ФИЗИОЛОГИЈА ВО УСЛОВИ НА

ХИПОБАРИЈА И ХИПЕРБАРИЈА

ИЗБОРЕН ПРЕДМЕТ

Катедра за физиологија
Медицински факултет – Скопје

Проф. д-р Бети Дејанова

ФИЗИОЛОГИЈА ВО СПЕЦИЈАЛНИ
УСЛОВИ НА РАЗЛИЧНИ
АТМОСФЕРСКИ ПРИТИСОЦИ

Normooksija - morsko nivo

Hipooksija - golemi nadmorski viso~ini
Hiperoksija - morski dlabo~ini
 ФИЗИОЛОГИЈА ВО СПЕЦИЈАЛНИ
УСЛОВИ НА ХИПОБАРИЈА

Hipooksija i nejzino vlijanie

Sostojba na aklimatizacija

Akutna planinska bolest

Hroni~na planinska bolest

ВИДОВИ НА ХИПОКСИИ
 Hipooksi~na
 hipooksija

 Anemi~na
 ili ishemi~na
 hipooksija

 Histotoksi~na
 hipooksija
MORSKI I PLANINSKI АТМОСФЕРСКИ PRITISOCI

0m 4500 m

760 mmHg 440 mmHg

SATURACIJA NA HEMOGLOBINOT NA
MORSKO NIVO I NA PLANINA
% saturacija na Hb

Saturacijata na arteriskata krv

ne e pomala od 90% do 3000
m
ПРОМЕНА НА ПАРЦИЈАЛНИТЕ ПРИТИСОЦИ НА
ГАСОВИТЕ НА РАЗЛИЧНИ НАДМОРСКИ ВИСИНИ
Надморска Атмосферски pO2 pCO2 pO2 Сатурација на крвта
висина притисок во воздух во алвеоли во алвеоли со O2
(метри) (mmHg) (mmHg) (mmHg) (mmHg) (%)

0 760 159 40 (40) 104 (104) 97 (97)

3000 523 110 36 (23) 67 (77) 90 (92)

6000 349 73 24 (10) 40 (53) 73 (85)

9000 226 47 24 (7) 18 (30) 24 (38)

12000 141 29

15000 87 18

(n) – по аклиматизација
ПРОМЕНА НА ПАРЦИЈАЛНИТЕ ПРИТИСОЦИ НА ГАСОВИТЕ
НА РАЗЛИЧНИ НАДМОРСКИ ВИСИНI ПРИ ИНСПИРИУМ НА
ЧИСТ КИСЛОРОД

Надморска Атмосферски pO2 pCO2 pO2 Сатурација на крвта

висина притисок во воздух во алвеоли во алвеоли со O2
(метри) (mmHg) (mmHg) (mmHg) (mmHg) (%)

0 760 159 40 673 100

3000 523 110 40 436 100

6000 349 73 40 262 100

9000 226 47 40 139 99

12000 141 29 36 58 84

15000 87 18 24 16 15
 KATEGORIZACIJA NA NADMORSKI
VISO^INI
Nadmorska Kategorizacija Primer
viso~ina
8000-9000m "Zona na smrtta" Azija - Mont Everest
8850m
6000-8000m Ekstremna viso~ina Afrika-Kilimanxaro
5965m
3000-6000m Mnogu golema Ju`na Amerika Inca
viso~ina Trail 4198m
1000-3000m Golema viso~ina Evropa
Ben Nevis 1334m
0-1000m Morsko nivo
NAJVISOKIOT VRV VO AFRIKA 5895m
 NAJVISOKIOT VRV VO AZIJA 8850m

Sagarmatha (Nepal)
Chomolangma(TIbet)
Qomolangma Feng
Fiti 29,035
Metri 8,850
Himalaya
Lokacija Tibet-Nepal
[irina 27' 59' N
Dol`ina 86' 56' E
Najdobri meseci April, maj
Prv pat osvoen 1953
Edmund Hillary
Prv koj se iska~il
Tenzing Norway
Odgovorni centri Namche Bazar, Nepal
Najblizok aerodrom Kathmandu, Nepal
 AKUTNA HIPOOKSIJA
3500 m - pospanost, mentalen i muskulen zamor,
glavobolka, povra}awe i euforija

5500 m - gr~evi i konvulzii

7000 m - gubewe na svesta i koma

Naj~esti simptomi pri akutna hipooksija:

 mentalna nesposobnost i
 nesposobnost za izveduvawe motorni dvi`ewa
 СОСТОЈБА НА
AKLIMATIZACIJA
 КАРАКТЕРИСТИКИ НА
AKLIMATIZACIJAТА

Zgolemena belodrobna ventilacija

Porast na brojot na eritrociti

Porast na difuziskiot kapacitet

Zgolemena tkivna kapilarna mre`a

Kleto~na aklimatizacija
 ZGOLEMENA BELODROBNA
VENTILACIJA

MEHANIZAM NA BELODROBNA VENTILACIJA (BV) - fazi:

 Stimulacija na hemoreceptori i dvoen porast na BV

 CO2 ; pH

 Privremena inhibicija na respiratorniot centar

 Po 2-5 dena se gubi inhibicijata zaradi namalena koncentracija na bikarbonati

so pH

 Povtorna stimulacija na respiratorniot centar

 BV se zgolemuva za 5 pati
 PORAST NA BROJOT NA ERITROCITIТЕ I NA
HEMOGLOBINОТ
MEHANIZAM:
 Dejstvo na hipoksijata vrz stimulacija na eritropoezata
(eritropoetin)

 Hematokritot od 40% bele`i porast na 55%

 Hemoglobin od 145 g/L bele`i porast na 200g/L (po 2 nedeli)

 Volumenot na krv se zgolemuva za 20%(po nekolku nedeli)

 Porastot na hemoglobinot i volumenot na krvta zna~itelno se

zgolemuvaat po 1 mesec.
 PORAST NA DIFUZISKIOT KAPACITET
 Normalen difuziski kapacitet za kislorod = 21 ml/mmHg/minuta

 Pri napor se zgolemuva nekolku pati

 Pri aklimatizacija na hipoksija = 60 ml/mmHg/minuta

MEHANIZAM:
 Zaradi hipertenzija na belodrobnata arterija se zgolemuva perfuzijata na
pogolem broj alveolarni kapilari

 Zaradi zgolemeniot volumen na kapilarna krv vo belite drobovi se zgolemuva

povr{inata za difuzija na kislorod

 Zaradi porast na belodrobniot volumen se zgolemuva povr{inata na

aleveolarnata membrana
ZGOLEMENA KAPILARNA MRE@A
MEHANIZAM:

 Vo po~etokot minutniot volumen na srceto (MVS) se zgolemuva;

 Podocna MVS se vra}a na normala po porastot na hematokritot;

 Neovaskularizacija vo aktivni tkiva (pr. vo miokardot na desnata

komora zaradi hipoksijata i zaradi belodrobnata hipertenzija);
 Hipertenzijata se dol`i na vazokonstrikcijata vo belite drobovi pri
hipoksija.
 KLETO^NA AKLIMATIZACIJA
MEHANIZAM:

 Brojot na mitohondriite vo kletkite se zgolemuva;

 Brojot na enzimski oksidativni sistemi e poefikasen pri

koristewe kislorod;
 Brojni ispituvawa kaj `ivotni uka`uvaat na kleto~nata
adaptacija pri hipoksija;
 Vo humanata populacija e seu{te nedoka`ano.
 PRIMER ZA AKLIMATIZACIJA

Mount Everest - 8850 m

~asovi
 SATURACIJA NA HEMOGLOBINOT
PRI AKLIMATIZACIJA

Mount Everest - 8850 m

Mount Everest - 8850 m

~asovi ~asovi
 FREKFENCIJA NA PULSOT
PRI AKLIMATIZACIJA

Mount Everest - 8850 m

Mount Everest - 8850 m

~asovi
~asovi
PRIRODNA AKLIMATIZACIJA

 razvien graden
ko{

 nizok rast

 zgolemen
krven protok

 zgolemeno
desno srce
 RABOTEN KAPACITET PRI
AKLIMATIZACIJA

Pad na
Raboten kapacitet na 5000 m kapacitetot (%)

Neaklimatizirani 50
slabost na skeletni i srcev muskul
Aklimatizirani za 2 meseci 68

Domorodci koi `iveat na 4000 m 87

 SPIEWE PRI HIPOBARIJA
VIDOVI SPIEWA MORSKO 4300m
Studija na M.Jimenez, 1995 NIVO
n=122
Prodol`eno vreme pred zaspivawe 8.3% 45%
>30min
Skrateno vreme na spiewe >5 ~asa 27% 65%
Za~esteno budewe (>3~asa) 11% 54%
Rano budewe 11% 20%
Subjektivno ~uvstvo na nekvalitetno 16% 61%
spiewe
Subjektivno ~uvstvo na nesoodveten 41% 61%
odmor
AKUTNA PLANINSKA BOLEST
 AKUTNA PLANINSKA BOLEST
 Se javuva pri brzo iska~uvawe na golemi nadmorski viso~ini so mo`ni
fatalni posledici;

 Bolesta se razviva za nekolku ~asa do 2 dena;

 Akuten edem na mozok zaradi lokalnata vazodilatacija na krvnite sadovi

na mozokot pri hipoksijata so pojava na glavobolka, za{emetenost,
dezorientacija i koma;

 Akuten edem na beli drobovi zaradi pojavata na vazokonstrikcijata

nastanata pri hipoksijata so konsekventna vazodilatacija na ostanatite
krvni sadovi kako rezultat na zgolemeniot krven pritisok.
VIDOVI NA AKUTNA PLANINSKA BOLEST

1. SIMPTOMI NA SREDNO TE[KA AKUTNA PLANINSKA

BOLEST
 Glavobolka, gubitok na apetit, ma~nina i povra}awe, zamor, za{emetenost, brz
puls, skratuvawe na respiratornite ekskurzii;

2. SIMPTOMI NA TE[KA AKUTNA PLANINSKA BOLEST

 Ka{lawe, skratuvawe na respiratonite ekskurzii pri miruvawe, stegawe na
gradite od kongestijata, diskolorizacija na ko`ata, iska{luvawe krv, nemo`nost
za pravoliniski od, namalena svest, konfuznost.
 SIMPTOMI PRI AKUTNA PLANINSKA BOLEST
BOLEST SO  Glavobolka, naru{eno spiewe
POSLAB  Zamor
INTENZITET  GIT simptomi: ma~nina povra}awe
 Gubewe na ramnote`a, za{emetenost
BOLEST SO  Dispnea pri odmor
BELODROBEN  Ka{lawe so stegawe vo gradi
EDEM  Cijanoza, tahipnea, tahikardija
BOLEST SO  Promena na mentalna sostojba
MOZO^EN EDEM  Ataksija (nestabilen od)
ORGANSKI SISTEMI PRI AKUTNA PLANINSKA BOLEST
CENTRALEN  Euforija, ekscitacija, samouverenost
NERVEN SISTEM  Mentalna nesposobnost, naru{eno rasuduvawe,
nesposobnost za ~itawe, pi{uvawe i
izveduvawe fini motorni dvi`ewa
 Dezorjentacija i koma
RESPIRATOREN  Tahipnea
SISTEM  Hiperpnea
 Hipokapnija
GASTROINTESTINA  Gadewe, povra}awe zaradi nadraznet centar za
LEN SISTEM povra}awe
 ^uvstvo na `ed

CIRKULATOREN  Tahikardija zaradi aktivacija na vazomotorniot centar pri

SISTEM hipoksija
 Vazokonstrikcija zaradi aktivacija na simpatikus
(distalna cijanoza)
RIZIK FAKTORI ZA AKUTNA PLANINSKA
BOLEST

Dehidratacija i hipovolemija

Pu{ewe cigari i piewe alkohol

Sostojba na anemija

Hroni~ni zaboluvawa: srcevi bolesti i belodrobni

bolesti: astma, emfizem
 PREVENCIJA OD AKUTNA PLANINSKA
BOLEST
 Skalesto osvojuvawe na viso~ini, prestoj od 2-3 dena na
sekoi 600 metri nad 2400 metri nadmorska viso~ina;

 Planinari koi se iska~uvaat nad 3000 metri neophodno e da

nosat kislorodni rezervi za nekolku dena;

 Rehidrirawe i prete`no konsumirawe jaglenohidratna hrana;

 Lica so srcevi ili belodrobni zaboluvawa ne smeat da

planinarat.
ТАБЛА ЗА ВНИМАНИЕ ЗА МОЖНА ПЛАНИНСКА БОЛЕСТ
(3500 м)

VNIMANIE !
Mo`na visinska bolest! Nezna~ajna e
kondicionata spremnost, ~esto se
javuva glavobolka i dezorjentacija,
ako ~uvstvuvate eden od navedenite
simptomi, izbegnuvajte aktivnost i
plitko i usporeno di{ewe, spu{tete se
ponisko i pobarajte medicinska
pomo{. Pri nevreme pobarajte
zasolni{te ili ~u~nete so samo
stopalata na zemja, najsigurno mesto
e vo vozilo. Pri hipotermija, oble~ete
se {to pove}e, nosete kapa.
 LEKUVAWE NA AKUTNA PLANINSKA
BOLEST

 Vra}awe na bolniot na poniska nadmorska viso~ina

 Hiperbari~na vre}a - Gamova komora so manuelna regulacija;
 Deksametazon - efikasna hemoterapija
 ACETAZOLAMID – inhibitor na karboanhidraza - ekskrecija na
bikarbonati / metabolna acidoza - pottik za respiracija
TERAPIJA SO ACETAZOLAMID I HIPERHLOREMI^NA ACIDOZA

CO2 + H2O karboanhidraza H2CO3

H2CO3  H+ + HCO3 -

HCO3-

H+
Cl-
HRONI^NA PLANINSKA BOLEST
 HRONI^NA PLANINSKA BOLEST
 1925 g. Karlos Monge
 Pri dolg prestoj nad 3000m zaradi namalena osetlivost na
respiratorniot centar na CO2;
 Policitemija so naru{en protok na krv;
 Zgolemen pritisok vo belodrobnata arterija zaradi jakata
vazokonstrikcija vo belite drobovi;
 Zaostanuvawe na krvta vo desnoto srce i pojava na negova
slabost (cor pulmonale);
 Respiratorna acidoza
 [antirawe na krv (naru{en odnos ventilacija / perfuzija
 Pad na periferniot arteriski pritisok.
HRONI^NA PLANINSKA BOLEST pridru`ni
sostojbi
Retinopatija (eksudat - pamuk volna i dilatacija na
veni na retina - pojava na skotomi)
Keratitis so fotofobija, bolka, solzewe (vospalenie na
kornea od refleksija na son~eva svetlina na snegot)
Periferni otoci: race, noze, lice, itn.
Belodrobna embolija (policitemija, dehidratacija, stud
i slaba cirkulacija)
Naru{en imunitet (T-kletkite)
LEKUVAWE NA HRONI^NA PLANINSKA
BOLEST

 Vra}awe na bolniot na poniska nadmorska

viso~ina so verojatni socio-psiholo{ki posledici

 Medroksiprogesteron - efikasna hemoterapija

 ACETAZOLAMID – inhibitor na karboanhidraza -

namalena reapsorpcija so zgolemena ekskrecija na
bikarbonati - metabolna acidoza (ja podobruva
diurezata, go zgolemuva krvniot protok vo mozokot
i ja stimulira ventilacijata)
1. Procesot na aklimatizacija na nizok
pritisok se postignuva so:

Namaluvawe na belodrobnata ventilacija

Zgolemuvawe na jadreniot materijal vo kletkata
Namaluvawe na koli~inata na hemoglobinot
Zgolemuvawe na kapilarnata mre`a
2. Porastot na hemoglobinot pri hipoksija se
zabele`uva:

U{te vo prvite nekolku dena

Po nekolku nedeli
Vo uslovi na hiperbari~na sredina
Samo kaj aklimatizirani lica
3. Zgolemenata belodrobna ventilacija pri
hipoksija nastanuva zaradi:

Stimulacija na vegetativniot nerven sistem

Produkcijata na eritropoetin
Vlijanieto na namalenata koncentracija na
kislorodot vrz centarot za di{ewe
Stimulacija na hemoreceptori
4. Za hroni~na planinska bolest e karakteristi~na
slednata sostojba:

Vazodilatacija na belodrobnite arterioli

Periferniot arteriski pritisok se namaluva
Pad na pritisokot vo belodrobnata arterija
Stesnuvawe na desnoto srce
 5. Za akutna planinska bolest NE e
karakteristi~na slednata sostojba:

Edem na mozok
Pro{ireno desno srce
Edem na beli drobovi
Lokalna vazodilatacija na krvnite sadovi vo
mozokot
FIZIOLOGIJA VO HIPERBARI^NA
SREDINA
 HIPERBARIJA

Odnos dlabo~ina na voda i pritisok

Vlijanie na dlabo~inata na gasnite volumeni -
Bojlov zakon;
Narkoza so azot pri golemi pritisoci;
Toksi~nost na kislorodot pri visok pritisok
(akutno i hroni~no truewe);
Toksi~nost na jaglerodniot dioksid;
Sostojba na dekompresija.
 ODNOS POME\U MORSKATA
DLABO^INA I PRITISOKOT
at 17
16
15
14
13
12
11
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
0 10 20 30 40 50 60 90 120 150
dl abo~i na (me t ri )
VLIJANIE NA DLABO^INATA VRZ PRITISOKOT I
VOLUMENOT NA GASOVITE - BOJLOV ZAKON

MORSKA DLABO^INA Volumen na gasovi

Morsko nivo 1at 1L

10 m 2 at ½L

30 m 4 at ¼L

70 m 8 at 1/8 L

Nm N at Kolaps na alveolite
 DLABO^INATA I PRITISOKOT NA ODDELNITE GASOVI

Zakonot na Dalton:
Pri hiperbarija, parcijalnite pritisoci na gasovite se zgolemuvaat vo
soglasnost so zgolemuvaweto na vkupniot pritisok.

 Azot - ja naru{uva elektri~nata sposobnost na kleto~nite membrani vo

mozokot - narkoza

 Kislorod - konvulzii i koma

 Jagleroden dioksid - nezna~ajno vlijanie

DLABO^INATA NA VODATA I PRITISOKOT NA AZOTOT
ZAKON NA HENRI

 Azotot pri zgolemen pritisok difundira od alveolite vo krvta

 Azotot se rastvora vo krvta

 Rastvoreniot azot se akumulira vo lipidniot sloj vo tkivata

 Pri izronuvawe azotot se osloboduva od tkivata vo krvta a potoa vo alveolite

 Pri naglo izronuvawe, azotot preminuva vo gasni meur~iwa - embolizacija.

FIZIOLO[KI PROMENI PRI HIPERBARI^NA
SOSTOJBA
 Namalen periferen protok na krv
 Zgolemen centralen protok na krv i zgolemen
venski protok
 Zgolemena srceva rabota
 Zgolemena diureza
 VLIJANIE NA ZGOLEMEN PRITISOK
NA AZOT

 35 m - prvi znaci na blaga narkoza - veselost so gubewe

vnimanie
 60 m - slabeewe na motorna sila
 Nad 75 m (8,5 atm) akutna narkoza i kompletna
nesposobnost
 Simptomi sli~ni na alkoholna intoksikacija (opienost od
dlabo~ina)
 Lesna rastvorlivost na azot vo masti / kleto~na membrana
na nevronot = promena na elektri~no sproveduvawe na
membranata = namalena ekscitabilnost
VLIJANIE NA ZGOLEMEN PRITISOK NA
KISLOROD

 Dejstvo vrz transport na kislorod

- pogolem procent na rastvoren otkolku vrzan za hemoglobin
 Dejstvo vrz tkivniot pritisok za kislorod
- 1200 mmHg namesto 40 mmHg
- puferskiot sistem hemoglobin - kislorod ne e mo}en
 Akutno truewe so kislorod
- naj{tetno za mozok = konvulzii i koma
- ma~nina, gr~ewe na muskulite, vrtoglavica, naru{en
vid, razdrazlivost i dezorientacija
 Oksidativen stres: O , H O
2 2 2
 Hroni~no truewe:
- belodrobni naru{uvawa - alveolaren i bronhijalen epitel so edem na beli
drobovi
 DEKOMPRESIJA
 Pri nurkawe od nekolku minuti:
- malku azot se rastvora vo tel. te~nosti
 Pri nurkawe od nekolku ~asa:
- zasitenost na tel. te~nosti so azot
 Ako se izroni naglo:
- vo tel. te~nosti se sozdavaat meur~iwa od azot
- dekompresiona bolest: za~epuvawe na krvnite sadovi so bolki vo
zglobovi i vo muskuli, vrtoglavica, paraliza
 Ako se izroni poleka:
- rastvoreniot azot brzo se eliminira od belite drobovi
- komora za dekompresija
- upotreba na sme{a od helium i kislorod
DEKOMPRESIVNA BOLEST

Simptomi:
 Bolki vo zglobovi
 Bolki vo muskuli
 Ote`nato di{ewe
 Vrtoglavica
 Paraliza i koma
 DEKOMPRESIVNA BOLEST
I ORGANSKI SISTEMI
Golemi zglobovi Slaba do jaka lokalizirana bolka
Mozok Konfuzija so amnezija, glavobolka, skotomi
so diplopija, zamor i za{emetenost, nauzea so
vomitus.
'Rbeten mozok @e`ewe so trnewe na grbot, slabost so
paraliza na nozete, mo~niot meur i crevata,
bolka vo gradite, stomakot.
Periferni nervi Parestezii i muskulna slabost, urinarna i
fekalna inkontinencija,
Vnatre{no uvo Gubewe na ramnote`a i sluh, vertigo,
Ko`a Jade` okolu u{ite, liceto, vratot, racete i otoci
na ko`ata
Beli drobovi Gradna bolka, dispnea - kratok zdiv so suva
ka{lica
PREVENCIJA NA DEKOMPRESIVNATA
BOLEST

 Sporo izronuvawe
 Koristewe komora za dekompresija
 Sme{a od helium (namesto azot) i kislorod
 Kontrola na kislorodot vo gasnata sme{a
 FAKTORI NA RIZIK ZA
DEKOMPRESIVNA BOLEST

Zgolemuvawe na dlabo~inata
Podolg prestoj vo dlabo~ina
Slaba kondicija, `enski pol i obeznost
Te{ka fizi~ka aktivnost
Konsumacija na alkohol i droga
Pove}ekratno nurkawe i izronuvawe
Studena voda
Podolgo tu{irawe so topla voda
TERAPIJA SO HIPERBARIJA
1. Pri hiperbari~na sostojba NE postoi:

Namalen periferen protok na krv

Zgolemen centralen protok na krv i zgolemen
venski protok
Namalena srceva rabota
Zgolemena diureza
2. Pri naglo izronuvawe od morskite dlabo~ini:

Se sozdavaat meur~iwa od kislorod

Se izdi{uva kompletno azotot
Se slu~uva opstrukcija na krvnite sadovi
Se zgolemuva pritisokot na gasovite
3. Pri zgolemen pritisok za kislorod:

Toj se transportira niz krvta so

bikarbonatni joni
Se zgolemuva procentot na rastvoreniot
kislorod vo krvta
Se menuva procentualniot soodnos na
gasovite
Toj voglavnom se nao|a vo vrzana forma
za hemoglobinot vo krvta