Stefan Saltirovski mikroskopski preparati

Mikroskopski preparati
Student: Stefan Saltirovski Naziv na predmetot: Broj na
indeks: 9738 Mikrobiologija
Nasoka: Hemija
rupa na studii: analiti!ka bio"emija
#oved:
$rigotvuva%eto na mikroskopskite preparati treba da soodvetstvuva
na &elta na mikroskopira%eto' (aka na primer pri ispituva%a na podvi)nosta
na mikroorganizmite* ili pro&esite na reproduk&ija* prigotvuva%eto na
mikroskopskiot preparat ne treba da gi o+teti ili ubie mikroorganizmite' ,d
druga strana mikroskopira%eto na neoboeni* t'n' nativni preparati* osobeno
koga se raboti za bakterii* e re!isi nevozmo)no' -ako postojat i t'n' vitalni
boe%a* trajnite fiksirani preparati se najpogodni za prou!uva%e na detalnata
gradba i morfologijata na ispituvaniot objekt'
.bstrakt:
/' Nativni preparati:
,voj tip na preparati se koristi za nab0uduva%e na protozoi* algi i
gabi a poretko na bakterii' Nativnite preparati mo)at da bidat obi!ni i vo vid
na vise!ka kapka'
1' 2iksirani i oboeni preparati:
3a razlika od nativnite*fiksiranite preparati imaat niza prednosti' $red
se traat mnogu podolgo* i ovozmo)uvaat boe%e na mikroorganizmite na
takov na!in +to 4e se istaknat pove4e detali od gradbata na kletkata* +to se
dol)i na razlikata vo afinitetot kon primenetite boi na poedine!ni sostavni
delovi na kletkata' Boe%eto na fiksiranite preparati ima ogromno zna!e%e
vo defiren&ija&ijata i identifika&ijata na akteriite
2iksa&ija na preparatite:
2iksa&ijata na preparatite ispolnuva nekolku funk&ii' 5ako prvo vo rezultat
na fiksira%e* kletkite stanuvaat propusni za boite i polesno se bojat' $otoa so
fiksa&ija doa6a do pri&vrstuva%e na mikroorganizmite za stakloto i se
onevozmo)uva nivnoto izmiva%e vo tekot na boe%eto* koga se vr+i
odleva%e* plakne%e i t'n' So rabota na patogeni mikroorganizmi fiksa&ijata
ima &el da gi ubie no ne da gi uni+ti kletkite so +to se spre!uva
poten&ijalnata opasnost od infek&ii vo tekot na boe%eto* mikroskopira%eto i
t'n' 2iksa&ijata mo)e da se izvede na dva na!ina' $rviot e fizi!ki pat pri +to
1
Stefan Saltirovski mikroskopski preparati
kako agens za fiksa&ija se koristi toplinata' $ri primenuva%e na ovoj na!in
proteinite od mikroorganizmite se koaguliraat i treba da se vnimava da ne se
uni+tat ili izobli!at mikroorganizmite pri +to kaj boe%eto po Gram mo)e da
predizvika Gr+ organizmi da se bojat kako Gr-. Sporogenite mikroorganizmi
mo)at da ja pre)iveat fiksa&ijata pa zatoavakvite preparati se smetaat kako
izvor na zaraza' ,vij tip na fiksa&ija e nepogoden za preparati od protozoi
kvas&i i muvli' $ri fiksa&ija so "emiski sredstva naj!esto se koristat 37
rastvor od formalin* 987 etanol* smesa od delovi na 987 etanol i eter i
osmium tetraoksid'
Bakteriolo+ki boi:
Boite se soli od koi edniot jon e oboen' Na primer metilensko sino* vsu+nost
e metilensko sino "lorid koj vo voda diso&ira i dava pozitiven metilensko
sino jon koj e sino oboen i "loriden anjon koj e bezboen' Bakteriolo+kite boi
se delat na prirodni i sinteti!ki' Sinteti!kite naj!esto se derivati na alininot i
se narekuvaat alininski boi' $rirodnite i sinteti!kite boi se delat na kiseli i
bazni' 9okolku oboeniot jon e pozitiven toga+ se bazni :metilensko sin*
kristal violetovo* safranin; a dokolku e negative se kiseli :nigrozin* kongo
&rveno;' <itoplazmata na site baktriski kletki se odnesuva kako negativen
jon* koga bakteriite rastat na medium so rN okolu 7' 3atoa se koristi bazna
boja koja se svrzuva za &itoplazmata pa organizmot direktno se boi' 5iselite
boi ne se vrzuvaat za bakterijata i go bojat samo delot okolu nea pa zatoa
ovoj na!in se vika indirekten na!in' Neutralnite boi se dobivaat so me+a%e
na kiseli i bazni boi vo alko"olna sredina' 5aj ovie boi i pozitivniot i
negarivniot jon se oboeni i naj!esto se koristat od kiseli kiseliot fuksin*
eozinot i eritrozinot* kako &rveni boi* fluores&einot i kongo pikrinskata
kiselina kako )olti boi i nigrozinot kako &rna boja* a od baznite se bazi!niot
fulsin* so &rvena boja* en&ijan kristal violetova i tianin* so violetova boja*
netilensko sino so sina boja i mala"itno zeleno i metilno zeleno od zelenite
boi' ,d neutralnite boi naj!esto se koristi neutralno &rveno' -ma dva vida na
te"niki na boe%e: prosto* so edna boja* i slo)eno so pove4e boi' $rimeri za
slo)eni boe%a se boe%eto po Gram, boe%eto na bakteriskite
endosporispored Hauser* be%eto na a&idorezistentnite bakterii po metodata
na Ziehl-Neelsen* boe%e na sporite kaj kvas&i* boe%e na bakteriskite kapsuli
i t'n
Boe%e po Gram
#o /883=>g' 9r H.C. Gram otkril deka bakteriite mo)at da se podelat na dve
grupi* vrz osnova na toa kako se bojat koga se tretiraat posledovatelno so
kristal violet i joden rastvor* se mijat so dekolorizator :etanol ili a&eton; i se
bojat so druga boja' ?dnata grupa ostanuva rezistentna na dekolorizatorot*
dodeka drugata grupa se obezbojuva' 3a da gi vidi ovie kletki pod
2
Stefan Saltirovski mikroskopski preparati
mikroskop Gram gi boel i so druga boja razli!na od kristal violetova' 3a taa
&el toj koristel safranin' (aka kletkite koi ostanuvaat rezistentni na
dekolorizatorot se bojat temnovioletovi ili sini i se ozna!uvaat kako ram
pozitivni dodeka drugite koi se bojat &rveno od safraninot se narekuvaat
ram negativni kletki' @potrebata na pove4e boi go pravi boe%eto slo)eno*
dodeka razli!niot odnos na bakteriite kon ovoj tip na boe%e go pravi
diferen&ijalno' 3a da se napravi dobar preparat potrebno e filmot da ne bide
premnogu tenok ili premnogu debel' -sto taka i mnogu mladi i mnogu stari
kletki davaat pogre+ni rezultati' Mediumot vo koj rastat kletkite kako i
uslovite na okolinata isto taka mo)e da imaat vlianie' $ostarata kultura od
Gr+ bakterii i onie izrasnati na kisel medium !esto igraat ili Gr- ili Gr+
variabilni' 5ako i da e Gr- bakterii nikoga+ ne izgledaat kako Gr+ nezavisno
od starosta na kulturata
5leto!en Aid
Site bakterii osven mikoplazmite poseduvaat kleto!en Aid' Bakteriskiot
kleto!en Aid slu)i da im dade oblik na bakteriskite kletki* kako i da gi za+titi
od osmoliza' 5leto!niot Aid se sostoi od semirigiden molekularen kompleks
nare!en peptidoglukan* nerastvorliv* porozen polimer' $eptidoglukanot* isto
taka nare!en i murein e polimer na dva amino +ekeri koi alterniraat :N=
a&eteglukozamin = NAG i N=a&etilmuraminska kiselina = NAM;* L=alanin*
D=alanin* D=glutamat i diaminokiselina :diaminopimelinska kiselina*
L=lizin* L=ornitin ili L=diaminobutirna kiselina;
5leto!en Aid kaj Gram pozitivnite bakterii
Gram pozitivnite bakterii imaat mnogu pove4e peptidoglukan vo nivniot
kleto!en Aid otkolku Gram negativnite bakterii' Nivniot Aid se sostoi od
nekolku* me6usebno povrzani* sloevi na peptidoglukan* a negovata debelina
iznesuva 1B=8Bnm' Na peptidoglukan otpa6a 8B=9B7' -sto taka mnogu
kleto!ni Aidovi sodr)at i tei"oi!na kiselina* koja e izgradena od gli&erol*
fosfati i ribitol
5leto!en Aid kaj Gram negativnite bakterii
5leto!niot Aid kaj Gram negativnite bakterii e mnogu poslo)eno graden' (oj
se sodr)i od tenok sloj na peptidoglukan i nadvore+na membrana koja go
odbiva slojot na peptidoglukan' $oradi prisustvoto na ovaa membrana na
ovaa membrana kleto!niot Aid na Gr- bakterii e bogat so lipidi* vnatre+nata
membrana se sostoi glavno od fosfolipidi* lipopolisa"aridi i proteini' ,vaa
nadvore+na obvivka slu)i kako bariera koja ne dozvoluva izleguva%e na
enzimite kako +to se onie koi se vklu!eni vo rastot na kleto!niot Aidod
periplazmati!niot prostor' -sto taka slu)i i kako za bariera za nekoi
3
Stefan Saltirovski mikroskopski preparati
nadvore+ni enzimi da ne ja povredat kletkata' Na primer kleto!niot Aid na
GrC bakterii se o+tetuva od lizozim koj go rastvara peptidoglukanot dodeka
kaj Gr- bakterii ostanuva neo+teten' 3a vreme na boe%eto* kaj Gr+ bakterii
kristal violet i jodot se povrzuvaat i formiraat golema molekula* koja
pre&ipitira vo kltkata' 9ekoloriza&ijata ppedizvikuva de"idrata&ija na
pove4eslojniot peptidoglukan* so +to se namaluva prostorot pome6u
molekulite i na toj na!in kompleksot jod=boja ostanuva zaroben vo kletkata'
5aj Gr- bakterii dekolorizatorot gi rastvara lipidite od nadvore+nata
membrana i edinstveniot sloj od peptidoglukan ne mo)e na go zadr)i
kompleksot jod=boja i kletkata obezbojuva'
Boe%e na spori
Bakteriskite spori se tolku rezistentni na destruk&ija +to nekoi nau!ni&i
pretpostavuvaat deka )ivotot na zemjata pristignal so bakteriski spori' Me6u
bakteriite samo Gr+ bakterii formiraat spori* osobeno !lenovite na rodot
Bacilus i Clostridium kako i Sporosarcina i Desulfotomaculum.
Bakteriskite spori vo kletkata mo)e da se nao6aat &entralno* terminalno i
subterminalno' Bakteriite produ&iraat spori za pre)ivuva%e za vreme na
nepovolni uslovi kako +to e nedostatok na "rana ili voda' #o osnova sporite
se strukturi koi sodr)at absoluten minimumna geneti!ki informa&ii i material
za produk&ija na vegetativni formi' ?ndosporite sodr)at DNA* ribozomi*
&itoplazmati!na membrana i se ostanato potrebno za )ivot' ,vie komponenti
se obvitkani so nekolku za+titni obvivki: korteks* obvivka i ponekoga+ i
egzosporium' 5orteksot na sporata e izgraden od nekolku sloevi na
peptidoglukan i dipikolinska kiselina povrzana so kal&iumovi joni'
5orteksot ja ovozmo)uva toplotnata rezisten&ija na sporata' ,bvivkata se
nao6a okolu korteksot i e izgradena od protein sli!en na keratinot' (aa ja
ovozmo)uva rezisten&ijata sprema "emiskite soedinenija' Dezisten&ijata ja
ovozmo)uva i de"idriranata sostojba' enetskiot material i drugite
neop"odni materii se zapakuvani vo suvi silno za+titeni spori koi se
sposobni da izdr)at visoka temperatura* su+a* ultravioletova svetlina*
"emikalii i drugi nepovolni uslovi za razlika kod reproduktivnite spori kaj
fungite i rastenijata' Site metaboliti!ki aktivnosti se vo "iberna&ija' #o
vakva sostojba kletkite mo)at da ostanat dolgo vreme' 5oga sporite 4e se
najdat vo povolni uslivi tie germiniraat' ermina&ijata e pro&es pri koj
sporite preminuvaat vo vegetativni kletki koi rastat* se reprodu&iraat i
metaboliziraat' $ritoa edna spora preminuva vo vegetativana kletka koja ne
poka)uva rezistentnost kako sporata odnosno mo)e polesno da se ubie'
Bidej4i sporite se za+titeni so debela obvivka* tie te+ko se bojat' 3atoa se
koristat silni boi i toplina' ?dna+ oboenata spora te+ko i se obezbojuva'
$otoa vegetativnite kleto!ni komponenti gi boime so druga boja' Na ovoj
4
Stefan Saltirovski mikroskopski preparati
na!in mo)eme da vidime spori* spori vo vegetativni kletki i vegetativni
kletki bez spori

?ksperimentalen del:
3a prigotvuva%e na fiksiranite preparati se koristat neupotrebuvani
predmetni staklen&a' 9okolku morame da reupotrebuvame upotrebeni
predmetni staklen&a tie treba da se is!istat primenuvaj4i posebna te"nika'
Najprvo se ostavaat da sedat 1> !asa vo E7 NaOH' $otoa rastvorot se
zagreva nekoe vreme na slab plamen i se prefrlaat da sedat 1> !asa vo
kon&entriran rastvor na "rom=sulfurna kiselina' Se mijat so mlaz voda i se
potopuvaat vo 987 alko"ol se do nivnata upotreba' Novite staklen&a se
mijat so voda i detergent i se potopuvaat vo 987 alko"ol se do nivna
upotreba' $red samata upotreba istite se vadat od alko"ol i se flambiraat' $rv
!ekor vo prigotvuva%eto na trajnite mikroskopski preparati e prigotvuva%e
na tenok razmaz od suspenzija na ispituvaniot objekt n apovr+inata na
predmetnoto staklen&e= film' Materialot se nanesuva so bakteriolo+ka eza*
koja pred samata upotreba se sterilizira nad plamen' $ritoa ezata se dr)i nad
plamenot re!isi vertikalno taka +to platinskata )i&a i pogolemiot del od
metalnata dr+ka da bidat &elosno vo plamenot' Steriliza&ijata e zavr+ena
koga platinskata )i&a 4e se v)ari' $red da prejdeme kon zema%e na
materilottreba da po!ekame da se oladi ezata za da ne nastane aerosol ili
mikroorganizmite da bidat uni+teni pri nivnoto zima%e' Materialot mo)e da
bide suspendiran vo nekoj priroden medium* odnosno vo te!na "ranliva
podloga ili pak da bide kultiviran na plo!a' ,tkako sme ja sterilizirale ezata
i taa se oladila go nanesuvame materialot na predmetno staklo na koe
pret"odno so pasterova pipeta sme kapnale kapka fiziolo+ki rastvor'
3ema%eto na materialot se vr+i na sledniov na!in: $etri sadot se prinesuva
na okolu /Bcm od plamenikot' o podigame kapakot onolku kolku +to e
dovolno slobodno da se pristapi so ezata do kolonijata od koja materialot 4e
bide zemen' 5oli!inata na materijalot treba da bide sosem mala' Sadot se
zatvara bez da se flambira' #rbot na ezata se potopuva vo kapkata fiziolo+ki
rastvor na predmetnoto staklen&e* se "omogenizira i se razma!kuva vo vid
na tenok film' ?zata se )ari i se polo)uva na dr)a!oti filmot se su+i visoko
nad plamenik za da ne se uni+ti objektot' 3a suspendira%e na materialot
koristime fiziolo+ki rastvor ili "ranliv bujon !ija osmotska aktivnost e bliska
5
Stefan Saltirovski mikroskopski preparati
do onaa na kletkite' $otopuva%e na kletkite vo destilirana voda doveduva do
plazmoptiza i prska%e na kletkite'
Boe%e na kletkite po Gram
Bakteriite prvo se bojat so bazna boja* kristal violet' $o prviot !ekor i Gr+ i
Gr- bakterii se bojat direktno i stanuvaat violetovi' $otoa bakteriite se
tretiraat so voden rastvor' ,va ovozmo)uva bojata bojata da se zadr)i
podobro pri +to se formira komplek boja=jod :parajod rozalin;' $o ovoj
!ekor i Gr+ i Gr- bakterii stanuvaat violetovo oboeni' $otoa se dodava
dekolorizator :etanol* a&eton ili nivna me+avina;' ,va e diferen&ijalniot
!ekor' 5aj Gr+ bakterii ostanuva kompleksot jod=boja dodeka Gr- bakterii
se obezbojuvaat' Na krajot se dodava safranin :isto taka bazna boja;' Bidejki
Gr+ bakterii ve4e se violetovo oboeni tie ve4e ne se bojat' Gr- bakterii* koi
dosega bea obezboeni* se bojat &rveno
Boe%e na sporite po metoda na he!!er"#ul$%n
$odgotvuvame film so vegetativni kletki :/1=/> !asa; i od sporulirani kletki
:1>=3B !asa; od Bacilus sp. i go fiksirame na toplina' o prelivame filmot so
mali"artno zeleno i go dr)ime preparatot nad plamenik / minuta vnimavaj4i
da ne se isu+i bojata' 9okolku dojde do toa se dodava u+te boja' #i+okot od
boja go izmivame so voda i go prelivame filmot so safranin za vreme od 3B
sek' $reparatot go mieme so voda i go ostavame da se su+i'
Boe%e na sporite po metoda na Hauser
Se prigotvuva fiksiran preparat od nekoja sporogena bakterija' $reparatot se
boi so fuksin' Boe%eto se vr+i so zagreva%e na plamen vo trae%e od E=8
minuti' #rz filmot se izliva boja vo vi+ok* zagreva%eto e do momentot
koga 4e po!ne da se izdvojuva parea' #o momentot koga 4e se pojavi
pareapreparatot se vadi nadvor od plamenot za da +tom isparuva%eto
restanepovtorno se vnese vo nego' ,vaa postapka se povtoruva nekolku pati'
#o tekot na postapkata treba da se vnimava da ne dojde do vrie%e na vodata
ili nejzino potpolno isparuva%e i zasu+uva%e' $o /=1 minuti bojata se
odleva' ,bezbojuva%eto se vr+i so /7rastvor od sulfurna kiselina se dodeka
ima izdvojuva%e na bojata' $reparatot go promivame so mlaz voda* a potoa
preparatot dopolnitelno se boi so metilensko sino vo tek na 3B sek' ovaa boja
4e go oboi vegetativnoto telo na bakteriite' $otoa se vr+i proplaknuva%e so
voda se su+i na vozdu" i se mikroskopira'

&
Stefan Saltirovski mikroskopski preparati

Stapirococcus aureus E coli

Bacillus pumilus Escherichia coli undergoing lysis following
exposure to a beta-lactam antibiotic
Escherichia coli O157:H7 is an emer'in' cause %! !%%()%rne illness. An es$ima$e(
*3,+++ cases %! in!ec$i%n an( &1 (ea$hs %ccur in $he ,ni$e( $a$es each -ear. .n!ec$i%n
%!$en lea(s $% )l%%(- (iarrhea, an( %ccasi%nall- $% /i(ne- !ailure. M%s$ illness has )een
ass%cia$e( 0i$h ea$in' un(erc%%/e(, c%n$amina$e( 'r%un( )ee!. 1ers%n-$%-2ers%n c%n$ac$
in !amilies an( chil( care cen$ers is als% an im2%r$an$ m%(e %! $ransmissi%n. .n!ec$i%n can
als% %ccur a!$er (rin/in' ra0 mil/ an( a!$er s0immin' in %r (rin/in' se0a'e-
*
Stefan Saltirovski mikroskopski preparati
c%n$amina$e( 0a$er.
C%nsumers can 2re3en$ E. coli O15*4H* in!ec$i%n )- $h%r%u'hl- c%%/in' 'r%un( )ee!,
a3%i(in' un2as$euri5e( mil/, an( 0ashin' han(s care!ull-.
6ecause $he %r'anism li3es in $he in$es$ines %! heal$h- ca$$le, 2re3en$i3e measures %n
ca$$le !arms an( (urin' mea$ 2r%cessin' are )ein'in3es$i'a$e(.
What is Escherichia coli O157:H7?
E. coli O15*4H* is %ne %! hun(re(s %! s$rains %! $he )ac$erium 7scherichia c%li. Al$h%u'h
m%s$ s$rains are harmless an( li3e in $he in$es$ines %! heal$h- humans an( animals, $his
s$rain 2r%(uces a 2%0er!ul $%8in an( can cause se3ere illness.
E. coli O15*4H* 0as !irs$ rec%'ni5e( as a cause %! illness in 19:2 (urin' an %u$)rea/ %!
se3ere )l%%(- (iarrhea; $he %u$)rea/ 0as $race( $% c%n$amina$e( ham)ur'ers. ince $hen,
m%s$ in!ec$i%ns ha3e c%me !r%m ea$in' un(erc%%/e( 'r%un( )ee!.
<he c%m)ina$i%n %! le$$ers an( num)ers in $he name %! $he )ac$erium re!ers $% $he
s2eci!ic mar/ers !%un( %n i$s sur!ace an( (is$in'uishes i$ !r%m %$her $-2es %! E. coli.
How is E. coli O157:H7 spread?
<he %r'anism can )e !%un( %n a small num)er %! ca$$le !arms an( can li3e in $he
in$es$ines %! heal$h- ca$$le. Mea$ can )ec%me c%n$amina$e( (urin' slau'h$er, an(
%r'anisms can )e $h%r%u'hl- mi8e( in$% )ee! 0hen i$ is 'r%un(. 6ac$eria 2resen$ %n $he
c%0=s u((ers %r %n e>ui2men$ ma- 'e$ in$% ra0 mil/.
7a$in' mea$, es2eciall- 'r%un( )ee!, $ha$ has n%$ )een c%%/e( su!!icien$l- $% /ill E. coli
O15*4H* can cause in!ec$i%n. C%n$amina$e( mea$ l%%/s an( smells n%rmal. Al$h%u'h $he
num)er %! %r'anisms re>uire( $% cause (isease is n%$ /n%0n, i$ is sus2ec$e( $% )e 3er-
small.
Am%n' %$her /n%0n s%urces %! in!ec$i%n are c%nsum2$i%n %! s2r%u$s, le$$uce, salami,
un2as$euri5e( mil/ an( ?uice, an( s0immin' in %r (rin/in' se0a'e-c%n$amina$e( 0a$er.
6ac$eria in (iarrheal s$%%ls %! in!ec$e( 2ers%ns can )e 2asse( !r%m %ne 2ers%n $% an%$her
i! h-'iene %r han(0ashin' ha)i$s are ina(e>ua$e.
<his is 2ar$icularl- li/el- am%n' $%((lers 0h% are n%$ $%ile$ $raine(. #amil- mem)ers an(
2la-ma$es %! $hese chil(ren are a$ hi'h ris/ %! )ec%min' in!ec$e(.
@%un' chil(ren $-2icall- she( $he %r'anism in $heir !eces !%r a 0ee/ %r $0% a!$er $heir
illness res%l3es. Ol(er chil(ren rarel- carr- $he %r'anism 0i$h%u$ s-m2$%ms.
What illness does E. coli O157:H7 cause?
:
Stefan Saltirovski mikroskopski preparati
E. coli O15*4H* in!ec$i%n %!$en causes se3ere )l%%(- (iarrhea an( a)(%minal cram2s;
s%me$imes $he in!ec$i%n causes n%n)l%%(- (iarrhea %r n% s-m2$%ms. ,suall- li$$le %r n%
!e3er is 2resen$, an( $he illness res%l3es in 5 $% 1+ (a-s.
.n s%me 2ers%ns, 2ar$icularl- chil(ren un(er 5 -ears %! a'e an( $he el(erl-, $he in!ec$i%n
can als% cause a c%m2lica$i%n calle( hem%l-$ic uremic s-n(r%me, in 0hich $he re( )l%%(
cells are (es$r%-e( an( $he /i(ne-s !ail. A)%u$ 2A-*A %! in!ec$i%ns lea( $% $his
c%m2lica$i%n. .n $he ,ni$e( $a$es, hem%l-$ic uremic s-n(r%me is $he 2rinci2al cause %!
acu$e /i(ne- !ailure in chil(ren, an( m%s$ cases %! hem%l-$ic uremic s-n(r%me are cause(
)- E. coli O15*4H*.
How is E. coli O157:H7 infection diagnosed?
.n!ec$i%n 0i$h E. coli O15*4H* is (ia'n%se( )- (e$ec$in' $he )ac$erium in $he s$%%l. M%s$
la)%ra$%ries $ha$ cul$ure s$%%l (% n%$ $es$ !%r E. coli O15*4H*, s% i$ is im2%r$an$ $% re>ues$
$ha$ $he s$%%l s2ecimen )e $es$e( %n s%r)i$%l-MacC%n/e- BMACC a'ar !%r $his %r'anism.
All 2ers%ns 0h% su((enl- ha3e (iarrhea 0i$h )l%%( sh%ul( 'e$ $heir s$%%l $es$e( !%r E.
coli O15*4H*.
How is the illness treated?
M%s$ 2ers%ns rec%3er 0i$h%u$ an$i)i%$ics %r %$her s2eci!ic $rea$men$ in 5-1+ (a-s. <here
is n% e3i(ence $ha$ an$i)i%$ics im2r%3e $he c%urse %! (isease, an( i$ is $h%u'h$ $ha$
$rea$men$ 0i$h s%me an$i)i%$ics ma- 2reci2i$a$e /i(ne- c%m2lica$i%ns. An$i(iarrheal
a'en$s, such as l%2erami(e B.m%(iumC, sh%ul( als% )e a3%i(e(.
Hem%l-$ic uremic s-n(r%me is a li!e-$hrea$enin' c%n(i$i%n usuall- $rea$e( in an in$ensi3e
care uni$. 6l%%( $rans!usi%ns an( /i(ne- (ial-sis are %!$en re>uire(. Di$h in$ensi3e care,
$he (ea$h ra$e !%r hem%l-$ic uremic s-n(r%me is 3A-5A.
What are the long-term consequences of infection?
1ers%ns 0h% %nl- ha3e (iarrhea usuall- rec%3er c%m2le$el-.
A)%u$ %ne-$hir( %! 2ers%ns 0i$h hem%l-$ic uremic s-n(r%me ha3e a)n%rmal /i(ne-
!unc$i%n man- -ears la$er, an( a !e0 re>uire l%n'-$erm (ial-sis. An%$her :A %! 2ers%ns
0i$h hem%l-$ic uremic s-n(r%me ha3e %$her li!el%n' c%m2lica$i%ns, such as hi'h )l%%(
2ressure, sei5ures, )lin(ness, 2aral-sis, an( $he e!!ec$s %! ha3in' 2ar$ %! $heir )%0el
rem%3e(.
What can be done to prevent the infection?
E. coli O15*4H* 0ill c%n$inue $% )e an im2%r$an$ 2u)lic heal$h c%ncern as l%n' as i$
c%n$amina$es mea$. 1re3en$i3e measures ma- re(uce $he num)er %! ca$$le $ha$ carr- i$ an(
$he c%n$amina$i%n %! mea$ (urin' slau'h$er an( 'rin(in'. Eesearch in$% such 2re3en$i%n
measures is ?us$ )e'innin'.
9
Stefan Saltirovski mikroskopski preparati
What can ou do to prevent E. coli O157:H7 infection?
C%%/ all 'r%un( )ee! an( ham)ur'er $h%r%u'hl-. 6ecause 'r%un( )ee! can $urn )r%0n
)e!%re (isease-causin' )ac$eria are /ille(, use a (i'i$al ins$an$-rea( mea$ $herm%me$er $%
ensure $h%r%u'h c%%/in'. Gr%un( )ee! sh%ul( )e c%%/e( un$il a $herm%me$er inser$e(
in$% se3eral 2ar$s %! $he 2a$$-, inclu(in' $he $hic/es$ 2ar$, rea(s a$ leas$ 1&+F #. 1ers%ns
0h% c%%/ 'r%un( )ee! 0i$h%u$ usin' a $herm%me$er can (ecrease $heir ris/ %! illness )-
n%$ ea$in' 'r%un( )ee! 2a$$ies $ha$ are s$ill 2in/ in $he mi((le.
.! -%u are ser3e( an un(erc%%/e( ham)ur'er %r %$her 'r%un( )ee! 2r%(uc$ in a res$auran$,
sen( i$ )ac/ !%r !ur$her c%%/in'. @%u ma- 0an$ $% as/ !%r a ne0 )un an( a clean 2la$e,
$%%.
A3%i( s2rea(in' harm!ul )ac$eria in -%ur /i$chen. Gee2 ra0 mea$ se2ara$e !r%m rea(--$%-
ea$ !%%(s. Dash han(s, c%un$ers, an( u$ensils 0i$h h%$ s%a2- 0a$er a!$er $he- $%uch ra0
mea$. Ne3er 2lace c%%/e( ham)ur'ers %r 'r%un( )ee! %n $he un0ashe( 2la$e $ha$ hel(
ra0 2a$$ies. Dash mea$ $herm%me$ers in )e$0een $es$s %! 2a$$ies $ha$ re>uire !ur$her
c%%/in'.
Drin/ %nl- 2as$euri5e( mil/, ?uice, %r ci(er. C%mmercial ?uice 0i$h an e8$en(e( shel!-li!e
$ha$ is s%l( a$ r%%m $em2era$ure Be.'. ?uice in car()%ar( )%8es, 3acuum seale( ?uice in
'lass c%n$ainersC has )een 2as$euri5e(, al$h%u'h $his is 'enerall- n%$ in(ica$e( %n $he
la)el. Huice c%ncen$ra$es are als% hea$e( su!!icien$l- $% /ill 2a$h%'ens.
Dash !rui$s an( 3e'e$a)les $h%r%u'hl-, es2eciall- $h%se $ha$ 0ill n%$ )e c%%/e(. Chil(ren
un(er 5 -ears %! a'e, immun%c%m2r%mise( 2ers%ns, an( $he el(erl- sh%ul( a3%i( ea$in'
al!al!a s2r%u$s un$il $heir sa!e$- can )e assure(. Me$h%(s $% (ec%n$amina$e al!al!a see(s
an( s2r%u$s are )ein' in3es$i'a$e(.
Drin/ munici2al 0a$er $ha$ has )een $rea$e( 0i$h chl%rine %r %$her e!!ec$i3e (isin!ec$an$s.
A3%i( s0all%0in' la/e %r 2%%l 0a$er 0hile s0immin'.
Ma/e sure $ha$ 2ers%ns 0i$h (iarrhea, es2eciall- chil(ren, 0ash $heir han(s care!ull- 0i$h
s%a2 a!$er )%0el m%3emen$s $% re(uce $he ris/ %! s2rea(in' in!ec$i%n, an( $ha$ 2ers%ns
0ash han(s a!$er chan'in' s%ile( (ia2ers. An-%ne 0i$h a (iarrheal illness sh%ul( a3%i(
s0immin' in 2u)lic 2%%ls %r la/es, sharin' )a$hs 0i$h %$hers, an( 2re2arin' !%%( !%r
%$hers.
#%r m%re in!%rma$i%n a)%u$ re(ucin' -%ur ris/ %! !%%()%rne illness, 3isi$ $he ,
De2ar$men$ %! A'ricul$ureIs #%%( a!e$- an( .ns2ec$i%n er3ice 0e)si$e a$4
h$$24JJ000.!sis.us(a.'%3 %r $he 1ar$nershi2 !%r #%%( a!e$- 7(uca$i%n a$4 #%r m%re
a(3ice %n c%%/in' 'r%un( )ee!, 3isi$ $he ,.. De2ar$men$ %! A'ricul$ure 0e) si$e a$4
h$$24JJ000.!sis.us(a.'%3JOAJ$%2icsJ').h$m
1+
Stefan Saltirovski mikroskopski preparati
11