EU od začetkov do danes in naprej

Izjava “European integration is initially a wholly political concept whose implementation

proceeds by the formulation of economic policies and decisions” je večinoma resnična.
Evropsko povezovanje se je začelo kot politični projekt, katerega cilj je bil spodbuditi mir in
sodelovanje med evropskimi državami po drugi svetovni vojni. Sprva je bil poudarek na
oblikovanju institucij, ki bi omogočile tesnejše politično sodelovanje in komunikacijo, kot sta
Svet Evrope in Evropska skupnost za premog in jeklo. Kmalu pa je postalo jasno, da je
gospodarsko povezovanje bistvena sestavina projekta. Vzpostavitev skupnega trga ter prost
pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi sta se izkazala za ključna za doseganje političnih ciljev
projekta povezovanja.1 Poleg tega stavek nakazuje, da je bilo izvajanje evropskega
združevanja dinamičen in stalen proces, ki je vključeval nenehno oblikovanje politik in
odločitev, ki so odražale tako politične kot gospodarske vidike. Ta proces je pripeljal do
oblikovanja zelo integrirane in soodvisne Evropske unije, kar je imelo pomembne posledice
za življenje milijonov ljudi po vsej celini.2
EU se je v preteklih letih soočila s številnimi krizami, vključno s finančno krizo leta 2008,
migracijsko krizo in nedavno pandemijo COVID-19. Nekateri trdijo, da so te krize oslabile
povezovanje EU, drugi pa menijo, da so ga okrepile. Eden od argumentov je, da so krize
privedle do večjega sodelovanja med državami članicami, pri čemer imajo institucije EU
ključno vlogo pri usklajevanju odzivov na te izzive.3 Po drugi strani pa so krize pokazale tudi
na omejitve političnih in gospodarskih struktur EU, zaradi česar nekateri dvomijo o uspešnosti
evropskega povezovanja.
Glede prevladujočega vidika povezovanja je težko določiti en sam dejavnik. Gospodarsko
povezovanje je bilo glavno gonilo razvoja EU, vendar so imeli pomembno vlogo tudi politični
in socialni vidiki.4 Širitev EU so na primer delno spodbujali politični cilji, povezani s
stabilnostjo in varnostjo v Evropi. Podobno je socialna politika postala vse pomembnejša, saj
je EU razširila svoje pristojnosti in vključila vprašanja, povezana z zdravstvenim varstvom,
izobraževanjem in socialnim varstvom. Zato je oblikovanje gospodarskih politik in odločitev
postalo ključni vidik evropskega povezovanja. Ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti
leta 1957 in poznejši razvoj Evropske unije so spodbujali gospodarski premisleki in politike,
vključno z usklajevanjem predpisov in standardov, razvojem skupnih trgovinskih politik in
uvedbo enotne valute. Danes je EU zelo integrirana gospodarska in politična enota, ki ima
pomemben vpliv v Evropi in zunaj nje. Vendar so politični in gospodarski vidiki povezovanja
še vedno prepleteni, odločitve na enem področju pa imajo pogosto pomembne posledice za
drugo.5

1
Haas, E. B. (1958). Združevanje Evrope: Politične, družbene in gospodarske sile, 1950-1957.
Stanford University Press.
2
Hix, S. (2002). Politični sistem Evropske unije.
3
Peterson, J., & Shackleton, M. (Eds.). (2006). The Institutions of the European Union (Institucije
Evropske unije). Oxford University Press.
4
Rosamond, B. (2000). Teorije evropskega povezovanja.
5
Wallace, H., Pollack, M. A., & Young, A. R. (Eds.). (2010). Oblikovanje politik v Evropski uniji.
Oxford University Press
Cilji in vrednote EU so se tekom njenega razvoja precej spremenili. Prvotni cilj EU je bil
spodbujati gospodarsko sodelovanje med državami članicami s poudarkom na prosti trgovini
in odpravi ovir za pretok blaga in storitev. Vendar je EU sčasoma postala več kot le trgovinski
blok. Razširila se je na politike, povezane z varstvom okolja, varstvom potrošnikov, socialno
politiko in človekovimi pravicami.6 Z ustanovitvijo Evropskega parlamenta, Evropskega sveta
in drugih nadnacionalnih institucij je EU postala tudi politično bolj povezana.
Treba je omeniti, da se EU sicer sooča s stalnimi izzivi, vendar je v preteklih letih pokazala
izjemno sposobnost prilagajanja in razvoja. EU ostaja eden najbolj ambicioznih in inovativnih
političnih projektov v sodobni zgodovini, menim pa da bo njen uspeh odvisen od njene
sposobnosti, da se spopade s kompleksnimi gospodarskimi, političnimi in družbenimi izzivi
21. stoletja.

6
Jordan, A., Liefferink, D., & Wurzel, R. K. (Eds.). (2003). Environmental policy in the European
Union: actors, institutions, and processes (Okoljska politika v Evropski uniji: akterji, institucije in
procesi).