• izražanje narodne pripadnosti (61.

člen)
Človekove pravice in temeljne • pravica do uporabe svojega jezika in pisave
svoboščine v Ustavi RS (62. člen)
• posebne pravice avtohtone italijanske in
Pravice narodnih skupnosti madžarske narodne skupnosti v Sloveniji(64.
člen)
Grad, Kaučič, Zagorc, 3. izd.: Ustavno pravo: str. • položaj in posebne pravice romske skupnosti v
846
Sloveniji (65. člen)

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta

POVEZANO s temo „Uradni jezik“ –
Ustavno pravo - predavanja učbenik, str. 149
doc. dr. Samo Bardutzky

Ustava RS
61. člen
(izražanje narodne pripadnosti)
Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža
pripadnost k svojemu narodu ali narodni
skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo
in uporablja svoj jezik in pisavo.
62. člen
(pravica do uporabe svojega jezika in
pisave)
Vsakdo ima pravico, da pri uresničevanju
svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih
pred državnimi in drugimi organi, ki
opravljajo javno službo, uporablja svoj
jezik in pisavo na način, ki ga določi
11. člen
Uradni jezik v Sloveniji je
slovenščina. Na območjih občin, v
katerih živita italijanska ali
madžarska narodna skupnost, je
uradni jezik tudi italijanščina ali
madžarščina.
• 64. člen
(posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske
narodne skupnosti v Sloveniji)
• 65. člen
(položaj in posebne pravice romske skupnosti v
Sloveniji)
UNIVERZA V LJUBLJANI, PRAVNA FAKULTETA
PREDAVANJA: USTAVNO PRAVO (čpts)
SAMO BARDUTZKY
Pristojni organi v občini Žalec zahtevajo, da z nagrobnega spomenika odstrani napis "obitelj" in ga zamenja s
kakršnokoli slovensko besedo, s čimer je neposredno prizadet pobudnikov interes. […]
Določba drugega odstavka 6. člena izpodbijanega pravilnika se glasi: "Upravljalec pokopališča je dolžan skrbeti, da
bodo vsa posvetila na spominskih obeležjih in nagrobnih spomenikih v slovenskem jeziku". S tako ureditvijo je
kršena določba 61. člena Ustave, ki določa, da ima vsakdo pravico, da svobodno izraža pripadnost svojemu narodu
ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. S to ustavno določbo je
opredeljena individualna svoboda, ki jo je mogoče omejiti le takrat, ko bi bile prizadete pravice drugih ali če bi bilo
to v nasprotju z ustavnimi določbami o uradnem jeziku v Sloveniji (11. člen Ustave). […]

Odločba US U-I-299/94 („Žalski nagrobniki“) z dne 13.4.1995, poudarki S.B.

UNIVERZA V LJUBLJANI, PRAVNA FAKULTETA

PREDAVANJA: USTAVNO PRAVO (čpts)
SAMO BARDUTZKY
[…] Ustavno sodišče poudarja, da posvetilo na spominskih obeležjih in nagrobnih spomenikih predstavlja zaseben
odnos svojcev do pokojnika ali izpolnitev njegove želje. Kljub temu, da je nagrobni spomenik postavljen na javnem
prostoru, je v ospredju pravica do zasebnosti, ki jo zagotavlja 35. člen Ustave. V skladu z določbo tretjega odstavka
15. člena Ustave se s predpisi lahko prepovedujejo napisi na spomenikih, ki so v nasprotju s splošno sprejetimi načeli
morale, ki ne odražajo spoštovanja do pokojnika ali so žaljivi za druge žive ali mrtve osebe. Svojci umrlega lahko na
lastno željo ali na željo pokojnika oblikujejo napis na spomeniku v mejah zakona in morale. Omejitve pri
postavljanju spomenikov in napisov so lahko določene le v okviru opisanega in s spoštovanjem pravila, naj
pokopališče predstavlja urejeno okolje. Ker nagrobni spomenik in napis na njem pomenita uveljavljanje pravice
do zasebnosti, ne sme državni organ predpisovati uporabe jezika, saj gre za področje zasebnosti, ki ga varuje
35. člen Ustave.[…]

Odločba US U-I-299/94 („Žalski nagrobniki“) z dne 13.4.1995, poudarki S.B.

UNIVERZA V LJUBLJANI, PRAVNA FAKULTETA

PREDAVANJA: USTAVNO PRAVO (čpts)
SAMO BARDUTZKY
[…] Pri pravici iz 61. člena Ustave gre tudi za stopnjo demokratičnosti države, ki omogoča izražati narodno identiteto
in kulturno raznolikost, zlasti v okviru najrazličnejših društev in civilnodružbenih skupin. Ta pravica se torej ne
manifestira pred državnimi organi, pač pa v vsakdanjem življenju pripadnikov tujih narodov in narodnih
skupin. V primeru ustavne določbe iz 62. člena pa ni nobene povezave s pravico iz 35. člena Ustave, temveč je
poudarjen javni moment, saj gre za rabo jezika v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno
službo. Namen pravice iz 62. člena izhaja iz ustavnih standardov poštenega sojenja, namreč zagotoviti, da bo
vsakomur, torej tudi tistemu, ki ne razume ali ne govori jezika državnega organa, omogočeno, da spremlja postopek v
jeziku, ki ga razume in tako lahko v njem tudi ustrezno sodeluje. Nanaša se torej na naroke in druga ustna procesna
dejanja ter predpostavlja, da bo omogočeno ustrezno prevajanje vsega, kar se na naroku ali drugem ustnem
procesnem dejanju dogaja. […]

Odločba US Up-43/96 z dne 30. 5. 2000, tč. 13. poudarki S.B.

UNIVERZA V LJUBLJANI, PRAVNA FAKULTETA

PREDAVANJA: USTAVNO PRAVO (čpts)
SAMO BARDUTZKY
[…] Določbo 62. člena Ustave pa je treba brati tudi v povezavi z 11. členom Ustave, ki določa [,
kateri jeziki so uradni v Sloveniji]. Določba 11. člena Ustave je odraz državne suverenosti in
narodne samobitnosti. Določba dejansko pomeni, da je že po Ustavi slovenski jezik na teritoriju
Republike Slovenije v javni rabi privilegiran glede na vse druge jezike. Poleg slovenščine sta na
območjih občin, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, po Ustavi privilegirana
tudi italijanski in madžarski jezik. Razlikovanje, ki izhaja iz Ustave, se seveda ne presoja.

Takšno razlikovanje je zakonodajalec dolžan upoštevati. S to določbo je med drugim

zagotovljena tudi raba uradnega jezika v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki
opravljajo javno službo. Glede na navedeno se v uradnem jeziku vlagajo vloge (te morajo namreč
biti sodišču in tudi drugim udeležencem postopka razumljive), pišejo odločbe, sklepi, zapisniki,
uradni zaznamki in druga pisanja. V tem jeziku se opravljajo vsa dejanja v postopku.

19. Z navedenim je tako podan ustavnopravni okvir pravice iz 62. člena Ustave. Zakon, na
katerega napotuje 62. člen Ustave, mora zato pri ureditvi načina uresničevanja te pravice izhajati
iz načela, da je v Sloveniji uradni jezik slovenščina oziroma na določenih območjih tudi
italijanščina in madžarščina. Istočasno pa mora ta zakon omogočiti vsakomur, da spremlja
postopek v jeziku, ki ga razume, kar predpostavlja ustrezno prevajanje na narokih in pri drugih
ustnih procesnih dejanjih. […]
UNIVERZA V
LJUBLJANI, PRAVNA
Odločba US Up-43/96 z dne 30. 5. 2000, tč. 18-19 FAKULTETA
PREDAVANJA:
USTAVNO PRAVO
(čpts)
SAMO BARDUTZKY
Kazenskopravna jamstva in jezik

Zakon o kazenskem
Ustava RS postopku
19. člen 7. člen […]
(varstvo osebne svobode)
(3) Tujec, ki mu je vzeta
[…]
prostost, ima pravico
(3) Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku podajati sodišču vloge v
ali v jeziku, ki ga razume, takoj obveščen o razlogih za odvzem
prostosti. V čim krajšem času mu mora biti tudi pisno sporočeno, svojem jeziku, v drugih
zakaj mu je bila prostost odvzeta. Takoj mora biti poučen o tem, da ni primerih pa tuji
dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči državljani lahko
zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ podajajo vloge v svojem
na njegovo zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njegove
bližnje. jeziku samo ob pogoju
vzajemnosti.
UNIVERZA V LJUBLJANI, PRAVNA FAKULTETA
PREDAVANJA: USTAVNO PRAVO (čpts)
SAMO BARDUTZKY
Posebne pravice narodnih skupnosti

64. člen
(posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji)
Avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da svobodno
uporabljajo svoje narodne simbole in da za ohranjanje svoje narodne identitete ustanavljajo organizacije, razvijajo
gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na področju javnega obveščanja in
založništva. V skladu z zakonom imata ti narodni skupnosti in njuni pripadniki pravico do vzgoje in izobraževanja v
svojem jeziku ter do oblikovanja in razvijanja te vzgoje in izobraževanja. Zakon določa območja, na katerih je
dvojezično šolstvo obvezno. Narodnima skupnostima in njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da gojijo odnose
s svojima matičnima narodoma in njunima državama. Država gmotno in moralno podpira uveljavljanje teh pravic.
Na območjih, kjer ti skupnosti živita, ustanovijo njuni pripadniki za uresničevanje svojih pravic svoje samoupravne
skupnosti. Na njihov predlog lahko država pooblasti samoupravne narodne skupnosti za opravljanje določenih nalog
iz državne pristojnosti ter zagotavlja sredstva za njihovo uresničevanje.
Narodni skupnosti sta neposredno zastopani v predstavniških organih lokalne samouprave in v državnem zboru.
Zakon ureja položaj in način uresničevanja pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti na območjih, kjer
živita, obveznosti samoupravnih lokalnih skupnosti za uresničevanje teh pravic, ter tiste pravice, ki jih pripadniki teh
narodnih skupnosti uresničujejo tudi zunaj teh območij. Pravice obeh narodnih skupnosti ter njunih pripadnikov so
zagotovljene ne glede na število pripadnikov teh skupnosti.
Zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ki zadevajo uresničevanje v ustavi določenih pravic in položaja zgolj narodnih
skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov narodnih skupnosti.
Posebne pravice narodnih skupnosti

65. člen
(položaj in posebne pravice romske
skupnosti v Sloveniji)

Položaj in posebne pravice romske skupnosti,

ki živi v Sloveniji, ureja zakon.