MIKROEKONOMIJA

zapiski za 1. kolokvij
 1. POGLAVJE: RAZMIŠLJATI KOT EKONOMIST
1.1. PREDMET EKONOMSKE ZNANOSTI
* Paul Samuelson: EKONOMIJA raziskuje, kako ljudje in družba zaposlujejo redke resurse, ki
jih imajo alternativno uporabo, s ciljem proizvajati različne dobrine in jih razdeliti med
sedanjo in bodočo potrošnjo ter med posameznike in družbene skupine. Z drugimi besedami
je ekonomija znanost, ki preučuje kako posamezniki in družba razdeljujejo omejene dobrine
med alternativne oblike.
*GOSPODARJENJE je zavestna dejavnost, ki se nanaša na odločanje, kako uporabiti dana ,
omejena sredstva in kako jih razporediti na različne oblike uporabe zaradi čim popolnejšega
kritja potreb.
* POJEM EKONOMSKEGA pomeni ravnanje z omejenimi materialnimi sredstvi tako, da z danimi
sredstvi dosežemo MAX dobiček oziroma da dani učinek dosežemo z MIN sredstvi.
*EKONOMSKI PROBLEM:
o omejena sredstva : potrebe
o omejena materialna sredstva : potrebe
*EKONOMSKE DOBRINE so dobrine, pri katerih je obseg povpraševanja pri ceni nič večji od
njihove razpoložljive ponudbe.
*VRSTE EKONOMSKIH DOBRIN:
o proste dobrine – jih je več kot jih potrebujemo
(zrak, sončna svetloba…)
o redke dobrine jih je manj, kot jih potrebujemo zato
je potrebno z njimi gospodaritiEKONOMSKE
DOBRINE
*OPURTUNITETNI STROŠKI so količina druge dobrine, ki se ji mora potrošnik odpovedati, če
želi kupiti enoto prve dobrine. Če torej izberemo možnost A namesto B, oportunitetni stroški
predstavljajo vrednost možnosti B.
primer: Na razpolago imate 100€. Kupujete samo dve
dobrini in sicer dobrino A, ki stane 5€ in dobrino B, ki stane 10€. Če bi zapravili ves denar za
dobrino A bi lahko kupili 20 enot dobrine A, če bi ves denar porabili za dobrino B bi lahko
kupili 10 enot dobrine B. OPORTUNITETNI STROŠEK DOBRINE A je enak: OCA=5/10=0,5
OPROTUNITETNI STROŠEK DOBRINE B je enak: OCB=10/5=2.

*KRIVULJA ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI POTROŠNJE prikazuje vse možne kombinacije dveh

dobrin, ki jih lahko potrošnik kupi pri danem dohodku in pri danih cenah. Krivulja je padajoča
premica. Če se poveča količina denarja, se krivulja pomakne desno navzgor, če se zmanjša
pa se premakne levo navzdol.
*PROBLEM: ni mogoče proizvajati toliko, da bi lahko popolnoma zadovoljili človeške
potrebe.
*TRI TEMELJNA VPRAŠANJA:
1) KAJ naj se proizvaja in KOLIKO vsake dobrine naj se
proizvaja?
2) KAKO naj se dobrine proizvajajo?
3) ZA KOGA naj se proizvajajo dobrine?
*O proizvodni učinkovitosti govorimo, kadar družba ne more povečati proizvodnje ene
dobrine, ne da bi zmanjšala proizvodnjo druge.

*DELITEV PROIZVODNIH DEJAVNIKOV (INPUTOV):

 (A) vloga v procesu gospodarjenja
 (B) generični nastanek dejavnikov

vloga
vloga v procesu
v procesu
gospodarjenja
gospodarjenja

PROIZVODNA
PROIZVODNA SREDSTVA
SREDSTVA
DELO
DELO (fizična
(fizična in
in (predmeti
(predmeti dela-ruda)
dela-ruda) in
in
duševna sposobnost)
duševna sposobnost) (delovna sredstva-orodja)
(delovna sredstva-orodja)

DELITEV GLEDE NA VLOGO V PROCESU GOSPODARJENJA

generični nastanek
dejavnikov

zemlja delo kapital

DELITEV GLEDE NA GENERIČNI NASTANEK DEJAVNIKOV

*TRANSFORMACIJSKA KRIVULJA prikazuje vse možne kombinacije vseh dobrin, če družba
pri dani tehnologiji polno zaposli proizvodne dejavnike. S polno zaposlitvijo se obseg
proizvodnje poveča in gospodarstvo je na transformacijski krivulji-> gospodarstvo je
učinkovito. Krivulja poteka od leve proti desni navzdol, je konkavne oblike-praviloma se
moramo odpovedati čedalje večji količini enega proizvoda, če želimo povečati proizvodnjo
drugega.

1.2 EKONOMIJA JE DRUŽBENA ZNANOST

* V ekonomiji predpostavljamo, da se ljudje obnašajo RACIONALNO :
* PREDPOSTAVKA RACIONALNEGA OBNAŠANJA: 1. racionalno obnašanje je premišljeno
delovanje, ki ne upošteva čustev (navad, predsodkov..) 2. usmerjeno je k doseganju ciljev
* KRITIKA RACIONALNEGA OBNAŠANJA 1. posamezniki se ne obnašajo vedno racionalno
2. nesebični interesi
* RACIONALNOST OBNAŠANJA:
 specializacija
 delitev dela (tehnična delitev dela in družbena delitev dela)
*Specializacija in delitev dela povečata produktivnost dela in sta temeljni značilnosti
sodobnih gospodarstev.
*EKONOMSKE ZAKONITOSTI:
 moment objektivnega
 kar je bistveno, splošno, nujno

*METODE EKONOMSKE ZNANOSTI:

 metoda eksperimenta
 metoda abstrakcije tu raziskovalec odmisli
podrobnosti in se osredotoči le na raziskovanje
pomembnih dejstev, drugih dejstev pa ne
upošteva.
*METODOLOGIJA EKONMSKE ZNANOSTI :
o pozitivna plat ekon. znanost preučuje dejansko dogajanje v gospodarstvu,
napoveduje do česa bo prišlo
o normativna plat daje vrednostne sodbe o tem, kako naj bi gosp. delovalo
o induktivno sklepanje na podlagi individualnega opazovanja sklepa o splošnih
značilnostih.
o deduktivno sklepanje najprej razvije splošno misel, s katero pojasnjuje
obnašanje ekonomskih osebkov.
*EKONOMSKA TEORIJA JE:
 množica definicij, ki pomagajo opredeliti ekonomske spremenljivke
 množica predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, daj e teorijo mogoče uporabiti
 hipoteza o relacijah med spremenljivkami
 napoved, ki jo je mogoče izpeljati iz postavljenih hipotez in jih preizkusiti z
empiričnimi podatki.

1.3. EKONOMIJA PROUČUJE ZAKONITOSTI TRŽNEGA GOSPODARSTVA

*NATURALNA PROZVODNJA V tej proizvodnji uporabnih vrednosti za neposredno potrošnjo,
bodisi samega proizvajalca ali drugih članov družbene skupnosti, poteka usklajevanje med
družbeno proizvodnjo in družbenimi potrebami z mehanizmom totalnega planiranja.
*BLAGOVNO GOSPODARSTVO v tem gospodarstvu delitev dela med proizvajalci ne ureja
planski organ ampak tržni mehanizem.
*TRG opredelimo kot stik med kupci in prodajalci, pri katerem se odloča o kupljeni in prodani
količini določenega proizvoda in o njegovi ceni.
*SLABOSTI TRGA 1) ne zagotavlja v celoti meril učinkovitega gospodarjenja 2) povečuje
neenakost med ljudmi 3) ne zagotavlja enakomerne in stabilne gospodarske rasti.

*TRŽNI OSEBKI IN SEKTORJI GOSPODARSTVA:

 GOSPODINJSTVA so gospodarske celice, ki spremljajo skupne odločitve o
potrošni izbiri. Člani teh celic so potrošniki. (PREDPOSTAVKE EKONOMSKE
TEORIJE ZA GOSPODINJSTVA: 1) gospodinjstvo kot en član 2) max
zadovoljivost potreb 3) lastniki proizvodnih dejavnikov
 PODJETJA zaposlujejo proizvodne dejavnike in proizvajajo proizvode, ki so
namenjeni menjavi. Zato jih imenujemo proizvajalci. (PREDPOSTAVKE
EKONOMSKE TOERIJE ZA PODJETJA: 1) celota kot posameznik 2) max
dobiček 3) porabniki proizvodnih dejavnikov
 pojem DRŽAVA v ekonomiji uporabljamo v širšem smislu in vključuje vse
javne institucije, ki naj bi zastopale civilne družbe.
*GOSPODARSKI SEKTORJI:
 tržni in netržni sektor gospodarstva
 zasebni in javni sektor gospodarstva
*MIKROEKONOMIJA ponuja zelo natančno analizo obnašanja posameznih ekonomskih
osebkov in njihova odločanja o posameznih dobrinah.

*KROŽNI TOK DOHODKOV IN IZDATKOV

2. POGLAVJE: OSNOVE POVPRAŠEVANJA in PONUDBE
2.1 TRG IN KONKURENCA
*TRG opredelimo kot stik med prodajalci in kupci, pri katerem se odloča o prodani/kupljeni
količini določenega blaga in njegovi ceni.
*Trg presoja dogajanja v eni sami panogi, s katero označujemo skupino proizvodov, v katerih
vidijo kupci večinoma istovrstno blago. Temeljna subjekta trga: KUPCI & PRODAJALCI

*Predpostavljamo da se kupci in prodajalci obnašajo racionalno- to pomeni da kupci želijo

blago po čim nižji ceni, prodajalci pa ga želijo prodati po čim večji. Kupci in prodajalci
nasprotne interese rešujejo s KONKURENCO. Poznamo dve vrsti konkurence:
 CENOVNA
 NECENOVNA (kvaliteta,
reklame…)
*STOPNJA KONKURENCE v določeni panogi določa obliko tržne strukture v tej panogi.
*STOPNJA KONKURENCE JE ODVISNA OD:
 števila kupcev/prodajalcev (kakšna je
njihova moč, koliko jih je…Če jih je veliko je
vpliv vsakega prodajalca na tržno dogajanje
majhen)
 stopnja diferenciacije proizvodov (določa
koliko kupci razlikujejo med različnimi
proizvajalci. Konkurenca je tem večja bolj ko je
blago homogeno in čim bolj so prodajalci
anonimni)
 stopnja mobilnosti proizvodnih dejavnikov
(kako gibljivi so proizvodni dejavniki in kako se
proizvajalci odzivajo na spremembe razmer v
drugih panogah )
*ZNAČILNOSTI POPOLNE KONKURENCE:
 na trgu je veliko kupcev in prodajalcev
 blago je homogeno (kupci ne razlikujejo med prodajalci-sol, moka..)
 oblikuje se ravnotežna količina in ravnotežna cena
 proizvodni dejavniki so popolnoma mobilni

2.2 TRŽNI MEHANIZEM

*TRŽNI MEHANIZEM izvaja alokacijo proizvodnih dejavnikov med alternativne oblike
uporabe in alokacijo blaga med potrošnike s ceno. (PRIMER: Poveča se potreba potrošnikov
po določenem blagu, intenzivno potreb kupcev po njemu se poveča in so pripravljeni plačati
tudi po višji ceni, višja cena je znamenje proizvajalcem da tu nastajajo večji dobički in naj
preselijo proizvodne dejavnike v to panogoTako se proizvodnja poveča in cena upade.

*POVPRAŠEVANJE (D) – je opredeljeno kot, vse sile ki delujejo na trgu prek kupcev.
*PONUDBA (S)– je opredeljena kot, vse sile ki na trgu delujejo prek prodajalcev.
*ZAKON O PADAJOČEM POVPRAŠEVANJU Če se cena blaga poveča, se pri drugih
nespremenjenih pogojih povpraševanja količina blaga zmanjša. Če se cena zmanjša, se pri
drugih nespremenjenih pogojih povpraševanja količina blaga poveča.
*Obseg povpraševanja se z dvigom cene zmanjša zaradi učinka dohodka in učinka
substitucije.

*POVPRAŠEVANJE je odvisno od CENE. Krivulja je obrnjena navzdol . Obseg povpraševanja po

določenem blagu je pri drugih nespremenjenih pogojih povpraševanja padajoča funkcija cene.
Cena in količina se gibljeta v nasprotni smeri.
1.)RAZLOG PADAJOČE KRIVULJE je v tem, da vsako zmanjšanje cene blaga pripelje na trg nove kupce
2.) RAZLOG PADAJOČE KRIVULJE je v tem, da so pri visoki ceni kupci pripravljeni kupiti manj, ko pa
cena pade pa želijo stari kupci povečati nakup. To se zgodi ker zmanjšajo nakupe substitucijskih
dobrin na drugi strani pa se jim zaradi zmanjšanja poveča dohodek.
*SUBSTITUCIJSKE DOBRINE so tiste dobrine, ki se pri zadovoljevanju potreb nadomeščajo
(maslo-margarina).

*KRIVULJA POVPRAŠEVANJA (D)

* PONUDBA (S)
*Z LESTVICO PONUDBE RAZUMEMO razmerja med tržnimi cenami blaga in količinami blaga,
ki so jih proizvajalci pripravljeni ponuditi po različnih cenah.
Krivulja je obrnjena navzgor. Obseg ponudbe določenega blaga je pri drugih
nespremenjenih pogojih ponudbe naraščajoča premica cene.

*KRIVULJA PONUDBE (S)

*RAVNOTEŽNA CENA je cena pri kateri se silnice povpraševanja izenačijo s silnicami
ponudbe, na trgu pa ni teženj da bi se spremenila.
*PRESEŽEK PONUDBE je, ko je na trgu povpraševana količina < od ponujene.
*PRESEŽEK POVPRAŠEVANJA je, ko je na trgu povpraševana količina > od ponujene.

VISOKA CENAPRESEŽEK OBSEGA PONUDBEKONKURENCA MED PRODAJALCI

NIZKA CENAPRESEŽEK OBSEGA POVPRAŠEVANJAKONKURENCA MED KUPCI

*O PRESEŽKU POVPRAŠEVANJA/PONUDBE govorimo takrat, kadar na trgu ni ravnovesnega

stanja.

*RAVNOTEŽJE PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA

2.3 SPREMEMBE PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA

*PREMIK KRIVULJE PONUDBE Če se materialni stroški zmanjšajo, proizvedejo podjetja enako
količino blaga po nižji ceni oz večjo količino blaga po enaki ceni. Krivulja se premakne desno
navzdol-Premik navzdol sproži sprememba enega od dejavnikov ponudbe . PREDPOSTAVKA
*CETERIS PARIBUS- Vse razen cene ostane nespremenjeno.
* NA SPREMEMBO PONUDBE VPLIVAJO NASLEDNJI DEJAVNIKI:
 sprememba proizvodnih
zmogljivosti/tehnologije
 struktura stroškov
 število podjetij
 zaznava bodočih cen
 zaloge….

*PREMIK KRIVULJE PONUDBE (a)IN NOVO RAVNOTEŽJE ZARADI SPREMEMBE PONUDBE (b)

(a) (b)
*substitucijske in komplementarne dobrine v proizvodnji zajemajo tiste proizvode, ki jih
podjetje lahko proizvaja namesto proizvoda, ki ga trenutno proizvaja (SUBST.) oz ga proizvaja
skupaj z njim (KOMPL.)

PREMIK KRIVULJE POVPRAŠEVANJA Povpraševanje po blagu je odvisno od velikosti cene

danega blaga. Določajo pa ga tudi drugi dejavniki, kot so na primer dohodek potrošnikov in
cene drugega blaga. Če se poveča dohodek potrošnikov, se krivulja premakne desno
navzgor.
*substitucijski dobrini baker:aluminij- povpraševanje po bakru se poveča, če se poveča cena
aluminija (substituti so dobrine, ki jih uporabljajo namesto neke druge dobrine (krompir/riž).
*komplementarni dobrini avtomobil:bencin- znižanje cene bencina bo povečalo
povpraševanje po avtomobilih. (komplementarni dobrini sta dve dobrini ali več, ki se v
uporabi dopolnjujejo (smuči, vezi..)
*DEJAVNIKI POVPRAŠEVANJA:
 preference (nekateri radi jejo meso nekateri ne)
 število prebivalcev
 cene drugih dobrin in storitev (substituti in
komplementi)
 dohodek (večja kupna moč)
 predvidevanje bodočih cen
 povečanje dohodka premakne krivuljo (D) v desno

*FUNKCIJA POVPRAŠEVANJA: Qx= f(Px, M, Ps, PK,…)

(Qxpovpraševanje po dobrini X, Pxcena blaga, Mrazpoložljiv dohodek, Ps cena
substituta, PKcena komplement.)

*!!! Če se spremeni cena danega blaga, drugi dejavniki povpraševanja pa so nespremenjeni,

se gibljemo na dani krivulji povpraševanja.
Če se cena NE spremeni ampak se spreminjajo drugi dejavniki, krivulja spremeni svojo lego.

*PREMIK KRIVULJE POVPRAŠEVANJA

2.4. ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA
*Intenzivnost spremembe cen blaga in drugih dejavnikov na povpraševano količino kaže
elastičnost povpraševanja/ponudbe.

*ELASTIČNOST je mera občutljivosti spremembe ene spremenljivke na drugo. Cenovna

elastičnost povpraševanja ni odvisna samo od nagnjenosti krivulje povpraševanja, ampak
tudi od velikosti cene ter Q. Pri y osi je ZELO ELASTIČNO in bolj gremo navzdol bolj pada.
Izrazimo jo s koeficienti elastičnosti, ki kaže odstotno spremembo ene spremenljivke zaradi
odstotne spremembe druge spremenljivke.
*KOEFICIENT cenovne elastičnosti meri občutljivost spremembe obsega povpraševanja na
spremembo cene. Za koliko % se spremeni obseg povpraševanja po določenem blagu, če se
cena tega blaga spremeni za 1%. (Vrednost koeficienta je navadno negativna : če se P
dobrine poveča, povpraševanja Q običajno padejo)

Px ΔQx
Ex,Px= *
Qx ΔP x

*Cenovna elastičnost se spreminja iz točke v točko, zato jo je treba meriti v vsaki točki
posebej.
*Čim bolj je strma krivulja povpraševanja, tem manjša je elastičnost povpraševanja.

*ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA PRI LEANIARNI FUNKCIJI POVPRAŠEVANJA

*Skrajna primera elastičnosti sta: popolnoma elastično in popolnoma neelastično

povpraševanje.

*POPOLNOMA ELASTIČNO POVPRAŠEVANJE majhna sprememba cene vodi do velike

spremembe obsega povpraševanja. (Obstaja samo ena cena)
*POPOLNOMA NEELASTIČNO POVPRAŠEVANJE povpraševana količina je enaka ne glede na
spremembo cene.

*DOHODKOVNA ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA je relativna sprememba povpraševane

količine zaradi relativne spremembe dohodka.

M Δ Qx
Ex,M= *
Qx Δ M

*KRIŽNA ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA je relativna sprememba povpraševane količine

dobrine X, do katere pride zaradi relativne spremembe dobrine Y.

Py Δ Qx
Ex,Py= * ČE: k > 0  substituta
Qx Δ Py
ČE: k < 0  komplementa

*ELASTIČNOST PONUDBE je relativna sprememba obsega ponudbe zaradi relativne

spremembe cene blaga. Praviloma je vrednost POZITIVNA, saj povečanje P blaga običajno
%Δ Q
spodbudi proizvajalce k večji proizvodnji. ( )
Δ P blaga

*ELASTIČNOST V KRATKEM IN DOLGEM ROKU Glede povpraševanja je vrsta dobrin precej

manj cenovno elastična kratkoročno, kot pa dolgoročno. (Čim več substitutov ima potrošnik
na voljo, tem bolj je povpraševanje po dobrini cenovno elastično. Če substitutov nima na
voljo je neelastično.) Ljudje potrebujejo čas da spremenijo svoje potrošniške navade. (NPR:
povpraševanje po bencinu je bolj elastično v dolgem kot pa v kratkem obdobju… Če se P
bencina poveča, kratkoročno ne spremeni potrošnje bencina. Dolgoročno pa, ljudje lahko
kupijo varčnejše avtomobile.)

*Obstajajo pa tudi dobrine, pri katerih je cenovna elastičnost ponudbe večja v kratkem
obdobju, kot v dolgem. (Trajne dobrine, ki jih je mogoče reciklirati)
2.5 MINIMALNA IN MAKSIMALNA PREDPISANA CENA
*Država pogosto posega v tržno dogajanje. Lahko predpiše minimalno in maksimalno ceno.

*MINIMALNA CENA Imamo neko ravnotežno ceno P0. Ker država meni, da je ta cena
prenizka (želi obvarovati življenjski standard kmetov) predpiše minimalno ceno. Predpisana
minimalna cena je višja od ravnotežne cene. Pojavi se presežek ponudbe QS-QD preseženo količino
država pogosto odkupi sama.

*MAKSIMALNA CENA Država predpiše maksimalno ceno ko meni, da je P0 previsoka in zato

postavi ceno Pmax , ki je ni mogoče preseči. Pride do presežka povpraševanja pri čemer je
presežek enak QD-QS.
 3. poglavje: OBNAŠANJE POTROŠNIKOV
3.1 PREMICA ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI POTROŠNJE ŠE ENKRAT. POTROŠNIKOV
PRORAČUN
*PREMICA ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI POTROŠNJE prikazuje vse možnosti nakupov, ki jih
ima potrošnik pri danih cenah dobrin in pri danem dohodku. (Prikazuje kombinacije nakupa
dve dobrin pri predpostavki, da zanje porabi ves dohodek.)
*POTROŠNIKOVA PRORAČUNSKA OMEJITEV M= Px*X + Py*Y

*PREMIK PREMICE PRORAČ. OMEJTEV ZARADI SPREMEMBE CENE (zavrti se navznoter):

*PREMIK PREMICE PRORAČ. OMEJITEV ZARADI SPREMEMBE POTROŠNIKOVEGA

DOHODKA (cene ostanejo nespremenjene) ( Premakne se navzgor ali navzdol, vzporedno z
izhodiščno lego).

3.2. POTROŠNIKOVE PREFERENCE

*Preference ne upoštevajo stroškov, pa vendar se potrošnik odloči za cenejšo dobrino (npr.

liker&konjak)
*TEMELJNE PREDPOSTAVKE ANALIZE POTROŠNIKOVIH PREFERENC :
 PREFERENCE SO POPOLNE potrošnik primerja in razvršča vse možne
kombinacije dobrin, ki jih ima na voljo v okviru svojih proračunskih omejitev.
(a>b; a<b; a=b). Odloči se ali da prednost dobrini a, ali dobrini b, ali pa bo enako
zadovoljen z obema.
  PREFERENCE SO TRANZITIVNE Če potrošnik bolj ceni kombinacijo A kot
kombinacijo B, in če ceni kombinacijo B bolj kot kombinacijo C, potem sklepamo
da ceni kombinacijo A bolj kot kombinacijo C (A>B, B>C, A>C)
 »VEČ JE BOLJE KOT MANJ« pomeni da potrošnik raje potroši več enot ene
dobrine, kot pa manj enot iste dobrine.
*INDIFERENČNA KRIVULJA povezuje kombinacije, ki so za potrošnika enako zadovoljstvo.
Krivulja pada od leve proti desni in ima negativen predznak. Krivulja ni nikoli ornjena navzgor, saj bi
s tem kršili tretjo predpostavko analize. Indiferenčni krivulji se ne moreta sekati (s tem bi kršili
predpostavko »več je bolje kot manj«).

*INDIFERENČNA KRIVULJA

*ZEMLJEVID INDIFERENČNIH KRIVULJ prva predpostavka govori o tem, da je množica vseh

možnih kombinacij popolna, če sprejmemo to predpostavko je mogoče potrošnikove
preference predstaviti z zemljevidom indiferenčnih krivulj.

*MEJNA STOPNJA NADOMESTLJIVOSTI (MRS) je stopnja, po kateri je potrošnik pripravljen

zamenjati eno dobrino za drugo. Koliko enotam ene dobrini sej potrošnik pripravljen
odpovedati za vsako nadaljno enoto druge dobrine. MRS je v vsaki točki na indiferenčni
krivulji po aboslutni velikosti enaka naklonu tangente na indiferenčno krivuljo. Ko se
Δy
gibljemo vzdolž indiferečne krivulje, MRS PADA. MRSX = -
Δx
*INDIFERENČNA KRIVULJA ZA POPOLNA SUBSTITUTA indiferenčna krivulja je linearna
premica, MRS je konstanten ! Za potrošnika sta kokta in kokakola substituta (steklenico
kokakole lahko vedno zamenja za steklenico kokte).

*INDIFERENČNA KRIVULJA ZA POPOLNO KOMPLEMENTARNE DOBRINE Krivulje imajo

obliko črke L. Ne upoštevajo predpostavke »več je bolje kot manj« (ne potrebuješ 12 parov vezi, če
imaš 1 smučke). (MRS=0; MRS=∞)

*INDIFERENČNA KRIVULJA ZA NEVTRALNO DOBRINO tudi tukaj predpostavka »več je bolje kot
manj« ne velja. (Indiferenčne krivulje so vodoravne ali navpične premice) (Npr potrošnik je
vegetarijanec, mejna stopnja nadomestljivosti za meso je enaka 0; potrošnik se ne želi odpovedati
zelenjavi, da bi povečal porabo mesa; zanj je meso nevtralna dobrina)
3.3 OPTIMALNA POTROŠNA IZBIRA
*OPTIMALNA POTROŠNA IZBIRA je izbira tiste kombinacije dobrin, ki pri dani proračunski
omejitvi prinese največje zadovoljstvo.
*TA ODLOČITEV MORA ZADOVOLJITI DVA POGOJA:
 Prvič, točka, ki pomeni optimalno kombinacijo dobrin mora biti na
premici.
 Drugič, točka, ki pomeni optimalno kombinacijo dobrin, mora
ležati na najvišje ležeči indiferenčni krivulji, ki jo lahko potrošnik
doseže z danim dohodkom.
*Potrošnik je v ravnotežju pri tistem nakupu, pri katerem se izenači MRS z razmerjem cen
Px
obeh dobrin MRS = Z drugimi besedami, potrošnik najbolje razdeli svoj dohodek med
Py
nakupe obeh dobrin, če izenači stopnjo, po kateri je pripravljen zamenjati obleko za hrano, z
razmerjem cen obeh dobrin.

*OPTIMALNA POTROŠNA IZBIRA

*POTROŠNIKOVO RAVNOTEŽJE je na presečišču premice proračunskih omejitev z

ordinatno (y-os) osjo.

*POTROŠNIKOVO RAVNOTEŽJE NA PRESEČIŠČU PREMICE PRORAČ. OMEJITEV Z

ORDINATNO OSJO Ker je MRS obleke za hrano vedno manjša od absolutne vrednosti
naklona premice prorač. omejitev, je za potrošnika najbolje da ves dohodek potroši za nakup
obleke.
3.4 MODEL KORISTNOSTI
*ORDINALNA KORISTNOST Potrošniki vrednotijo vsako možno kombinacijo dveh dobrin in
jih temu primerno razvrščajo. Ta pristop pomeni, da potrošniki razvrščajo kombinacije po
načelu »več je bolje kot manj«.
*KARDINALNA KORISTNOST pa izraža koristnost posameznih možnosti s številom. Razlaga
potrošnikovo ravnotežje z mejno koristnostjo.

*MEJNA KORISTNOST dobrine kaže dodatno zadovoljstvo, do katerega pride potrošnik, ker
potroši dodatno enoto dobrine pri nespremenjeni potrošnji drugih dobrin. (Primer: Dobrina
A stane 4€ njena MUA = 3, dobrina B stane 2€ njena MUB =5. Potrošnik gotovo naredi boljše,
če kupi več enot dobrine B in manj dobrine A. Če bi kupil manj enot dobrine A, bi se mejna
koristnost te dobrine povečala, če bi kupil več enot dobrine B bi se njena mejna koristnost
zmanjšala. )
* Potrošnikovo ravnotežje je vzpostavljeno, ko zadnji evro, naložen v nakup katere koli
dobrine, prinese enako mejno koristnost.

MU a P a
*POGOJ POTROŠNIKOVEGA RAVNOTEŽJA =
MU b P b

*PRESEK FUNKCIJE KORISTNOSTI

*KRIVULJA MEJNE IN CELOTNE KORISTNOSTI Krivulja MU prikazuje padajočo dodatno

koristnost vsake nove enote dobrine (padajoča premica) Krivulja TU prikazuje koristnost vseh
potrošenih enot, je konkavne oblike.
 4. poglavje: POSAMEZNIKOVO IN TRŽNO
POVPRAŠEVANJE
4.1 POSAMEZNIKOVO POVPRAŠEVANJE PO DOLOČENEM BLAGU

*CENOVNO POTROŠNA KRIVULJA (PCC) je krivulja, ki povezuje različne nakupe pri različnih
cenah in pri nespremenjenem potrošnikovem dohodku ter cenah drugih dobrin. (Če se ne
spreminja dohodek, niti cena Y, ampak se spreminja samo X, potrošnik oblikuje nova
ravnotežja.) Različne ravnotežne točke povezuje PCC.

*KRIVULJA POVPRAŠEVANJA izpeljemo jo lahko iz množice potrošnikovih ravnotežij, ki se

oblikujejo zaradi spremenjene cene dobrine. ima dve pomembni značilnosti:
 Vzdolž gibanja po krivulji se stopnja potrošnikovega
zadovoljstva spreminja. (nižja je cena blaga –višja je
stopnja njegovega zadovoljstva)
 V vsaki točki na krivulji povpraševanja potrošnik
maksimira svoje zadovoljstvo s tem, ko izenači
(MRS=Px/PY)

*DOHODKOVNO-POTROŠNA KRIVULJA (ICC) je krivulja, ki povezuje potrošnikova ravnotežja

pri različnih dohodkih. (pozitivni naklonICC narašča dohodek ↑D↑)
*POZITIVNA DOHODKOVNA ELASTIČNOST je značilna za normalne dobrine.
*NEGATIVNA DOHODKOVNA ELASTIČNOST je značilna za inferiorne dobrine (obstajajo
dobrine pri katerih z večanjem dohodka potrošnika, povpraševana količina pada).

*ENGELOVI KRIVULJI ZA NORMALNO IN INFERIORNO DOBRINO krivulji prikazujeta razmerje

med dohodkom in količino blaga!! S spreminjanjem Engelovih krivulj se podjetja lažje
odločajo, v katero ciljno skupino potrošnikov bodo usmerila sredstva za reklamo.

4.2 UČINEK DOHODKA IN SUBSTITUCIJE PRI SPREMEMBI CENE BLAGA

*UČINEK NIŽJE CENE BLAGA NA POVPRAŠEVANO KOLIČINO IMA DVA UČINKA:

 Potrošnik na račun nižje cene blaga dosežejo večjo kupno moč, saj se njhiov
realni dohodek poveča –UČINEK DOHODKA
 Pri nižji ceni potrošniki povečajo nakup danega blaga, ker postane to blago
relativno cenejše v primerjavi s substituti- UČINEK SUBSTITUCIJE

*UČINEK DOHODKA IN SUBSTITUCIJE ZA NORMALNO DOBRINO

*UČINEK DOHODKA IN SUBSTITUCIJE ZA INFERIORNO DOBRINO

*Pri znižanju cene NORMALNE dobrine sta učinek dohodka in substitucije +

*Pri znižanju cene INFERIORNE dobrine pa je učinek dohodka – in učinek substitucije +

*Kadar je UD > US je skupni učinek -, krivulja povpraševanja se obrne navzgor. GIFFENOVA

DOBRINA

4.3 TRŽNO POVPRAŠEVANJE

*TRŽNO POVPRAŠEVANJE dobimo, če pri vsaki možni ceni seštejemo individualno

povpraševanje potrošnikov po hrani.

*TRŽNA KRIVULJA POVPRAŠEVANJA je seštevek individualnih krivulj vseh potrošnikov, ki

nastopajo na trgu. 2 ZNAČILNOSTI: 1)Tržna krivulja povpraševanja se pomakne v desno, če v
panogo vstopijo novi potrošniki. 2) Na tržno povpraševanje po določenem blagu vplivajo
enaki dejavniki, ki vplivajo na povpraševanje posameznih potrošnikov.
4.4 POTROŠNIKOV PRESEŽEK

*POTROŠNIKOV PRESEŽEK je razlika med MAX ceno, ki jo je potrošnik pripravljen plačati za

enoto blaga in dejansko ceno, ki jo za to blago plača.
*AGREGATNI PRESEŽEK POTROŠNIKOV dobimo, ko seštejemo presežke vseh potrošnikov.

*Potrošnikov presežek najlažje izračunamo s KRIVULJO POVPRAŠEVANJA. Če je tržna cena

enote hrane 8€ in je za prvo enoto hrane pripravljen plačati 20€ je njegov presežek 12€, za
drugo enoto je pripravljen plačati 18€ presežek je torej 10€…. Skupni potrošniški presežek=
12€ + 10€+…
* Če krivulja povpraševanja ni premica, računamo potrošnikov presežek tako, da izračunamo
površino pod krivuljo povpraševanja, vendar nad linijo ki označuje tržno ceno.

4.5 PRAKTIČNA UPORABA KRIVULJ POVPRAŠEVANJA

*LOČNA ELASTIČNOST računamo jo, če gre za diskretne podatke o gibanju povpraševanja.

Jemljemo povprečne cene in količine. (-2,67 pomeni, da povečanje cene za 1% v povprečju
zmanjša obseg povpraševanja za 2,67%)

ΔQ P P 1+ P 2 Q1+Q 2
EX,PX = * ΔQ=Q2-Q1 Δ P=P2-P1 P= Q=
ΔP Q 2 2

*CENOVNA ELASTIČNOST poznavanje cenovne elastičnosti povpraševanja je pomembno pri

vodenju cenovne politike proizvajalca. Skupni izdatki potrošnikov za kupljeno blago pri
določeni ceni so enaki prejemkom proizvajalcev za to blago.
 dQx Px dQx
Koeficient elastičnosti povpraševanja Ex,Px= * pri čemer je odvod funkcije
dPx Qx dPx
glede na ceno.

dQx
Za linearno funkcijo povpraševanja je konstanta, ki je enaka smernemu koeficientu
dPx
premice.

*PRIHODEK PROIZVAJALCEV PRI CENOVNO ELASTIČNEM POVPRAŠEVANJU Zmanjšanje

cene povzroči relativno večje povečanje prodane količine, kot je relativno zmanjšanje cene.
Prihodek proizvajalcev se zato pri zmanjšanju cene poveča.

*PRIHODEK PROIZVAJALCA PRI CENOVNO NEELASTIČNEM POVPRAŠEVANJU Če se zmanjša

cena proizvoda, je pri neelastičnem povpraševanju sorazmerno zmanjšanje cene večje od
sorazmernega povečanja količine. Prihodek proizvajalcev se zato pri zmanjšanju cene
zmanjša.

*ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA PRI LINEARNI FUNKCIJI POVPRAŠEVANJA

*DEJAVNIKI KI VPLIVAJO NA KOEFICIENT CENOVNE ELASTIČNOSTI POVPRAŠEVANJA:
 Število substitutov, ki jih ima dobrina (če jih ima več, je povpraševanje cenovno
elastično)
 Kakšno mesto ima dobrina v potrošnikovem proračunu (sol-neelastično, ker
tipičen potrošnik porabi za nakup soli le majhen del svojega dohodka)
 Čas

*LOČNA DOHODKOVNA ELASTIČNOST:

Qx 2−Qx 1 M 2+ M 1
EX,M= *
M 2−M 1 Qx 2+Qx 1

Če je 0<EX,M <1 govorimo o nujnih dobrinah. S povečanjem M za 1% se obseg

povpraševanja po blagu poveča za manj kot 1%.

Če je EX,M> 1 govorimo o luksuznih dobrinah. S povečanjem M za 1%, se obseg

povpraševanja po blagu poveča za več kot 1%.

*Poznavanje dohodkovne elastičnosti povpraševanja je za podjetje pomembno pri določanju

poslovne politike v različnih fazah gospodarskega cikla (npr podjetje ki prodaja dragulje in
primer podjetja ki prodaja nujne dobrine). Prav tako lahko podjetje poznavanje dohodkovne
elastičnosti povpraševanja uporabi pri iskanju ciljne skupine potrošnikov (primer podjetja ki
prodaja kolonjsko vodo)

*KRIŽNA ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA

Qx 2−Qx 1 Py 2−Py 1 dQx Py

EX,PY = * Koeficient križne elastičnosti: EC= *
Py 2−Py 1 Qx 2−Qx 1 dPy Qx

Koeficient križne elastičnosti uporabljamo za ugotavljanje razmerij med dobrinami.

EX,PY > 0 substituti

EX,PY < 0 komplementarni dobrini

*OCENJEVANJE FUNKCIJE POVPRAŠEVANJA IN NAPOVEDOVANJE BODOČEGA

POVPRAŠEVANJA:
 Mnenja strokovnjakov o povpraševanju prihodnosti so za podjetja
pomemben vir informacij. Zelo pogosta metoda napovedi povpraševanja
je metoda Delfi
 Najbolj neposreden način zbiranja informacij o bodočem povpraševanju
je z metodo intervjuja
 V neposrednih marketinških eksperimentih prodajalci proučujejo učinke
različnih prodajnih politik, da bi spoznali reakcije potrošnikov in
konkurentov.
 Zelo popularna tehnika je uporaba statističnih metod v obdelavi
podatkov o pretekli prodaji, cenah, dohodkih in ostalih spremenljivkah.