od nekoi kompanii. Kako rezultat na toa, potro{uva~ite stanuvaat svesni so kogo sorabotuvaat i koi proizvodi mo`at da gi kupat. Mnogu kompanii koi sakaat da ostvarat dolgoro~en profit, baraat na~ini da stanat op{testveno odgovorni. Internacionalnata organizacija za standardizacija(ISO) izjavuva: Vo vreme na globalizacijata, stanuvame premnogu svesni za toa {to kupuvame, i kako tie dobra i uslugi koi gi kupuvame se proizvedeni. [tetnoto proizvodstvo, detskiot trud, opasnite rabotni sredini i drugi nehumani uslovi se samo nekoi primeri na rezultati koi bile pri~ineti na otvoreno. Site kompanii koi sakaat pogolem profit pogolem kredibilitet moraat da se odnesuvaat vo soglanost so propisite. SAMSUNG

social welfare programs

Decata se idninata na na{eto op{testvo i SAMSUNG Welfare Foundation, zaedno so Samsung filijalite, e aktivno invovirana vo rasteweto na decata i pomagawe na lu|eto koi imaat potreba da stanat nezavisni.

19

We do all we can to enhance the quality of life for our neighbours. SAMSUNG Welfare Foundation, zaedno so Samsung filijalite nastojuvaat da go podignat kvalitetot na `ivot za site nivni ,,sosedi,, osobeno decata, mladite, i familiite so niski finansiski primawa, so finansirawe na programi na adresa na ekonomski, socijalni i kulturni potrebi. Ovie programi se naso~eni kon promocija na nezavisnosta pove}e otkolku samo ,,davawe ke{,, Aktivnosti: Gradewe dnevni centri za siroma{ni deca Participacija vo "Big Brothers, Big Sisters programi Vodewe Dog Donation Program Besplatni operacii za o{tetne vid kaj siroma{ni lu|e Poddr`uvawe programi za postari gra|ani

Od 1999, vo slednite pet godini, Samsung, doniral 10 milioni dolari sekoja godina za pomo{ i gri`a na lu|eto na koi im e potrebna. Osobeno, donira{e 20 milioni vo 2004 god. Isto taka donira{e i 10 milioni dolari za borba protiv rakot, celebralna paraliza i srcevi udari.

cultural and arts programs

Samsung gi poddr`uva umetnicite i kulturnite aktvnosti niz celiot svet so cel da promovira kultura i da donese pove}e ubavina vo na{ite `ivoti. SAMSUNG provides support for artistic and cultural activities around the world Interesite na Samsung za kulturata i umetnosta datiraat od 1960 god.. vo 1965 oformena e the SAMSUNG Foundation of Culture koja rabotela za da gi otkrie, za{titi ubavinite na Korejskata bogata kultura.. Niz godinite, Samsung pridonese za golem broj muzei, galerii, izlo`bi vo Korea i sekade niz svetot. Aktivnosti: The Ho-Am Art Museum , otvoren vo 1982 god, najgolemiot muzej vo privatna sopstvenost vo Korea.

The Rodin Gallery, muzej, 8mi vo svetot posveten na rabotata na August Rodin Samsung muzej na modernata umetnost, ~ija misija e da sobira, {titi i obnovuva, istra`uva i izlo`uva, kako i educira javnsota i op{testvoto za modernata umetnost od Korea i od ,,nadvor,,

20

Samsung detskiot muzej, prv od takov vid vo Korea, koj im dozvoluva na decata zabava i interesni istra`uvawa za svetot vo koj `iveat. The Korean Gallery in Musee Guimet vo Pariz The Arts of Korea Gallery at the Metropolitan Museum of Art vo Wujork I mn drugi

academic and educational programs

Celta na menaxmentot filozofijata na Samsung e ,,Prioritet na ~ove~kite resursi,, Imame interesi za budewe na kvalitetite kaj lu|eto i praktikuva dobra korporaciska pripadnost, preku pridonesuvawe vo programi koi go podobruvaat kvalitetot na edukacijata, zapo~nuvaj}i od gradinka preku sredno u~ili{te, stavaj}i go akcentot na decata od siroma{ni familii. Akademskite i programite za edukacija vklu~uvaat direktna pomo{ na Univerzitetite, internacionalni programi za razmenuvawe studenti, podr{ka na departmanite na Korejski studii niz svetot, {kolarini i donacii za razvoj na {kolstovot vo tretiot svet. SERI, the SAMSUNG Economic Research Institute, isto taka pridonesuva za na{ite edukaciski celi preku potrebni ekonomski istra`uvawa koi se ~esto im se potrebni na Korejskite novinari. Aktivnosti: Podr{ka na univerzitetskite programi Sponzorirawe na Nobelovite nagradi Donirawe kompjuteri vo osnovnite u~ili{ta

environmental preservation programs

SAMSUNG helps preserve the environment by cleaning up our air and water. Programite za Za{tita na okolinata postojat od pojavuvaweto na Samsung niz svetot. Aktivno e vklu~en vo razvivawe na produkti ,,prijateli na prirodata,, i e silen poddr`uva~ na ,,zelenite,, dizajni. Aktivnosti:

"Adopt-A-Mountain", "Adopt-A-River" Kampawi za ~istewe Detski natprevari za crtawe i edukacija za okolinata Koristewe na plastiki prijateli na prirodata Developing incinerator that clean-burns 84 tons of waste a day

21

Researching commercially viable electric cars

[to misli Samsung za op{testvenata odgovornost? Uspehot na kompanijata ne se meri samo preku nejzinite postignuvawa vo biznisot, tuku i kolku dobro taa mu slu`i na op{testvoto, gi za{tituva prirodnite resursi i pravi razliki vo `ivotite na lu|eto. Samsung gi prifa}a nejzinite odgovornosti za pridonesuvawe kako dobar gra|anin, prezemaj}i aktivnosti niz svetot za kreirawe podobro op{testvo, za{tita na okolinata i zasiluvawe na na{ite zaednici. T-Mobile , T-Mobile , , . , TMobile o , . . T-Mobile , .

T-Mobile K , T-Mobile a , T-Mobile . T-Mobile , TMobile 2002 , , . 5- , , : , , , ,.. . , . 22

 , . , T-Mobile, , T-Mobile . . T- - obile , , . Skopski Pazar . , , , . , , , , , . , , . , , , , . Gri`a za vrabotenite . , ( , , ), . , , , . . . 9001:2000, , , . . ,

23

 , " ", " ..." - , "", " ", " - - ", " " . Alkaloid E . . , . . , . ISO 14001 2000 , 2002 . , , , , , ... 2003 , . , , , , . , , .

, , , ; .

24

 . Na{ primer: Zagaduva~i na okolinata:

, Bugatti Veyron, 571 g/km CO2. Ferrari , Bentley Dodge, Hummer, Mercedes Lamborghini. : 1. Bugatti Veyron: 571 g/km 2. Lamborghini Murcielago LP640: 495 g/km (Roadster: 500 g/km) 3. Ferrari 599 GTB Fiorano: 490 g/km 4. Ferrari 612 Scaglietti: 475 g/km 5. Bentley Arnage/Azure/Brooklands: 465 g/km 6. Dodge Viper SRT-10: 463 g/km 7. Ferrari F430 (Coupe & Spider): 420 g/km 8. Hummer H2: 412 g/km 9. Mercedes G500: 400 g/km 10. Bentley Continental GT/GTC/Flying Spur: 396 g/km Spored nas, kompaniite koi gi proizveduvaat ovie avtomobili ne se op{testveno odgovorni kon okolinata, bidej}i na nekoj na~in ja uni{tuvaat preku ispu{taweto na golemo koli~estvo na CO2, a preku toa i vlijaat na zdravjeto na gra|anite.

25

Zaklu~ok: Za op{testvenata odgovornost postojat golem broj definicii so u{te pogolem broj dvosmileni zaklu~oci. Sepak nezavisno za koj se odnesuva da bide op{testveno odgovoren zna~i da pridonesuva za blagosostojbata na op{testvoto. Nema jasna vrska pome|u op{testvenata odgovornost i profitot. I pokraj toa {to kompaniite gubat mnogu finansii koga se op{testveno odgovorni, sepak go dobivaat imixot kako edno od najva`nite sredstva za rast na kompanijata. Na kogo se odgovorni kompaniite? Odgovorni se na steikholderite. Grupi lu|e vo ili von kompanijata so razli~ni kriteriumi za odgovornost i razli~ni celi. Postojat ~etiri vidovi odgovornost so svoi argumenti za i protiv postoewe na istite. Vo Amerika vo 21 vek op{testvenata odgovornost stanuva del od sekojdnevnoto rabotewe na kompaniite. Vo Makedonija se u{te e mal brojot na kompanii koi se svesni za benefitot od proncipot da se bide dobar gra|anin. Mo`eme li da bideme zadovolni od sebe, da bideme kompletno sre}ni i gordi, ako sme uspe{ni za sebe i sme si sozdale blagodet samo za sebe? Kolku sme navistina uspe{ni ako zanemarime toa {to se slu~uva okolu nas, ona {to go gledame i slu{ame? Visokorazvienite zemji go imaat odgovorot na ova pra{awe. Balkanot e se u{te vo potraga, no na dobar pat da ja sfati su{tinata na ~ovekovoto postoewe.

26

Koristena literatura: Tim Hannagan Management 2008 godina Robert N. Lussier Management fundamentals 2006 godina Richard L. Daft The new era of management 2006 godina Jerry B. Madkins The essentials of modern management 2001 godina Internet

27

28