Professional Documents
Culture Documents
Vprašanja in Odgovori FPJF PDF
Vprašanja in Odgovori FPJF PDF
2. Naloge prorauna
Dravni proraun je pomemben instrument, ki ga ima drava (vlada) na voljo pri izvajanju
veletne makroekonomske politike, katere cilj je zagotavljanje stabilnih javnih financ in
pospeevanje gospodarskega ter drubenega razvoja. Sredstva prorauna se uporabljajo za
financiranje funkcij dravnih in obinskih organov, za izvajanje njihovih nalog in druge namene,
ki so opredeljeni z ustavo, zakoni ali obinskimi predpisi ter v viini, ki je nujna za delovanje in
izvajanje njihovih nalog in programov.
3. Sprejemanje prorauna RS
1
Rok asl
Izredni proraun imamo takrat, kadar z rednim proraunom ne moremo pokriti neplaniranih
oziroma premalo planiranih izdatkov oziroma pridobimo izredne prihodke, s katerimi bomo
v posebnem proraunu(izrednem) pokrili nepredvidene izdatke. Izredni proraun je v
nasprotju z naelom proraunske enotnosti.
Izredni prihodki se ne pobirajo trajno, temve predhodno ali zaradi kakne posebne
prilonosti. Ti so lahko predvidljivi(samoprispevek) ali nepredvidljivi.
Sem spadajo:
- izredni dohodki iz dravnega premoenja
- izredne davine
- dohodki od izdaje novega (dravnega) denarja za kritje izrednih javnih izdatkov
- javna posojila
- dediine
- darila
- reparacije(priznani zahtevki iz naslova vojne odkodnine)
- mednarodne denarne pomoi
Eno od orodij za izbiranje ideje za nadaljnji razvoj je analiza strokov in koristi, ki pokae, ali
obstajajo sredstva, ki bodo podprla razvoj koncepta v nov izdelek.
2
Rok asl
Namen priprave poslovnega narta je poiskati in zagotoviti notranje ali zunanje financiranje za
razvojni proces izdelka ali, sploneje, za zaetek ali raziritev poslovnega podviga. Do
selekcioniranja idej o izdelku in razvoja koncepta je obiajno porabljeno zanemarljivo malo
denarja. Najveji vloki se zanejo s stopnjo razvoja. Zato je obvezno, da poslovni nart
oblikujemo, preden se lotimo razvoja. Poslovni nart zahteva informacije od razlinih ljudi z
razlinih vodilnih poloajev v podjetju. Zgolj ena oseba ne bi bila nikoli sposobna podati vseh
odgovorov, potrebnih za razvoj poslovnega narta. Rezultat poslovnega narta je ponavadi ocena,
ali bo prilo do donosnega povraila, v tem primeru investicije razvoja izdelka.
davek od premoenja
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljia
krajevne takse
komunalne takse
pristojbine
odkodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaevanje okolja
odkodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljia in gozda
prihodki uprave
prihodki doloeni z drugimi akti
V primeru koncesij lahko govorimo da gre za doloenost davka. Drava npr. nikoli ne ve koliko
bo dobila denarja od podjetja X na raun davkov (saj je dobiek podjetja, od katerega se obrauna
davek, nedololjiv). Z koncesijo se pa tono doloijo obveznosti podjetja, ki ga mora izpolnit in
posledino tudi davek, ki ga mora podjetje plaat. Drava navadno nadzira oblikovanje cen in
kakovost opravljenih storitev prejemnika koncesije. Drava tako neposredno vpliva na viino
dobika in na uspenost poslovanja organizacije oz. celo na izgubo, posledino pa tako tudi na
3
Rok asl
viino davka. S koncesijami si drava na nek nain zagotovi viino davka, ki ga bo dobilo od
podjetja na podlagi koncesije.
Koncesija- pojem oznauje monopol, ki ga drava podeli neki osebi za opravljanje storitev ali
dejavnosti, ki so za dravo javnega pomena. Gre za izvajanje aktivnosti, ki imajo javno korist, te
pa so: opravljanje transportnih storitev, izkorianje rudnih ali naftnih bogastev, preskrba z
energijo in vodo, izgradnja razlinih infrastrukturnih objektov in ostale javne storitve.
Koncesnina je plailo za koncesijo oz. za pridobitev neke izkljune pravice, nato pa se sklene
koncesijska pogodba.
Primer
Temeljna znanost, ki prouuje javne finance, je finanna veda. Finanna veda prouuje in razlaga
posamezne finanne zakonitosti in pojave. Finanna politika pa pomeni uresniitev finanne vede
v vsakdanji praksi.
Razvoj klasinih ekonomskih nael obdavenja se prine z Adamom Smithom. Bil je prvi klasik, ki
je podal sistematien pregled davnih nael. Veliko kasnejih teoretikov je analiziralo in
dopolnjevalo Smithova naela. Pomembni klasiki so e J.B. Say, ki je trdil, da je najbolji proraun
tisti, ki je najmanji; David Ricardo in Adolph Wagner, ki je Smithova naela dodelal in izpolnil.
4
Rok asl
12. Pomen Adama Smitha v davnem pravu/ Ustavna naela v povezavi z Adamom Smithom
Z Adamom Smithom se prine razvoj klasinih ekonomskih nael. Bil je prvi klasik, ki je
podal sistematini pregled davnih nael. Analiziral in sintetiziral je predvsem naeli davne
splonosti in davne enakomernosti, ki so ju kasneji-postklasini- teoretiki skupaj razumeli
kot najvije ekonomsko naelo- naelo davne pravinosti. Poleg tega je opozoril tudi na
druga davna naela (kot so npr.: naelo davne doloenosti, naelo davne cenenosti in
naelo davnih ugodnosti), ki so e izhodia za nekatera sodobna ekonomska in pravna
naela. Smith je ugotovil da dohodek posameznikov izhaja iz treh razlinih izvorov: rente,
dobika in mezde, zato se mora tudi vsak davek plaati iz enega od teh virov. To nadalje
pomeni, da so vrste davkov odvisne od dohodka. Smith je loil davke na rento, davke na
dobiek, davke na mezdo in davke, ki ne sodijo v nobeno od teh kategorij.
Tako lahko reemo da so ustavna naela dobila svoje izhodie v Smithovih naelih.
Smith je podal naelo, da mora davek, ki ga naj plaa posameznik, biti doloen in ne samovoljen.
Davni zavezanci morajo vnaprej poznati as, znesek in nain plaila davka. Kjer je to urejeno
drugae, je vsak zavezanec v neupravieni diskrecijski oblasti davkarja. Ta lahko samovoljno
povea davek neljubemu davnemu zavezancu, ali izsili zase kakno darilo ali dodatni
neupravieni dohodek. Nedoloenost obdavenja povzroa predrznost davkarjev in pomaga k
podkupljivosti te skupine ljudi. Doloenost tega, kar mora vsak posameznik plaati, je pri
obdavenju tako pomembna, da velika stopnja neenakosti ni niti priblino takno zlo kot majhna
stopnja nedoloenosti.
To so:
5
Rok asl
Davno pravo kot pozitivno pravo je del celovitega sistema pravnih pravil in nael, ki s
pravno pravilnostjo urejajo ivljenjsko pomembno zunanje vedenje in ravnanje ljudi v
dravno organizirani drubi. Po svoji vsebini je pozitivno davno pravo objektivno ali
subjektivno. Objektivno davno pravo predstavljajo veljavna davno-pravna naela ter
splona in abstraktna davno pravna pravila, ki vnaprej povedo, kako naj se vede nedoloeno
tevilo pravnih subjektov. (Subjektivno davno pravo predstavljajo pravno zavarovana
upravienja ali pravice, ki jih imajo pravni subjekti na temelju objektivnega davnega prava.)
Pomen naela je, da mora biti zbiranje davkov im ekonomineje (ceneje) oz. povezano z
najnijimi monimi stroki.
Stroki pobiranja davkov so odvisni od razlinih okoliin, kot npr. tevila davnih oblik,
tevila davnih olajav, organizacije davne slube, kvalifikacijske strukture zaposlenih v
davnih organih ipd.
*Redukcija olajav. *Optimalna organizacija davnih slub. *Velika razlika med bruto in neto
prihodki iz naslova davkov negativno vplivajo na davno moralo.
Primer: bolja organizacija davne slube, manji stroki
Naelo sorazmernosti pri uvedbi davkov pomeni, da mora zakonodajalec predhodno presoditi, ali
je obdavitev oz. uvedba posameznega davka z doloeno vsebino nujna in ali zaelenega cilja ni
mogoe dosei z drugimi sredstvi. Sorazmernost zakonodajalcu nalaga dolnost, da obdavenje,
kot poseg v lastninsko pravico davnih zavezancev, omeji le na primere, v katerih bi bil tak poseg
v razumnem sorazmerju z zakonodajalevim ciljem.
Okvir, ki ga davno pravo ne sme prekoraiti, je ustavno pravo. Zlasti so pomembne omejitve
drave pri poseganju v zasebno, premoenjsko sfero posameznikov. Drava, ki v davnem
razmerju nasproti posamezniku sicer nastopa oblastno oz. avtoritativno, mora kljub temu
spotovati ustavno doloene pravice posameznika. Pomemben vir davnega prava je Ustava
RS, v kateri so zapisane pravice posameznika, ki jih je treba spotovati, v njej pa najdemo tudi
naela, ki so pomembna za davno pravo. Tako je npr. v ustavi naelo enakosti, ki je na
podroju (davnega) prava vpeljano kot naelo enakosti pred zakonom in v zakonu. Potem je
v ustavi e zapisano da je Slovenija pravna drava in seveda je tudi naelo pravne drave
6
Rok asl
pomembno naelo davnega prava. Skratka Ustava predstavlja pomemben vir davnega
prava, v kateri so zapisana pomembna naela, ki jih je treba upotevati pri davnem pravu.
20. Troarine
Troarina je posebna dajatev, ki jo plaajo troarinski zavezanci dravi in predstavlja vir javnih
prihodkov za dravo. Troarina se plauje od troarinskih izdelkov, proizvedenih na obmoju
Republike Slovenije ali vnesenih z ozemlja drav lanic Evropske unije v Slovenijo ali troarinskih
izdelkov, ki se uvozijo v Evropsko unijo ( s strani tretjih drav- katerakoli drava, ki ni sestavni
del EU)
Naelo pravne drave je v veini drav osrednje univerzalno naelo. Ima dve komponenti, in sicer
formalno in materialno. Najprej se je razvila formalna komponenta, ki zagotavlja zlasti pravno
varnost- delitev oblasti, vladavina prava, zakonitost, dolonost, varstvo zaupanja v pravo, naelna
prepoved retroaktivnosti, sodno varstvo zoper upravne akte ipd. (Materialna komponenta pa
zagotavlja loveko pravinost- lovekove pravice in temeljne svoboine, lovekovo dostojanstvo,
enakost, svoboda in podobno.) Obe komponenti sta nujni pogoj za ohranitev pravne drave.
7
Rok asl
Z letom 2007 je prilo do modernizacije davnega sistema ter v tem okviru do bolj enakomerne
porazdelitve davnega bremena, poenostavitve davnega sistema in administrativnih postopkov
ter prilagoditev pravnemu redu EU. Davna reforma je prinesla tudi preoblikovanje zavarovalnic
in pooblaenih investicijskih drub, oblikovanje univerzalnih finannih institucij za vejo
konkurennost na domaem finannem trgu ter njihovo dostopnost v celotni Sloveniji. Prilo je
tudi do razvoja razlinih finannih instrumentov in do odpravljanja kljunih razlogov za finanno
nedisciplino.
Aktivni davni subjekt davnega sistema je drava. Drava enostransko prepisuje in ureja davno
obveznost. Drava ima pravico pobirati davke od pravnih in fizinih oseb, ki so dolne davek
plaati.
Pasivni davni subjekt davnega sistema je davni zavezanec. To je fizina ali pravna oseba, ki ji je
na podlagi davnega predpisa odmerjen davek. Zavezan je k izpolnitvi davne obveznosti
Pravno relevantna dejstva pa so dogodki ali lovekova dejanja, ki jim davno-pravna pravila
pripisujejo davno pravne posledice.
8
Rok asl
27. Sintetini in cedularni (analitini) davki- pojasni ter povej kje zasledimo v dohodnini
cedularnost / Cedularni davki in kje jih najdemo v ZDoh-2
29. Navedite nezakonito evazijo / Navedite nekaj primerov nezakonite davne evazije/ Davna
utaja
Nezakonita davna evazija (ang.: tax evasion) pomeni namerno, nedopustno in nezakonito
davno utajo, kjer davna obveznost ni plaana oziroma sploh ni ugotovljena, zato ker davni
zavezanec ni upoteval in spotoval dolobe davnega prava. Tax evasion se deli na naklepno
izmikanje, ki je kaznivo dejanje in nenaklepno izmikanje, ki ima za posledico dolnost plaila
celotnega davka, lahko pa je podkrepljeno celo s plailom denarne kazni. Ta se izvede bodisi z
opustitvijo vloitve davne napovedi, ali z navajanjem neresninih podatkov v vloenih davnih
napovedih, z goljufivo samoobdavitvijo ali premajhnim obraunom davkov po odbitku. Zato se
davna utaja, katere namen je izogniti se plailu davkov na nezakonit nain, ter s tem prikrajati
dravo za davne prihodke, ki ji pripadajo, ali pridobiti zase ali koga drugega veje premoenjske
koristi, v tevilnih dravah obravnava kot prekrek ali kaznivo dejanje, katere posledica je plailo
davne obveznosti in davnih kazni katerim v hujih primerih davnih utaj sledi tudi zaporna
kazen. Katera dejanja je mogoe teti za nezakonita ali kazniva, pa doloajo nacionalne zakonodaje
9
Rok asl
vsake posamezne drave, zato se definicije zakonitega / nezakonitega dejanja oz. ravnanja med
posameznimi dravami lahko tudi razlikujejo.
Med nezakonito davno evazijo spadata defravdacija (utaja davkov) in kontrabanda (tihotapstvo).
Metode dokonanja davne utaje:
neprijava dejavnosti
odjava poslovanja
ponarejanje listin za uveljavljanje davnih olajav
nezajemanje prihodkov
oblikovanje navideznih poslovnih pogojev
Primer: Nezakonita davna evazija: Zavezanec med stroke knjii fiktivni raun od missing trader drube, s
tem izkae nijo davno osnovo in plaa manji davek od dobika pravnih oseb in tudi odbija si vstopni
DDV, ki ga missing trader druba nikoli ni in ne bo plaala.
10
Rok asl
Primer: Nezakonita davna evazija: Zavezanec med stroke knjii fiktivni raun od missing trader drube, s
tem izkae nijo davno osnovo in plaa manji davek od dobika pravnih oseb in tudi odbija si vstopni
DDV, ki ga missing trader druba nikoli ni in ne bo plaala.
Pri davni evaziji se davni zavezanec izogne plailu davka, zaradi tega je prizadet fiskus.
Problem predstavljajo nezakoniti davni umiki:
DEFRAVDACIJA namerna utaja davka
KONTRABANTA nezakonita dejanja z namenom evazije
Te faze so:
11
Rok asl
Negativna definicija dohodka pomeni, da so obdavljivi vsi prihodki davnega zavezanca, razen
tistih, za katere zakon izrecno doloa drugae (obdavljivo je vse, kar ni izrecno izvzeto).
Kljub temu, da zakon temelji na negativni definiciji dohodka in so z zakonom urejene vse oblike
dohodkov fizinih oseb, ki so naeloma posledica udejstvovanja davnega zavezanca na trgu, pa
niso vsi dohodki, ki jih zakon ureja, predmet obdavitve z dohodnino kot letnim davkom.
dohodki iz zaposlitve
dohodki iz dejavnosti
dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
dohodki iz oddajanja premoenja v najem in prenosa premoenjske pravice
dohodki iz kapitala
drugi dohodki
Vsi navedeni dohodki, razen dohodkov iz kapitala, se vkljuujejo v t.i. letno davno osnovo
zavezanca in so torej podvreni sintetini obdavitvi z dohodnino kot letnim davkom. Dohodki iz
kapitala (obresti, dividende in kapitalski dobiki) pa so obdaveni s cedularnim davkom in se ne
vkljuujejo ve v letno davno osnovo zavezanca.
36. Kdaj je dohodek v smislu obdavitve dohodnine prejet/ Kdaj zavezanec v smislu predmeta
obdavitve pri dohodnini prejme dohodek
Drugi dohodki v smislu ZDoh-2 so vsi dohodki, ki se v skladu z zakonom o dohodnini ne tejejo
za dohodke iz zaposlitve, za dohodke iz opravljanja dejavnosti, za dohodke iz osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodke iz najema ali prenosa premoenjske pravice ali za
dohodke iz kapitala. Kot drugi dohodki so obdaveni tako vsi ostali dohodki, ki:
12
Rok asl
nagrade
darila
dobitke v nagradnih igrah (ki niso igre na sreo)
priznavalnine po Zakonu o republikih priznavalninah in Zakonu o uresnievanju
javnega interesa na podroju kulture
kadrovske in druge tipendije
druinske invalidnine in druinski dodatek po Zakonu o vojnih invalidih
nadomestila, prejeta v zvezi z ustanovitvijo ali obremenitvijo pravice in drugi dohodki,
doseeni s prenosom oz. odstopom pravice na premoenju, ki je prenosljiva in katere
vrednost je mogoe izraziti v denarju
izplaila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju
pooblaenih investicijskih drub
dohodek, ki se ne teje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodek iz premoenja, ter za
dobiek iz kapitala, in ni dohodek, ki se ne teje za dohodek po ZDoh-2 oz. ni dohodek,
oproen plaila dohodnine po ZDoh-2
Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo
delojemalcu ali njegovemu druinskemu lanu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z
zaposlitvijo.
Kot najbolj tipine vrste dohodkov iz zaposlitve, ki imajo naravo bonitet, zakon eksemplifikativno
navaja:
ugodnosti manjih vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem zaposlenim pod enakimi
pogoji
plaila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolan
zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in bi opustitev
zdravstvenega pregleda oz. plaila pomenila kritev zakona
13
Rok asl
Znesek bonitete se praviloma doloa na podlagi primerljive trne cene. e primerljive trne cene
ni mogoe doloiti, se znesek bonitete doloi na podlagi stroka, ki je nastal delodajalcu v zvezi z
zagotavljanjem bonitete, e ni z ZDoh-2 drugae doloeno. Tako ugotovljena boniteta se zmanja
za plaila, ki jih delojemalec plaa delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem doloene bonitete, e ni z
ZDoh-2 drugae doloeno.
Splona olajava: vsakemu rezidentu se prizna zmanjanje davne osnove v viini 2.800
letno, pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajave za
vzdrevanega druinskega lana
Osebne olajave: do taknih olajav so upravieni:
o invalidi s 100% telesno okvaro, e jim je priznana pravica do tuje nege in pomoi
o osebe (rezidenti) po dopolnjenem 65. Letu starosti
o prejemniki pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
delovni invalidi, ki so prejemniki nadomestil iz obveznega invalidskega
zavarovanja
o prejemniki priznavalnin po Zakonu o republikih priznavalninah in Zakonu o
uresnievanju javnega interesa na podroju kulture
posebne osebne olajave: med posebne osebne olajave spada olajava za izobraevanje.
Le ta se prizna rezidentu, ki se izobrauje, ima status dijaka ali tudenta, e ni dopolnil 26.
leta starosti (izjemoma je mogoa prolongacija uveljavljanja olajave tudi po 26. Letu
starosti, e so izpolnjeni zakonsko doloeni pogoji). Druga vrsta olajave, ki spada med
posebne osebne olajave, pa je olajava za samozaposlene delavce v kulturi in samostojne
novinarje. Uveljavljanje olajav je odvisno od izpolnjevanja zakonsko doloenih pogojev,
olajava pa se v obeh primerih prizna v enakem odstotku (15%) od letnih prihodkov, e
prihodki na letni ravni ne presegajo zakonsko doloenega zneska.
Posebna olajava (olajava za vzdrevane druinske lane): zakon ohranja olajavo za
vzdrevane druinske lane, ki je zavezancem omogoena zaradi poveanih strokov, ki
jih imajo zaradi dolnosti vzdrevanja druinskih lanov. Do olajave so upravieni le
rezidenti Slovenije, ki lahko uveljavljajo olajavo za osebe in ki:
o Imajo na obmoju Slovenije prijavljeno bivalie, ali
o So dravljani RS ali druge drave lanice EU, ali
o So rezidenti drave, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o
izogibanju dvojnega obdavenja dohodka
14
Rok asl
42. Odlog ugotavljanja davne obveznosti po ZDoh-2 in njegove pravne posledice / Odlog pri
dobiku iz kapitala / Odlog plaila davka iz kap. dobika
15
Rok asl
Za dohodek iz zaposlitve se teje dogodek, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve. Za
zaposlitev se teje vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katerega vstopa fizina oseba pri
opravljanju fizinega in intelektualnega dela, vkljuno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali
izvedbo avtorskega dela, ne glede na as trajanja. Za odvisno pogodbeno razmerje se teje:
Delovno razmerje in
Vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem
dela ali storitev, naina opravljanja dela ali storitev, plaila za opravljeno delo ali storitev,
zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic ter
odgovornosti fizine osebe in delodajalca kae na odvisno pogodbeno razmerje med
delodajalcem in fizino osebo
16
Rok asl
45. Razlika v obdavitvi med dohodki iz delovnega razmerja in dohodki iz drugega odvisnega
pogodbenega razmerja, kot so dohodki iz zaposlitve po zakonodaji o dohodnini
Pri dohodkih iz delovnega razmerja predstavlja davno osnovo dohodek iz delovnega razmerja,
kot je opredeljen v ZDoh-2, zmanjan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki so opredeljeni s
posebnimi predpisi in ki jih je dolan plaevati delojemalec. Uporablja se progresivno obdavenje.
Dohodek iz delovnega razmerja se obdavuje e med letom. Torej se e med letom plauje
akontacija dohodnine glede na dejansko viino dohodka. Tako pade v enega izmed 3. tarifnih
razredov.
V primeru obdavitve izuma gre za dohodek iz prenosa premoenjske pravice, torej se v tem
primeru kot dohodek iz prenosa premoenjske pravice obdavuje dohodek, doseen z odstopom
uporabe oz. izkorianja ali odstopom pravice do uporabe oz. pravice izkorianja izuma.
Kot davno relevanten dohodek iz prenosa premoenjske pravice se teje vsak dohodek, prejet kor
nadomestilo za prenos premoenjske pravice, ki vkljuuje zlasti nadomestilo za uporabo,
izkorianje ali odstop pravice do uporabe oz. pravice do izkorianja premoenjske pravice.
Davna osnova je vsak posamezen dohodek iz prenosa premoenjske pravice, od katerega lahko
zavezanci odbijejo potrebne stroke, in sicer v obliki normiranih strokov v maksimalnem znesku
10% doseenega dohodka.
Kapitalski dobiki niso ve del osnove sintetine obdavitve v okviru osebne dohodnine temve
so predmet cedularne-singularne obdavitve, kar pomeni, da bo kapitalski dobiek predmet
samostojne obdavitve-viina davka bo odvisna od viine dobika in dobe imetnitva poslovnega
delea.
Gre za dohodek iz kapitala in sicer za kapitalski dobiek. Predmet obdavitve so tako kapitalski
dobiki, ki jih zavezanec dosee ob odsvojitvi nepreminine, ne glede na to, ali je bila
17
Rok asl
Treba je opozoriti na dolobo 153. lena ZDoh-2, ki v skladu z dolobami ZDoh-2 iz obdavitve
izvzema nepreminine (kapitalske dobike iz naslova nepreminin), ki so bile pridobljene pred
1.1.2002. Kapitalski dobiek doseen ob odsvojitvi nepreminine, pridobljene pred navedenim
datumom, bo torej neobdaven, etudi bo odsvojitev opravljena po 1.1.2007 (po dnevu zaetka
uporabe ZDoh-2)
ZDoh-2 kot davno relevanten dohodek opredeljuje dividende in druge dohodke na podlagi
lastnikega delea.
Za lastniki dele se teje vsak dele, ki ga ima fizina oseba, na podlagi vloenih sredstev v
gospodarski drubi, zadrugi in drugih oblikah organiziranja, vkljuno s premoenjskim vlokom
tihega drubenika v podjetje nosilca tihe drube in premoenjskim vlokom fizine osebe v
katerokoli drugo obliko organiziranja, ki ima preteno naravo lastnikega kapitala.
Kot dividenda se po ZDoh-2 obdavuje vsaka razdelitev dohodka imetniku delea iz premoenja
planika oz. povezane osebe planika na podlagi njegovega lastnikega delea v planiku, ki ne
predstavlja zmanjanja njegovega lastnikega delea, vkljuno z razdelitvijo v obliki delnic ali
zamenljivih obveznic ter pripisom dobika kapitalskemu deleu drubenika.
ZDoh-2 opredeljuje, da se kot kapital, katerega dobiki so v primeru odsvojitve le- tega predmet
obdavitve, tejejo tudi vrednostni papirji. Torej gre v tem primeru za obdavitev dobika iz
kapitala.
Davna osnova od dobika iz kapitala je ustvarjen dobiek, ki se definira kot razlika med (vijo)
vrednostjo kapitala od odsvojitvi in (nijo) vrednostjo kapitala ob pridobitvi.
18
Rok asl
Izhodina davna stopnja znaa za kapitalske dobike 20%, pri emer se davna stopnja na
vsakih dopolnjenih pet let imetnitva kapitala znia za 5%. ele po dvajsetih letih imetnitva
kapitala je davna stopnja enaka 0% in so tako kapitalski dobiki neobdaveni ele po poteku
dvajsetletnega obdobja imetnitva kapitala.
ZDoh- 2 je obdavitev dohodkov iz naslova nalob uredil v okviru tistega dela zakona, kamor
po svoji naravi tudi spadajo, in sicer v kolikor davni zavezanec iz naslova tovrstne nalobe
prejme obresti, so takni dohodki obdaveni kot obresti, v kolikor prejme dividende, se
dohodki obdavijo kot dividende, e se pri odsvojitvi investicijskega kupona realizira
kapitalski dobiek, je tovrsten dohodek v celoti obdaven kot kapitalski dobiek in se tudi
presoja z vidika pravil, ki veljajo za obdavitev kapitalskih dobikov.
Davni odtegljaj se izraunava, odteguje in plauje tudi od plail, ki jih zavezanec po davku iz
dejavnosti dosega v okviru opravljanja dejavnosti nastopajoega izvajalca ali portnika. Davni
odtegljaj se izraunava, odteguje in plauje od posameznega plaila, zmanjanega za normirane
stroke v viini, doloeni v prvem odstavku 59. lena ZDoh2-2, po stopnji, doloeni z zakonom, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Zavezanec nerezident, ki nima poslovne enote v Sloveniji,
lahko namesto normiranih strokov uveljavlja posamezni aktivnosti v Sloveniji neposredno
pripisljive dejanske stroke, ki se priznajo na podlagi dokazil.
Po ZDoh-2 dediine in volila (razen tistih, ki jih fizina oseba prejme v zvezi z opravljanjem
dejavnosti) ter darila, prejeta od fizine osebe, ki ni delodajalec prejemnika (ali z delodajalcem
povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom (razen daril, ki jih fizina
oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti), se ne tejejo za dohodek, ki se obdavi z
dohodnino. Medtem ko so pa darila in dediina po ZDDD predmet obdavitve.
Davna osnova za davek rezidenta in nerezidenta za dejavnost oz. posle v poslovni enoti ali preko
poslovne enote v Sloveniji, je dobiek, ki se ugotovi v skladu z dolobami ZDDPO-2. Dobiek je
preseek prihodkov nad odhodki, ki so doloeni z ZDDPO-2. e ZDDPO-2 ne doloa drugae, se
za ugotavljanje dobika priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oz.
letnem poroilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni
izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi raunovodskimi standardi. Dobiek
poslovne enote nerezidenta Slovenije je dobiek, ki se lahko pripie tej poslovni enoti. Poslovni
19
Rok asl
enoti se lahko pripie tisti dobiek, za katerega bi se lahko priakovalo, da bi ga ta poslovna enota
imela, e bi bila samostojni zavezanec, ki opravlja enako ali podobno dejavnost oz. posle.
Dobiek poslovne enote nerezidenta v Sloveniji, je dobiek, ki se lahko pripie tej poslovni enoti.
Poslovni enoti se lahko pripie tisti dobiek, za katerega bi se lahko priakovalo, da bi ga ta
poslovna enota imela, e bi bila samostojni zavezanec, ki opravlja enako ali podobno dejavnost
oziroma posle. Prihodki, ki so doseeni z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti
ali preko poslovne enote nerezidenta v Sloveniji in dejanski stroki, ki nastanejo za namene te
poslovne enote, vkljuno s poslovodnimi in splonimi upravnimi stroki, se pripiejo tej poslovni
enoti, e nastanejo v Sloveniji ali izven nje.
20
Rok asl
57. Katere so glavne predpostavke DDV-ja/ Navedite nekaj znailnosti DDV-ja na notranjem
trgu
Po 1. maju 2004 se z ZDDV e vedno ohranja osnovno naelo, da DDV v Sloveniji temelji na:
potroni obliki
Potrona oblika DDV omogoa davnim zavezancem vrailo vstopnega davka za vse nabave
blaga oziroma storitve, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti (za reprodukcijski material,
trgovsko blago, nadomestne dele, potroni material, osnovna sredstva). Z vidika davnega
zavezanca je namre DDV popolnoma nevtralen davek, saj se lahko vsi vstopni davki
zaraunani pri nabavah (razen nekaterih izjem kot so npr. stroki reprezentance, prehrane,
nastanitev, nabava osebnih avtomobilov) poraunajo z izstopnimi davki zaraunanimi pri
prodajah v doloenem obraunskem obdobju. To pomeni, da so blago in storitve, dokler so v
prometu med davnimi zavezanci, neobdavene,dejansko je obdavena le konna poraba
blaga in storitev.
ozemeljskem naelu
Ozemeljsko naelo pomeni, da se ZDDV tudi po 1. maju 2004 uporablja le za obdavevanje
prometa blaga in storitevna obmoju Slovenije in se ne iri na obmoje celotne Evropske unije.
naelu namembnega kraja
Pri obdavitvi prometa blaga sistem DDV temelji na naelu namembnega kraja, na podlagi
katerega je blago obdaveno tam, kjer je porabljeno oziroma uporabljeno. To pomeni, da
davni zavezanec kot prodajalec blaga izstavi raun brez obraunanega DDV, davni
zavezanec kot kupec blaga pa mora obraunati DDV po stopnjah veljavnih v njegovi dravi
(npr. slovenski davni zavezanec proda blago nemkemu davnemu zavezancu - la-ta mu
pred izstavitvijo rauna predloil svojo identifikacijsko tevilko). Tako obraunani DDV pa
lahko kupec upoteva istoasno kot svoj vstopni DDV. Z uporabo naela namembnega kraja je
tako zagotovljena enakopravna obravnava plaila DDV. Omenjeno naelo se torej uporablja le
v primerih, ko gre za dva davna zavezanca, ki sta registrirana za namene DDV, in sicer vsak
v svoji dravi lanici.
naelu porekla
Pri storitvah se tudi po 1. maju 2004 ohranja sistem obdavitve po naelu porekla. To pomeni,
da se storitev obdavi tam, kjer ima davni zavezanec, ki opravlja storitev svoj sede, razen pri
tono doloenih storitvah, ko je kraj opravljene storitev sede prejemnika storitve.
58. Pojasnite ali DDV davek na porabo, na novo ustvarjeno vrednost, na potronjo ali na
promet ter trditev argumentirajte
DDV je vse od navedenega. DDV uvramo med davke na potronjo, saj je obdavena potronja
(konni nosilec davka je kupec- potronik). DDV je tudi posredni davek in davek na promet blaga
in storitev, s katerim se obdavujejo izdelki in storitve v vseh fazah prometa, od proizvajalca,
21
Rok asl
trgovca, do konnega potronika. Je tudi davek na novo ustvarjeno vrednost, saj je obdavena
dodana vrednost v posamezni fazi proizvodnje. Zavezanec za DDV torej obrauna in plaa
dejansko le davek, ki bremeni vrednost, dodano v njegovi fazi proizvodnje ali prodaje.
60. Vsebina in pomen nevtralnosti v smislu DDV / Na primeru razloi nevtralnost davka/ naelo
nevtralnosti posrednih davkov ter praktini primer
Gre se za to, da davek ni diskriminatoren in je za vse enak. Nevtralnost ureditve DDV je v tem, da
omogoa pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost. Zavezanec se z odbitkom
davka popolnoma rei bremena davka, ki ga je plaal pri opravljanju svoje ekonomske dejavnosti.
Z vidika davnega zavezanca je namre DDV popolnoma nevtralen davek, saj se lahko vsi vstopni
davki zaraunani pri nabavah (razen nekaterih izjem kot so npr. stroki reprezentance, prehrane,
nastanitev, nabava osebnih avtomobilov) poraunajo z izstopnimi davki zaraunanimi pri
prodajah v doloenem obraunskem obdobju. To pomeni, da so blago in storitve, dokler so v
prometu med davnimi zavezanci, neobdavene,dejansko je obdavena le konna poraba blaga in
storitev.
Nevtralnost se ne odraa samo v razmerju tevila prometnih transakcij, marve tudi v razmerju
med varevanjem in porabo. Nevtralnost se odraa tudi pri odloitvi, kdaj opraviti pravni promet,
takoj ali pozneje.
O nevtralnem davku govorimo takrat, ko so vsi proizvodni dejavniki obdaveni samo enkrat pri
enaki davni stopnji. Namen nevtralnosti je tudi, da nam omogoa nevtralnost na dalje obdobje.
Na dravni ravni nam DDV z njegovo enkratno stopnjo obdavitve omogoa enakost kot pri
zmanjevanju tekoih prihrankov, zato ne moremo govoriti, da nam zmanjuje prodajo, ampak
daje nevtralnost.
Nevtralnost za davnega zavezanca, kupca blaga in storitev pomeni pravico, da od davne
obveznosti v davnem obdobju odteje vstopni davek, ki so mu ga zaraunali dobavitelji.
Primer: Veletrgovec kupi blago, na raunu, ki ga prejme, je obraunan davek, ki si ga veletrgovec lahko
odbija kot vstopni davek (njegov stroek je torej neto cena brez davka). Nato veletrgovec to blago proda
drugemu trgovcu, ki ima prodajalno, na raunu je spet obraunan davek, ki si ga maloprodajalec odbija kot
vstopni davek in ima kot stroek spet samo neto ceno brez davka. Maloprodajalec nato to blago proda
konnemu kupcu, na raunu spet obrauna davek, ki ga konni kupec plaa in si ga ne sme odbijati.
Vstopni DDV je DDV, ki je zavezanec plaal ali ga je dolan plaati. Izkazan je na prejetih raunih.
Izkae se v nacionalni valuti. Posebnost se pojavlja v okviru spremembe valute, in sicer nastajajo
teave pri evidentiranju vstopnega DDV v evidence DDV. DDV se namre upoteva na dan izdaje
22
Rok asl
rauna. Praktini primer za teave pri evidentiranju DDV je recimo naslednji dolnik prejme
raun za stroke, ki se nanaajo na december 2006, ele januarja 2007. Ker gre za stroke, ki se
vsebinsko nanaajo na tolarje, je raun izdan v tolarjih. Razhajanja nastajajo pri knjienju in
evidentiranju DDV dolnik bo moral knjiiti prejeti raun v tolarjih v stroke leta 2006, na
vstopni DDV in na obveznost do dobavitelja. V evidence DDV pa bo potrebno vpisati znesek v
evrih. Ker je raun prejet ele januarja 2007 je pravica do odbitka vstopnega DDV nastala v
januarju, ta pa se izpolnjuje v evrih (pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane
obveznost obrauna DDV 62. l. ZDDV-1).
Nielna stopnja gre za davne zavezance, kjer je blago obdaveno z davno stopnjo 0%.
Prodajalec taknega blaga ne plaa DDV-ja, ima pa pravico odbiti preddavek(vstopni davek), torej
davek, ki ga je plaal za input. Davni zavezanec izpolni davno prijavo. Pri presoji uinkov v
obdavitvi porabe je treba vedeti, da posamezna oprostitev, ki zveni za davnega zavezanca
prijetno, e ne pomeni olajave v celoti, saj to kar davni zavezanec pridobi z oprostitvijo, e v
naslednji obdaveni fazi izgubi, saj ima zaradi manjega davka ob nabavi tudi manje povrailo
preddavka oziroma ga sploh nima. Uporablja se za izvoz blaga.
V primeru davne stopnje 0% davni zavezanec pri prodaji ne zarauna DDV, pri obraunu davka
pa lahko upoteva vstopni davek kot odbitno postavko, saj blago, obdaveno s stopnjo 0%,
predstavlja obdaven promet. Stopnja 0% se uporablja v izvozu (blago vstopi v dravo uvoznico
neobremenjen z DDV). Davek torej je, vendar je stopnja le tega 0%. Zavezanec ki je opravil
transakcijo, pa ima pravico do povraila vstopnega davka.
Posledica obeh je, da davni zavezanec ne plaa davka, vendar pa obstaja med njima bistvena
razlika. V primeru davne stopnje 0% davni zavezanec pri prodaji ne zarauna DDV, pri
obraunu davka pa lahko upoteva vstopni davek kot odbitno postavko, saj blago, obdaveno s
stopnjo 0%, predstavlja obdaven promet. Stopnja 0% se uporablja v izvozu (blago vstopi v
dravo uvoznico neobremenjen z DDV). V primeru oprostitve pa davni zavezanec ne
obraunava DDV ter ne sme uveljavljati vstopnega davka kot odbitne postavke, saj je blago
izvzeto iz sistema DDV (transakcija je oproena plaila davka. To pomeni da prodaja ni
obdavena, zato vstopnega davka ni mogoe zahtevati). Oprostitev DDV velja predvsem za tiste
dejavnosti, ki so v javnem interesu (npr. zdravstvene, socialnovarstvene,
izobraevalne,),zavarovalne in finanne storitve,
23
Rok asl
64. Prodajna cena je 100 enot. Preko splone (zniane) davne stopnje DDV-ja prikaite vsefazno
obdavitev.
Primer
Iz prikazanega se vidi da se davek plauje na vsaki stopnji, ki jo opravi blago. Prodajne cene
podjetnikov se razumejo vkljuno z davkom na dodano vrednost. Tako plaa podjetnik 2 podjetniku 1
120 enot, podjetnik 3 plaa podjetniku 2 180 enot, vsak podjetnik pa si lahko davek na dodano
vrednost, ki ga je plaal svojemu dobavitelju, zarauna kot vstopni davek.
Pri dobavah blaga ali storitev davna osnova vkljuuje vse, kar predstavlja plailo (v denarju, v
stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naronika
ali tretje osebe za te dobave, vkljuno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takih
dobav, e ni z ZDDV-1 drugae doloeno.
V davno osnovo se vtevajo, e e niso vteti:
Troarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV
Postranski stroki, kot so provizije, stroki pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih
dobavitelj ali izvajalec zarauna kupcu oz. naroniku storitve
Davna osnova pri prometu blaga in storitev, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Unije
iz 12. In 13. lena ZDDV-1, je nabavna cena blaga ali podobnega blaga, ki ne vkljuuje davka na
dodano vrednost, oz. lastna cena, doloena v trenutku dobave.
Davna osnova pri uvozu blaga je carinska vrednost, doloena v skladu z veljavnimi carinskimi
predpisi Unije. Davna osnova vkljuuje tudi:
troarine in druge davke, prelevmane in druge dajatve, ki se plaajo zunaj drave lanice
uvoza in tiste, ki se plaajo zaradi uvoza, razen DDV
postranske stroke (provizije, pakiranje, prevoz, zavarovanje,) do prvega namembnega
kraja na ozemlju drave lanice uvoza ter postranske stroke, ki nastanejo v drugem
namembnem kraju na ozemlju Unije, e je ta kraj znan v trenutku nastanka obdavljivega
dogodka
24
Rok asl
DDV se obraunava po stopnji 20% oz. 8,5% od davne osnove. Pri izraunu zneska DDV, ki je
vsebovan v plailu, se uporablja preraunana davna stopnja, ki se izrauna na naslednji nain:
stopnja DDV x 100
preraunana davna stopnja =
100 + stopnja DDV
Preraunana stopnja 20% znaa 16,6667%, preraunana stopnja 8,5% pa znaa 7,8341%
Izstopni davek oz. davek ob prodaji je enak prodajni vrednosti, pomnoeni z davno stopnjo.
V sistemu davka na dodano vrednost je raun zelo pomemben element. Z raunom se na eni
strani izkazuje davna obveznost dobavitelja in na drugi strani pravica kupca do odbitka za
davek, ki mu je bil zaraunan (vstopni davek na dodano vrednost).
Vsak davni zavezanec mora zagotoviti, da je raun izdan za:
Dobave blaga ali storitev, ki jih je opravil drugemu davnemu zavezancu ali pravni
osebi, ki ni davni zavezanec
Dobave blage, pri katerih je kraj obdavitve tam, kjer se prevoz kona
Oproene dobave blaga v drugo dravo lanico
Vsako predplailo, ki ga prejme
Druge dobave blaga in storitev, ki jih je opravil na ozemlju Slovenije
Raun lahko pod predpisanimi pogoji izda tudi kupec blaga ali naronik storitev ali tretja oseba v
imenu in za raun davnega zavezanca. Davni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravi ve
posameznih dobav blaga ali storitev, lahko izda skupni raun.
V skladu s slovenskim Zakonom o davku na dodano vrednost mora davni zavezanec na raun
navesti najmanj naslednje podatke:
Datum izdaje rauna
Zaporedno tevilko, ki omogoa identifikacijo rauna
Ime in naslov davnega zavezanca in njegovega kupca ali naronika
Koliino in vrsto dobavljenega blaga oz. obseg in vrsto opravljenih storitev
Stopnjo davka na dodano vrednost
In e ve
Zakon o davku na dodano vrednost v doloenih primerih dopua tudi izdajo poenostavljenih
raunov.
Znesek na raunu je lahko izkazan v katerikoli valuti, s tem da mora biti znesek davka na dodano
vrednost, ki ga je treba plaati, izraen v evrih. Raun se lahko izda v papirni obliki, lahko pa tudi
v elektronski obliki, e s tem soglaa kupec oz. naronik in e so izpolnjeni pogoji za elektronsko
poslovanje.
25
Rok asl
To smiselno izhaja e iz samega sistema DDV, po katerem se izstopni DDV odmeri na vsaki
stopnji v dobavni verigi do konnega kupca in se hkrati pri vsakokratnem prejemniku blaga, ki je
davni zavezanec, uveljavlja odbitek tega davka (kreditna metoda).
DDV se lahko obrauna po treh metodah, in sicer po odtevalni, kreditni in setevalni. Slovenski
zakon temelji na kreditni metodi, po kateri davni zavezanec odteje znesek DDV, obraunan ob
nabavah, od zneska, obraunanega ob dobavah. V odtetem znesku je ves DDV, plaan ob
nabavah opreme. Kreditna metoda je obvezna za drave Evropske unije. Za DDV je znailno, da
ima malo davnih stopenj (v dravah Evropske unije od ene do tiri). Slovenski zakon ima dve
davni stopnji (8,5 %in 20 %, do 31. decembra 2001 pa 8 % in 19%), ki se uporabljata tako za
promet proizvodov kot tudi za promet storitev.
Plailo DDV primarno izhaja iz obligacijskega razmerja med prodajalcem in kupcem, ki izhaja iz
fakture. Pri tem ni pomembno ali je kupec zavezan za DDV ali ne; pomembna ni niti legalnost
oziroma nelegalnost dejavnosti(npr. nima gradbenega dovoljenja). ele po tej prvi fazi nastopi
davna obveznost do drave davno pravno razmerje. DDV se vedno plaa, vano je ali si ali
nisi zavezanec za DDV.
V RS je uveden koncept t.i. PLAANE REALIZACIJE- zavezanec je dolan plaati DDV ele
takrat, ko je faktura e plaana s strani kupca. Ta sistem olajuje situacijo zavezanca (ampak samo
malega zavezanca) tako, da se jim s tem zagotovi enakopraven gospodarski poloaj.
V RS je uveden koncept t.i. PLAANE REALIZACIJE- zavezanec je dolan plaati DDV ele
takrat, ko je faktura e plaana s strani kupca. Ta sistem olajuje situacijo zavezanca (ampak samo
malega zavezanca) tako, da se jim s tem zagotovi enakopraven gospodarski poloaj.
26
Rok asl
Ima pa obraunavanje DDV po realizaciji tudi slabe plati. Vstopni DDV od prejetih raunov se
lahko odbija ele, ko je prejeti raun dejansko plaan. Potrebna pa je tudi veja pazljivost pri
evidentiranju in spremljanju plail, saj sta obveznost obrauna, pa tudi pravica do odbitka DDV
vezana na plaila. Plaana realizacija se ne more uporabljati za nazaj, temve le za naprej. Nekateri
poslovni dogodki pa se morajo e vedno evidentirati po splonih pravilih, in ne po plaani
realizaciji. Tako prihaja do meanice dveh sistemov za obraun DDV, kar pa pomeni manjo
preglednost.
Indirektni davek oz. posredni davek je DDV zato lahko primerno na njem opredelimo vrste
davnih utaj. Najpogosteje so naslednje oblike nezakonitega izogibanja plaevanju davka:
neregistriranje davnih zavezancev in pretirana prijava terjatev
neregistrirani obdavljivi nakupi
terjanje vstopnega davka od neregistriranih davnih zavezancev
kreditni zapisi o nakupih, ki pri davni prijavi vkljuujejo neprikazan davek na dodano
vrednost
zahtevani vstopni davek za obdavene dobave, uporabljen pri davka oproenih poslih
prijave manjih vrednosti od dejanske
opustitev plaila davka za lastno porabo
ponarejanje izvoznih terjatev in lani davni zavezanci
dogovor o direktni menjavi blaga
raunovodske napake itd.
neodvisnost
opravljanje dejavnosti (mora biti tudi prijavljena)
da znesek obdavljivega prometa presee 25.000 EUR
27
Rok asl
75. Razlika med kmetom pavalistom in kmetom DDV zavezancem / Vloga in pomen kmeta
pavalista
Davni zavezanec iz drugega odstavka 94. lena ZDDV-1 (mali davni zavezanec) ima ob dobavi
kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pravico do pavalnega nadomestila DDV pod pogoji
in na nain, doloenimi z 95 lenom ZDDV-1.
Pravico do pavalnega nadomestila imajo le tisti davni zavezanci, ki opravijo dobave blaga in
storitev ,ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti davnim zavezancem,
ki morajo obraunavati in plaevati DDV v skladu z ZDDV-1
Davni zavezanci kupci blaga oziroma naroniki storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, so dolni plailu za opravljeno dobavo priteti znesek pavalnega
nadomestila v viini 8% od odkupne vrednosti.
Davni zavezanci kupci blaga oziroma naroniki storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, imajo pravico, da pavalno nadomestilo odbijejo kot DDV pod
pogoji, doloenimi s tem z ZDDV-1.
Davni zavezanci imajo pravico do pavalnega nadomestila, e so predhodno pridobili dovoljenje
davnega organa. Imetnik dovoljenja mora za obdobje veljavnosti dovoljenja sestaviti obraun
pavalnega nadomestila in ga predloiti davnemu organu do 31. januarja tekoega leta za
preteklo koledarsko leto
Kmet zavezanec za DDV pa obrauna DDV po stopnji 8,5% ali 20 %.
Mali davni zavezanec je oseba, ki opravlja ekonomsko dejavnost v smislu davka na dodano
vrednost, vendar je zaradi obsega obdavljivega prometa na ravni 12 mesecev pod predpisanim
pragom, oproena obraunavanja davka na dodano vrednost.
Davni zavezanec je tako oproen obraunavanja DDV, e v obdobju zadnjih 12 mesecev ni
presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 eurov obdavljivega prometa.
Obraunavanja DDV je oproena tudi dobava blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo doloajo predpisi o dohodnini, e se zanjo dohodek ne
ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov in, e katastrski dohodek vseh lanov kmekega gospodinjstva za zadnje koledarsko
leto ne presega 7. 500 eurov. Za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost se kot davni
zavezanec za namene tega zakona teje eden od lanov kmekega gospodinjstva, zavezancev za
dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ga lani
kmekega gospodinjstva, zavezanci za dohodnino iz te dejavnosti doloijo za predstavnika.
Ne glede na to,pa se lahko davni zavezanec odloi za obraunavanje DDV v skladu z ZDDV-1.
Davni zavezanec mora izbiro vnaprej priglasiti pristojnemu davnemu uradu in jo uporabljati
najmanj 60 mesecev.
28
Rok asl
Pravna ali fizina oseba se lahko identificira za namene DDV e s prvimi, navzven vidnimi
aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti. Kot dokazilo, da namerava opravljati
dejavnost, davnemu organu predloi: pogodbe ali predpogodbe, poslovni nart, listine o
nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.
Davni zavezanec mora vloiti zahtevek za izdajo identifikacijske tevilke za DDV davnemu
organu, kjer je vpisan v davni register.
Pravna ali fizina oseba postane identificirana za namene DDV s pridobitvijo identifikacijske
tevilke za DDV.
Prag za male davne zavezance v viini 25.000 evrov (ko presee ta prag) ; pravna
oseba; pridobitna dejavnost
79. Razloi meseni obraun davnega zavezanca za DDV, pri katerem je vstopni davek veji od
izstopnega in konkretno opredeli kaj lahko v tem primeru stori
29
Rok asl
82. Nastanek davne obveznosti pri prometu nepreminin za vse oblike prometa ( po Zakonu o
davku na promet nepreminin)
Te nepreminine so davka proste, ker gre pri eni za zaokroevanje zemlji, pri drugi pa za to, da
se zemljia na nekem obmoju zdruijo in nato razdelijo tako, da vsak lastnik dobi zemljo na
enem obmoju strnjeno. Tako torej lastniku, ki po komasacijskem aktu prejme ve, ni dolan
plaati davka, ga je oproen.
30
Rok asl
Davek se plauje od prometa nepreminin ter od odplane ustanovitve in odplanega prenosa ali
oddajanja v najem stavbne pravice po zakonu, ki ureja stvarnopravna razmerja. Torej se stavbna
pravica obremenjuje na ravni: njene ustanovitve, na ravni prenosa ali oddajanja stavbne pravice v
najem. Davno osnovo v temelju predstavlja doseeno plailo, ki mora ustrezati individualni trni
vrednosti.
Davek po ZDPN se ne plaa od ustanovitve ali prenosa stavbne pravice, od katere je bil plaan
davek na dodano vrednost.
Pri ustanovitvi stavbne pravice je davni zavezanec ustanovitelj ali ustanoviteljica, pri prenosu
stavbne pravice pa prenositelj ali prenostiteljica stavbne pravice.
Pri ustanovitvi ali prenosu stavbne pravice je davna osnova doseeno plailo, ki ustreza trni
vrednosti stavbne pravice.
Davni organ lahko, e se odmera davka nanaa na ustanovitev stavbne pravice in je dogovorjeno
plailo nadomestila za ustanovitev stavbne pravice v obliki rente, na zahtevo davnega zavezanca
dovoli, da se odmerjeni davek plauje od vsakega obroka nadomestila. V tem primeru davni
urad v odlobi doloi roke in nain plaila davka od vsakega obroka. e davni zavezanec ne
plaa davka od treh zaporednih obrokov nadomestila, davek zapade v plailo v celoti.
87. Brat in sestra sta solastnika stanovanjske hie, vredne 100 enot, in poitnike hie, vredne 50
enot. Oba sta zemljiko-knjina solastnika vsak do ene polovice. Imenovano premoenje si
pogodbeno individualizirata z razdruitvijo, pri emer brat postane izkljuni lastnik
stanovanjske hie, sestra pa izkljuna lastnica poitnike hie. Dogovarjata se, da bi brat
sestri izplaal razliko v vrednosti, obstaja pa tudi varianta, da sestra ne prejme razlike
vrednosti.
Pod katere davne vire zapadeta navedeni opciji in koliko pri tem znaa posamezna davna
osnova?
e brat izplaa sestri razliko potem gre za prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine,
od tistega dela nepreminine,ki presega lastninski dele posameznega solastnika in ga je
solastnik dobil plaanega. To pomeni, da je brat odplano pridobil del stanovanjske hie, ki
mu prej ni vrednostno pripadala. Zato je tisti del nepreminine, ki je veji od prej v ZK
izkazanega solastnitva,obdaven po ZDPN-2. Osnova za ta davek je prodajna cena
nepreminine oziroma v tem primeru cena dela nepreminine. Davek plaa sestra kot
prodajalka svojega dela nepreminine.
Druga monost pa je da sestra ne prejme razlike v vrednosti torej se to definira kot darilo.
Ker je solastniko razmerje 50%-50%, je brat, prejel darilo v vrednosti 25 enot in to v drugem
dednem redu.
31
Rok asl
Predmet obdavitve po ZDDD je premoenje, ki ga fizina oseba prejme od fizine ali pravne
osebe kot dediino ali darilo in se ne teje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Predmet
obdavitve po tem zakonu je tudi premoenje, ki ga pravna oseba prejme od pravne ali fizine
osebe kot darilo ali dediina, ki se ne teje za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb.
Med preminine se tejejo tudi vrednostni papirji in denar. Kot darilo se teje tudi volilo.
Darilo ali dediina, ki zajema le preminine, ni predmet obdavitve, e je skupna vrednost
preminin nija od 5.000 evrov.
Osnova za davek je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoenja v asu nastanka
davne obveznosti po odbitku dolgov, strokov in bremen, ki odpadejo na premoenje, od
katerega se plauje ta davek.
Viina davne stopnje je odvisna od osebnih okoliin na strani zavezanca za davek, raztezajo pa
se od 5% (vrednost premoenja do 10.000) do 39% (vrednost premoenja nad 400.000).
Pogodba o dosmrtnem preivljanju spada med odplane pogodbe- plailo je v preivljanju, ki ima
lahko tudi obliko doivljenjske rente. Zaradi tega davno osnovo, v primeru ko zavezanec prejme
premoenje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preivljanju, predstavlja razliko med vrednostjo
prejetega premoenja in dolgovi tega premoenja, stroki v zvezi s premoenjem in bremeni ki
odpadejo na premoenje, ki ga preivljalec prejme na podlagi takne pogodbe. Premoenje prejeto
na podlagi takne pogodbe je predmet obdavitve po ZDDD.
32
Rok asl
Darilno pogodbo za primer smrti lahko uvrstimo med pravne posle za primer smrti.
Premoenje prejeto na podlagi takne pogodbe je predmet obdavitve z ZDDD. Pri tej
pogodbi darovalec z njo obljubi obdarjencu, da mu bo po njegovi smrti izroen predmet
darila.
Posebne igre na sreo so igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na
posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali na igralnih
avtomatih ter stave in druge podobne igre v skladu z mednarodnimi standardi.
Davna obveznost se ugotavlja za obdobje koledarskega leta, in sicer kot setevek splonega
dela obveznosti, dela obveznosti, ki se nanaa na dolino plovila in dela obveznosti, ki se na
naa na mo pogona plovila in se za posamezno plovilo izrauna na naslednji nain:
Viina letne obveznosti= sploni del obveznosti+ (obveznost za vsak meter x dolina plovila) +
(obveznost za vsak kilovat x mo pogona v kilovatih)
e je davni zavezanec postal lastnik oz. uporabnik plovila med koledarskim letom, se
obveznost ugotovi za dejansko obdobje lastnitva oz. uporabe plovila, sorazmerno glede na
as lastnitva oz. uporabe plovila v koledarskem letu.
Ugotovljena davna obveznost se znia glede na ivljenjsko dobo plovila oz. pogona plovila,
na nain doloen z ZDVP.
33
Rok asl
94. Katere davne tarife poznamo in razvrsti znotraj teh davke/ Davna tarifa po zvrsteh
davnih virov
Davne reforme v zadnjih letih so v dohodninski zakon prinesle bistveno novost v nainu
obdavitve t.i. pasivnih dohodkov. Gre za obresti, dividende in kapitalske dobike, ki se naeloma
obdavujejo po 20% stopnji (v nadaljevanju pazi izjeme od splonega pravila).
Sintetino (kot setevek vseh skupaj) se obdavujejo dohodki iz zaposlitve, iz dejavnosti in iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter najemnine, dohodki iz prenosa
premoenjske pravice in drugi dohodki. Gre za t.i. aktivne dohodke, ki se sintetino upotevajo
kot celota (vsota) vseh prihodkov pri doloanju enotne davne osnove - tako dobljena enotna
davna osnova pa predstavlja izhodino vrednost za uporabo enotne davne tarife.
Dohodnina je osebni davek, kar pomeni, da se pri obdavitvi upotevajo osebne okoliine na
strani davnega zavezanca, ki vplivajo na njegovo davno sposobnost (npr. druinski stan, gmotni
poloaj itd.).
Dohodnina- 16%, 27%, 41%
DDV stopnje 8,5% in 20%
DPN- stopnja 2%
DDPO stopnja 20%, posebna davna stopnja 0%
Dediine in darila: Davne stopnje so razline glede na dedne redove
Davni organ pri izvrevanju svojih pooblastil in izrekanju ukrepov v razmerju do zavezanca za
davek in drugih udeleencev postopka ne sme presei tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev
ciljev ZDavP-2 in drugih aktov, na podlagi katerih davni organ odloa o pobiranju davkov.
Pri izbiri ve monih pooblastil in ukrepov davni organ izbere tiste, ki so za zavezanca za davek
ugodneji, e se s talnem dosee namen zakona. V dvomu odloi v korist zavezanca za davek
Davna doloenost pomeni, da ni davkov, e jih prej ne predpie zakon, da ni davkov zunaj
zakona, da ni davkov proti zakonu. Po naelu doloenosti mora biti davna obveznost vnaprej
znana, kar pomeni, da je retroaktivno delovanje davnih zakonov prepovedano
34
Rok asl
Obresti, stroki postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe ter stroki postopka o
prekrku, ki jih odmeri oz. izreka davni organ, so pripadajoe dajatve, ki se tejejo za davek po
ZDavP-2, e ni z ZDavP-2 drugae doloeno
Davni organ po uradni dolnosti do odloitve o pritobi odloi davno izvrbo, e oceni, da bi
bilo pritobi mogoe ugoditi. Za as, ko je zavezancu za davek odloena izvrba, se zaraunajo
obresti po medbanni obrestni meri za ronost enega leta, ki je veljala na dan izdaje odmerne
odlobe, e se pritobi ne ugodi.
Za omilitev nesuspenzivnosti odlobe ZDavP-2 pozna: odpis, delni odpis, odlog in obrono
plaevanje davka
99. Natej 2 instituta davnega postopka s katerima lahko e zaeti oz. konan (isti) postopek
ponovno zane
Davni organ po nadzorstveni pravici odpravi odmerno odlobo v petih letih od dneva,
ko je bila odloba vroena zavezancu za davek:
e jo je izdal stvarno nepristojen organ
e je bila v isti stvari e prej izdana pravnomona odloba, s katero je bila ta stvar
drugae reena
Odmerno odlobo lahko davni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali
spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odloba vroena zavezancu za davek, e je z
njo prekren materialni zakon.
Pristojni organ je nadzorni organ to je praviloma organ, ki sicer odloa o pritobah
zoper odlobo prvostopnega organa. V naem primeru je to Sektor za upravni postopek
na drugi stopnji s podroja carinskih in davnih zadev, v okviru Ministrstva za finance.
Odloba se lahko odpravi, razveljavi ali spremeni v kodo ali v korist zavezanca za davek.
Obnova davnih postopkov poteka po pravilih ZUP, posebne dolobe vsebuje ZDavP-2 le
glede roka za obnovo v primeru obnovitvenega razloga novih dejstev in dokazov, ter
glede doloitve trenutka, ko organ izve za nova dejstva in dokaze.
e davni organ izve za nova dejstva ali najde ali pridobi monost uporabiti nove dokaze,
ki bi mogli sami zase ali v zvezi z e izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do
drugane odlobe, e bi bila ta dejstva oz. dokazi navedeni ali uporabljeni v prejnjem
postopku, lahko zane obnovo postopka iz tega razloga po uradni dolnosti v estih
mesecih od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oz. uporabiti nove dokaze. Po preteku
petih let od vroitve odlobe zavezancu za davek se obnova po uradni dolnosti ne more
zaeti. V teh rokih lahko predlaga obnova postopka tudi zavezanec za davek.
35
Rok asl
Kadar davni organ ugotovi, da je zavezanec za davek storil prekrek, vodi zoper kritelja v
skladu z doloili Zakona o prekrkih hitri postopek o prekrku. Kritelju izree sankcijo, ki je
lahko globa ali opomin. Kadar izree globo, ki je v zakonu predpisana v razponu, vedno izree v
najnijo globo. Opomin sme prekrkovni organ izrei za prekrek, storjen v takih olajevalnih
okoliinah, ki ga delajo posebno lahkega. Opomin se sme izrei tudi, e je prekrek v tem, da ni
bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrkom povzroena koda, storilec pa je pred
izdajo odlobe o prekrku izpolnil predpisano obveznost.
Pooblaena uradna oseba prekrkovnega organa lahko namesto izreka sankcije, kritelja opozori,
e je storjeni prekrek neznatnega pomena in e pooblaena uradna oseba oceni, da je glede na
pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.
Kadar davni organ ugotovi, da je zavezanec za davek storil kaznivo dejanje, zoper storilca vloi
kazensko ovadbo na policijo ali pa na policijo polje samo naznanilo skupaj s kopijo zapisnika o
davnem inpekcijskem nadzoru.
Predvidene sankcije za hude davne kritve so denarne globe- 60% utajenega davka (kazen, ki jo
doloi drava)
Davni nadzor obsega nadzor nad izvajanjem oz. upotevanjem zakonov o obdavenju in ZDavP.
Davni nadzor obsega:
davni nadzor davnih obraunov pri davnem organu
nadzor in kontrolo v skladu z zakonom, ki ureja carinsko slubo
davni inpekcijski nadzor
davno preiskavo
Davni nadzor se opravlja tako v korist kot v breme zavezanca za davek. Davni nadzor se mora
nanaati predvsem na tista dejstva in okoliine, ki lahko vplivajo na poveanje ali zmanjanje
davne obveznosti, ali ki vplivajo na prenos davne obveznosti med davnimi obdobji.
e so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kreni predpisi o
obdavenju, ali zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davno
slubo, za zagotovitev medsebojne pomoi organom Skupnosti, drav lanic EU in tretjih drav,
lahko davni organ zane davno preiskavo s tem, da izda nalog za preiskavo.
V nalogu za preiskavo mora davni organ navesti okoliine, iz katerih izhajajo razlogi za sum,
oziroma dejanja in ukrepe iz prejnjega odstavka, ter navesti tudi, katere okoliine naj se v
preiskavi raziejo, in subjekt oziroma krog subjektov, ki bodo predmet davne preiskave.
36
Rok asl
V postopku davne preiskave se preverijo oziroma dopolnijo podatki, ki jih je davni organ
predhodno zbral v skladu s svojimi pooblastili. Davno preiskavo opravlja davni inpektor v
skladu z ZDavP-2 in zakonom, ki ureja davno slubo.
e so razlogi za sum utemeljeni, davni organ zane postopek davnega inpekcijskega nadzora, s
tem da zavezancu za davek izda sklep o zaetku postopka in ga seznani z ugotovitvami v
izvedeni preiskavi. V davni preiskavi zbrani dokazi in podatki se lahko uporabijo kot dokaz tudi
v davnem inpekcijskem nadzoru.
Davni organ pri izvrevanju svojih pooblastil in izrekanju ukrepov v razmerju do zavezanca za
davek in drugih udeleencev postopka ne sme presei tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev
ciljev ZDavP-2 in drugih aktov, na podlagi katerih davni organ odloa o pobiranju davkov.
Pri izbiri ve monih pooblastil in ukrepov davni organ izbere tiste, ki so za zavezanca za davek
ugodneji, e se s tem dosee namen zakona. V dvomu odloi v korist zavezanca za davek.
105.Samoprijava po ZdavP-2
Davni zavezanec se s samoprijavo izogne odgovornosti za prekrek, mora izpolniti svojo realno
davno obveznost. Zavezanec mora, skladno z 2. odstavkom 55. lena ZDavP-2, od premalo
plaanega oziroma neplaanega davka obraunati in plaati obresti po slovenski medbanni
37
Rok asl
Zakon je prenovil institut samoprijave, katerega namen je, spodbuditi zavezance k temu, da bi ob
morebitnih pozneje ugotovljenih nepravilnostih v e vloenih davnih napovedih oziroma
predloenih davnih obraunih te nepravilnosti sporoili davnemu organu.
Uinki samoprijave nastopijo le v primeru plaila obveznosti.
Glede na to, da drava zaraunava obresti, dravni proraun niesar ne izgubi, ampak verjetno
samo pridobiva. Davna reforma je zajela tudi odlog plaila, kar pomeni monost, da lahko
davni zavezanec svoje naknadno naloene davne obveznosti plauje obrono in v miru(ne pa
tako, kot je bilo do sedaj ko je bilo plailo teh obveznosti e razlog, e e ne za steaj, pa vsaj za
velike likvidnostne teave). Davna uprava zaraunava obresti tudi za odloeno plailo, kar
pomeni da je proraun kvejemu samo pridobil.
Zavezanec za davek mora za svoje trditve v davnem postopku predloiti dokaze. Davni
organ pa mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davna obveznost nastane ali ne nastane
oz. se povea ali zmanja.
e ZDavP-2 ali zakon o obdavenju ne doloa drugae, mora zavezanec za davek dokazati
svoje trditve, na podlagi katerih se davna obveznost zmanja.
e ZDavP-2 ali zakon o obdavenju ne doloa drugae, dokazuje zavezanec za davek svoje
trditve v davnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in
evidencami, ki jih vodi v skladu z ZDavP-2 ali zakonom o obdavenju, lahko pa predlaga tudi
izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi.
Zavezanec za davek mora dokaze predloiti v roku,ki ga doloi davni organ s pisnim
pozivom, s sklepom o zaetku davnega nadzora oz. s sklepom, ki ga izda v postopku
davnega nadzora.
Davni organ lahko ugotovi predmet obdavitve s cenitvijo in na tej podlagi odmeri davek, e:
zavezanec za davek ne vloi davne napovedi ali ne predloi obrauna davka
davnemu organu ali ju vloi oziroma predloi brez podatkov, potrebnih za
ugotovitev davne obveznosti;
fizina oseba ne napove dohodkov;
ugotovi, da temelji davna napoved oziroma obraun davka na neresninih ali
nepravilnih podatkih;
ugotovi, da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v obraunu davka,
niso sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma odhodkom, izkazanim v
davnem obraunu, razen e davni zavezanec navede upraviene razloge;
38
Rok asl
Davni organ mora pred izdajo odmerne odlobe po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza
posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka ugotoviti vsa
dejstva in okoliine, ki imajo pomen za odmerno odlobo, ter omogoiti strankam, da
zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in interese.
Davni nadzor, davna preiskava, zavezujoa informacija, davna obveznost, davna izvrba,
davni inpekcijski nadzor, davni odtegljaj, davni obraun, planik davka
Nesuspenzivni efekt: "pritoba ne zadri izvrbe" -velja tudi v davnem, ne samo pri pravdnem
postopku, e je odloba organa dokonna in izvrljiva.
Absolutna prednost: davni dolg ima prednost pred ostalimi zapadlimi civilnimi obveznostmi, ne
glede na as nastanka (izjeme so preivnine, odkodnine,...), prednosti pa tudi nima pred
hipoteko, ZP na vrednostnih papirjih, e je ZP vpisana v zemljiko knjigo
e ni z ZDavP-2 ali zakonom o obdavenju drugae doloeno, davni zavezanec sam izrauna
davek, ki ga mora plaati, na podlagi ugotovljene davne osnove, davnih olajav in stopenj.
Davek se izrauna v obraunu davka ali ugotovi z odlobo o odmeri davka. Obraun davka
zajema davni obraun, obraun davnega odtegljaja in obraun prispevkov za socialno varnost.
Davni obraun: e zavezanec sam izrauna davek, ga izrauna v davnem obraunu. Davni
obraun se uporablja pri dohodku iz dejavnosti in pri davku od dohodka pravnih oseb
Davna napoved: davni zavezanec mora v davni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za
odmero davka in davni nadzor, vkljuno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za
identifikacijo davnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davni zavezanec uveljavlja
doloeno davno ugodnost. Davna napoved se uporablja pri dohodnini, dajanju premoenja v
najem in pri dohodkih iz kapitala.
39
Rok asl
e davek ni plaan v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov, ali v rokih,
predpisanih z zakonom o obdavenju, davni organ zane davno izvrbo.
Davni organ zane davno izvrbo z izdajo sklepa o davni izvrbi
Institut porotva prepreuje, da bi se davni zavezanec plailu davne obveznosti lahko izognil
tako, da bi premoenje odtujil svojim ojim druinskim lanom ali tretjim osebam.
Predmet izvrbe je lahko katerokoli premoenje ojih druinskih lanov, ne samo tisto, ki so ga
prejeli od dolnika, vendar le do viine vrednosti tako pridobljenega premoenja.
Gre za zavarovanje izpolnitve davne obveznosti. Davni organ lahko zahteva zavarovanje
izpolnitve davne obveznosti pred izdajo odlobe ali pred potekom roka za predloitev
davnega obrauna. Zavarovanje izpolnitve davne obveznosti je torej mogoe zahtevati v
asu, ko davni organ e ne razpolaga z izvrilnim naslovom za obveznost, za katere
izpolnitev se zavarovanje zahteva.
Davni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davne obveznosti s sklepom, v katerem tudi
doloi vrsto zavarovanja, pri emer pri izbiri vrste zavarovanja upoteva naelo
sorazmernosti.
Zoper sklep, s katerim se zahteva zavarovanje je dovoljena pritoba, ki se v roku 8 dni vloi
pri organu, ki je sklep izdal. Vloena pritoba ne zadri izvritve sklepa.
40
Rok asl
Zavarovanje izpolnitve davne obveznosti je torej mogoe zahtevati v asu, ko davni organ
e ne razpolaga z izvrilnim naslovom za obveznost, za katere izpolnitev se zavarovanje
zahteva.
Davni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davne obveznosti oziroma zavarovanje plaila
davne obveznosti s sklepom, v katerem tudi doloi vrsto zavarovanja, pri emer pri izbiri
vrste zavarovanja upoteva naelo sorazmernosti.
Davni organ dovoli odlog oziroma obrono plailo davne obveznosti pod pogojem, da
zavezanec predloi instrument zavarovanja (v primeru, e so izpolnjeni pogoji za
zavarovanje).
Zavarovanja izpolnitve ali zavarovanja plaila davne obveznosti davni organ kljub
izpolnjenim pogojem ne zahteva tudi, e je zavezanec za davek doloeni neposredni
uporabnik dravnega prorauna.
41
Rok asl
Zoper sklep, s katerim se zahteva zavarovanje je dovoljena pritoba, ki se v roku 8 dni vloi
pri organu, ki je sklep izdal. Vloena pritoba ne zadri izvritve sklepa.
Davni organ lahko od zavezanca zahteva predloitev enega izmed naslednjih instrumentov
zavarovanja:
banna garancija brez ugovora na prvi poziv, ki jo izda banka, ki jo kot garanta prizna davni organ;
garantno pismo zavarovalnice, ki ga izda zavarovalnica, ki jo kot garanta prizna davni organ;
cirkulirani certificirani ek, e je trasat takega eka banka, ki jo kot garanta prizna davni organ;
gotovinski polog.
Zavezanec za davek lahko prosto izbere instrument zavarovanja, pri emer lahko davni
organ predlagani instrument zavarovanja zavrne, e meni, da le-ta ne zagotavlja izpolnitve
oziroma plaila davne obveznosti na zanesljiv nain.
42
Rok asl
Zavarovanje se ne more sprostiti, dokler davna obveznost, za izpolnitev ali plailo katere je
bilo to zavarovanje predloeno:
Ko davna obveznost ugasne ali ne more ve nastati, davni organ zavarovanje nemudoma
sprosti.
116.Kakni so roki pri institutu vrnitve v prejnje stanje pri davnem postopku
Subjektivni rok za korienje instituta je osem dni od prenehanja vzroka za zamudo. Lahko pride
tudi do tega, da subjektivni rok ne znaa vselej osem dni(e bi na primer vzrok, ki je povzroil
zamudo, prenehal tri dni pred potekom objektivnega roka, znaa subjektivni rok samo e tri dni,
ne pa osem dni.). Objektivni rok pa tri mesece od nastanka zamude, razen v primeru uporabe
razlogov vroanja po pooblaencu za vroanje, kjer se ta rok podalja na est mesecev
Davna uprava Republike Slovenije je organ v sestavi Ministrstva za finance. Sede Davne
uprave Republike Slovenije je v Ljubljani. Davno upravo Republike Slovenije sestavljajo
Generalni davni urad in davni uradi. Davni uradi so organizacijske enote davne uprave,
ki se ustanavljajo za opravljanje nalog davne slube na doloenem obmoju ali za doloeno
podroje dela. Izpostave in referati so teritorialne organizacijske enote davnih uradov.
Davno upravo Republike Slovenije vodi generalna direktorica oziroma generalni direktor, ki
vodi tudi Generalni davni urad. Generalni direktor je za svoje delo in delo slube odgovoren
ministru, pristojnemu za finance. Generalni direktor ima lahko dve namestnici oziroma
namestnika, ki mu pomagata pri vodenju. Generalni direktor doloi namestnika, ki ga
nadomea v primeru odsotnosti ali zadranosti z vsemi pooblastili. Davni urad vodi
direktorica oziroma direktor. Direktor odloa v davnem postopku na prvi stopnji. Direktor je
za svoje delo in delo davnega urada odgovoren generalnemu direktorju. Direktor ima
namestnika. Namestnik nadomea direktorja, kadar je ta odsoten ali zadran.
Posebni davni urad opravlja naloge davnega urada na celotnem obmoju RS za: banke,
hranilnice, zavarovalnice, drube, ki prirejajo trajne klasine igre na sreo in posebne igre na
43
Rok asl
sreo, ter drube, ki prirejajo posebne igre na sreo v igralnih salonih, borze,
borznoposrednike drube, investicijske drube, drube za upravljanje, pokojninske drube in
klirinko depotne drube ter gospodarske drube, katerih skupni prihodki so v preteklem
davnem letu presegli 50.000.000,00 evrov.
44