GOSPODARSKO POGODBENO PRAVO (izpiski iz knjige dr.

Vesne Kranjc
Gospodarsko pogodbeno pravo)

GOSPODARSKO POGODBENO PRAVO V PRAVNEM SISTEMU

O MONIZMU IN DUALIZMU POGODBENEGA IN GOSPODARSKO POGODBENEGA

PRAVA
Rimsko pravo ni poznalo posebnega prava trgovcev. Slednje se je razvilo ele v poznem
srednjem veku, ko je gospodarski razvoj ponovno spodbudil razvoj trgovine nastanek
posebnega prava trgovcev.
Prevladujoe stalie danes: narava pravnih razmerij med trgovci oz. gospodarskimi
subjekti zahteva posebno pravno ureditev sicer istovrstnih pravnih razmerij zaradi razlik
med obligacijskim in gospodarskim pogodbenim pravom, kljub temu pa samostojnosti
gospodarskega pogodbenega prava ni mogoe absolutizirati.
Monizem: pravni redi, ki enotno urejajo obligacijska razmerja, ne glede na to, kdo so
subjekti teh razmerij.
Dualizem: pravni redi, ki imajo za obligacijska razmerja gospodarskih subjektov posebna
pravila.
Kriterij za razlikovanje med monizmom in dualizmom: enoten ali poseben zakon
neutemeljeno (zgolj nomotehnina reitev), ali in v kolikni meri so uveljavljene vsebinske
razlike med splonim pogodbenim in gospodarskim pogodbenim pravom.
enoten zakon: Slovenija, vica, Italija; poseben zakon: Nemija, Avstrija, Francija
Obligacijski zakonik (OZ): urejenost splonih pogodbenih razmerij in urejenost pogodbenih
razmerij gospodarskih subjektov (enoten zakon) kar pa ne pomeni, da slovenski pravni
red ne priznava in upoteva razlik med pogodbenim in gospodarskim pogodbenim
pravom.
Posebna pravila za gospodarske pogodbe so v OZ nomotehnino uveljavljena na tri
naine:
z izrecnimi druganimi pravili za gospodarske pogodbe (= ko OZ izrecno doloi, da
je v primeru gospodarske pogodbe vsebina obveznosti drugana; v OZ je takih
izrecnih dolob relativno malo; primeri: drugana pravila pri splonem zastaralnem
roku, pri uinku prenosa upnikove terjatve na drugega, pri obvestilu prodajalca o
oitnih napakah, pri dobavi veje koliine po vrsti doloenih stvari),
z vkljuitvijo posebnih pravnih virov (= pravila, katerih vsebina se oblikuje v
poslovni praksi; 12. len OZ: generalna klavzula o uporabi poslovnih obiajev,
uzanc in prakse, vzpostavljene med strankama poslovna praksa kreira posebna
pravila za gospodarske subjekte tudi zunaj izrecnega sklicevanja),

z drugano uporabo in razlago pravnih standardov v gospodarskih pogodbah (=

dinamino normiranje, doseeno s sklicevanjem na naela in vkljuitvijo pravnih
standardov; uporabo pravnih standardov olajujeta teorija in sodna praksa; neko
pravno pravilo ima drugano vsebino v primeru gospodarske kot pa v primeru
negospodarske pogodbe; primer: razlina obravnava pojma nesorazmerno visoka
pogodbena kazen).

Tudi takrat, ko ne gre za gospodarsko pogodbo (ko nasprotna stranka ni gospodarskih

subjekt) ali sploh ne gre za pogodbeno razmerje, so gospodarski subjekti zavezani k
druganemu ravnanju kot negospodarski subjekti.
Povzemanje pravil gospodarskega pogodbenega prava v obligacijsko pravo
komercializacija obligacijskega prava.

GOSPODARSKA POGODBA, GOSPODARSKI SUBJEKT

Gospodarska pogodba po OZ: pogodba ima naravo gospodarske pogodbe, e sta obe
pogodbeni stranki gospodarska subjekta (subjektivno merilo). 13/2 OZ: gospodarske
pogodbe so pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti.
Gospodarski subjekt sinonim trgovec (alternativno):
gospodarski subjekti po statusu oziroma osebe, ki poslujejo v pravnoorganizacijski
obliki, ki je namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti (gospodarski subjekti ne
glede na namen, ki je podan v zvezi s konkretno pogodbo; primeri: gospodarske
drube, podjetnik posameznik, gospodarsko interesno zdruenje, zadruga),
osebe, ki poslujejo v pravnoorganizacijski obliki, ki ni namenjena opravljanju
pridobitne dejavnosti, a ob svoji dejavnosti izvajajo tudi dejavnost s pridobitnim
namenom, e je konkretna pogodba v zvezi s pridobitno dejavnostjo (primeri: javni
zavodi, drutva, ustanove (pravne osebe), fizine osebe.
Vsak posel se lahko sklene kot negospodarski ali pa kot gospodarski (narava pogodbe je
odvisna od doloenih subjektov gospodarski ali negospodarski subjekt).
ZNAILNOSTI GOSPODARSKIH POGODB
Znailnosti gospodarskih pogodb (= dejanske okoliine, ki vplivajo na drugano pravno
ureditev gospodarskih pogodb oziroma na drugano ureditev medsebojnih pravic):
mnoinost pri sklepanju poslov (= veliko tevilo doloenih vrst pravnih poslov v
relativno kratkih asovnih obdobjih; pripravljeni sploni pogoji poslovanja, tipske
pogodbe, izoblikovanje trgovinskih oziroma gospodarskoprometnih klavzul;
mnoinost razlog za nastajanje avtonomnih pravil),
specializacija (= posamezni gospodarski subjekti sami neposredno izvajajo le del
dejavnosti in poslov, ki so sicer povezani z njihovim nastopom na trgu;
priakovana veja strokovnost teh gospodarskih subjektov),

koncentracija kapitala (= izvajanje doloenih dejavnosti je pod nadzorom vedno

manjega tevila udeleencev primer avtomobilske in farmacevtske industrije;
ekonomske koristi: cena proizvoda je nija; negativne posledice za neovirano
delovanje trga: poseganje trnih pravil na podroja, ki so bila nekdaj predmet
urejanja obligacijskih pravil in avtonomije volje pogodbenih strank),

povezanost gospodarskih poslov z bannimi posli (= potreba po finanni varnosti z

vkljuitvijo instrumentov za zavarovanje pogodbenih obveznosti v posel; udeleba
bank in posebnih finannih organizacij: factoring, leasing, bann garancija, posli
plailnega prometa ),

svetovna povezanost gospodarskih subjektov (= poslovanje gospodarskih

subjektov v svetovnem obsegu tenje po poenotenju gospodarskega
pogodbenega prava in nastanek novih pravnih poslov ter veanje pomena
doloenih pravnih vej),

arbitrae in posebna sodia (= arbitrano reevanje sporov je ugodneje za

gospodarske subjekte razlogi: zaupanje arbitraam, hitreji postopek,
strokovneji senati, manj formalen postopek, fleksibilneja izbira prava; posebna
sodia ali posebni oddelki za reevanje sporov med gospodarskimi subjekti pri
dravnih sodiih),

veja zaita upnika (= ve znanja in premiljenosti pri prevzemanju pogodbenih

obveznosti s strani gospodarskih subjektov veja zaita upnika; primer:
akcesornost tradicionalnih institutov za zavarovanje in utrditev pogodbenih
obveznosti zaita dolnika, abstraktna zavarovanja, ki ne dovoljujejo ugovorov
iz temeljnega posla zaita upnika).

POENOTENJE GOSPODARSKEGA POGODBENEGA PRAVA

Za poenotenje si prizadevajo:
drave (z ratifikacijo mednarodnih konvencij in povzemanjem vsebine konvencij v
notranji pravni red),
gospodarski subjekti sami (z enotnimi avtonomnimi pravili),

mednarodne organizacije (s pripravo konvencij in avtonomnih pravil):

Mednarodna trgovinska zbornica ICC (l. 1919, sede v Parizu):

mednarodna nevladna organizacija, ki nudi podporo pri
mednarodnem poslovanju in investiranju ter premagovanje ovir pri
pretoku blaga, storitev in kapitala; delovanje stalne arbitrae; lani
ICC: gospodarska zdruenja in gospodarske drube z vsega sveta;
pripravlja avtonomna pravila kot veljavni poslovni obiaji; akti:
razna enotna pravila in obiaji, Zbirka prevoznih klavzul
INCOTERMS, vzorna pogodba za trgovsko zastopanje in
distribucijsko pogodbo,

Mednarodni intitut za unifikacijo mednarodnega zasebnega prava

UNIDROIT (l. 1926, sede v Rimu): neodvisna medvladna
organizacija, katere naloga je poenotenje mednarodnega zasebnega
prava in s tem tudi poenotenje gospodarsko pogodbenega prava;
lani UNIDROIT: drave (tudi Slovenija); pripravlja osnutke
mednarodnih konvencij, vzorne zakone, pravne vodie; akti; razne
konvencije, vodii, Naela UNIDROIT za sklepanje mednarodnih
gospodarskih pogodb (opredelitev pravil, ki so tako imenovani
sploni del pogodbenega prava; akt ni namenjen ratifikaciji, temve
druganim metodam uporabe): nomotehnino so oblikovala reitve
za mednarodne gospodarske pogodbe, ki sledijo poslovni praksi in
so zato za prakso gospodarskih subjektov najustrezneje,

Komisija Zdruenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo

UNCITRAL (l. 1966, sede na Dunaju): specializirana organizacija
Zdruenih narodov, katere naloga je pospeitev razvoja, uskladitev
in poenotenje prava mednarodne trgovine; pripravlja in sprejema
konvencije (neko), pripravlja akte na podroju tako imenovanega
neobveznega prava oziroma avtonomnih pravil vodii, vzorni
zakoni (danes); akti: razne konvencije, vzorni zakoni, vodii.

poenotenje v okviru EU: poseganje prava EU s svojimi pravnimi akti na doloena

pravna podroja le, e za tako delovanje obstaja pravna podlaga v ustanovitvenih

aktih kadar razlike v pravnih redih drav lanic predstavljajo oviro za skupni trg;
EU s svojimi akti poenotenja (direktivami, uredbami) ni bistveno posegla v
gospodarsko pogodbeno pravo drav lanic oziroma so poenotena le posamezna
vpraanja; prizadevanja za poenotenje pogodbenega prava ustanovitev Komisije
za evropsko pogodbeno pravo Landova komisija: Naela evropskega
pogodbenega prava (2003): pravila pogodbenega prava, ki predstavljajo sploni
del pogodbenega prava.
Poenotenja le na posameznih podrojih.
Posledice poenotenja: vpraanje, ali je e smiselno govoriti o gospodarskem pogodbenem
pravu in mednarodnem gospodarskem pogodbenem pravu ter uveljavljanje ideje o
nastajanju posebnega nadnacionalnega prava za pravna razmerja trgovcev sodobna lex
mercatoria.
GOSPODARSKO POGODBENO PRAVO V PRAVNEM SISTEMU
Gospodarsko pogodbeno pravo posebna pravna veja (podpanoga).
Gospodarsko pogodbeno pravo obravnava poslovna razmerja (predvsem pogodbena
razmerja) doloenih oseb gospodarskih subjektov, trgovcev.
Gospodarsko pogodbeno pravo je del gospodarskega prava. Slednje je iri pojem kot
trgovinsko pravo (= del prava, ki ureja pravni poloaj trgovcev in njihove posle). Pri nas
pravni poloaj trgovcev (gospodarskih subjektov) preuuje gospodarsko statusno pravo ali
korporacijsko pravo, njihove posle pa gospodarsko pogodbeno pravo. Gospodarsko pravo
poleg gospodarskega statusnega in gospodarskega pogodbenega prava obsega tudi
pravila javnopravne narave, ki posegajo v poslovanje gospodarskih subjektov pravila
trnega prava, pravila o pogojih za statusna preoblikovanja, omejitve pri poslovanju z
doloenimi kategorijami oseb
Posamezna podroja gospodarskega pogodbenega prava pa so se razvila v samostojne
pravne veje, npr. prevozno pravo, pravo javnih naroil, zavarovalno pravo

VIRI GOSPODARSKEGA POGODBENEGA PRAVA

AVTONOMNA PRAVILA
Avtonomna pravila/avtonomno pravo/formularno pravo/mehko pravo (soft law): so
namenjena nedoloenemu tevilu sicer istovrstnih pravnih razmerij, oblikuje pa jih
poslovna praksa spontano (nekatere poslovne obiaje) ali organizirano (gospodarski
subjekti sami ali njihova zdruenja) in jih ne sprejme zakonodajalec. Obseg avtonomnih
pravil je v gospodarskem pravu najiri (razlog: naelo avtonomije volje, mnoinost
sklepanja istovrstnih pravnih razmerij, pridobitni namen udeleencev, strokovna
zdruenja).
Prednosti avtonomnih pravil:
konkretizacija zakonskih pravil (= konkretizirajo npr. pravila prodajne pogodbe na
tono doloen predmet: uzance za trgovanje z itom, uzance za trgovanje z riem
) ,
prispevanje k globalnemu poenotenju gospodarskega pogodbenega prava (=
konkretna uporaba avtonomnih pravil ni pogojena z dravno pripadnostjo subjekta,
temve jih uporabljajo subjekti po vsem svetu).
Avtonomna pravila zavezujejo, kadar so vkljuena v konkretne pogodbene dolobe
dogovorjena uporaba avtonomnih pravil; kadar se na njih sklicujejo zakonska pravila in jih

tako povzdignejo na raven zakonskih pravnih pravil uporaba na podlagi izrecne dolobe
zakona (npr. 12. len OZ); kadar se stranki na ta pravila izrecno ne sklicujeta, pa jih lahko
sodie uporabi kot pomo za doloitev vsebine pravnih standardov.
Tipine oblike avtonomnih pravil:

uzance:

opredelitev uzanc: uzance so kodificirani poslovni obiaji (= vsebina

poslovnih obiajev oziroma poslovne prakse vpliva na vsebino uzanc;
kodificiran = mona nomotehnina primerjava uzanc s pravnimi pravili
zakonika) ter podrobna pravila doloenega ojega poslovnega kroga, ki jih
sprejemajo zdruenja gospodarskih subjektov ali posamezni gospodarski
subjekti; primer uzanc: Splone uzance za blagovni promet iz leta 1954
(mona primerjava s trgovinskimi zakoniki; vrsto let so nadomeale OZ);
pogoji za uporabo uzanc v 12. lenu OZ; vloga uzanc: doloajo vsebino
pravnih pravil ter sluijo za razlago pravnih in pogodbenih pravil; ni
utemeljeno, da bi katerikoli subjekt ali zdruenje doloalo pravna pravila;
normativna narava uzanc: veljajo ne glede na voljo strank, nikoli pa proti
volji pogodbenih strank; dispozitivna narava pravil uzanc,

uporaba uzanc, e se stranki zanje dogovorita: pravila uzanc ne morejo

nadomestiti kogentnih pravil OZ, pravila uzanc nadomestijo tista pravila
OZ, ki urejajo istovrstna vpraanja, pravila uzanc se uporabijo tudi za tista
vpraanja, ki v OZ niso urejena; izrecen dogovor o uporabi uzanc ali
sklepanje na uporabo uzanc na podlagi prakse, vzpostavljene med
strankama,

uporaba uzanc, e se stranki zanjo ne dogovorita: generalna klavzula 12.

lena OZ; e se stranki za uporabo doloenih uzanc ne dogovorita, potem
se pravila uzanc uporabijo le za vpraanja, ki v OZ niso urejena, pod
pogojem, da stranki istovrstnega vpraanja nista sami uredili v pogodbi,

regulativna (= doloajo vsebino pravic in obveznosti pogodbenih strank) in

razlagalna (= slui za razlago zakonskih in pogodbenih pravil) funkcija
uzanc,

uzance in poslovni obiaji: skupno obema je, da njihovo vsebino doloi

poslovna praksa in ne zakonodajalec ter da imata oba regulativno in
razlagalno funkcijo; razlike: uzance veljajo, e so zapisane, zapis poslovnih
obiajev pa e ne pomeni njihovega resninega obstoja (lahko so zapisani,
ni pa nujno); pravila uzanc lahko postanejo tudi pravila poslovnih obiajev,

sploni pogoji poslovanja (pogodbe):

splono o razlogih za nastanek in normiranje splonih pogojev pogodbe:

zakonska pravila o splonih pogojih pogodbe zato posegajo v splona
pravila o sklenitvi pogodbe in izkazanem soglasju volj; doloajo pogoje, pod
katerimi pravila, ki jih pripravi le ena stranka, doloajo vsebino
pogodbenega razmerja, in to ne glede na to, ali je nasprotna stranka
izrecno privolila v vsebino teh pravil; prednosti splonih pogojev: zahtevne
pravne posle lahko sklepajo tudi prava neuke osebe, olajano reevanje
morebitnih sporov zaradi strokovne in nomotehnine izdelave teh pravil,
veja stopnja konkretnosti kot zakonska pravila (prepreevanje oziroma

olajevanje reevanja sporov); varovanje stranke, ki ni pripravila oziroma

predloila splonih pogojev pogodbe,

opredelitev splonih pogojev pogodbe: sploni pogoji pogodbe so pravila, ki

jih ena stranka pripravi vnaprej za nedoloeno tevilo istovrstnih pravnih
razmerij in jih ob sklenitvi konkretne pogodbe postavi drugi stranki kot
pogoj za sklenitev te pogodbe; splone pogoje pogosto pripravljajo
zdruenja oseb (tudi mednarodna), bistveno pa je, da na njihovo vsebino
vpliva le ena stranka; sploni pogoji pogoj za sklenitev pogodbe (take it or
leave it, pogajanja o splonih pogojih niso mona); adhezijska pogodba =
sploni pogoji pogodbe celovito urejajo pogodbena razmerja doloene
vrste, tako da se stranki ne dogovarjata o nobeni sestavini sploni pogoji
pogodbe kot ponudba; formularna pogodba = vnaprej pripravljena
pogodba, s strani ene stranke, kot obrazec, formular;

kdaj sploni pogoji pogodbe obvezujejo: e je sklenjeno konkretno

pogodbeno razmerje in e so vkljueni v to pogodbeno razmerja (izkaz volje
pogodbenih strank glede obeh postavk); privolitev v uporabo splonih
pogojev se domneva; e so sploni pogoji pogodbe vkljueni v konkretno
pogodbeno razmerje, uinkujejo kot pogodbena pravil (lex contractus),

izrecna in domnevna privolitev: izrecna privolitev = e se pogodba izrecno

sklicuje na doloene splone pogoje in pogodbena stranka izrazi voljo za
sklenitev takne pogodbe, pomeni, da je privolila tudi v vkljuitev tistih
splonih pogojev, ki jih pogodba navaja; zadostuje, da je bila stranka na
splone pogoje le izrecno opozorjena, vendar kljub temu sploni pogoji ne
veljajo, e se pogodba sklicuje na splone pogoje z izredno drobnimi rkami
ali e je opozorilo o splonih pogojih navedeno skrito, na hrbtni strani ali ob
strani; posebnost: zavarovalna pogodba (sploni in posebni pogoji morajo
biti izroeni zavarovalcu) in pravna razmerja s potroniki (potronik mora
biti pred sklenitvijo pogodbe v celoti seznanjen z besedilom splonih
pogojev); domnevna privolitev = ne glede na izrecno izkazano soglasje so
sploni pogoji vkljueni v pogodbeno razmerje (ki nastane po splonih
pravilih), e so izpolnjeni pogoji za zakonsko domnevo (1. pogoj: vednost
povprene osebe, da sploni pogoji pogodbe obstajajo e so objavljeni na
obiajen nain in zadoa domneva vednosti, da sploni pogoji sploh
obstajajo in 2. pogoj: objava splonih pogojev pogodbe objava na obiajen
nain: e so stranki izroeni, e so objavljeni na vidnem mesti v poslovnih
prostorih ipd.) za privolitev druge stranke;

oji krog dispozitivnih pravil v splonih pogojih pogodbe: v splonih pogoji

pogodbe so prepovedane: dolobe, ki so sicer prepovedane v vsaki pogodbi
in dolobe, ki so nepravine ali pretirano stroge (dolobe so nepravine ali
pretirano stroge: e se stranki jemlje pravico ugovorov, e se z njo stranka
odpoveduje svojim pravicam, e se z njo skrajujejo roki za uveljavljanje
pravic in ugovorov); doloila, ki so nepravina ali pretirano stroga se
sankcionirajo,

nasprotje med splonimi pogoji pogodbe in izrecnimi dogovori: vkljuitev

pravil splonih pogojev pogodbe v konkretno pogodbo pogodbena pravila;
kadar pride do neskladja med splonimi pogoji pogodbe in posebnimi
dogovori, veljajo posebni dogovori (= tiste pogodbene sestavine, ki nimajo

narave splonih pogoje pogodbe in njihova vsebina nastane ob sodelovanju

obeh stran),

trgovinske klavzule: ali gospodarskoprometne klavzule so zgoena gesla, katerih

vsebina se nanaa na pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z
doloenimi vpraanji pri posameznih pogodbenih tipih; potreba po hitri sklenitvi
posla; razumevanje izrazov in gesel kot jih razume poslovna praksa;
najpomembneji argument za razlago vsebine trgovinskih klavzul so poslovni
obiaji; gospodarski subjekti in njihova strokovna zdruenja zapisujejo vsebino
nekaterih klavzul; primer: klavzule Mednarodne trgovinske zbornice pod skupnim
imenom INCOTERMS,

vzorne pogodbe, kodeksi ravnanja, neratificirane konvencije: sprejemanje pravil,

kot so vodniki, vzorni zakoni, naela za ureditev doloenih vpraanj, v zvezi s
sprejetimi konvenciji pa glavna prizadevanja niso namenjena njihove ratifikaciji
prispevanje k poenotenju pravil; neratificirana konvencija kot utrjena spoznanja
pravne vede ali kot primer poslovnega obiaja je v pomo pri odloanju sodi.

HIERARHIJA PRAVIL GOSPODARSKEGA POGODBNEGA PRAVA

V veini primerov ne gre za kolizijo pravil, temve gre za razmerje med splonimi in
posebnimi pravili, ki se reujejo po naelu, da posebno pravilo nadomesti splono pravilo.
Pogodbena pravila lahko nadomestijo vsa zakonska dispozitivna pravila, ne morejo pa
nadomestiti kogentnih pravil.
LEX MERCATORIA
Nacionalne kodifikacije obligacijskega oziroma trgovinskega prava so nastale na podlagi
srednjeveke lex mercatoria (= univerzalna pravila trgovcev).
Razline metode razreevanja konfliktov med ureditvami posameznih pravnih redov
kateri pravni red se bo uporabil v primeru koliziji s predpisi drugih drav. Poteka pa tudi
poenotenje materialnega (substannega) prava s sprejemanjem konvencij, s pomojo
spontanih virov in avtonomnih pravil po okriljem samih subjektov pogodbenih razmerij in
njihovih strokovnih zdruenj.
Sodobno lex mercatoria (= vsebinsko neodvisna pravila od nacionalnih pravnih redov
preseganje nacionalnih pravnih redov) sestavljajo mednarodna zakonodaja in pravila, ki
jih ustvarjajo udeleenci mednarodne trgovine sami.
Primer internacionalizacije je dovoljenje strankam, da arbitrao pooblastijo za odloanje
po pravinosti. Razsojanje po pravinosti pomeni razsojanje po pravilih, ki jih je oblikovala
mednarodna poslovna praksa pravinost in lex mercatoria sta sinonima.

ZASTOPANJE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV

SPLONO O ZASTOPANJU
Zastopanje je dajanje in sprejemanje izjav volje v imenu zastopanega, torej takno
ravnanje, ki ustvarja pravice in obveznosti na strani zastopanega.
Razlika med pojmom zakoniti zastopnik in pogodbeni zastopnik ali pooblaenec: razlina
pravna temelja za pridobitev upravienja za zastopanje. Zakoniti zastopniki: pridobijo
upravienje za zastopanje neodvisno od volje zastopanega, podlaga za pridobitev
upravienja za zastopanje je pravni predpis (zakon) korporacijski zastopniki, stari

mladoletnih otrok, skrbniki. Pogodbeni zastopniki ali pooblaenci: pridobijo upravienje

za zastopanje na podlagi izjave volje zastopanega.
Zastopnik = oseba, ki daje in sprejema izjave v imenu zastopanega (pooblaenec = e
upravienje pridobi na podlagi volje zastopanega).
Zastopanec (zastopani, principal, gospodar posla) = oseba, v imenu katere nekdo drug
(zastopnik) oblikuje izjave volje, ki pa ustvarjajo uinke na strani zastopanca (pooblastitelj
= e je podlaga za zastopanje njegova izjava volje).
Tretja oseba = oseba s katero zastopnik sklene pravni posel v imenu zastopanca.
Notranje razmerje = razmerje med zastopnikom in zastopancem.
Zunanje razmerje = razmerje med zastopancem in tretjo osebo (prodajna pogodba,
pogodba o delu, pogodba ).
Neposredno/direktno zastopanje (zastopanje v ojem pomenu) = izjava volje zastopnika
uinkuje neposredno na sfero zastopanca. Pravice in obveznosti nastanejo med
zastopancem in tretjo osebo. V tujem imenu (= zastopnik s svojimi izjavami volje
prevzema pravice in obveznosti za zastopanega) in za tuj raun (= ekonomske koristi in
breme nosi le zastopani). Primer: pooblastilo, agencijska pogodba.
Posredno/indirektno zastopanje (zastopanje v irem pomenu) = zastopnik, v razmerju s
tretjo osebo, zavezuje sebe. Pravice in obveznosti uinkujejo med zastopnikom in tretjo
osebo, vendar zaradi koristi, interesov oziroma po nalogu svojega zastopanca. V svojem
imenu (= v razmerju do tretjih oseb zastopnik sam prevzema pravice in obveznosti) in za
tuj raun (= ekonomske koristi in breme dejansko nosi zastopani). Primer: komisijska
pogodba.
Zastopanje urejajo pravila osebnega oziroma statusnega prava in obligacijskega prava.
KORPORACIJSKI ZASTOPNIKI GOSPODARSKIH SUBJEKTOV
Korporacijski zastopniki: zakoniti zastopniki (= pravni temelj za zastopanje je zakon) in
statutarni zastopniki (= pravni temelj za zastopanje je statut oziroma drugi akt pravne
osebe; tudi statutarni zastopnik je zakoniti zastopnik).
Korporacijski zastopnik je del (opredelilni element) pravne osebe oziroma zastopanca. Ko
voljo izjavi korporacijski zastopnik, jo izjavi pravna oseba. Za korporacijske zastopnike
gospodarskih drub je doloeno, da lahko opravljajo vsa pravna dejanja, ki spadajo v
pravno sposobnost drube in celo da kakrnekoli omejitve (doloene v statutu ali
drugae) nimajo pravnega uinka proti tretjim osebam.
Pri zastopanju je moen tudi institut skupnega zastopanja. Ta omejitev za zastopanje
skupno zastopanje uinkuje do tretjih le, e je vpisana v sodni register. Pogodba je
veljavno sklenjena, etudi zastopnik ravna v nasprotju z omejitvijo, vendar pa pri tem
odkodninsko odgovarja drubi.
Korporacijski zastopniki: d.d.: uprava; d.o.o.: eden ali ve poslovodij; k.d.: eden ali ve
komplementarjev; d.n.o.: vsak drubenik; k.d.d.: eden ali ve komplementarjev.
Pogodbenemu zastopniku ali pooblaencu podeli pooblastilo za zastopanje korporacijski
zastopnik.
POOBLAENCI GOSPODARSKIH SUBJEKTOV
Pooblastitev = izjava volje (enostranski pravni posel), s katero zastopanec podeli
upravienje za zastopanje pooblaencu.

Pooblastilo = upravienje (enostranska izvaja volje) za zastopanje, ki ga je pooblastitelj

podelil pooblaencu.
Pooblastitev konkretizira notranje razmerje, pooblastilo pa zunanje razmerje.
Kritev navodil iz pooblastitve ne vpliva na veljavnost posla med pooblaencem in tretjo
osebo, lahko pa povzroi odkodninsko odgovornost pooblaenca do pooblastitelja.
Za pooblastilo ni zahtevana predpisana oblika (lahko ustno ali pisno), vendar, e je za
pravni posel predpisana oblika, mora biti tudi pooblastilo dano v tej obliki (v takni obliki,
v kakrni mora biti pravni posel).
Splone predpostavke za veljavnost posla in posebne predpostavke (1. obstoj pooblastila
in sklenitev posla v mejah pooblastila varovanje pooblastitelja, saj nihe ne more biti
zavezan v nasprotju s svojo voljo; e pooblastilo ni bilo dano ali pa ga je pooblaenec
prekorail (falsus procurator), posel ni veljavno sklenjen; 2. vedenje druge stranke, da
oseba sklepa posel kot pooblaenec, torej v imenu svojega pooblastitelja).
Prekoraitev pooblastila v vsebinskem in asovnem pomenu neveljavnost posla. Preklic
pooblastila in njegova zoitev nimata uinka nasproti tretjemu, ki je sklenil posel s
pooblaencem, e tretji ni vedel ali ni bil dolan vedeti, da je pooblastilo preklicano
oziroma zoeno.
Pooblaenec mora obvestiti tretjo osebo, da sam ne sklepa posla v svojem imenu. Tudi
kadar tretja oseba ni posebej obveena, da nekdo nastopa kot pooblaenec, se teje, da
je to vedela ali bi morala vedeti, e takno sklepanje omogoajo okoliine posla.
Predpostavka varuje tretjo osebo.
Pooblaenec danega pooblastila ne more prenesti na novega pooblaenca, razen e to
dovoljuje zakon ali pogodba. Dano pooblastilo se lahko preklie ali pa omeji njegov obseg.
Pravila splonega obligacijskega prava o veljavnosti poslov, ki jih sklepajo pooblaenci
prvenstveno varujejo pooblastitelja, manj pa tretje osebe oziroma pravni promet.
Prokurist. Prokura je posebna oblika pooblastila oblika splonega pooblastila. Obseg
prokuristovih pooblastil doloi zakon, njihov obseg pa je odvisen od pravne sposobnosti
drube. Prav tako ni dilem ali je doloena oseba prokurist ali ne.
Prokurist je oseba, ki jo druba imenuje po posebnem postopku, ki je doloen v aktu o
ustanovitvi drube (prokuro najpogosteje podeli korporacijski zastopnik, lahko pa je
podelitev prokure vezana na soglasje drugega organa). Vpis prokure v sodni register nima
konstitutivnega uinka. Prokurist pri podpisovanju, zraven svojega imena in priimka, mora
dodati e pristavek p.p. (per procura). Druba ima lahko ve prokuristov, prav tako pa
lahko podeli tudi skupno prokuro. Prokurist je lahko kdorkoli, lahko je v delovnem ali
kakrnemkoli pogodbenem razmerju z drubo.
Prekoraitev prokuristovih omejitev ima lahko posledice le v notranjem razmerju med
drubo in prokuristom. Prokurist je upravien za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno
sposobnost drube, razen za odsvojitev in obremenitev nepreminin. Za slednje je
potrebno posebno izrecno pooblastilo.
Splono pooblastilo. Splono pooblastilo lahko poda fizina ali pravna oseba.
Pooblaenec mora delovati v okviru pooblastila. Mono je pooblastilo za sklenitev
posameznega posla ali poslov in splono pooblastilo, v slednjem obseg upravienj
pooblaenca navadno ni konkretiziran. Pooblaencu, ki ima splono pooblastilo, so
dovoljeni samo pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje pooblastitelja. Sploni
pooblaenec gospodarskega subjekta ima torej upravienje za sklepanje tistih poslov, ki

jih gospodarski subjekti enake dejavnosti in enake gospodarske moi sklepajo v okviru
svojega rednega poslovanja. Posli, ki so izvzeti iz upravienj na podlagi splonega
pooblastila: prevzem menine obveznosti, sklenitev pogodbe o porotvu, sklenitev
pogodbe o poravnavi, odpoved kakni pravici brez povraila
Pooblaenec po zaposlitvi. Pravila o pooblaencih po zaposlitvi so doloena zaradi
varstva pravnega prometa, zaradi varstva tretjih oseb, ki prihajajo v kontakte z
doloenimi poklici. Obstoj pooblastila in obseg pooblastila pooblaencev po zaposlitvi ni
odvisen od volje pooblastitelja, ampak od tega, kaj je obiajno in priakovano v
poslovnem prometu.
Pooblaenec po zaposlitvi je, kdor opravlja doloeno delo na podlagi pogodbe. Pri tem
niso miljene samo osebe, ki so v delovnem razmerju. Bistveno je, da med gospodarskim
subjektom in to osebo obstaja pogodbeno razmerje, na podlagi katerega je oseba dolna
izvrevati takna dejanska opravila, s katerimi je sklepanje poslov povezano po naravi
stvari ali pa obiajno. Primer: prodajalci v trgovinah, osebe v gostinstvu, pri potnih,
bannih okencih, vodja gradbia, ofer, skladinik
e je obiajno ali priakovano, da ima pri izvrevanju doloenih del oseba upravienje za
sklepanje poslov doloene vrste, se teje, da ima ista upravienja tudi konkretni izvajalec.
Kriteriji za doloitev obsega pooblastila so vedno le objektivni, med njimi pa najbolj
primerni obiaji oziroma poslovni obiaji, kar povzemajo ravnanje, ki je v doloenih
okoliinah priakovano. Pooblaenec po zaposlitvi izvaja dejanja v imenu in za raun
pooblastitelja. Naeloma velja, da ni mogoe omejiti obiajnih pooblastil pooblaencev
po zaposlitvi. Le v primeru, ko tretja oseba ve ali bi morala vedeti za omejitev pooblastil,
bo omejitev veljavna.
Trgovski potnik. Trgovski potnik je oseba, ki opravlja doloena dela zunaj sedea
gospodarske drube. Ta dela so pridobivanje pogodbenih stran za prodajo blaga za
doloeno gospodarsko drubo.
Razlika od pooblaenca po zaposlitvi: delovanje zunaj sedea in opravljanje dela, s
katerim ni nujno zvezano sklepanje poslov. Temeljne naloge trgovskega potnika so
povezane s pripravljalnimi dejanji za sklenitev pogodb, ne pa s samim sklepanjem in
izpolnjevanjem pogodb.
Trgovskemu potniku je lahko pooblastilo dano ali pa ne. V dvomu trgovski potnik nima
pravice sklepati pogodb, ampak samo zbira naroila, od tretje osebe sprejema izjave volje
izjave volje dane trgovskemu potniku, tejejo kot da so dane gospodarskemu subjektu.
Tretja oseba tako lahko trgovskemu potniku poda izjavo volje, ki jo zavezuje kot ponudba
ali sprejem ponudbe. Brez izrecnega pooblastila trgovski potnik ni pooblaen za
sklepanje pogodb na kredit in sprejemanja kupnine. Trgovski potnik je pooblaen za
sprejemanje izjav glede napak blaga in drugih izjav v zvezi z izpolnitvijo pogodbe,
pooblaen pa je tudi za tiste izjave in ravnanja, namen katerih je ohraniti pravice
pooblastitelja iz prodajne pogodbe.
Ponudba in sprejem ponudbe s strani nepooblaene osebe, z izjavo na poslovnem
papirju. Po uzancah: izjava vee ponudnika gospodarski subjekt, etudi jo je podala
nepooblaena oseba, vendar morajo biti za veljavnost izpolnjeni naslednji pogoji: izjava
ima opredelilne znake ponudbe, izjava mora biti dana na ponudnikovem poslovnem
papirju (z njegovim natiskanim ali odtisnjenim imenom), izjava mora biti opremljena s
ponudnikovim peatom (igom) in podpisana na obiajen nain, ponudba se mora
nanaati na posel, s katerim se ponudnik redno ukvarja, in ne sme presegati obsega
ponudnikovega normalnega poslovanja, nasprotna stranka ne ve, da je izjavo podpisala
nepooblaena oseba.

SKLENITEV POGODBE

SOGLASJE VOLJ PREDPOSTAVKA ZA VELJAVNO SKLENITEV POGODBE

Soglasje volj je predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe (soglasje volj je doseeno, ko
stranki soglaata o vseh bistvenih sestavinah, o nebistvenih sestavinah pa med njima ne
sme biti nesoglasja).
Pogodba je sklenjena, e je ponudba dana in e naslovnik ponudbo sprejme. Namen
instituta ponudbe in njenega sprejema je predvsem ugotovitev soglasje volj. Soglasje volj
je po naravi stvari nujni pogoj za nastanek pogodbe, ponudba in njen istovetni sprejem pa
sta le merilo za ugotavljanje soglasja. Pogodba je sklenjena takrat, ko je ponudba
sprejeta, ali na podlagi druganega ravnanja strank, ki kae, da je med njima soglasje
doseeno.
Odsotnosti volje ni mogoe enaiti s primeri, ko je volja izkazana, a ima doloene napake
(npr. napaka volje).
Stranki morata voljo izjaviti (z besedami, z obiajnimi znaki ali z druganim ravnanjem),
volji pa morata biti soglasni. V primeru nasprotovanja med resnino in izjavljeno voljo je
naelno treba dati prednost izjavljeni volji. Razmerje med voljo in izjavo volje je odvisno
od konkretnih okoliin, obstoj volje pa se presoja po objektivnih merilih. Izjava volje ima
takno vsebino, kot jo je nasprotna stranka smela razumeti. Odloilni so objektivni
kriteriji. Upotevati je treba vse relevantne okoliine.
PRIMERJALNO PRAVO IN MEDNARODNA PRAVILA O SKLENITVI POGODBE
Kontinentalni pravni red: trdna ponudba; goli izjavi volje pripiejo doloene pravne uinke
Anglo-ameriki pravni red: netrdna ponudba oziroma iroka monost preklica ponudbe
vse do sprejema ponudbe; npr. sama obljuba nima uinkov, vse dokler za obljubo ni
podana doloena odmena oziroma protidajatev.
Pravila OZ o sklenitvi pogodbe so povzete po dolobah Dunajske konvencije, z izjemo
preklica ponudbe (OZ preklica ponudbe ne omogoa). Po Dunajski konvenciji sta za
presojo, ali je pogodba sklenjena ali ne, ponudba in sprejem ponudbe nujni dejanji.
BISTVENE SESTAVINE POGODBE
Loimo med bistvenimi in nebistvenimi sestavinami (tudi stranske sestavine).
Stranki morata:
izrecno soglaati o pogodbenem tipu (nujno po naravi stvari),
izrecno soglaati o bistvenih sestavinah tega pogodbenega tipa (soglasje mora biti
izkazano; zaradi varstva strank, primer bistvenih sestavin: predmet (gospodarska
prodajna pogodba), predmet in cena (negospodarska pogodba)),

o nebistvenih sestavinah soglasja ni treba izkazati, med strankama pa glede

nebistvenih sestavin ne sme biti izkazano nesoglasje (e nobena od strank ne
izjavi svoje volje o nebistvenih sestavinah, se domneva, da je o nebistvenih
sestavinah izkazano soglasje, doloijo se po pravnih pravilih; e stranka izjavi
svojo voljo o katerikoli od nebistvenih sestavin, mora biti o teh sestavinah
izjavljena tudi enaka volja nasprotne stranke).

Posebne sestavine: potrebno soglasje; niso nujne v zvezi z izpolnitvenim ravnanjem

doloenega pogodbenega tipa, a jih stranke lahko vkljuijo v pogodbene obveznosti;
primer: pogodbena kazen, ara

FAZE PRI SKLEPANJU POGODB

Faze sklepanja pogodb:

popolnoma neobvezujoa faza (= dejanja, ki sicer merijo na sklenitev pogodbe, a

ne izpolnjujejo opredelilnih elementov za pogajanja; oseba lahko kadarkoli odstopi
od izkazane namere, brez sankcij; primeri: pronja za prodajni katalog, zanimanje
na sejmih ),

pogajanja (= ne zavezujejo k sklenitvi pogodbe; nepotena pogajanja

odkodninska odgovornost; primer: poiljanje katalogov, objava oglasa ),

ponudba in sprejem ponudbe (ponudba ponudnika vee; sprejem ponudbe

sklenitev pogodbe).

Za sklenitev pogodbe je nujna le faza ponudbe in sprejem ponudbe oziroma izkazano

soglasje volje.

PONUDBA IN SPREJEM PONUDBE

Predlog za sklenitev pogodbe kot ponudba:
predlog mora izraati voljo predlagatelja, da je v primeru sprejetja zavezan (=
izraati mora predlagateljevo voljo (ali jo izraa se presoja po objektivnih merilih),
da eli zgolj na podlagi tega predloga skleniti pogodbo animus contrahendi;
ponudnik poda svoj dokonni predlog; izrecno opozorilo ponudnika, da ne eli biti
zavezan s konkretnim predlogom),
vsebovati mora bistvene sestavine (= bistvene sestavine doloenega
pogodbenega tipa oziroma izpolnitvena ravnanja; varovanje obeh pogodbenih
strank; bistvene sestavine morajo biti doloene ali dololjive) in

naslovnik mora biti doloen (= le predlog, v katerem je naslovnik doloen, je

ponudba; individualna ponudba = naslovljena na doloeno osebo ali osebe;
splona ponudba ali ponudba javnosti = neznani naslovniki oziroma naslovljena
na nedoloeno tevilo oseb; varovanje ponudnika izbira pogodbene stranke).

Za veljavnost ponudbe posebna oblika ni predpisana (predpisana oblika za pogodbo

ponudba za tako pogodbo podana v predpisani obliki).
Pravni uinek ponudbe. Ponudba je enostranski pravni posel. Ponudba ponudnika
zavezuje k sklenitvi pogodbe. Po podaji ponudbe obligacijsko razmerje, pogodbeno
razmerje po sprejemu ponudbe. Ponudnika ponudba vee od takrat, ko jo naslovnik
prejme. Trdna ponudba = doloeni omejitveni pogoji za umik in preklic. Netrdna ponudba
= vse dokler pogodba ni sklenjena je ponudbo mogoe preklicati. Kontinentalni pravni
redi, ki normirajo trdno ponudbo, omogoajo umik ponudbe, ki velja samo, e ga je
naslovnik prejel pred ponudbo ali soasno z njo, drugae je umik ponudbe brez uinka.
Razlika med umikom in preklicem ponudbe: pri umiku uinki dejansko ne nastopijo, pri
preklicu ponudbe pa so uinki nastopili, a ne veljajo ve.
Veljavnost ponudbe.
Ponudbe glede na doloitev veljavnosti:
veljavnost je doloena datumsko,
veljavnost je doloena rokovno,
veljavnost ni doloena.

e naslovnik izjavi, da ponudbo zavraa, ponudba preneha veljati, etudi rok za njeno
veljavnost e ni potekel.
e ponudnik doloi rok datumsko, ponudba vee do izteka roka.
tetje roka je odvisno, e je ponudba dana po poti (rok tee od dneva, oznaenega v
pismu listini, ki je vloena v ovojnico ali pa od datuma na ovojnici; telegram: rok tee od
datuma, ko je bil oddan na poti) velja oddajna teorija ali z neposrednimi sredstvi
sporoanja (= brez posredovanja tretje osebe; rok za sprejem, ki ga je ponudnik doloil,
tee od trenutka, ko naslovnik prejme ponudbo) prejemna teorija. Rok za sprejem
ponudbe, ki ga doloi ponudnik fizino navzoemu naslovniku, zane tei takoj.
e ponudnik ne doloi roka za sprejem, je treba upotevati, ali je ponudba dana odsotni
osebi (za prispetje ponudbe in odgovora se upoteva as, ki je obiajno potreben; primer:
ponudba, dana po poti, po telefonu, ko je na nasprotni strani avtomatski odzivnik) ali
ustno (ponudba se teje za zavrnjeno, e ni sprejeta takoj, razen e iz okoliin izhaja, da
ima naslovnik nekaj asa za premislek; primer: ponudba, dana fizino navzoi osebi, po
telefonu, ko je na nasprotni strani oseba). Bistveno je, dali je med ponudnikom in
naslovnikov vzpostavljena dejanska neposredna komunikacija.
Sprejem ponudbe in njegovi uinki. Sprejem ponudbe je enostranska izjava volje, ki
povzroi sklenitev pogodbe.
Pogodba je sklenjena, e so kumulativno izpolnjeni pogoji:

sprejem mora biti pravoasen (= naslovnikova izjava o sprejemu ponudbe prispe k

ponudniku do poteka veljavnosti ponudbe; izjemi: sprejem ponudbe, ki je
prenehala veljati ter zapoznela vroitev izjave o sprejemu),
sprejem mora biti istoveten s ponudbo (= vsebina izjave o sprejemu ponudbe se
sklada s ponudbo pomembnost vsebinske skladnosti; nasprotna ponudba =
naslovnik je ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo prejnjemu ponudniku
(prvotna ponudba je zaradi zavrnitve prenehala veljati, etudi, v njej doloen rok,
e ni potekel)),
izraati mora voljo naslovnika, da je s sprejemom zavezan (sporne godrnjajoe
izjave, ki lahko izraajo sprejem).

Sprejem ponudbe z dopolnitvami ali spremembami pomeni sprejem, e sta kumulativno

izpolnjena dva pogoja:
dopolnitev ali spremembe ne smejo bistveno spreminjati ponudbe (primeri
bistvenih sestavin: cena, kakovost, plailo, koliina blaga, kraj in as dobave,
obseg odgovornosti ),
ponudnik ne sme ugovarjati sprejemu z dopolnitvami ali spremembami (pasivnost
sprejem; takojen ugovor ponudnika zavrnitev ponudbe).
Naini sprejema ponudbe.
Ponudba se lahko izjavi:
izrecno (vedno),
s konkludentnim ravnanjem (pod doloenimi pogoji; upotevanje okoliin
konkretnega primera; interes ponudnika in interes naslovnika; monost sprejema z
doloenim ravnanjem, e to dopua ponudba sama izhajanje iz vsebine
pogodbe, praksa, vzpostavljena med strankama ali obiaji; naslovnik ne rabi
obvestiti ponudnika o ravnanju),
mole (pod doloenimi pogoji; pasivnost naslovnika; takrat, ko naslovnik sicer
moli, a doloena okoliina utemeljuje sklepanje, da njegov molk izraa sprejem,
je pogodba kljub naslovnikovemu molku sklenjena primer stalne poslovne zveze

glede doloenega blaga (redno poslovanje v doloenem asovnem obdobju),

izvajanje naroil in doloenih dejavnosti (med strankama e obstaja pogodbeno
razmerje, konkretna ponudba pa pomeni izpolnjevanje oziroma realizacijo tega
razmerja)).
POGAJANJA
O pogajanjih govorimo, ko stranka izkazuje drugi stranki namen, da bo sklenila konkretno
pogodbo. Pogajanja ne izpolnjujejo vseh opredelilnih elementov ponudbe. Slednje ne
izpolnjuje niti neobvezujoa faza sklepanja pogodb. Za presojo, ali je stranka s svojim
ravnanjem izkazala namen, da namerava skleniti pogodbo, je treba upotevati predvsem
objektivna merila, namre kako praksa vrednoti ravnanje. e to ravnanje pri nasprotni
stranki upravieno vzbudi preprianje o namenu skleniti pogodbo, je stranka vstopil a v
fazo pogajanj. V fazi pogajanj je lahko samo ena stranka, lahko pa obe. Doloitev pravic in
obveznosti med pogajanju izraa kompromis med naelom prostega urejanja obligacijskih
razmerij in naelom vestnosti in potenja. Pogajanja ne zavezujejo k sklenitvi pogodbe in
jih lahko vsaka stranka prekine, kadarkoli hoe. Z vstopom v pogajanja pa je stranka
zavezana k doloeni stopnji spotovanja interesov nasprotne stranke. Zavezana je k
potenim pogajanjem, k temu, da ne sme neupravieno odstopiti od pogajanj, drugae
sledi odkodninska odgovornost. Odgovornost za pogajanja culpa in contrahendo (= vse
pravice in obveznosti (obveznost potenih pogajanj, obveznost podajanja resninih izjav
pred sklenitvijo pogodbe, obveznost seznanitve nasprotne stranke o posameznih
pomembnih dejstvih, obveznost varovanja podatkov, pridobljenih med pogajanji), ki se
kakorkoli povezujejo s sklenitvijo pogodbe in ne samo tiste, ki se navezujejo na nepotena
pogajanja).
Nepotena pogajanja pogajanja brez namena skleniti pogodbo. Stranka ravna
nepoteno, e je pri nasprotni stranki upravieno vzbudila preprianje, da ima namen
skleniti pogodbo, a v resnici tega namena ni imela (presoja po objektivnem upravienju
izkaza namena). e je namen skleniti pogodbo opustila zaradi neutemeljenih razlogov, se
je pogajala nepoteno (uporaba objektivnih meril, dobrih poslovnih obiajev, pravil stroke,
poslovnih obiajev, obiajev). Permisivna razlaga okoliin pri utemeljenem odstopu od
pogajanj in restriktivna razlaga okoliin pri neutemeljenem odstopu od pogajanj. Odstop
upraviujejo predvsem okoliine ekonomske narave.
Odkodninska odgovornost za nepotena pogajanja. Stranka, ki se je poteno pogajala,
mora drugi stranki povrniti kodo. V fazi pogajanj je stranka naelno upraviena do
strokov v zvezi s pogajanji (npr. potni stroki, stroki za pripravo kalkulacij ), ne pa tudi
do strokov, ki merijo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, saj pogodba e ni
sklenjena. Okodovana stranka je upraviena do povrnitve strokov na podlagi interesa
zaupanja oziroma negativnega pogodbenega interesa (= do premoenja, ki bi ga imela,
e s stranko ne bi sklepala nikakrne pogodbe).
Pogajanja in vsebina pogodbe. Pogodbeno vsebino doloa ponudba oziroma njen istovetni
sprejem.
PREDLOGI JAVNOSTI ZA SKLENITEV POGODBE
Vabilo k dajanju ponudb. Slovensko pravo naelno za ponudbo teje le individualno
ponudbo, ponudbo javnosti (splono ponudbo) pa naelno ne teje za ponudbo. V dvomu
in e to izrecno ne izraa volja ponudnika ali pa e to ne izhaja iz obiajev, ponudba
javnosti ni ponudba. Vabilo k dajanju ponudb (= predlog, ki izraa predlagateljevo voljo za
sklenitev pogodbe in vsebuje vse bistvene sestavine in ki ni namenjen doloeni osebi,
temve nedoloenemu tevilu oseb). Vabilo k dajanju ponudb predlagatelja ne zavezuje k

sklenitvi pogodbe v tem smislu, da bi zgolj na podlagi sprejema katerega od neznanih

naslovnikov prilo do sklenitve pogodbe. Odkodninska odgovornost ponudnika: e brez
utemeljenega razloga ne sklene pogodbe oziroma ne sprejme ponudbe (presoja
utemeljenih razlogov po objektivnih merilih), e sklene pogodbo, vendar ne pod pogoji,
objavljenimi v vabilu k dajanju ponudb (drugana cena, drugane lastnosti blaga in
storitev). Presojanje odkodninske odgovornosti po pravilih odgovornosti za pogajanja.
Razstavljanje blaga. Razstavljeno blago z oznaitvijo cene se ne teje kot vabilo k dajanju
ponudb (kar velja za predlog, naslovljen nedoloenu tevilu oseb), ampak kot ponudba
realna ponudba (= iz samega ravnanja je mogoe razbrati predlagateljevo voljo za
sklenitev pogodbe in hkrati vsebino ponudbe). Razstavljavec blaga lahko tudi sam doloi,
da razstavljeno blago ni ponudba (npr. navede, da gre za razstavni eksponat, rezervirano
blago, vzorec ).
Katalogi in oglasi. Katalogi, ceniki, tarife, oglasi in druga obvestila se enako kot vsi
predlogi, naslovljeni nedoloenemu tevilu oseb, tejejo samo za vabila k dajanju ponudb.
Odkodninska odgovornost ponudnika: e brez utemeljenega razloga ne sklene pogodbe
oziroma ne sprejme, e sklene pogodbo, vendar ne pod pogoji, objavljenimi v vabilu k
dajanju ponudb. Poslani katalogi in oglasi pa se lahko tejejo tudi za ponudbo (e mu
poiljatelj pripie uinek ponudbe; e je iz vsebine oglasa ali kataloga mogoe razumeti,
da eli poiljatelj skleniti pogodbo zgolj na njuni podlagi).
Javni razpis, licitacija. Javni razpis ima pravno naravo vabila k dajanju ponudb (enako
stalie prof. Zabel). Licitacija ima pravno naravo ponudbe (enako stalie prof. Cigoj).

PREDPOGODBA
Sklenitev predpogodbe. Predpogodba (pactum de contrahendo, preliminarna pogodba) je
pogodba, s katero se stranki obveeta, da bosta sklenili glavno pogodbo (predmet
izpolnitve predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe). Predpogodbo skleneta stranki
takrat, ko elita vzpostaviti obveznostno razmerje, a e ne elita prevzeti obveznosti iz
glavne pogodbe, zaradi vseh e neznanih okoliin. Po OZ je predpogodba veljavno
sklenjena le, e vsebuje vse bistvene sestavine glavne pogodbe. Pri predpogodbi velja, da
je veljavno sklenjena tudi, e sta stranki ob sklenitvi pustili posamezne (nebistvene)
sestavine nedoreene z namenom, da jih bosta uskladili pozneje. Stranki pa morata o
bistvenih sestavinah glavne pogodbe dosei soglasje e ob sklenitvi predpogodbe.
Predpogodba lahko zavezuje k sklenitvi pogodbe samo eno stranko ali pa obe. e predpisi
doloajo obliko za glavno pogodbo, mora biti tudi predpogodba sklenjena v predpisani
obliki.
Pravni uinki predpogodbe. Veljavno sklenjena predpogodba zavezuje k sklenitvi glavne
pogodbe. Ko je sklenjena glavna pogodba, je izpolnjena obveznost iz predpogodbe.
Predpogodba zaradi izpolnitve preneha veljati. Zagotovljeno je pravno varstvo stranke, saj
je s tobenim zahtevkom mogoe zahtevati sklenitev glavne pogodbe in ne izpolnitev
tiste obveznosti, ki je sicer v predpogodbi e doloena.
Rok za sklenitev glavne pogodbe. e je v predpogodbi rok doloen: sklenitev se mora
zahtevati v estih mesecih od izteka tega roka. e v predpogodbi rok ni doloen:
estmeseni rok, ki zane tei od dneva, ko bi po naravi posla in okoliinah pogodba
morala biti sklenjena.

Vpliv spremenjenih okoliin na obveznost iz predpogodbe. e so se okoliine od

sklenitve predpogodbe toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, e bi bile te
okoliine takrat takne, predpogodba ne vee enako kot pri institutu razveze ali
spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliin.
KRAJ IN AS SKLENITVE POGODBE
Kraj sklenitve pogodbe: kraj sklenitve pogodbe je tisti kraj, v katerem je imel ponudnik
svoj sede oziroma prebivalie v trenutku, ko je dal ponudbo dispozitivnost pravnih
pravil o kraju sklenitve (stranki lahko sami drugae doloita kraj sklenitve pogodbe).
as sklenitve pogodbe: pogodba je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme
(prejemna/recepcijska teorija = za trenutek sklenitve ni potrebno, da se ponudnik seznani
z izjavo naslovnika, da ponudbo sprejema; sklenjena je e takrat, ko ponudnik izjavo
prejme, ko ima zgolj monost, da se seznani z izjavo) izjavo naslovnika, da ponudbo
sprejema.
Kraj in as sklenitve pogodbe sta pomembna za doloitev pristojnega prava in v zvezi s
tetjem rokov.

KRITEV POGODBE, SANKCIJE IN VPLIVI SPREMENJENIH OKOLIIN NA

POGODBENO RAZMERJE

KRITEV POGODBE IN SANKCIJE

Pogoji za uveljavljanje sankcij za primer kritve pogodbe so v mednarodnih pravilih
bistveno drugani.
Pogoji za uveljavljanje sankcij so odvisni od pravne narave oziroma vrste kritve. Narava
kritve pa vsaj naelno ne pogojuje vrste mone sankcije (primer: odstop od pogodbe je
moen v primeri neizpolnitve in v primeru izpolnitve s stvarnimi napakami, pogoji za
njeno uveljavitev pa so v obeh primerih razlini).
Kritve pogodbenih obveznosti uvrstimo ali v neizpolnitev ali pa v nepravilno izpolnitev.
Neizpolnitev pogodbe. Za neizpolnitev gre takrat, kadar dolnik ne stori niesar, v smeri
izpolnitve svoje pogodbene obveznosti (na primer prodajalec ne dobavi blaga) ali pa
takrat, ko pogodbena stranka
pogodbeno obveznost izpolnjuje, ampak je ta izpolnitev brez pomena za nasprotno
stranko slednje je aliud (kot primer neizpolnitve). V primeru neizpolnitve lahko stranka
od pogodbe odstopi, torej uveljavlja razvezo pogodbe in odkodnino; lahko pa vztraja pri
izpolnitvi (ob tem pa zahteva odkodnino zaradi zamude pri izpolnitvi). Odstop od
pogodbe oziroma razveza je odvisna od tega, ali je bil rok za izpolnitev bistvena sestavine
fiksna pogodba (pogodba je s potekom roka avtomatino razvezana; lahko pa upnik
obvesti dolnika, da e naprej vztraja pri izpolnitvi) ali nebistvena sestavina (pogoj za
razvezo je, da upnik doloi dolniku dodatni primerni rok za izpolnitev, e pa tudi v tem
roku pogodba ni izpolnjena, je razvezana; lahko pa upnik opomni dolnika, da je rok
potekel, da pa e naprej vztraja pri izpolnitvi). Razveza oziroma odstop od pogodbe je
moen tudi ob pasivnosti upnika. Pomembno je, da gre za neizpolnitev glavne in ne
katerekoli obveznosti pogodbe. Ob neizpolnitvi lahko stranka poleg razveze (stranka, ki
pogodbene obveznosti ne izpolni, se ji ne more izogniti) uveljavlja tudi odkodnino zaradi
neizpolnitve (izpolnjene morajo biti splone predpostavke za uveljavljanje poslovne
odkodninske odgovornosti; stranka, ki pogodbene obveznosti ne izpolni, se lahko

razbremeni odkodninske odgovornosti npr. neizpolnitev so povzroile okoliine, ki se

jim ni mogla izogniti).
Nepravilna izpolnitev. Za nepravilno izpolnitev gre, kadar stranka pogodbeno obveznost
izpolni, vendar ima ta izpolnitev napake oziroma pomanjkljivosti.
Oblike nepravilne izpolnitve so:
izpolnitev z zamudo (= izpolnitev je opravljena, toda po roku; monost
uveljavljanja odkodninske sankcije po splonih pogoji za poslovno odkodninsko
obveznost),
izpolnitev s stvarnimi napakami (= izpolnitev ima napake v kvaliteti oziroma
dejanskih lastnosti: napaka v kvaliteti, barvi ; monost uveljavljanja smiselno
enakih zahtevkov kot v primeru neizpolnitve (zahtevek na izpolnitev, znianje
plaila, odstop od pogodbe oz. uveljavitev prenehanja pogodbe, odkodnina), le
da so zanje doloeni drugani, stroji pogoji upnik mora napako grajati oziroma
modificirati v zelo kratkem asu; upnik lahko uveljavlja tudi povrnitev kode
(povrnitev kode zaradi zaupanja pogoj je izpolnitev pogojev za uveljavljanje
jamevalnih sankcij (grajanje v rok) in refleksna koda pogoj ni izpolnitev
pogojev za uveljavljanje jamevalnih sankcij (grajanje v rok)); razen v primeru
odkodnine se dolnik ne more razbremeniti svoje obveznosti glede zahtevkov),

izpolnitev s pravnimi napakami (= predmet izpolnitve nima dogovorjenih pravnih

lastnosti: na dobavljenem blagu po prodajni pogodbi tretji uveljavlja lastninsko
pravico; tudi po izpolnitvi s pravnimi napakami so mogoi enaki zahtevki
(zahtevek za izpolnitev, odstop od pogodbe, odkodnina); obvestilo v roku, za
razliko pri stvarnih napakah, ni predpostavka, doloen pa je enoletni prekluzivni
rok),

delna izpolnitev (= izpolnjen je del obveznosti, del izpolnitve ima napake,

koliinske napake; pomembni sta vpraanju ali se sankcije uveljavljajo le zoper
manjkajoi del ali pa sme upnik sankcije uveljavljati zoper celoto in po katerih
pravilih se sankcije uveljavljajo; naeloma upnik ni dolan sprejeti delne
izpolnitve in lahko uveljavlja sankcije zoper celoto, razen v primeru izjem: e to
izhaja iz narave obveznosti, pri denarnih obveznosti (razen e ima poseben
interes, da odkloni), pri prodajni pogodbi (razen e ima poseben interes, da
odkloni); upnik mora glede pogojev za uveljavljanje sankcij upotevati, za kakno
napako gre pri neizpolnjenem delu; delna izpolnitev izpolnitev dela in
neizpolnjen del (ali del z napakami) nista celota v teh primerih se sankcije
uveljavljajo je zoper del pogodbenih obveznosti; delna izpolnitev primeri, ko
izpolnitev dela in neizpolnjen del pomenita celoto upnik sme takrat, ko
izpolnitev dela ali neizpolnjen del pomenita celoto, odstopiti od celotne pogodbe;
grajati je treba tudi koliinske napake).

Institut garancije za brezhibno delovanje omogoa zahtevek za popravilo in zamenjavo,

znianje kupnine, odstop od pogodbe in odkodnino.

IZKLJUITEV ODGOVORNOSTI
Sankcije za primer kritve pogodbe doloajo e zakonska pravna pravila, stranke pa lahko
ob sklenitvi pogodbe sankcioniranje oziroma nesankcioniranje uredijo drugae (pod
pogojem, da je neko vpraanje urejeno z dispozitivnimi pravili).

Pri odstopu od pogodbe, pri znianju kupnine, popravilu stvari, dogovorjeni izpolnitvi, pri
zamudnih obrestih po OZ dolnik (kritelj) ne more uveljavljati razbremenilnih
(ekskulpacijskih) razlogov, kar pa lahko uveljavlja pri odkodninski sankciji.
Pravila OZ o jamevalnih sankcijah so dispozitivne narave. Omejitev in izkljuitev
odgovornosti za stvarne napake pa ne velja, e je prodajalec pri izkljuitvi odgovornosti za
stvarne napake ravnal nepoteno. Pri pogodbenih posegih v odkodninsko sankcijo je
avtonomija strank bolj omejena. Odkodnina se lahko uveljavlja za vsako kritev pogodbe,
e so izpolnjene predpostavke za poslovno odkodninsko odgovornost. Stranke lahko le
omejeno poseejo v zakonska pravila o odkodninski odgovornosti za kritev pogodbe
(npr. izkljuijo lahko odgovornost dolnika le za majhno malomarnost). V posebno pomo
poslovni praksi so posamezne klavzule o viji sili, med njimi tudi klavzula o viji sili, ki jo
je pripravila Mednarodna trgovinska zbornica iz Pariza konkretizacija ekskulpacijskih
razlogov in obveznosti strank. Bistvo klavzule o viji sili je opredeliti in konkretizirati
primere, ko je stranka oproena sankcij za kritev pogodbenih obveznosti (ne zgolj
odkodninske odgovornosti) kumulativno izpolnjeni pogoji: 1. do kritve pogodbene
obveznosti je prilo zaradi ovire, ki ni pod razumnim nadzorom stranke, 2. kljub potrebni
razumnosti v asu sklenitve pogodbe stranka ovire ni mogla predvideti, 3. kljub potrebni
razumnosti se stranka ni mogla izogniti posledicam ali teh posledic prepreiti.

PLAILA IN INSTITUTI ZA ZAVAROVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTI

VLOGA INSTITUTOV ZA UTRDITEV IN ZAVAROVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTI

Pravni red za sklenjeno pogodbo zagotavlja pravno varstvo kritve pogodbenih
obveznosti so sankcionirane (najpomembneji sankciji sta razveza (razdor) pogodbe in
odkodnina). Del institutov, namen katerih je utrditev in zavarovanje pogodbenih
obveznosti, izrecno urejajo zakonska pravna pravila (pogodbeno kazen, aro, porotvo ).
Ti instituti za konkretno pogodbeno razmerje veljajo le, e jih stranki vkljuita v pogodbo.
Nekateri instituti so namenjeni plailnim obveznostim oziroma izpolnitvi denarnih
obveznosti, del zavarovanju nedenarnih obveznosti, nekateri pa denarnim in nedenarnim
obveznostim.
Obligacijskopravna in stvarnopravna zavarovanja. Obligacijskopravna (tudi osebna,
personalna) zavarovanja ustvarjajo uinke med strankami, ne pa tudi proti tretjim.
Stvarnopravna zavarovanja oblikujejo stvarnopravne pravice, ki po svoji naravi uinkujejo
proti vsem oziroma absolutno. Vsa zavarovanja, predstavljena v poglavju, so
obligacijskopravne narave.
Akcesorna in neakcesorna (abstraktna) zavarovanja. Akcesorna narava zavarovanja
pomeni, da zavarovanje deli usodo temeljnega posla oziroma obveznosti iz temeljnega
posla, ki je s tem sredstvom zavarovana (primer: porotvo, pogodbena kazen, ara) e je
temeljni posel neveljaven, je neveljaven tudi dogovor o zavarovanju. Akcesornost je
doloena v korist dolnika. Neakcesorno ali abstraktno zavarovanje pa pomeni, da
sredstvo zavarovanja ni pravno odvisno od temeljnega posla abstraktno zavarovanje je
veljavno, etudi je temeljni posel neveljaven. Abstraktno zavarovanje se realizira pod
lastnimi pogoji, zato ob realizaviji abstraktnega zavarovanja niso mogoi ugovori iz
temeljnega posla. Abstraktno zavarovanje bremeni dolnika. V splonem pogodbenem
pravu je akcesornost (kavzalnost) pravnih poslov pravilo, abstraktnost pa izjema.

PLAILNI INSTRUMENTI

e se stranki ne dogovorita o roku plaila, e zakon ne doloa drugae ali e iz narave

posla ne izhaja kaj drugega, velja pravilo o soasni izpolnitvi pogodbenih obveznosti
takrat, ko jo izpolni ali jo je pripravljena izpolniti ena stranka, mora svojo obveznosti
izpolniti tudi druga stranka. Postavi se vpraanje, katera je tista stranka, ki mora
obveznost, kljub pravilu o soasni izpolnitvi, izpolniti prva navadno je to tista stranka, ki
je obvezana k tipinemu izpolnitvenemu ravnanju. Pravilo o soasni izpolnitvi varuje obe
stranki, vendar je manj varovana tista stranka, ki mora obveznost izpolniti prej.
Prenumerandni in postnumerandni posel sta izjemi od pravila o soasni izpolnitvi.
Prenumerandni posel je tisti, pri katerem obveznost plaila zapade pred obveznostjo
tipinega izpolnitvenega ravnanja (primer: avans). Postnumerandni posel pa je tisti, pri
katerem obveznost plaila zapade doloen as po izpolnitvi tipinega izpolnitvenega
ravnanja.
Naini plaila, sankcije ob neplailu. e se stranki ne dogovorita o nainu plaila, je treba
upotevati, da je denarna obveznost prinosnina, kar omogoa dolniku, da uporabi
katerikoli nain plaila, ki upniku omogoa razpolaganje z doloeno vsoto denarja
(najpogosteje: gotovinsko plailo in plailo prek banke ali druge organizacije; tudi ek,
menica, dokumentarni akreditiv, dokumentarni inakso; plailna kartica). V primeru
neplaila lahko nasprotna stranka zahteva izpolnitev obveznosti in zamudne obresti ali pa
odstopi od pogodbe in uveljavlja odkodnino. V primeru neplaila ima nasprotna stranka
tudi ugovor neizpolnjene pogodbe (ugovor daje stranki pravico, da tudi sama ne izpolni
svoje obveznosti npr. dobave blaga). Klavzula dobava blaga na odprt raun pomeni, da
kupec ni dolan zagotoviti posebnih plailnih instrumentov in da prodajalec nosi tveganje,
da kupec po dobavi blaga ne bo plaal kupnine.
POGODBENA KAZEN
Z dogovorom o pogodbeni kazni se stranka zavee, da bo v primeru kritve svoje
pogodbene obveznosti nasprotni stranki plaala doloen denarni znesek ali ji preskrbela
kakno drugo premoenjsko korist. Pogodbeno kazen je mogoe uveljavljati le, e sta se
stranki zanjo dogovorili. Bistvena razlika med odkodnino (kot zakonsko doloeno
sankcijo) in pogodbeno kaznijo (kot pogodbeno doloeno sankcijo) je v tem, da se
odkodnina lahko uveljavlja le, e nastane koda, pogodbeno kazen pa je mogoe
uveljavljati ne glede na nastalo kodo.
Znailnosti pogodbene kazni. Akcesornost = e temeljni posel ni veljavno sklenjen, ni
veljaven niti dogovor o plailu pogodbene kazni. Pogodbena stranka, ki kri pogodbeno
obveznost, ni zavezana k plailu pogodbene kazni, e za kritev ne odgovarja (dokazati
mora, da so bili vzroki kritve zunaj njegove sfere delovanja). Tudi zaradi akcesornosti ima
pogodbena kazen naravo stranske terjatve. Oblinost = le e je za temelji posel
predpisana oblika, mora biti tudi pogodbena kazen v predpisani obliki.
Pogodbene kritve, za katere je mogo dogovor o pogodbeni kazni. OZ podrobneje ureja
le pogodbeno kazen za primer zamude in pogodbeno kazen za primer neizpolnitve,
stranki pa se lahko dogovorita tudi o pogodbeni kazni za druge kritve pogodbenih
obveznosti (npr. za dobavo blaga s stvarnimi napakami). Pogodbeno kazen je mogoe
dogovoriti le za nedenarne terjatve, pri denarnih terjatvah pa je mogo dogovor o
pogodbeni kazni za primer neizpolnitve denarne obveznosti.
Pogodbena kazen za primer zamude. e se stranki ne dogovorita, katero pogodbeno
kritev sankcionira pogodbena kazen, se domneva da je pogodbena kazen dogovorjena
za primer zamude. Upnik si v primeru zamude pridri pravico do uveljavljanja pogodbene
kazni pod pogojem, da je po sprejemu izpolnitve nemudoma sporoil dolniku, da si
pridruje pravico do pogodbene kazni. Dogovor o pogodbeni kazni za primer zamude

upniku ne prepreuje, da bi v primeru zamude uveljavil razvezo pogodbe. e pride do

razveze pogodbe, upnik seveda ne more uveljavljati pogodbene kazni (razen, e je bila
dogovorjena tudi pogodbena kazen za neizpolnitev), ampak sankcije po pravilih o
prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve.
Pogodbena kazen za primer neizpolnitve. Upnik lahko izbira med dvema monostima: 1.
uveljavlja razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve in izplailo pogodbene kazni, 2. vztraja pri
izpolnitvi pogodbe in uveljavlja sankcije zaradi zamude. Dolnik nima pravice, da bi s
plailom pogodbene kazni dosegel odstop od pogodbe.
Viina pogodbene kazni. Pogodbena kazen ne sme biti pretirano visoka, sicer jo sme
sodie na dolnikovo zahtevo zniati.
Pogodbena kazen in primerjalno pravo. Pogodbena kazen oz. taken dogovor je dovoljena,
e njen znesek pomeni oceno priakovane kode zaradi morebitne kritve pogodbe
(pavalna odkodnina), e pa se stranki dogovorita o plailu doloenega zneska zato, da
bi ta znesek stranki zgolj grozil oziroma pritiskal nanjo da pogodbe ne kri (kaznovalni
pomen), dogovor ni veljaven.
ARA, ODSTOPNINA, VARINA
Ara. Ara je doloen znesek denarja ali doloena koliina drugih nadomestnih stvari, ki ga
ena stranka izroi drugi v znamenje, da je pogodba sklenjena. Ara je realni kontrakt
pogodba je sklenjena ele takrat, ko je ara dana (v primeru, da je ara dogovorjena). Ara
se izroi ob sklenitvi pogodbe, predstavlja pa delno izpolnitev pogodbenih obveznosti. Ara
je institut za utrditev obveznosti. V poslovni praksi aro najpogosteje izroi kupec
prodajalcu. Med strankama mora biti izkazano soglasje, da gre za aro, sicer se razmerje
ne podredi pod pravila o ari. Pravilo o ari kot odstopnina = stranki se lahko dogovorita, da
je pogodba sklenjena ele takrat, kadar se izroi ara, obenem pa doloita, da sme vsaka
stranka odstopiti od pogodbe s tem, da aro prepusti nasprotni stranki oziroma vrne dvojno
aro. Pri ari ima ob neizpolnitvi pogodbenih obveznosti pravico izbire pogodbi zvesta
stranka. Pretirano visoko aro sme sodie na zahtevo zainteresirane stranke zmanjati. e
je za neizpolnitev odgovorna stranka, ki je dala aro, ima nasprotna stranka pravico izbire
med naslednjimi monostmi: 1. lahko zahteva izpolnitev pogodbe in odkodnino zaradi
zamude pri izpolnitvi ter aro vrne, 2. obdri prejeto aro, pogodba se teje za razvezano, 3.
uveljavlja odkodnino zaradi razveze pogodbe ter aro vrne. e je za neizpolnitev
odgovorna stranka, ki je aro prejela, ima nasprotna stranka pravico, da izbira med
naslednjimi monostmi: 1. lahko zahteva izpolnitev pogodbe in odkodnino zaradi zamude
pri izpolnitvi ter vrnitev are, 2. vrnitev dvojne are, pogodba se teje za razvezano, 3.
uveljavlja odkodnino zaradi razveze pogodbe in vrnitev are. Dogovor o ari je akcesoren
glede na temeljni posel e temeljni posel ni veljavno sklenjen, a je bila kljub temu dana
ara, jo mora stranka vrniti. V primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti je stranka do
are upraviena le, e nasprotna stranka odgovarja za neizpolnitev pogodbe.
Odstopnina. Na podlagi dogovora o odstopnini ima ena stranka ali vsak od njiju pravico
odstopiti od pogodbe odstopnina rahlja pogodbene obveznosti. Izjava o odstopu uinkuje
le, e je hkrati z izjavo dana tudi odstopnina, to je doloen znesek denarja ali druga
premoenjska korist. Pri sporazumnem odstopu od pogodbe zadoa zgolj izjava, pri
odstopnini pa mora biti skupaj z izjavo dan dogovorjen znesek ali druga premoenjska
korist. Pogodbeno razmerje lahko preneha s soglasnim dogovorom obeh strank, na
podlagi izjave volje ene stranke pa preneha le, e so izpolnjeni posebni oziroma izjemni
zakonski pogoji.
Varina. OZ varine izrecno ne ureja, zasledimo pa jo v poslovni praksi. Varina je
najpogosteje denarni znesek, lahko pa je tudi stvar. Varina, ki ima naravo pogodbene

kazni, omogoa, da upnik obdri prejeti znesek ne glede na nastalo kodo. Varina se
tako izroi vnaprej pred morebitno kritvijo pogodbenih obveznosti ali kot pogoj za
pridobitev doloenega upravienja. Gre za varstvo upnika, saj se ob morebitni kritvi
pogodbenih obveznosti poplaa iz zneska oziroma stvari, ki jo e ima pri sebi, e pa ne
pride do kritve pogodbenih obveznosti, se denarni znesek ali doloena stvar vrne.
POROTVO
Porotvo (fideiussio) je osebno ali personalno sredstvo za zavarovanje dolnikovih
obveznosti. Porok je oseba, ki se zavee doloeni osebi (tujemu upniku), da ji bo izpolnila
obveznost, e ji obveznosti ne bo izpolnil njen dolnik. Upnik ima dva dolnika glavnega
dolnika in poroka. Porotvena pogodba se lahko sklene pred, hkrati ali po nastanku
dolnikove obveznosti do upnika. Porotvo brez obveznosti ne more obstajati, samo
porotveno pogodbo pa skleneta porok in upnik.
Znailnosti porotva. Akcesornost porotvena pogodba je veljavna, e je veljavna tudi
temeljna obveznost. Porotvena obveznost v zvezi z nastankom in obstojem deli usodo
glavne obveznosti. Akcesornost povzroa, da lahko porok uveljavlja vse ugovore iz
temeljnega posla, prav tako pa lahko ugovarja izpolnitev obveznosti. Porok bo tako
zavraal izplailo, vse dokler ne bo izkazana dolnikova odgovornost za izpolnitev
obveznosti funkcija porotva je predvsem v varstvu pred neplaevitostjo glavnega
dolnika.
Enostransko obligacijsko razmerje. Izpolnite je zavezan opraviti samo porok, upnik pa ima
pravico to izpolnitev terjati, sam pa nasproti poroku ni zavezan k izpolnitvi.
Neodplanost. Porokova obveznost je veljavna tudi e v zameno ne dobi plaila (ponavadi
v praksi).
Nepreklicnost. Porotvo ni mogoe preklicati z enostransko izjavo volje, temve je
potrebno soglasje volj obeh pogodbenih strank.
Subsidiarno in solidarno porotvo. Subsidiarno: upnik mora najprej terjati glavnega
dolnika in ele, e ta obveznosti ne izpolni, sme terjati poroka; v nasprotnem primeru
ima porok ugovor vrstnega reda. Solidarno porotvo: upnik ob dospelosti lahko terja
izpolnitev od glavnega dolnika ali od poroka ali pa od obeh porok odgovarja kot porok
in planik. V dvomu naj bo porotvo subsidiarne narave. Porotvo pa ni subsidiarne
narave: e se stranki dogovorita, da je porotvo solidarno; e gre za obveznost iz
gospodarske pogodbe in se stranki ne dogovorita za subsidiarno porotvo.
Oblinost. Izjava poroka mora biti dana v pisni obliki, upnik pa lahko poda izjavi volje za
sklenitev porotvene pogodbe tudi ustno.
Predmet porotva. Porotvo se lahko da za vsako veljavno obveznost, ne glede na njeno
vsebino.
Porotvo za pogojno obveznost. Porotvo je mogoe prevzeti za glavno obveznost,
nastanek katere je odvisen od izpolnitve odlonega ali razveznega pogoja.
Porotvo pod pogojem. Porok se v porotveni pogodbi zavee, da jami za izpolnitev
glavnega dolnika, toda le, e bo ob dospelosti dolnikove obveznosti izpolnjen doloen
pogoj. e se pogoj ne izpolni, porotvo preneha.
Porotvo za bodoo obveznost. Mogoe je prevzeti porotvo za doloeno bodoo
obveznost (bodoa obveznost glavnega dolnika mora biti doloena, saj sicer predmet
porotva ni doloen). Tako porotvo je nepreklicno samo, e je doloen rok, v katerem naj
bi obveznost glavnega dolnika nastala. e rok ni doloen, se sme dano porotvo za
bodoo obveznost preklicati.
Porotvo za porotvo, podporotvo. Podporok ne jami za glavnega dolnika, ampak za
poroka. Podporok sklene porotveno pogodbo z upnikom.
Porotvo za izpolnitev obveznosti glavnega dolnika do poroka. Porok zavaruje svojo

bodoo obveznost do glavnega dolnika. Predmet porotva je tako bodoa obveznost

(nastane ele takrat, ko obveznost namesto dolnika izpolni porok) glavnega dolnika do
poroka.
Vsebina in obseg porokove obveznosti. Vsebina obveznosti glavnega dolnika in vsebina
obveznosti poroka nista nujno enaki (e je tako izrecno doloeno v porotveni pogodbi ali
e to izhaja iz okoliin posla). Razen pri denarnih terjatvah je oitno, da porok ni vedno
sposoben izpolniti enake obveznosti kot glavni dolnik. Stranki porotvene pogodbe se
lahko izrecno dogovorita o drugani vsebini porokove obveznosti, lahko pa drugana
vsebina porokove obveznosti izhaja iz okoliin posla. Porokova obveznost ne more biti
veja od obveznosti glavnega dolnika, lahko pa se zavee k manji oziroma laji
obveznosti, kot je obveznost glavnega dolnika.
Razmerja pri porotvu.
Razmerje med porokom in glavnim dolnikom. Porok eli pomagati dolniku (lahko
odplano ali neodplano). Tudi e je med porokom in glavnim dolnikom dogovorjeno
nadomestilo ali kakna korist za prevzem porotva, a se ne uresnii, to ne vpliva na
veljavnost porotvene pogodbe. Razmerje porotvene pogodbe (razmerje med porokom in
upnikom) je neodvisno oziroma abstraktno glede na razmerje med porokom in glavnim
dolnikom. Porok, ki je poravnal upnikovo terjatev, pridobi terjatev do dolnika. Porok
lahko uveljavlja regresno pravico, toda le takrat, ko je zoper upnikov zahtevek za
izpolnitev obveznosti glavnega dolnika uveljavljal vse tiste ugovore, iz temeljnega posla,
ki jih je smel oziroma mogel uveljavljati glavni dolnik sam.
Razmerje med porokom in upnikom. Poleg ugovorov, ki jih ima dolnik sam (ugovori iz
temeljnega posla in ugovor pobotanja), zakon poroku priznava tudi nekatere osebne
dogovore, ki jih glavni dolnik nima (npr. neveljavnost porotvene pogodb ali ugovor
vrstnega reda v primeru subsidiarnega porotva). V primeru, ko glavni dolnik ob
dospelosti ne izpolni svoje obveznosti, pa mora upnik to notificirati poroku. Zamuda
glavnega dolnika vpliva na porokovo obveznost. Posledica zamude pri izpolnitvi
obveznosti je odkodninska odgovornost dolnika in zato tudi poveana obveznost
poroka.
DEL CREDERE ZAVAROVANJE
Pri institutu del credere zavarovanje oziroma del credere odgovornost gre za pogodbeni
prevzem posebnih obveznosti obveznosti, ki sicer niso tipine oziroma so atipine za
doloena pravna razmerja. Bistvenih razlik med del credere odgovornostjo agenta in
porotvom ni. Razlika je, da je pri porotvu porokova zaveza primarno ista kot zaveza
glavnega dolnika. Pri del credere pa je obveznost agenta lahko enaka kot obveznost
dolnika ali pa nadomestne narave.
MENICA
Menica je individualni vrednostni papir, ki vsebuje obveznost izdajatelja menice in
morebitnih drugih meninih zavezancev, da bo meninemu upniku izplaan doloen
denarni znesek po pravilih meninega prava. Z menic trasant pozove trasata, da plaa
remitentu doloen denarni znesek. Prednost menine terjatve je, da sta njen prenos in
uveljavitev enostavneja oziroma uinkoviteja. V sodobnem prometu menica slui kot
sredstvo zavarovanja (menino terjatev je laje izterjati in ker je k plailu doloene
menine terjatve zavezanih ve oseb), kreditno sredstvo (z izdajo menice se menini
zavezanec sicer zavee k plailu doloenega zneska, toda k plailu je zavezan ob
dospelosti menice, do dospelosti menice pa menini zavezanec kreditira meninega
upnika) in plailno sredstvo (kadar je izdana zaradi plaila blaga ali storitve). Menini
obrazci (menine golice) vsebujejo nekatere menine sestavine, za preostale menine

sestavine pa so nakazane rubrike; menine obrazce imajo pripravljene predvsem banke in

finanne organizacije. Menini obrazec sestavljata talon in menini del. e na menici
oziroma hrbtni strani zmanjka prostora za zapis meninih opravil, se na menico pripne
podaljek ali alona.
Viri meninega prava. V Sloveniji menico ureja Zakon o menici (po enevski menini
konvenciji unifikacija meninega prava v Evropi) in OZ. Konvencija ZN o trasirani in lastni
menici pa skua dosei poenotenje v svetovnem obsegu.
Znailnosti menice. Menica je (popoln) vrednostni papir: menina obveznost ne more
nastati, se prenaati ali uveljavljati brez pisnega izkaza listine; pisna oblika tako ni pogoj
zgolj za nastanek menine obveznosti, ampak tudi za veljaven prenos in uveljavljanje
menine obveznosti. Menica je obligacijski vrednostni papir: vsebuje terjatev (obligacijo),
ki se vedno glasi le na denarni znesek. Menica je vrednostni papir po odredbi: je ordrski
vrednostni papir; to pomeni, da lahko pravice iz menice uveljavlja le oseba, ki jo doloi
remitent. Menica je prezentacijski vrednostni papir: menini dolnik je zavezan k izpolnitvi
svoje obveznosti le, e mu upnik predloi menico; menini dolg je iskovina (= upnik mora
poiskati meninega dolnika in ga pozvati k plailu. Menina obveznost je abstraktne
narave: iz menice ni razviden temeljni posel, zaradi katerega je menica izdana ali dana;
pri uveljavljanju menine terjatve tudi niso mogoi ugovori iz temeljnega posla;
abstraktnost menine obveznosti velja naelno, ne pa absolutno; abstraktnost zaradi
kroenja menica. Menica je individualni vrednostni papir: izda se v zvezi z doloenim
temeljnim poslom, njena vsebina je individualno doloena.
Naela meninega poslovanja. Argumenti razlage meninega prava so bistveno drugani
kot v splonem pogodbenem pravu. Naelo pisnosti formalnosti: menica ima pravno
naravo menice samo, e je izdana v zakonsko predpisani obliki. Naelo inkorporacije: ni
menine obveznosti brez listine oziroma menina terjatev se ne more uveljavljati brez
menice listine (izjema je amortizacija menice: kadar se menica izgubi, unii ipd. se lahko
v posebnem sodnem postopku razglasi za neveljavno, imetnik prejnje menice pa lahko
uveljavlja menino terjatev na podlagi odlobe o amortizaciji menice). Naelo fiksne
menine obveznosti: vsebina menine obveznosti je takna, kot je razvidna iz meninega
pisma oziroma menine listine. Naelo menine strogosti: strogost v formalnem
(postopkovnem) pomenu: proti meninemu upniku doloena opravila so pogoj, da lahko
uveljavlja menino terjatev, proti meninemu dolniku postopek uveljavljanja terjatve je
enostaven in hiter; strogost v materialnem pomenu: menina terjatev je naeloma
abstraktne narave, kar dolniku onemogoa, da uveljavlja ugovore iz temeljnega posla.
Naelo solidarnosti in neposrednosti: vsi menini zavezanci odgovarjajo za menino
obveznost solidarno; po protestu je mono uveljavljati terjatev od kateregakoli meninega
zavezanca, od vsakega meninega dolnika pa se lahko neposredno izterja celoten
menini dolg. Naelo samostojnosti: obveznost posameznega meninega zavezanca, ki je
neodvisna od veljavnosti preostalih meninih zavezancev, eprav so vsi zavezanci iz iste
menice (vsak podpis na menici ustvarja samostojno menino obveznost). Naelo
abstraknosti: menini dolnik zoper meninega upnika ne more uveljavljati ugovorov iz
temeljnega posla, razen e sta menini dolnik in menini upnik hkrati stranki iz
temeljnega posla.
Bistvene menine sestavine. Le zapis, ki vsebuje vse bistvene menine sestavine je
menica. Menica ima lahko poleg bistvenih tudi nebistvene sestavine. Bistvene menine
sestavine: oznaba menice (navedba besede menica v samem besedilu, v jeziku, v
katerem je menica sestavljena; samo v naslovu ne zadoa), nepogojni poziv, naj se plaa
doloena vsota denarja (ponavadi naveden z besedo plaajte ali podobno; navedba
pogoja povzroi neveljavnost menice), ime trasanta (izdajatelja; desni spodnji kot;

lastnoroen podpis; pravna oseba: ig), ime trasata (ime in priimek oziroma ime pravne
osebe, ki jo izdajatelj pozove k plailu), ime remitenta (menini upnik, ki se mu plaa
menina obveznost oz. oseba, ki odredi, komu se plaa menina obveznost), navedba
dospelosti koledarska menica, dospelost na vpogled, dospelost na doloen as po
vpogledu, dospelost na doloen as po dnevu izdaje (e na menici ni oznaeno se teje za
menico na vpogled), kraj, kjer je treba plaati menino obveznost (e na menici ni zapisan
se teje, da je kraj plaila kraj, ki je naveden poleg trasatovega imena), dan in kraj izdaje
menice (e na menici nista zapisana se teje, da se za izdajo menice teje kraj, ki je
zapisan poleg trasantovega podpisa.
Dospelost menice. Koledarska menica (dnevnica, dato menica): kot dospelost se navede
tono doloen datum npr. 30. 1. 2008. Menica, dospela na vpogled (vpoglednica, vista
menica): plaati se mora, kakor hitro se predloi (menini upnik pa jo mora predloiti v
enem letu od izdaje). Menica vpoglednica (a vista menica): dospelost se izrauna po
dnevu akcepta ali protesta npr. dospelost tri mesece a vista menica dospe tri mesece po
dnevu, ko je akceptirana. Menica oddnevnica (a dato menica): dospelost se izrauna po
dnevu izdaje menice npr. dva meseca a dato menica izdana 30. 1. 2007, dospe 30. 3.
2007.
Druge menine sestavine. Nebistvene sestavine: navedba intervenienta (namen je
prepreitev regresa menice (regres omogoa, da menini upnik uveljavlja menino
terjatev nasproti regresnim meninim dolnikom); e je na menici naveden intervenient,
pomeni, da v sili pozove k akceptu oziroma plailu njega, ne pa regresne menine
zavezance; pozvana intervencija = v menici je e navedena oseba, ki naj bi v sili plaalo
namesto menine dolnika; mona pa je tudi prostovoljna intervencija), domicilna
klavzula ali navedba domiciliata (domiciliat je tretja oseba, ki naj bi izpolnila menino
obveznost akceptanta, odvisno od civilnopravnega razmerja med akceptantom in
domiciliatom; ponavadi banka, ki sme menino obveznost akceptanta izpolniti le, e jo za
to pooblasti; oseba, ki v menino listino vpie domiciliata je domiciliant ponavadi trasant
ali akceptant), valutna klavzula (oznauje razmerje med trasantom in remitentom ter
pojasnjuje naravo temeljnega posla, zaradi katerega je bila menica izdana), kritna
klavzula (oznauje razmerje med trasantom in trasatom; s to klavzulo trasant trasata
obvea, kdo bo trasatu povrnil izplaano vsoto ali mu bo izplaano vsoto povrnil on
sam ali pa doloena tretja oseba), obvestilna klavzula (z njo trasant trasata obvea, da
naj ne akceptira menice vse dotlej, dokler mu trasant tega ne naroi), prezentacijska
klavzula (z njo trasant prepove predloitev menice v akcept, prepove predloitev do
doloenega roka ali pa doloi rok, v katerem mora biti menica predloena), klavzula brez
regresa (trasant odgovarja za akcept menice in za plailo menice, e pa vpie to klavzulo,
pa trasant ne odgovarja za akcept menice, torej ni mogo regres zaradi neakceptiranja;
pri trasirani menici se ne more reiti te odgovornosti; klavzulo brez regresa pa lahko vpie
tudi indosant s tem sebe in vse pozneje indosante rei odgovornosti za akcept in
plailo menice), klavzula o neprenosljivosti in brez protesta.
Trasirana in lastna menica. Pri trasirani menici izdajatelj menice (trasant) pozove drugo
osebo (trasata), da izpolni menino obveznost upniku (remitentu), pri lastni menici pa se
izdajatelj sam zavee, da bo izpolnil menino obveznost. Lastna menica trasantu
omogoa, da izkljui svojo odgovornost za plailo menine obveznosti.
Akcept menice. Trasat ni menini zavezanec, vse dokler te svoje obveznosti ne sprejme
oziroma akceptira. Akcept menice mora biti oznaen na menici (podpis trasata kjerkoli na
licu menice). Po akceptu menice postane akceptant glavni menini zavezanec (do
akcepta je to trasant). Najprej se mora k plailu pozvati glavni menini dolnik in ele, e
ta izplaa menico, obveznost preneha tudi za vse menine zavezance. Akcept menice ni

pogoj za veljavnost menice. e trasat menice ne akceptira je mogo regres zaradi

neakceptiranja, to je unovitev pred dospelostjo od preostalih meninih zavezancev. e
ob dospelosti akceptanta menice ne plaa, pa imetnik uveljavlja regres zaradi neplaila
plailo od preostalih meninih zavezancev.
Indosament ali prenos menice. Menica se lahko prenaa z indosamentom (prenosna
funkcija indosamenta). Indosant je oseba, ki prenaa menino terjatev, oseba na katero
se prenaa pa je indosatar. Prvi indosant je remitent. Indosament se oznai na hrbtni
strani menine listine. Menini upnik je tisti, ki se izkae z nepretrgano verigo
indosamentov in ima v rokah menico (legitimacijska funkcija indosamenta). Garancijska
funkcija indosamenta = po indosamentu postane dotedanji menini upnik menini
zavezanec ter odgovarja za akcept in plailo menice. Z rekta klavzula oziroma klavzulo o
neprenosljivosti se lahko prepove prenos menice z indosamentom (prepove ga lahko e
izdajatelj menice ali pa indosant). Menino razmerje med remitentom in trasantom v zvezi
s temeljnim poslom, zaradi katerega je bila menica izdana, ni abstraktne narave.
Aval in menino porotvo. Avalist ali menini porok je eden od regresnih meninih
zavezancev; na menici se oznai tako, da se podpie na menici ali na aloni, ponavadi s
pristavkom ob podpisu kot porok ali per aval. e avalist ne navede za koga jami se
teje, da jami za trasanta, e pa ni navedena vsota za katero jami se teje, da jami za
vso menino vsoto in ne le za njen del.
Plailo menice.
Predloitev menice v plailo (prezentacija menice): menini upnik mora ob dospelosti
menice k plailu najprej pozvati trasata. e je trasat menico tudi e akceptiral pa se je s
tem obvezal k plailu. Imetnik menice k plailu pozove najprej trasata, etudi ta menice
e ni akceptiral. Menini upnik mora pozvati trasata k plailu, saj je menino dolg iskovina
(menini dolniki npr. niti ne vedo, kdo je ob dospelosti imetnik menice). Potem ko
akceptant oziroma glavni menini zavezanec menico izplaa, preneha tudi obveznost
preostalih (regresnih) meninih zavezancev.
Regres menice. Namen je doseg izplaila menice od preostalih meninih zavezancev.
Regresni menini zavezanci postanejo zavezani ob dospelosti, e menica ni plaana,
lahko pa e pred dospelostjo, e trasat menice noe akceptirati.
Regres zaradi neakceptiranja. e trasat akcept menice odkloni, lahko menini upnik
uveljavlja regres plailo menice, etudi menica e ni dospela. V tem primeru menino
terjatev uveljavlja od meninih zavezancev, pogoj pa je, da menico protestira.
Regres zaradi neplaila. e trasat ob dospelosti odklanja plailo, se izplailo regres prav
tako uveljavlja od regresnih meninih zavezancev. Pogoj je protest menice. Regresna
pravica se lahko uveljavlja od kateregakoli meninega zavezanca. Regresni menini
zavezanec po izplailu lahko uveljavlja regres od vseh ostalih meninih zavezancev, ki so
obveznost sprejeli pred njim in od glavnega meninega zavezanca.
Protest menice. Namen protesta je, da se z javno listino potrdi, da je trasat odklonil
akcept menice (protest se lahko opravi do dospelosti) ali da je odklonil plailo menice
(protest se lahko opravi v enem od obeh delavnikov, ki sledita dnevu plaila). Opravljeni
protest potrjuje, da je upravienec pri uveljavljanju terjatve ravnal skrbno. Notar je
protestni organ, ki izda protestno listino. e protest ni opravljen ali ni opravljen v roku,
upnik izgubi pravico do meninega regresa (ni regresa brez protesta). Takna menica je
prejudicirana. Menini upnik lahko menino terjatev uveljavlja le od glavnega meninega
dolnika. Menice ni treba protestirati, e je na njej klavzula o neprotestiranju.
Notifikacija o protestu. Menini upnik mora v tirih delovnih dneh o opravljenem protestu
obvestiti svojega indosanta in trasanta. e tega ne stori je mogoa odkodninska
odgovornost. Namen notifikacije regresnih meninih zavezancev je, da so seznanjeni s
postopkom unovitve, saj so tudi sami menini zavezanci in morajo biti pripravljeni na

morebiten poziv k plailu.

Obseg menine obveznosti. Menica se vedno glasi na doloen denarni znesek, imetnik
menice pa lahko ob doloene pogoju zahteva e zamudne obresti, stroke protesta in
nekatere druge stroke.
Eskontiranje menice. Tudi odkup menice, pomeni izplailo menine terjatve pred
dospelostjo. Menini upnik menico indosira na doloeno osebo, v zameno pa mu indosatar
izplaa doloeni znesek.
Menini ugovori. Menini upnik lahko uveljavlja menino terjatev v postopku pred
sodiem, prednost pri tem pa je, da je krog morebitnih ugovorov meninih zavezancev
oji, kar prepreuje zavlaevanje postopka. Menina pravila opredeljujejo ugovore, ki niso
dovoljeni. Teorija ugovore razvra: na ugovore, ki izhajajo iz same menice, in ugovore, ki
se nanaajo na zapis v menici ter glede na samostojnost meninih pravic.
Objektivni ali materialnopravni ugovori izhajajo iz vsebine same menice (pisno dokazljivi
ugovori).
Ugovori, ki se ne nanaajo na zapis v menici. Temeljijo na osebnem razmerju med
doloenim meninim upnikom in meninim zavezancem ter nasprotujejo abstraktni naravi
menine terjatve. Trasant lahko nasproti remitentu odgovarja, da temeljni posel, zaradi
katerega je bila menica izdana, ni bil izpolnjen in da zato ni dolan izpolniti menine
obveznosti.
Ugovori glede na samostojnost meninih pravic oziroma glede na to, kdo jih lahko
uveljavlja: vsak menini zavezanec zoper vsakega meninega upnika (npr. da listina ni
menica); posamezni menini zavezanec zoper vsakega meninega upnika (npr. da je
njegov podpis ponarejen); vsak menini zavezanec zoper posameznega meninega
upnika (npr. da indosament nanj ni veljaven); posamezni menini zavezanec zoper
posameznega meninega upnika (npr. ugovor trasanta zoper remitenta, da temeljni posel
zaradi katerega je bila menica izdana, ni bil izpolnjen in da zato ni dolan izpolniti
menine obveznosti).
Zahtevki zaradi neupraviene obogatitve. Menini dolg izpolni doloen menini
zavezanec, preostali menini zavezanci pa zaradi tega pridobijo doloeno premoenjsko
vrednost. Do obogatitve pa lahko pride tudi zaradi prejudicirane menice. Zato je mogoe
uveljavljati obogatitvene zahtevke, seveda pod pogoji za te zahtevke, ki pa so za imetnika
menice oziroma upravienca veliko stroji kot sicer menini pogoji.
Bianco menica. Ne vsebuje vseh bistvenih meninih sestavin, zato ni podrejena menini
pravilom. Gre le za podpis meninega zavezanca na meninem obrazcu. Bianco menica je
tako menica v nastajanju. Dolnik izda bianco menico zato, ker e ni fiksno doloena
njegova obveznost. Bianco menica je za dolnika tveganje, saj obstaja monost, da upnik
ne bo izpolnil meninega obrazca tako, kot ga je dolnik pooblastil.

PRODAJNA POGODBA

PRODAJNA POGODBA PO OU IN DUNAJSKI KONVENCIJI

Pogosto sklepanje prodajne pogodbe ustno (neformalno) in uvranje prodajne pogodbe
med najpogosteje mednarodne posle je pripeljalo do poenotenja pravil o prodajni
pogodbi. V primeru pravnega razmerja z mednarodnim elementom je podreditev
pogodbenega razmerja tujemu pravu (tujemu vsaj za eno stranko) manj ustrezna reitev
kot podreditev mednarodnim pravilom.

Prva kodifikacija mednarodne prodajne pogodbe je bila doseena s sprejemom t.i. Haakih
zakonom (1964), ki pa je predvidevala neustrezne reitve, zato jo je ratificiralo le majhno
tevilo drav. Uspena pa je bila Konvencija Zdruenih narodov o pogodbah o mednarodni
prodaji blaga Dunajska konvencija (1980), ki jo je pripravil UNCITRAL. Zastaranje v zvezi
z mednarodno prodajo ureja Konvencija o zastaranju na podroju mednarodne prodaje. Za
poslovno prakso so koristne tudi vzorne pogodbe, med njimi tudi vzorec, ki ga je
pripravila Mednarodna trgovinska zbornica ICC Model International Sale Contract.
OPREDELITEV IN BISTVENE SESTAVINE PRODAJNE POGODBE
S prodajno pogodbo se prodajalec zavee kupcu, da mu bo izroil stvar tako, da bo ta
pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plaal kupnino.
Prodajna pogodba je nujno odplane narave, zanjo pa naelno ni predpisana oblika.
V vseh pravnih redih je bistvena sestavina prodajne pogodbe stvar, cena (kupnina) pa ni
vedno doloena kot bistvena sestavina. Stvar (tudi predmet; blago = oji pojem kot stvar
in predmet, gre pa za preminine, ki so namenjene plasiranju na trgu): predmet mora biti
ob sklenitvi doloen ali dololjiv (pri individualno doloenem predmetu morajo biti
doloeni elementi, ki omogoajo individualizacija; vrstne stvari pa so doloene ali
dololjive, e so doloene ali dololjive njihova vrsta, koliina in kakovost). Cena
(kupnina): ni bistvena sestavina gospodarske pogodbe; stranki lahko doloita ceno
izrecno ali posredno, vendar je pogodba sklenjena, tudi e je ne doloita. e stranki ne
doloita viino kupnine, jo doloajo zakonska pravila: e stranki kupnine ne doloita ali pa
ni dololjiva na podlagi izjav in ravnanj ob sklenitvi pogodbe, mora kupec plaati kupnino,
ki jo je prodajalec obiajno zaraunaval ob sklenitvi pogodbe; e tega kriterija ni mogoe
uporabiti, je kupec dolan plaati primerno kupnino (ta se doloi po stanju na dan
sklenitve pogodbe, v primeru spora med strankama pa jo doloi sodie).
IZPOLNITEV PRODAJNE POGODBE
Obveznosti prodajalca.
Izroitev dobava blaga. Poglavitna dolnost prodajalca po prodajni pogodbi je izroitev
(oziroma dobava) dogovorjenega blaga, na nain, v kraju in ob asu, ki so prav tako
doloeni z pogodbo oziroma kot izhaja iz zakonskih pravil. Razlika med izroitvijo in
dobavo: izroitev = stvarnopravna izroitev pridobitev lastninske pravice; dobava =
obligacijskopravna prevzem stvari, blaga v posest (pogosteje v gospodarsko prodajni
pogodbi). Torej je obveznost prodajalca, da opravi vsa tista dejanja, ki jih mora prodajalec
opraviti po pogodbi in naravi posla, da bi kupec lahko prevzel blago. Stranke se v zvezi z
dobavo blaga pogosto sklicujejo na trgovinske klavzule (npr. Incoterms).
Kraj izroitve. Je kraj, v katerem mora prodajalec omogoit kupcu prevzem blaga. e se
stranki o kraju izroitve ne dogovorita, je kraj izroitve kraj, v katerem je imel prodajalec
ob sklenitvi pogodbe sede. e pa je bilo pogodbenikom ob sklenitvi pogodbe znano, kje
je blago oziroma kje bo izdelano, je kraj izroitve tisti kraj. V gospodarski prodajni pogodbi
se stranke pogosto dogovorijo, da mora prodajalec izroiti blago prevozniku. Distanna
prodaja = kadar stranki ne doloita kraja izroitve, dogovorita pa se, da je treba blago
prepeljati, prodajalec izpolni svoje obveznosti glede dobave, ko v odpremnem kraju (=
kraj, v katerem preidejo obveznosti prodajalca na obveznosti kupca prehod nevarnosti)
izroi (= obveznost nalaganja na vozilo bremeni prodajalca) blago pediterju (tistemu, ki
organizira prevoz) ali prevozniku. Izraz, da je treba blago prepeljati pomeni, da je kot
temeljno pravilo doloeno, da je po takem dogovoru obveznost prodajalca, da izroi
(fizino) blago prevozniku. Kraj, v katerem izroi oziroma naj izroi blago prvemu
prevozniku, je kraj izpolnitve obveznosti. e pa ni dogovorjeno, da je treba blago
prepeljati, in je predmet obveznosti individualno doloena stvar ali stvar, doloena po

vrsti, ki jo je treba izloiti iz kupa ali izdelati, mora prodajalec dati blago kupcu na
razpolago v kraju, v katerem je blago ob sklenitvi pogodbe (in je kraj strankama ob
sklenitvi znan), ali v kraju, v katerem naj bi bilo blago izdelano. e pravila ni mogoe
uporabiti, mora prodajalec dati kupcu blago na razpolago v kraju, v katerem je imel ob
sklenitvi pogodbe svoj sede.
as izroitve. e se stranki dogovorita o roku izpolnitve, se lahko dogovorita tako, da ga
doloita datumsko, ali pa doloita asovno obdobje, v katerem mora prodajalec izpolniti
obveznost. e stranki ne doloita roka, mora prodajalec izpolniti obveznost v primernem
roku po sklenitvi pogodbe glede na naravo blaga in druge okoliine. Po prekoraitvi
roka nastopi zamuda.
Obveznosti kupca.
Prevzem blaga. Kupec mora opraviti vsa ravnanja, ki so potrebna z njegove strani, da
lahko prodajalec blago dobavi in fizino prevzeti blago. e te obveznosti ne izpolni,
nastopijo pravne posledice, kot so doloene za primer neizpolnitve. S prevzemom blaga je
povezan tudi pregled blaga uveljavljanje sankcij za neizpolnitev oziroma nepravilno
izpolnitev blaga.
Plailo cene (kupnine). Po prodajni pogodbi je kupec dolan plaati ceno (kupnino),
preostale stroke pa glede na dogovor strank. Stranki se lahko vedno dogovorita, kdaj
mora kupec plaati ceno, e pa se ne dogovorita o asi plaila, velja zakonsko pravilo o
soasnosti izpolnitve. Kadar ni dogovorjeno vnaprejnje plailo ali pa je plailo doloeno
tako, da ni vezano na dejansko dobavo, mora imeti kupec monost pregledati blago.
Kupec mora imeti monost pregledati blago tudi v primeru pravila o soasnosti izpolnitve.
ele po pregledu oziroma po monosti, da blago pregleda, mora plaati ceno. Zakon
kupcu zagotavlja monost pregleda, razen e je ob sklenitvi dogovorjeno drugae
prenumerandni kup. Pogodbeni dogovor o plailu proti izroitvi ustrezne listine pomeni,
da kupec nima pravice zavrniti plaila kupnine zato, ker ni imel monosti, da bi blago
pregledal. Izjema od pravila soasnosti izpolnitve je doloena za primer dogovora, da je
treba blago prepeljati, saj ima pri tem prodajalec na izbiro dve monost: da zadri
odpremo blaga do plaila kupnine ali pa da pridri pravico razpolaganja z blagom med
prevozom in da lahko pogojuje izroitev blaga kupcu s plailom kupnine, vendar mora v
tem primeru kupcu omogoiti predhodni pregled. Obiaj je, da je dolnost prodajalca, da z
dobavo ali po dobavi izstavi kupcu fakturo (raun) in da je kupec dolan prodajalcu plaati
v osmih dneh po prejemu fakture (obveznost plaila torej ne nastopi po sami dobavi,
ampak po prejemu fakture).
PREHOD NEVARNOSTI
Prehod nevarnosti nakljunega unienja ali pokodovanja stvari (skrajano prehod
nevarnosti) doloa, do kdaj nosi breme prodajalec in od kdaj kupec. Potem, ko je
nevarnost prela s prodajalca na kupca, mora kupec plaati ceno ne glede na to, ali je
blago prevzel ali ne. Kupca ne morejo bremeniti tista poslabanja, za katera odgovarja
prodajalec, s prehodom nevarnosti pa preidejo tista poslabanja in unienja, ki so
posledica vije sile. e poslabanje ali unienje prodajalca ne bremeni ve, je upravien
do plaila, in sicer ne glede na to, ali je kupec prevzel nepokodovano ali pokodovano
blago. Namen instituta je doloiti, katera stranka naj po prehodu nosi tveganje. Prehod
nevarnosti pomeni, da po prehodu nevarnosti vse posledice poslabanja ali unienja blaga
nosi kupec, izjema je le poslabanje ali unienje, ki je posledica ravnanj prodajalca. Ta
ravnanja so lahko kritve pogodbenih obveznosti ali pa drugana ravnanja. Zakonske
dolobe o prehodu nevarnosti so dispozitivne narave.
Trenutek prehoda. Temeljno pravilo: nevarnost preide s prodajalca na kupca ob izroitvi (=
trenutek, ko kupec, ali kdo drug v imenu kupca, fizino prevzame blago) blaga. e je po

pogodbi treba blago prepeljati, preide nevarnost z izroitvijo blaga prevozniku. e je

kupec s prevzemom v zamudi, preide nevarnost s prodajalca na kupca takrat, ko kupec
pride v zamudo pravilo velja nedvomno, e je predmet prodajne pogodbe individualno
doloena stvar. Kadar so predmet izpolnitve vrstne stvari, je za prehod nevarnosti poleg
kupeve zamude doloen e dodaten pogoj, in sicer kupevo blago mora biti
individualizirano oziroma izloeno iz kupa in to dejstvo mora prodajalec notificirati kupcu.
e so predmet izpolnitve vrstne stvari, ki jih ni mogoe izloiti iz kupa in je kupec s
prevzemom v zamudi, je pogoj za prehod nevarnosti, da prodajalec opravi preostala
dejanja, ki so potrebna za prevzem, in da to notificira kupcu. Po Dunajski konvenciji: e je
iz pogodbe razviden dogovor, da se bo blago prepeljalo, nevarnost preide takrat, ko je
blago fizino izroeno prvemu prevozniku (v vseh tistih okoliinah, ko na podlagi
okoliin ni mogoe teti da je prodajalec e individualiziral blago, je pogoj za prehod
nevarnosti individualizacija blaga, to je jasna oznaitev, da gre za blago, namenjeno za
kupca po doloeni pogodbi); blago, prodano med prevozom: v primeru prodaje blaga, ko
je to pri prevozniku zaradi prevoza, preide nevarnost s prodajalca na kupca ob sklenitvi
prodajne pogodbe; e je doloen kraj izroitve in mora kupec prevzeti v tem kraju blago
od prodajalca, nevarnost preide takrat, ko kupec prevzame blago, e pa kupec ne
prevzame blaga pravoasno, nevarnost preide nanj takrat, ko nastopi zamuda. Pogoj za
prehod nevarnosti je, da je blago individualizirano.
KLAVZULE INCOTERMS
Klavzule Incoterms so zgoena gesla z doloeno vsebino, katera pa je opredeljena v pisni
obliki (v publikaciji Mednarodne trgovinske zbornice). Klavzule ne urejajo vpraanj iz
prevozne pogodbe, ampak vpraanja iz prodajne pogodbe, ki se sicer navezuje na
dejstvo, da je treba blago po prodajni pogodbi prepeljati. Priporoljivo je, da stranke ob
izbiri klavzule navedejo tudi pravila, po katerih se bo doloila vsebina prevozne klavzule.
Klavzule doloajo pravice in obveznosti prodajalca ter kupca pri izpolnjevanju prodajne
pogodbe. Doloajo kraj dobave, obveznosti v zvezi z dobavo, prehod nevarnosti in
doloajo, katera stranka nosi stroke, predvsem v zvezi s prevozom in druge stroke
(zavarovanja, carinjenja). e je zapis klavzule splonjei, ima pravico izbire prodajalec.
Pogodbene stranke lahko ob izbiri klavzule spremenijo ali dopolnijo pravila Mednarodne
trgovinske zbornice o posamezni klavzuli (primer: dodatek razloeno).
Pri klavzulah Incoterms se posega v zakonska pravila o pravicah in obveznostih strank
prodajne pogodbe. Naeloma pa velja, da Incoterms doloajo:
kraj in as dobave blaga (dolnost prodajalca je, da stori vse potrebno, da bo
kupec v doloenem kraju lahko prevzel blago; prevozne klavzule ne doloijo samo
kraj dobave, temve tudi konkretizirajo nain dobave),
trenutek prehoda nevarnosti (klavzule naeloma sledijo trenutku prehoda
nevarnosti po zakonskih pravilih; po prevoznih klavzulah preide riziko s prodajalca
na kupca, ko prodajalec izpolni svoje obveznosti v zvezi z dobavo, te pa so od
klavzule do klavzule razline; izjema: zamuda kupca oz. neizpolnitev obveznosti,
ki prodajalcu omogoajo dobavo),

kdo nosi stroke v zvezi z dobavo blaga (stroki prevoza, nakladanja, razkladanja,
zavarovalni stroki, stroki carinjenja ; izbira klavzule opredeljuje, katere stroke
nosi kupec in katere prodajalec; stranki stroke ponavadi vkalkulirata e v ceno
blaga pariteta = dogovor strank o izbiri prevozne klavzule v zvezi s ceno blaga
razmejitev strokov glede na ceno).

Trinajst klavzul, ki so razvrene v tiri skupine (skupina E, F, C, D). Pri skupini E so

obveznosti prodajalca najmanje, obveznosti kupca pa najveje. Pri nadaljnjih skupinah

obveznosti prodajalca naraajo, obveznosti kupca pa upadajo, vse do skupine D, pri

kateri so obveznosti prodajalca najveje, obveznosti kupca pa najmanje.
Skupina E (1): minimalne obveznosti prodajalca, saj obveznosti bremenijo kupca;
obveznost prodajalca, da na doloen kraj dobavi blago, kar pomeni, da mora storiti vse,
da lahko na tem kraju kupec prevzame blago; prodajalec mora blago ustrezno embalirati,
nima pa obveznosti z nakladanjem, carinjenjem in drugimi dajatvami; nevarnost preide,
ko prodajalec omogoi prevzem oziroma ko kupec ali oseba v njegovem imenu fizino
prevzame blago (izjema: zamuda kupca).
Skupina F (3): prodajalec mora blago dobaviti doloenemu prevozniku (ki pa ni nujno prvi
prevoznik); klavzula F se dogovori takrat, ko veji del prevoza bremeni kupca; obveznost
prodajalca se povea s tem, da mora blago izroiti doloenemu prevozniku (na nain, kot
doloa klavzula: lahko je doloeno, da mora prodajalec tudi naloiti blago na prevozno
sredstvo ali mora zgolj omogoiti prevzem blaga); prevoz od geografske toke dalje
bremeni kupca, sam pa mora tudi poiskati prevoznika in sam nosi stroke prevoza;
nevarnost preide po dobavi blaga; morebitne stroke v zvezi s carinjenjem nosi
prodajalec.
Skupina C (4): klavzule o odpremi = dolnost prodajalca ni le to, da izroi blago
prevozniku, ampak mora prodajalec sam tudi organizirati prevoz (odpremiti blago), to je
skleniti prevozno in druge s tem povezane pogodbe; toka, ko nevarnost preide s
prodajalca na kupca, in toka, ko stroki preidejo, loeni (nevarnost preide na kupca
takrat, ko prodajalec odpremi blago, stroki prevoza in z njimi povezani obiajni stroki pa
e vedno bremenijo prodajalca do neke geografske toke namembnega kraja, kjer pa
kupec prevzame blago nerazloeno); prodajalec ne nosi izrednih strokov; pogosta
uporaba pri poiljanju blaga v kontejnerjih.
Skupina D (5): klavzule o prispetju = prodajalec nosi stroke (prevoza in druge stroke) in
nevarnost za pokodovanje in unienje blaga do oznaene geografske toke oziroma do
namembnega kraja; prodajalec izpolni svojo obveznost dobave, ko v namembnem kraju
kupcu omogoi prevzem blaga (razloeno ali nerazloeno); pri vseh klavzulah skupine ni
dolnost prodajalca, da blago uvozno carini, razen pri DDP.
KRITVE PRODAJNE POGODBE IN SANKCIJE
Kritev prodajne pogodbe s strani prodajalca se lahko razporedijo pod pravna pravila o
posameznih kritvah. To so: neizpolnitev, izpolnitev z zamudo, izpolnitev s stvarnimi
napakami, izpolnitev s pravnimi napakami, delna izpolnitev (izpolnjen je le del obveznosti,
del obveznosti ima napake, koliinske napake). Glede neizpolnitve tudi za prodajno
pogodbo veljajo splona pravila. Vpraanja glede delne izpolnitve so prav tako pojasnjena
v splonem delu. Vpraanja glede izpolnitve s pravnimi napakami so pogosteja pri
prometu z nepremininami, kot v gospodarskih prodajnih pogodbah, pri katerih je
predmet izpolnitve blago.
Pregled blaga in grajanje. Kupec mora najprej ugotoviti napake s pregledom blaga. e
kupec blaga ne pregleda pravoasno in tudi pozneje ne ugotovi nobenih pomanjkljivosti v
izpolnitvi, ga zaradi neopravljenega pregleda ne zadenejo nobene sankcije. V tem smislu
pravoasen pregled ni obveznost kupca. Pravoasen in ustrezen pregled je pomemben
takrat, kadar je doloen rok za grajanje napak in uveljavljanje sankcij. Pregled mora biti
pravoasen in primerno skrben (dispozitivnost pravil) zaradi zakonskih pogojev o roku za
grajanje napak.
Pravoasen pregled. Kupec mora napako grajati v razmeroma kratkem roku, e eli
uveljavljati sankcije zaradi stvarnih napak. Pravilo doloa dva roka: prvi rok je rok za
pregled (br, ko je to po normalnem teku stvari mogoe), drugi rok pa je rok za notifikacijo
napak prodajalcu (takoj po pregledu oziroma v osmih dneh). V posameznih okoliinah
pregled, takoj po dobavi oziroma prevzemu, e ni mogo. S tem je premaknjen tudi rok za

pregled. Kupec mora o oitnih napakah obvestiti prodajalca nemudoma po pregledu (dva,
tri dni). Kratek rok varuje prodajalca, da lahko po kupevem obvestilu tudi sam preveri
napako in morebitnim ugotovitvam o napakah ugovarja. Rok nemudoma po pregledu ne
velja, e je bil pregled opravljen v navzonosti obeh strank. V tem primeru mora kupec
takoj po konanem pregledu svoje ugotovitve o napakah izjaviti kupcu.
Obiajen nain pregleda. Kupec mora pregled opraviti s potrebno skrbnostjo oziroma na
obiajen nain, saj mora oitne napake (= napake, ki jih je mogoe ugotoviti z obiajnim
pregledom) grajati takoj, le skrite napake pa lahko graja pozneje. Obiajen pregled je
pravni standard. Vasih je pri pregledu potrebna tudi pomo tretje osebe. Kakovostni
pregled ponavadi opravi specializirana oseba, obiajen pregled pa ne pomeni, da mora
kupec uporabiti zadnje doseke znanosti. Stroki s pregledom so stroki prevzema in
bremenijo kupca. Kupec pa lahko od prodajalca zahteva povrnitev strokov pregleda, e
so ugotovljene pomanjkljivosti v dobavi, za katere odgovarja prodajalec.
Grajanje napak, notifikacija o napakah. Za obvestilo kupcu o ugotovljenih napakah ni
predpisana oblika, vendar je smiselno, da si kupec zagotovi dokaz o posredovanem
obvestilu. V obvestilu mora kupec navesti napake, jih opisati, obvestilo pa mora biti hkrati
povabilo prodajalcu, da blago tudi sam pregleda. V obvestilu lahko kupec navede, katero
sankcijo bo uveljavljal, lahko pa to izbiro sporoi tudi pozneje (v letu dni od dneva, ko mu
je poslal obvestilo).
Stvarne napake. Stvarne napake so napake, ki se nanaajo na kvaliteto (kakovost)
dobavljenega blaga (pojem blago je treba razumeti ire tudi npr. embalaa). OZ
pojasnjuje, da je napaka stvarna: e stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno obiajno
rabo ali za promet; e stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo kupca, in je
bila posebna raba kupcu znana ali bo mu morala biti znana; e stvar nima lastnosti in
odlik, ki so bile izrecno ali mole dogovorjene oziroma predpisane; e je prodajalec izroil
stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen e je bil vzorec ali model pokazan le
zaradi obvestil. Ali ima blago stvarno napako, se presoja po stanju ob prehodu nevarnosti.
Oitne napake so tiste, ki jih kupec z obiajnim pregledom lahko ugotovil ob prevzemu,
skrite napake pa so tiste, ki jih kupec z obiajnim pregledom ni mogel ugotoviti, a so te
napake oziroma vzroki zanje obstajali e ob prevzemu. Rok za uveljavljanje je dva, tri dni,
toda ta rok zane tei od dneva, ko je kupec napako opazil (objektivni rok je est mesecev
od kar je bila stvar izroena). e prodajalec kri prodajno pogodbo tako, da dobavi blago s
stvarnimi napakami, lahko kupec prosto izbira med zahtevki: izpolnitev pogodbe (kupec
lahko zahteva popravilo napake ali pa izroitev druge stvari brez napake), znianje
kupnine (kupec obdri stvar z napako) ali odstop od pogodbe (moen v primeru
neizpolnitve prodajaleve obveznosti v dodatnem roku). Pogoji za uveljavljanje
jamevalnih sankcij ali zahtevkov so stroji: kupec mora napako grajati v roku, ki je kratek
in prekluzivne narave; kupec mora sankcijo uveljavljati v letu dni od grajanja napak.
Odgovornost prodajalca za stvarne napake je objektivne narave. Kupec lahko uveljavlja
tudi povrnitev kode (po splonih pravilih za povrnitev kode zaradi kritve pogodbene
obveznosti, dodaten pogoj pa je grajanje napak v roku). Ta rok pa ne velja pri povrnitvi
refleksne ali nadaljnje kode. Sankcioniranje napak v kakovosti oziroma lastnostih je
mogoe tudi na podlagi instituta garancije za brezhibno delovanje stvari Kupec se prosto
odloi, ali bo uveljavljal zahtevke na podlagi pravil o stvarnih napakah ali garancije za
brezhibno delovanje, seveda pod pogoji, ki veljajo za posamezni institut.
Koliinske napake. Koliinska napaka je oji pojem kot delna izpolnitev. O koliinskih
napakah govorimo takrat, kadar so pogodbeni predmet vrstne stvari, prodajalec pa ne
dobavi pogodbeno doloene koliine, ampak manjo ali vejo koliino.
Dobava manje koliine. Izjemoma, kadar doloeno koliina oznauje tudi kakovost
oziroma doloene lastnosti, lahko v zvezi z koliino govorimo o stvarnih napakah. V
slovenski pravni teoriji so stalia o pravni naravi koliinske napake razlina (Cigoj:

manja koliina ne pomeni stvarne napake; Juhart: manja koliina se obravnava kot
stvarna napaka). e je npr. koliinska napaka podrejena pravilom za stvarne napake,
kupec ne bi bil upravien, da od dogovorjene kupnine odpije kupnino za manjkajoi del, e
ne bi v roku grajal manje koliine. Ker dobava manje koliine ne izpolnjuje opredelilnih
elementov za stvarno napako, bi bila uporaba pravil za stvarne napake mogoa le na
podlagi analogije. Glede manje koliine je bolj kot analogijo s stvarnimi napakami
smiselna uporaba Splonih uzanc za blagovni promet. Uzance navajajo, da zaradi
opustitve grajanja kupec ni prekludiran pri uveljavljanju zahtevkom zaradi dobave manje
koliine.
Dobava veje koliine. e prodajalec dobavi vejo koliino, kot je bilo dogovorjeno, in
kupec v primernem roku ne izjavi, da preseek odklanja, se teje, da je sprejel vejo
koliino in mora preseek plaati po enaki ceni. e kupec v roku izjavi, da preseek
odklanja, preseka seveda ne plaa. Prodajalec pa mu je dolan povrniti kodo zaradi
dobave veje koliine (npr. stroke skladienja).

POSREDNIKA POGODBA

SPLONO O POGODBENIH TIPIH V DISTRIBUCIJI BLAGA IN STORITEV

Gospodarski subjekti s pomojo tretjih oseb plasirajo svoje izdelke, s pomojo tretjih oseb
pa tudi kupujejo surovine, izdelke ali iejo izvajalce storitev vzrok: ekonomski razlogi
(tretji so specialisti za doloen trg ali za doloeno brano uspenost poslovanja).
Posrednika pogodba, komisijska pogodba in pogodba o trgovinskem zastopanju
(agencijska pogodba) so trije pogodbeni tipi, katerih namen je na trgu ponujati oziroma
iskati blago in storitve za naroitelja, pri tem pa je izvedba tujega posla (posla za
naroitelja) njihov poslovni namen, njihov namen pa je tudi, da se posel z neko tretjo
osebo pridobi s pomojo posrednika. Opisane pogodbe imenujemo s skupnim imenom
pogodbe o distribuciji (razdeljevanju) blaga in storitev. Isti gospodarski subjekt lahko pri
izvajanju svoje dejavnosti sklepa katerokoli od omenjenih pogodb (odvisno od njegovi
pogajalskih izhodi, potreb in drugih okoliin).
SPLONO O POSREDNIKI POGODBI
Pri posredniki pogodbi naroitelj eli, da mu posrednik samo poie monega
pogodbenega partnerja oziroma da posrednik pri izbiri sodeluje, naroitelj pa ni
pripravljen pooblastiti druge osebe tudi za sklenitev pogodbe. Pri posredniki pogodbi gre
za sklepanje enkratnega posla, vloga posrednika pa je nepristranska (drugae pri
agencijski pogodbi). Posrednik naroitelja povee s potencialnimi pogodbenimi partnerji
oziroma mu razkrije svoje poslovne mree (komisionar ne), ni pa v zavezi nasproti tretji
osebi (komisionar da). Zaradi manjih obveznosti v primerjavi s komisijsko in agencijsko
pogodbo so tudi stroki oziroma plailo posredniku ponavadi niji.
Opredelitev in pravna narava. S posredniko pogodbo se posrednik zavee, da si bo
prizadeval najti in spraviti v stik z naroiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za
sklenitev doloene pogodbe, naroitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloeno
plailo, e bo pogodba sklenjena.
Stranki posrednike pogodbe. Naroitelj (komitent) in posrednik stranki sta pogosto
gospodarska subjekta (po pravilih obligacijskega prava), e pa nista gospodarska subjekta
oba, pa je skoraj vedno gospodarski subjekt posrednik (ni pa nujno, da je).
Predmet posrednike pogodbe. Ob sklenitvi posrednike pogodbe morata naroitelj in
posrednik okvirno opredeliti oziroma doloiti pogodbeno razmerje s tretjo osebo, da je
posredniku omogoeno iskanje ustrezne osebe. Posrednik se torej zavee, da si bo s
potrebno skrbnostjo prizadeval poiskati tretjo osebo. Predmet posrednike pogodbe so le
dejanska opravila: raziskava trga, zbiranje informacij o poslu in strankah, iskanje

pogodbenih strank, preverjanje bonitete strank, sodelovanje pri pogajanjih. Posrednik sam
s tretjo osebo ne vstopa v pogodbeno razmerje, zato ni upravien dajati ali sprejemati
pravno zavezujoih izjav volje za svojega naroitelja. Cigoj: posrednik daje le izjave
vednosti ali sprejema izjave vednosti. Naloga posrednika je, da naroitelja zgolj povee s
tretjo osebo, lahko pa posrednik posebej prevzame obveznost, da bo sodeloval pri
pogajanjih. Posrednik je upravien do plaila, ko je sklenjena pogodba, za katero je
posredoval (e je drugae, gre za pogodbo o delu).
Odplani namen. Posrednika pogodba se vedno sklene z odplanim namenom, za
veljavnost pa ni potrebno, da je ob sklenitvi doloena tudi viina plaila. e ni doloeno
drugae in sta stranki gospodarska subjekta ali je to vsaj posrednik, se odplani namen
domneva.
Oblika. Za veljavnost posrednike pogodbe ni predpisana oblika, sklene se lahko tudi
ustno. Za veljavnost posameznih obveznosti, pa je treba upotevati pravila, ki veljajo za
tovrstna pravna razmerja. Izjema glede oblike je doloena za pooblastilo za sprejem
izpolnitve obveznosti iz pogodbe, za katero je posredoval posrednik (pisna oblika). Po
splonih pravilih pa je to pooblastilo veljavno tudi, e je dano zgolj ustno.
Pravna narava. Je pogodba prizadevanja (in ne uspeha) posrednik se zavee, da si bo
prizadeval najti tretjo osebo (prizadevanje s potrebno skrbnostjo). e posrednik tretje
osebe kljub temu ne najde, ne odgovarja za neizpolnitev pogodbe (razbremenitev
odkodninske odgovornosti mu prinese dokaz o vloitvi potrebne skrbnosti v iskanje).
Neenotno stalie glede tega, ali je posrednika pogodba podvrsta mandatne pogodbe,
ima pa posrednika pogodba tudi elemente podjemne pogodbe.
Posrednika pogodba v primerjalnem pravu. Razlike v ureditvi posrednitva v
kontinentalnih pravnih redih niso bistvene. Do bistvenih razlik pa prihaja v primerjavi z
anglo-amerikimi pravnimi redi. Ti pod pojmom agent razumejo najrazlineje oblike
izvajanja poslov za raun naroitelja. Naega posrednika teje podredimo pod njihov
pojem agenta, saj je za agenta obiajno, da mu naroitelj podeli doloeno upravienje v
zvezi s pravnim prometom.
Posebna pravila o posrednikih pogodbah. Posebna pravila so v zvezi s posredniko
pogodbo o potovanju, pri kateri ne gre za posrednika po splonih pravilih. Posebni
predpisi pa urejajo nepremininsko, kreditno, zavarovalno in posredovanje finannih
storitev.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI POSREDNIKA
Iskanje in izbira stranke. Poglavitna obveznost posrednika je, da ie pogodbeno stranko
za naroitelja in da naroitelja povee s potencialnimi pogodbenimi strankami, pri tem pa
mora ravnati s potrebno skrbnostjo. Posrednik se mora s potrebno skrbnostjo pozanimati
o boniteti potencialnih strank, tudi o boniteti svojega naroitelja, ter preveriti druge
pogoje, ki zagotavljajo, da bosta naroitelj in izbrana stranka morebitno sklenjeno
pogodbo tudi izpolnila. Posrednik odkodninsko odgovarja za kodo naroitelju in tretji
osebi, e nastane koda zato, ker je posredoval za osebo, za katero je vedel ali bi moral
vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz pogodbe, ali za poslovno nesposobno
osebo. V zvezi z monim prodajalcem (tretjo osebo), posrednik mora vedeti, ali sam
proizvaja blago, ali je v stroki poznan, kako izpolnjuje svoje obveznosti Poloaj
posrednika je nevtralen, razmerje med posrednikom in naroiteljem pa ni zaupne narave
seveda pa posrednik osebam zunaj posla ne sme posredovati podatkov o tem poslu ali o
naronikovih interesih v zvezi s tem poslom.
Vodenje posrednikega dnevnika. Oseba, ki sklepa posrednike posle v okviru
gospodarske dejavnosti, mora voditi posebno knjigo posredniki oziroma meetarski
dnevnik, v njega pa mora vpisovati vse bistvene podatke o sklenjenih pogodbah z njenim

posredovanjem. Posrednik tako vpie podatke, ki so mu bili dostopni (podatki o strankah

pogodbe, pogodbenem predmetu, ceni ). Vodenje dnevnika je v korist naroitelja in
tretje osebe dokazovanje, da je doloena pogodba res sklenjena in kakna je njena
vsebina. Kadar je pri sklepanju pogodbe sodelovala profesionalna oseba posrednik, ga
zakon zavezuje, da zapie podatke o pogodbi in tako naroitelju (tudi tretji osebi) zagotovi
dokaz o sklenjeni pogodbi zahteva naroitelja in tretje osebe, da posrednik poda
posredniki list (=izpisek iz posrednikega dnevnika).
Odkodninska odgovornost posrednika. Za kritev obveznosti posrednik odkodninsko
odgovarja: e si ni s potrebno skrbnostjo prizadeval, da bi za naroitelja nael prilonost
za sklenitev posla in e je kril katerekoli druge obveznosti (npr. posredovanje za osebo,
ki ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti, ravnanje v interesu tretje osebe, ne izda
posrednikega lista, naroitelja ne obvesti o posebnih razmerah na trgu ). Posredniku ni
dovoljeno, da dela za drugo stranko oziroma v njenem interesu. Za takno ravnanje torej
odkodninsko odgovarja, poleg tega pa tudi izgubi pravico do provizije in do povraila
strokov (tudi e zaradi taknega ravnanja naroitelju ne nastane koda).
PRAVICE IN OBVEZNOSTI NAROITELJA
Obveznosti naroitelja glede posredovane stranke. Naroitelj ni dolan skleniti pogodbe s
stranko, ki mu jo je nael posrednik, niti se ni dolan s to stranko spustiti v pogajanja. V
nasprotju s potrebami poslovne prakse bi bilo, da bi bil k sklenitvi ali pogajanjem zavezan
zaradi interesov posrednika. Naroitelj posredniku odkodninsko odgovarja, e ob
zavrnitvi tretje osebe ravna nepoteno (za svojo zavrnitev nima utemeljenega oziroma
opraviljivega razloga). Odkodninska odgovornost naroitelja nasproti posredniku se
presoja po splonih pravilih za poslovno odkodninsko odgovornost. Naroitelj pa
odgovarja po pravilih za nepotena pogajanja tretji osebi, e se je s tretjo osebo zael
pogajati, a nato pogajanja brez neutemeljenega razloga opustil.
Odstop od pogodbe. Naroitelj je upravien kadarkoli preklicati naroilo za posredovanje
ali to naroilo spremeniti, kar obenem pomeni, da lahko kadarkoli odstopi od pogodbe. e
pa je naronik pri preklicu naroila za posredovanje ravnal nepoteno, posredniku
odkodninsko odgovarja. Nepoteno ravna, e je namen preklica zgolj izogniti se plaili
posrednika.
Plailo posredniku. e viina plaila ni doloena ne s pogodbo in ne s pravnim predpisom,
je naroitelj zavezan k plailu obiajne provizije. e kriterija obiajne provizije ni mogoe
uporabiti, doloi viino plaila sodie, tako da upoteva posrednikov trud pri opravljanju
storitve. Naroitelj lahko zahteva znianje kupnine, e je ta pretirano visoka glede na
posrednikov trud in druge okoliine. Do provizije je posrednik upravien le, e njegova
prizadevanja obrodijo doloen rezultat. Pravico do provizije pridobi, ko naroitelj sklene
pogodbo s tretjo osebo, katero je poiskal posrednik. e pa posrednik tretje osebe ne
najde, ali e se pogajanja med tretjo osebo in naroiteljem ne zakljuijo s sklenitvijo
pogodbe, ni upravien do provizije. Zakonska pravila glede provizije so dispozitivne
narave. Naroitelj in posrednik se tako lahko npr. dogovorita, da je posrednik upravien do
plaila za vsako posredovano tretjo osebo, ne glede na to ali pride do sklenitve pogodbe.
e je ista oseba hkrati posrednik obeh strank, sme od vsake stranke zahtevati samo
polovico posrednike provizije. Posrednika provizija je nagrada posredniku za njegov
uspeh in obenem povrailo strokov, ki jih je imel pri izpolnjevanju naroila za
posredovanje (ne reijski stroki posrednika). e se stranki dogovorita, da je posrednik
poleg provizije upravien tudi do povraila strokov, je upravien do povraila strokov
tudi takrat, ko njegova prizadevanja ne obrodijo rezultata, ko torej pogodba med
naroiteljem in tretjo osebo ni bila sklenjena.

KOMISIJSKA POGODBA

EKONOMSKI RAZLOGI ZA SKLEPANJE KOMISIJSKIH POGODB

Naroitelj oziroma komitent sklene komisijsko pogodbo takrat, kadar potrebuje pomo pri
svojem nastopanju na trgu pri naroanju blaga in storitev ali pri prodaji blaga in storitev.
Nasproti tretjim osebam komisionar ravna enako, kot da bi blago kupoval ali pridajal
zaradi svojih potreb. Pravimo, da komisionar sklepa pogodbe v svojem imenu, a za tuj
raun za raun komitenta. Komisionarji so pogosto ugledne trgovske organizacije, zato
je ponavadi za tretje osebe posel s komisionarjem varneji kot pa posel s komitentom
(komitent je v brani manj poznana oseba). Komitent vkljui v posel komisionarja zaradi
njegovega znanja in zaradi njegovih pogajalskih sposobnosti. Posrednikove obveznosti so
oje od komisionarjevih: obveznosti se naelno konajo e z izbiro tretje osebe, posrednik
ne odgovarja za realizacijo obveznosti s strani tretje osebe. Agent pa ni v pogodbenem
razmerju s tretjo osebo tako kot komisionar. Kupec mora blago svojemu prodajalcu
plaati, ne glede na to, ali so se nadaljnji posli z blagom realizirali, komisionar pa mora le
predati koristi in obveznosti iz posla. e mu je tretja oseba plaala kupnino, jo mora
izroiti svojemu komitentu, e pa tretja oseba ne plaa, neplailo bremeni komitenta.
Komisionar dela za provizijo, zato mora preseek kupnine prav tako izroiti komitentu
(kupec ne).
OPREDELITEV IN PRAVNA NARAVA KOMISIJSKE POGODBE
Komisionar se s komisijsko pogodbo zavezuje, da bo za plailo, v svojem imenu in na
raun komitenta, opravil enega ali ve poslov, ki mu jih je zaupal komitent.
Predmet komisijske pogodbe. Predmet komisijske pogodbe je izvedba tujih poslov (po
potrebah komitenta) izvedba pravnih poslov in dejanska ravnanja. S sklenitvijo
komisijske pogodbe se komisionar ne zavee zgolj, da bo s tretjo osebo sklenil pogodbo,
ampak se zavee, da bo storil vse potrebno, da bo pogodba tudi realizirana. Najpogosteje
je predmet komisije nakup ali prodaja blaga za komitenta ali pa nakup in prodaja
vrednostnih papirjev. Predmet komisijske pogodbe pa je lahko tudi katerikoli drugi posel
ali opravilo za komitenta, in ne zgolj obveznosti v zvezi s prodajno pogodbo. Razmerje
med komitentom in komisionarjem je urejeno s pravili o komisijski pogodbi, razmerje med
komisionarjem in tretjo osebo pa s pravili o prodajni pogodbi oziroma z zakonskimi pravili,
ki veljajo za pravna razmerja ustrezne narave.
Stranke. Stranki sta komitent (naroitelj, principal) in komisionar. Komisionar je ponavadi
gospodarski subjekt, ni pa nujno; tudi komitent je zelo pogosto gospodarski subjekt.
Odplanost. Komisijska pogodba se vedno sklepa z odplanim namenom ( = plailo mora
biti dogovorjeno, ali pa ob sklenitvi komisijske pogodbe zgolj izraeno, da se sklepa kod
odplana). e sta obe stranki gospodarska subjekta ali pa e je zgolj na strani
komisionarja gospodarski subjekt se odplani namen domneva, razen e je dogovorjeno,
da se sklepa kot neodplana. Kadar ni dogovorjena viina plaila, se doloi po zakonskih
pravilih.
Oblika. Za sklenitev komisijske pogodbe ni predpisana posebna oblika (lahko tudi ustno).
Pravna narava. Komisijska pogodba je pogodba prizadevanja komisionar se zavee, da si
bo z ustrezno skrbnostjo (skrbnostjo dobrega strokovnjaka) prizadeval, da bo izpolnil
komitentovo naroilo, oziroma da si bo prizadeval za izvedbo komitentovega posla.
Komisionar pa se ne zavee, da bo realiziral posel za komitenta. Komisionar kri pogodbo
in odkodninsko odgovarja, e se pri izvedbi posla ne angaira dovolj skrbno; pogodbe pa
ne kri in ne odgovarja, e mu kljub prizadevanjem ne uspe pri izvedbi posla (razlog npr.
prestrogi pogoji komitenta, nepriakovane spremembe na trgu, nepriakovana likvidnost
tretje osebe). Komisionar ne odgovarja objektivno, odkodninsko pa ne odgovarja, e
dokae, da je ravnal s potrebno skrbnostjo. Komisijska pogodba je vrsta oziroma podvrsta
mandatne pogodbe.

Posredno zastopstvo v komisijski pogodbi. zastopanje je dajanje in sprejemanje izjav volje

v imenu zastopanega, torej takno ravnanje, ki ustvarja pravice in obveznosti na strani
zastopanega. S sklenitvijo komisijske pogodbe komitent komisionarju ne da upravienja
za zastopanje. Ob sklenitvi posla s tretjo osebo postane pogodbena stranka tretje osebe
komisionar. Komisionar pa nima upravienja, da bi nasproti tretjemu zavezal svojega
komitenta. Na podlagi komisijske pogodbe je komisionar dolan prenesti na komitenta
ekonomske koristi, saj dela za raun komitenta. Ker nasproti tretjemu zavezuje sebe,
dejansko pa koristi (in obveznosti) pridobiva za komitenta, govorimo o posrednem
(indirektnem) zastopanju zastopanje v ekonomskem smislu. Izrecna zakonska pravila ne
pojasnjujejo, kako pri komisijskem poslu prehaja lastninska pravica od komitenta na tretjo
osebo in obrnjeno. Pri prodajni komisiji: komisionar ne postane lastnik blaga (veinsko
stalie), pri nakupni komisiji: deljena mnenja, iz posameznih pravil komisijske pogodbe
pa je razvidno, da se komisionarju ne priznava lastninska pravica na blagu. Tako ima, pri
prodajni in nakupni komisiji, komitent, v primeru komisionarjevega steaja, izloitveno
pravico na blago pri komisionarju (na blagu, katerega je komisionar nabavil za komitenta).
Komisionarju zakon priznava zastavno pravico na stvareh, ki so predmet komisijske
pravice (zastavna pravica je sicer pravica na tuji stvari).
LOENOST PRAVNIM RAZMERIJ
Razmerje med komitentom in komisionarjem. Razmerje je urejeno s komisijsko pogodbo.
e komitent in komisionar krita medsebojne obveznosti, odkodninsko odgovarjata drug
drugemu, sicer pa to ne vpliva na pravni poloaj tretjih oseb. Na primer, e komisionar
sklene posel s tretjo osebo v nasprotju z navodili komitenta, je pogodba med
komisionarjem in tretjo osebo kljub temu veljavna. Komitent taknega posla ni dolan
sprejeti, komisionar pa je nasproti tretjemu blago dolan prevzeti in ga tudi plaati.
Razmerje med komisionarjem in tretjo osebo. eprav komisionar izvaja posel za
komitenta, nasproti tretjim ravna, kot da posel sklepa zase. Nasproti tretjim zavezuje
sebe. e tretja oseb ne izpolni obveznosti, ima zahtevke do nje le komisionar. e
komisionar ne izpolni obveznosti, lahko tretja oseba terja le njega. Komisionar lahko
cedira svoje terjatve do tretjega na komitenta, slednji pa lahko vstopi v pogodbo namesto
komisionarja (po splonih pravilih o prenosu pogodbe). Pravila komisijske pogodbe ne
posegajo v pravno razmerje med komisionarjem in tretjo osebo.
Razmerje med komitentom in tretjo osebo. Med tretjo osebo in komitentom se ne
vzpostavi pravno razmerje. To se lahko vzpostavi le izjemoma oziroma e so izpolnjeni
posebni pogoji iz zakonskih dolob npr. v primeru komisionarjevega steaja ali pa e
pridobi komitent pravice nasproti tretjemu na podlagi cesije ali prenosa pogodbe.
KOMISIJSKA POGODBA V PRIMERJALNEM PRAVU
Komisijska pogodba je zakonsko urejena v kontinentalnih pravnih redih, anglo-ameriki
pravni red pa komisijske pogodbe ne pozna, ampak istovrstna pravna razmerja ureja v
okviru njihove agencije. Bistvena razlika med obema pravnima redoma je v tem, da
kontinentalna ureditev vztraja pri loevanju pravnih razmerij, anglo-amerika ureditev pa
upoteva, da sta komitent in agent ekonomsko povezana (identiteta med komitentom in
agentom).
PRAVICE IN OBVEZNOSTI KOMISIONARJA
Izvritev naroila v interesu komitenta. Ekonomsko tveganje pri komisijski pogodbi nosi
komitent, zato sme doloiti pogoje, pod katerimi naj komisionar izvede posel, pri tem pa
je treba upotevati razloge, zaradi katerih komitent v izvedbo posla vkljui komisionarja.
Komitent potrebuje pri nastopu na trgu strokovno pomo komisionarja. Komitent je
upravien dajati navodila, toda obenem upravieno priakuje od komisionarja, da ga bo ta

opozoril na pomanjkljiva navodila ali da mu bo predstavil razmere na trgu tako, da bo

lahko komitent svoja navodila spremenil ali dopolnil. Komisionar pa mora izpolniti
navodilo, pri katerem komitent vztraja, etudi ocenjuje, da ni smiselno (na nesmiselnost
mora obvestiti komitenta). Komisionar mora pri izvrevanju naroila ravnati v interesu
komitenta. OZ doloa, da, kadar komisionar sklene posel pod manj ugodnimi pogoji, kot
so bili doloeni v naroilu, pa tega ne bi sme storiti, mora komitentu povrniti razliko in
povzroeno kodo. Komitent v takem primeru ni dolan prevzeti sklenjenega posla (kar
mora takoj obvestiti komisionarja), razen, e komisionar nadoknadi razliko in povrne
kodo. Teorija komitentova navodila deli na imperativna (ne dovoljujejo odstopanja
komisonarja; e ga kri, mora komitentu povrniti razliko in povzroeno kodo, komitent pa
ni dolan prevzeti posla), instruktivna (naelno zavezujejo komisionarja, vendar mu
dopuajo sklenitev posla pod druganimi pogoji, e na to kaejo posebne okoliine;
posledice kritve so enake kot pri imperativnih) in fakultativna (pomenijo le neobvezujo
okvir za delovanje komisionarja; komisionar sam doloi pogoje posla, pri tem pa mora
skrbeti za interese komitenta). Na naravo navodila lahko kaejo izrecne navedbe
komitenta ali pa se narava doloi glede na okoliine posla.
Sklepanje poslov za svoj raun oziroma vstopna pravica komisionarja. Oseba, ki je sklenila
s komitentom komisijsko pogodbo, lahko vstopi v pravno razmerje s komitentom kot
kupec ali prodajalec vstopna pravica komisionarja, vendar morata pri tem biti izpolnjena
dva pogoja kumulativno: da gre za blago, ki ima dnevno ceno (borzna cena, trna cena;
varuje komitenta, da kupnina ne bi bila doloena nerealno; kupnina se lahko doloi tudi
drugae, e je drugana cena za komitenta ugodneja; e komisionar kupi blago po niji
ceni od dnevne, lahko komitent uveljavlja razliko) in e komitent takni posel dovoli (e
komitent dovoli takni posel, je pravno razmerje med komitentom in komisionarjem
podrejeno pravilom o prodajni pogodbi).
Obveznosti z blagom. Komisionar lahko ima komitentovo blago v posesti ali pa ne. Blago
lahko hrani komisionar sam (za hrambo odgovarja po splonih pravilih o poslovni
odkodninski odgovornosti) ali pa ga preda v skladienje drugi osebi (odgovarja le za
izbiro osebe). Komisionar lahko sam prevzame blago, lahko mu ga dostavi komitent,
najpogosteje pa h komisionarju blago prepelje prevoznik. Komisionar mora ob prevzemu
ugotoviti stanje poiljke, reklamirati poiljko pri prevozniku in o prispetju obvestiti
komitenta, sicer odkodninsko odgovarja. Komisionar mora obveati komitenta o poteku
posla in o vseh relevantnih okoliinah. e se komitent na opozorila ne odzove ali stanje
ne dopua, da bi komisionar poakal na komitentova navodila, sme blago na
najprimerneji nain prodati sam. e komitent posebej ne naroi, da je blago treba
zavarovati, ga komisionar ne zavaruje oziroma ne more zahtevati povrnitve strokov za
zavarovanje od komitenta. e pa mu je komitent naroil, da naj blago zavaruje komisionar
pa tega ni storil, odgovarja za unienje ali pokodbo blaga stroje, tudi za nakljuno
unienje ali pokodovanje.
Konsignacija. Kadar ima shranjevanje komitentovega blaga poseben gospodarski pomen
(na primer skladienje pri komisionarju zaradi hitreje dobave kupcem), se za ta posel
uporablja izraz konsignacija. Komisionar je tako upravien do dodatnega plaila, glede
obveznosti blaga pa odgovarja objektivno. Konsignacija je torej mean posel, za katerega
se uporabljajo pravila o komisijski in skladini pogodbi.
Predaja posla komitentu. Komisionar mora izroiti tisto, kar je prejel v zvezi z izvedbo
komitentovega posla. e kupnine za prodano komitentovo blago e ni prejel, mu je
seveda ni dolan izroiti, na komitenta pa je dolan cedirati terjatev, ki jo je pridobil do
tretje osebe (kupca), oziroma nanj prenesti vse pravice iz opravljenega posla. Komisionar
mora komitentu dati tudi raun o opravljenem poslu in predstaviti stroki v zvezi s
poslom, predstaviti mu mora tudi katere okoliine so narekovale morebiten odmik od
naroila ter komitentu mora sporoiti, s kom je opravil posel.
Odkodninska odgovornost komisionarja. Komisionar kri komisijsko pogodbo in

odkodninsko odgovarja komitentu, e temu nastane koda zato, ker komisionar posla ni
opravil s potrebno skrbnostjo. Komisionar ne odgovarja, e ni prejel kupnine od tretje
osebe (e je bil ob sklenitvi ustrezno skrben). Odgovarja le, e je prodal blago nekomu, za
kogar je vedel ali bi moral vedeti, da je prezadolen. e tretja oseba ne plaa kupnine ali
ne dobavi blaga, pa komisionar v takih primerih ni upravien do plaila za svoje delo.
Ekonomski neuspeh pa bremeni komitenta, saj je komisionar posloval za njegov raun
oziroma v njegovo breme.
Del credere odgovornost komisionarja. Ob sklenitvi komisijske pogodbe se lahko komitent
in komisionar dogovorita za strojo odgovornost komisionarja, in sicer da komisionar
jami za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika odgovornost del credere ali
odgovornost star del credere. Komisionar torej jami, da bo, e bo sklenil posel s tretjo
osebo, tretja oseba izpolnila svojo obveznost. e tretja oseba ne plaa kupnine za prejeto
blago, mora znesek kupnine komisionar vseeno nakazati komitentu; e pa tretja oseba ne
dobavi blaga pri tem teorija ni enotna glede komisionarjeve obveznosti (ali mora
zagotoviti istovrstno blago ali pa plaati odkodnino). etudi komisionar izpolni svoje
obveznosti iz del credere odgovornosti svojemu komitentu, e naprej obdri terjatev do
tretje osebe. Pri del credere odgovornosti je komisionar upravien do vijega plaila
(provizija del credere).
PRAVICE IN OBVEZNOSTI KOMITENTA
Prevzem posla. Komitent mora prevzeti koristi iz posla, prevzeti obveznosti oziroma sploh
sprejeti posel, kar obenem pomeni, da nosi tudi breme morebitnega ekonomskega
neuspeha. Komitent je upravien, da posla ne sprejme, le e je komisionar neutemeljeno
sklenil posel v nasprotju z naroilom. Odklonitev posla mora takoj sporoiti komisionarju.
Posel pa mora prevzeti, eprav je neutemeljeno sklenjen v nasprotju z naroilom, e mu
komisionar takoj izplaa morebitno razliko in povrne kodo.
Plailo provizije in povrnitev strokov. Komisijska pogodba je pogodba prizadevanja, toda
komisionarjevo plailo (provizija) je vezano na uspeh ko je posel izvren. Komitent mora
plaati komisionarju, etudi posel ni izvren, v dveh primerih: e so razlogi za neizvritev
na strani komitenta (npr. e ni dobavil dogovrjenega blaga) ali pa e za neizvritev ne
odgovarjata ne komitent in ne komisionar (npr. nepriakovan ukrep dravnih organov o
prepovedi izvoza blaga; upravienost do poplaila za trud komisionarja). e se stranki
nista dogovorili o viini provizije, mora komitent plaati komisionarju obiajno provizijo
oziroma provizijo, ki ustreza opravljenemu poslu in doseenemu uspehu. e se stranki
dogovorita o viina, a je to po opravljenem poslu nesorazmerno visoka, lahko komitent
zahteva znianje na pravien znesek. Poleg provizije mora komitent komisionarju povrniti
tudi potrebne stroke (pod enakimi pogoji kot plailo provizije), stroke, ki so neposredno
povezani z izvedbo komitentovega naroila in ne reijske stroke. Komitent ni dolan dati
komisionarju predujma za opravljanje posla, e to ni izrecno dogovorjeno s komisijsko
pogodbo, komisionar pa ima zastavno pravico na stvareh, ki so predmet komisije
zavarovanje terjatev, ki jih ima nasproti komitentu.
Varstvo komitenta v primeru komisionarjevega steaja ali izvrbe na njegovo premoenje.
Ne komitent in ne tretja oseba nimata medsebojnih zahtevkov, dokler ne pride do prenosa
pogodbenih pravic. Izjema je doloena za primer komisionarjevega steaja. V primeru
steaja komisionarja lahko komitent zahteva izpolnitev obveznosti od tretjega sam
neposredno. Zakon priznava komitentu pravico do zahtevka za primer neplaila kupnine
ali njenega dela s strani tretje osebe, e je komisionar e dobavil blago. Ali ima komitent
enako pravico do neposrednega zahtevka tudi v zvezi z dobavo blaga s strani tretjega?
Plavakova: da. Kadar pride do steaja komisionarja in ima komisionar v posesti blago na
podlagi prodajne ali nakupne komisije, ima komitent v zvezi s tem blagom izloitveno
pravico. Drugae pa je v primeru, e komisionar nima ve blaga, a je e prejel kupnino od
tretje osebe za komitentovo blago komitent v zvezi s kupnino nima izloitvene pravice in

deli usodo drugih steajnih upnikov. Komisionarjevi upniki ne v steaju in ne v izvrbi ne

morejo posei na blago in terjatve, ki so sicer trenutno v premoenju komisionarja in to le
zato, ker jih e ni prenesel na komitenta varstvo komitenta. Nasproti tretjim osebam
komisionarjevim upnikom velja, kot da je to blago oziroma kor da so terjatve e blago in
terjatve komitenta. Izjema je doloena le za tako imenovane koneksne terjatve terjatve,
ki so nastale v zvezi s pridobivanjem blaga in terjatev za komitenta. Na te terjatve
komisionarjevi upniki (ki niso tretje osebe, kupci v komisijski pogodbi) lahko poseejo.

AGENCIJSKA POGODBA ALI POGODBA O TRGOVINSKEM ZASTOPANJU

EKONOMSKI RAZLOGI ZA SKLEPANJE AGENCIJSKIH POGODB

Agent sodeluje na strani principala (naroitelja, komitenta) pri plasiranju njegovih izdelkov
ali storitev na trgu (tudi naroanju izdelkov ali storitev, posredovanje v zvezi s sklepanjem
podjemnih ali drugih pogodb). Zaradi agentovega poznavanja trga, potencialnih strank,
pogojev poslovanja in podobno principal rauna na uspeneji nastop na doloenem trgu
(ponavadi na tujem trgu). Tako posrednik kot agent sta samostojna pravna oseba (pravno
formalno samostojna v razmerju do principala), posrednikove obveznosti pa se nanaajo
predvsem na fazo pred sklenitvijo pogodbe, agentove pa tudi na fazo sklenitve pogodbe
in na fazo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Bistvena razlika od posrednike pogodbe
pa je, da se med agentom in principalom vzpostavi zaupno razmerje trajneje narave (na
strani agenta in principala). Komisionar in agent imata podobne obveznosti, razlikujeta pa
se v trajnosti razmerja, v katerem nastopata. Bistvena razlika je, da nasproti tretjemu
komisionar zavezuje sebe, ne pa svojega komitenta, kadar pa je v posel vkljuen agent,
se med tretjim in principalom vzpostavi neposredno pravno razmerje, med agentom in
tretjim pa se pogodbeno pravno razmerje ne vzpostavi. Pri komisijski pogodbi so
komisionarji obiajno veliki, ugledni trgovci, pri agencijski pogodbi pa je ponavadi
ekonomsko moneja stranka principal.
PRAVNI VIRI ZA AGENCIJSKO POGODBO
Pri razlikah v ureditvi agencije v kontinentalnih in anglo-amerikih pravnih sistemih, gre
predvsem za sistemsko razline reitve. Pri veini agencijskih pogodb pa gre za
pogodbeno razmerje z mednarodnim elementom. Konvencija o zastopanju v mednarodni
prodaji blaga enevska konvencija ureja le zastopanje v mednarodni prodaji in posega v
zunanje razmerje (razmerje principala in agenta do tretjih oseb). Naela UNIDROIT za
mednarodne gospodarske pogodbe in Naela evropskega pogodbenega prava pa sta
uspeneja kot enevske konvencije in prav tako urejata zunanje razmerje oziroma le
pooblastila agenta v pravnem prometu s tretjimi. Notranje razmerje (razmerje med
principalom in agentom) pa je podrobno urejeno v aktu Mednarodne trgovinske zbornice
Vzorni pogodbi o trgovinskem zastopanju (ali trgovinski agenciji). Akt je namenjen
neposredno poslovni praksi. Tudi pravo EU posega v pogodbeno razmerje med
principalom in agentom Direktiva 86/653/EGS o usklajevanju prava drav lanic o
samozaposlenih (samostojnih) trgovinskih agentih. Namen slednje je zagotoviti enako
varstvo agenta nasproti principalu. Direktiva je tudi implementirana v slovenski pravni
red.
SPLONO O AGENCIJSKI POGODBI
Z agencijsko pogodbo se agent nasproti principalu zavee, da bo trajno skrbel za to, da
bodo tretje osebe sklepale posle s principalom. Naloga agenta je torej, da poie ustrezne
tretje osebe, jih povee s principalom in na strani principala posreduje oziroma sodeluje
pri sklenitvi pogodbe. razmerje med principalom in agentom je zaupno in trajno.
Zaupnost razmerja pomeni, da agenta usmerjajo zgolj interesi principala. Agentove

obveznosti do principala so takne, da mora tudi morebitne svoje interese podrediti

interesom principala (npr. ne sme skleniti agencijske pogodbe z drugim principalom za
istovrstne posle in za isto podroje, razen le principal s tem izrecno soglaa). Trajnost
razmerja predvsem pomeni, da se agencijska pogodba sklepa v zvezi z doloenim
tevilom principalovih poslov. Agent se zavee, da bo ves as skrbel za principalove
posle. Kriterij trajnosti je izpolnjen e, e se agencijska pogodba sklene za dalje asovno
obdobje ali za nedoloen as ter e je agencijska pogodba sklenjena za razmeroma kratko
asovno obdobje, a je obenem tevilo poslov nedoloeno in je izraena namera, da se
pogodba sklepa zaradi njihovega vejega tevila. Za agencijsko pogodbo gre tudi pri
posredovanju agenta pri vsakoletnem podaljanju pogodbe s tretjo osebo. Predmet
agencijske pogodbe je takno posredovanje med principalom in tretjimi osebami, ki meri
na sklenitev pogodbe (dolnost agenta je, da na trgu poie ustrezno osebo in jo povee s
principalom, da na strani principala sodeluje v pogajanjih in si prizadeva, da bi prilo do
sklenitve pogodbe). Agencijska pogodba je vedno odplana (odplani namen mora biti
vsaj izkazan). e sta obe stranki gospodarska subjekta (ali pa je gospodarski subjekt le na
strani agenta), se odplani namen domneva. e posamezno vpraanje v zakonskih
pravilih o agencijski pogodbi ni urejeno, se uporabljajo zakonska pravila splonega dela
obligacijskega prava. Agencija ima korenine v mandatni pogodbi (obe pogodbi sta
pogodbi prizadevanja, agent in mandatar pa sta vezana na navodila naroitelja). Zgolj po
imenu, ne pa tudi po namenu zakonskih pravil, sta primerljiva instituta o trgovskem
potniku in trgovskem zastopniku (agentu).
Stranski pogodbe sta agent (trgovinski zastopnik, trgovski zastopnik) in principal
(naroitelj, komitent) kdorkoli, po smislu stvari in v praksi pa gospodarski subjekt. Agent
pa je oseba, ki je v razmerju do principala samostojna (Zabel: principal in agent morata
biti dve loeni, samostojni dohodkovni in rizini enoti, to pa sta predvsem takrat, kadar ju
razen agencijske pogodbe ne vee nobena druga vez). Agent pa mora biti tudi
gospodarski subjekt (po pravilih OZ).
Obseg agentovih pooblastil. Voljo za sklenitev agencijske pogodbe oblikuje in izrazi
principal sam. OZ torej poudarja, da pridobi agent upravienje za sklepanje poslov v
imenu principala le, e ga principal posebej pooblasti, sama sklenitev agencijske pogodbe
pa mu tega upravienja ne daje. Po OZ lahko principal podeli agentu posebno ali splono
pooblastilo. Po OZ daje posebno pooblastilo agentu upravienje, da sklene posel v okviru
tega pooblastila posebno pooblastilo konkretizira posel ali posle, za katere je
pooblaenec pooblaen. Splono pooblastilo pa daje po splonih pravilih OZ upravienje
za sklepanje poslov, ki spadajo v redno dejavnost pooblastitelja agent sme opraviti le
tista pravna dejanja v imenu principala, ki so doloena ali v posebnem pooblastilu ali v
zakonu. Principalova podelitev upravienja agentu za sprejem izpolnitve oziroma
upravienja za izterjavo principalovih terjatev mora biti vedno izrecno izkazana v
pooblastilu, sicer se teje, da agent za ta ravnanja ni pooblaen. Agent ima na podlagi
zakona upravienja da poda tretjim osebam doloene izjave (izjave, ki so potrebne za
obvarovanje pravic principala) za principala (pooblastilo za aktivno notifikacijo) npr.
notificiranje stvarne ali pravne napake na blagu tretji osebi; in da sprejema od tretjih v
imenu principala doloene izjave (izjave, ki so potrebne, da si tretja oseba obvaruje
pravice iz pogodbe) teje se, da so izjave podane principalu, eprav so podane
njegovemu agentu (pooblastilo za pasivno notifikacijo) npr. notifikacija stvarnih napak
na principalovem blagu agentu, s strani tretje osebe. Zakonska pooblastila so doloena
zaradi varstva principala in tretjih oseb.
Oblinost. Za veljavno sklenitev agencijske pogodbe se ne zahteva posebna oblika (lahko
tudi ustno). Oz pa izrecno doloa, da ima vsaka stranka veljavno sklenjene pogodbe
(ustno sklenjene pogodbe) pravico zahtevati od druge stranke, da se kadarkoli po

sklenitvi zapie pogodbena vsebina in da nasprotna stranka taken zapis podpie.

Zakonska doloba o neformalnem sklepanju agencijske pogodbe je dispozitivna. Stranki
agencijske pogodbe se lahko dogovorita, da je pisna oblika pogoj za veljavno sklenitev
pogodbe (ad valorem). Izjavo o stroji odgovornosti del credere odgovornosti mora
agent podati v pisni obliki, enako dogovor o prepovedi konkurennega ravnanja po
prenehanju pogobe.
Agencijska pogodba in konkurenno pravo. Agencijska pogodba sama po sebi ne
nasprotuje konkurennim pravilom, etudi je principalova pravica da omejuje agenta pri
nastopu na trgu, dokaj iroka. Razlog pa je ta, da morebitni ekonomski neuspeh bremeni
le njega oziroma predvsem njega. Pri nastopanju na trgu mora agent spotovati
konkurenna pravila, v notranjem pogodbenem razmerju pa so dovoljene vse omejitve, ki
so priznane z zakonom (npr. obveznost spotovanja principalovih navodil, izkljunost
teritorija in strank za agentovo delovanje ).

ELEMENTI AGENCIJSKE POGODBE V NOVEJIH POGODBENIH TIPIH

V poslovni praksi se uveljavljajo in razvijajo pogodbeni tipi, pri katerih eli principal im
bolj ohraniti podrejenost agenta, obenem pa nanj prevaliti tudi morebitni ekonomski
neuspeh. To pogodbo odmika od agencijske pogodbe. Posamezni elementi agencijske
pogodbe so izkazani predvsem v distribucijski in franizinki pogodbi.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI AGENTA
Skrb za principalove interese in obveznost ravnanja po navodilih principala. Pri sklenitvi
agencijske pogodbe stranki doloita, pri katerih principalovih poslih (obmoje in osebe)
naj bi agent sodeloval, oziroma stranki opredelita blago in storitve, ki naj bi jih agent
plasiral na trgu. Splona opredelitev pa je, da mora pri vseh poslih agent skrbeti za
naroiteljeve interese aktiven mora biti tudi takrat, kadar agencijska pogodba
posamezne obveznosti izrecno ne doloa, jo pa narekujejo konkretne okoliine, npr.:
agent brez izrecne principalove privolitve ne sme skleniti pogodbe s konkurennim
principalom (za posredovanje istovrstnih poslov) za isto obmoje, agent je dolan varovati
poslovne skrivnosti svojega principala, agent je dolan redno obveati principala o stanju
na trgu, o svojem delu, o potencialnih pogodbenih partnerjih, o sklenjenih pogodba ipd.. V
zvezi z agentovimi obveznostmi in pravicami mora biti v pogodbi izrecno doloeno:
obmoje ali stranke, pri katerih naj agent posreduje, vrsta izdelkov ali storitev, ki so
predmet agencijske pogodbe, agentove pravice v zvezi s pravicami industrijske lastnine,
katere promocijske aktivnosti mora agent izvajati na svoje stroke Agent mora
upotevati navodila principala (imperativna, indikativna in fakultativna navodila) enako
kot komisionar.
Obveznosti v fazi izbire, med sklepanjem in izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti.
Teie agentovih obveznosti se nanaa na fazo pred sklenitvijo pogodbe med
principalom in tretjo osebo. Dolnost agenta je, da sodeluje pri pogajanjih tako, da skrbi
za interese svojega principala. Pogodbe med principalom in tretjim pa ne sklene sam,
ampak voljo izjavi principal, razen e pooblasti agenta. V izpolnitveni fazi so agentove
obveznosti manje. Moen pa je seveda izrecen dogovor med principalom in agentom o
posebnih oziroma dodatnih agentovih obveznostih.
Odkodninska odgovornost agenta. Svojo temeljno pogodbeno obveznost (trajno
posredovanje med tretjimi osebami in njegovim principalom) agent prekri, e si ne
prizadeva z zadostno skrbnostjo, da bi jo izpolnil odkodninska odgovornost agenta.

Agent mora pri iskanju ali pri izbiri izkazati potrebno skrbnost. Agencijska pogodba je
pogodba prizadevanja in ne uspeha. Za kritev drugih pogodbenih obveznosti (npr.
varovanje poslovnih skrivnosti principala) odgovarja po splonih pravilih o poslovni
odkodninski odgovornosti oziroma za doloene obveznosti po posebnih pravilih.
Del credere odgovornost agenta. Agent lahko odgovarja stroje lahko prevzame
odgovornost, za izpolnitev tretje osebe. Dogovor o stroji odgovornosti mora biti podan v
pisni obliki. V primeru stroje odgovornosti pa je agent upravien do vije provizije del
credere provizije. Agent pa ne sme prevzeti odgovornost, da bo odgovarjal v vsakem
primeru, tudi e npr. ne bo nael ustrezne tretje osebe, saj bi v tem primeru agent nase
prevzel ekonomsko tveganje za principala, kar pa nasprotuje namenu agencijske
pogodbe.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI PRINCIPALA
Sodelovalna dolnost. Principal mora dajati agentu vse potrebne informacije za
izpolnjevanje agencijske pogodbe, omogoiti mu mora razpolaganje z vzorci,
promocijskim gradivom, obveati pa ga mora udi o relevantnih okoliinah na svoji
strani. Principal pa ni dolan skleniti pogodbe z osebo, ki mu jo je agent posredoval,
vendar mora pri tebi ravnati poteno (odkodninska odgovornost principala nasproti
tretjemu za nepotena pogajanja po pravilih za nepotena pogajanja in odkodninska
odgovornost principala nasproti agentu, e principal ne ravna poteno po splonih
pravilih o poslovni odkodninski odgovornosti).
Plailo provizije. e se stranski ne dogovorita o viini provizije, je agent upravien do
obiajne provizije, e pa dogovora ni in tudi obiajne provizije ni mogoe doloiti, doloi
viino provizije sodie. Provizija pokriva nagrado agentu in povrailo strokov (slednje, e
se stranki tako izrecno dogovorita). Provizija torej vkljuuje redne oziroma obiajne
stroke agenta za opravljanje poslov posredovanja. Agent je upravien do provizije za
tiste posle, pri katerih je razviden agentov prispevek, da je prilo do posla med
principalom in tretjimi osebami: 1. ko agent posreduje med principalom in tretjo osebo
oziroma ko agent v principalovem imenu sklene pogodbo s tretjo osebo, 2. ko agent najde
tretjo osebo, pogodbo z njo pa sklene principal sam brez agentovega sodelovanja, 3. v
primeru teritorialno ali personalno omejenega podroja delovanja agenta, 4. za posle, ki
jih principal sklene s tretjimi po prenehanju agencijske pogodbe, a so rezultat agentovega
delovanja (provizija za naknadne posle). Agent pridobi pravico do provizije ele, ko je
posel izvren in tudi takrat, ko posel med principalom in tretjim sicer ni izvren, a so
razlogi za neizpolnitev na strani principala. Obraun provizije mora pripraviti principal
vsake tri mesece. Agent sme od principala zahtevati izvleke iz poslovnih knjig zato, da se
seznani s poslovnimi dogodki, ki so lahko podlaga za zahtevek za provizijo.
PRENEHANJE AGENCIJSKE POGODBE
Pravila o prenehanju agencijske pogodbe nekoliko bolj varujejo agenta in so veinoma
kogentna.
Redno prenehanje. Pogoji za redno prenehanje so odvisni od tega, ali je agencijska
pogodba sklenjena za doloen ali nedoloen as. Pogodbo sklenjeno za nedoloen as,
sme vsaka stranka kadarkoli odpovedati ob upotevanju odpovednega roka (minimalni
odpovedni rok je odvisen od trajanja pogodbe in znaa za vsako leto trajanja agencijske
razmerja mesec dni). Agencijska pogodba pa preneha tudi s potekom doloenega asa in
pri tem ni potrebna nobena izjava o prenehanju. Toda v primeru, da stranki po izteku asa
pogodbo e naprej izpolnjujeta, se teje, da je med njima sklenjeno pogodbeno razmerje
za nedoloen as. Stranki se pogosto dogovorita, da mora biti odpoved dana v pisni obliki

in posredovana nasprotni stranki na doloen nain. Pogosto veeta odpoved oziroma

prenehanje na koledarsko leto. Stranki pa lahko sporazumno odloita o prenehanju
agencijske pogodbe pod druganimi pogoji.
Izredno prenehanje. Poleg rednega prenehanja je mogoe tudi izredno prenehanje ali
odstop od pogodbe brez odpovednega roka, v primeru, ko stranka huje kri medsebojne
obveznosti in je zato nesmiselno nadaljevanje pogodbenega razmerja. Izjava o odstopu
uinkuje takoj, stranka pa ni vezana na odpovedni rok ali na potek doloenega asa.
Odstop od pogodbe brez odpovednega roka je mogoe le zaradi resnih vzrokov in drugih
kritev, pod pogojem, da so resne in bistvene. Izredno prenehanje oziroma izjava o
odstopu od pogodbe mora vedno navajati resne vzroke, sicer se teje za redno odpoved.
Kadar se izjava sicer sklicuje na resen vzrok ali bistveno kritev, pa ta vzrok dejansko ni
izpolnjen ali ni resen, ima nasprotna stranka pravico do odkodnine. Agencijska pogodba
v primeru neutemeljenosti preneha le, e prejemnik neutemeljene odpovedi tudi sam da
izjavo o odstopu. Ali neutemeljena izjava o odstopu sama po sebi ne povzroi prenehanja
agencijske pogodbe nesmiselno je vztrajati pri obstoju pogodbenega razmerja potem, ko
ena stranka poda drugi izjavo o odstopu, etudi je sporno, ali so oitane kritve resne ali
ne.
Odpravnina agentu. Odpravnina je doloen denarni znesek, ki ga agent lahko uveljavlja
po prenehanju pogodbe, zlasti takrat, ko je bistveno prispeval k uspenemu poslovanju
principala in ima principal koristi od agentovega delovanja tudi po prenehanju agencijske
pogodbe. Pri doloitvi viine odpravnine naj bi se upotevala viina provizije, morebitna
konkurenna prepoved, ekonomske koristi principala po prenehanju agencijske pogodbe
Agent pa nima pravice do odpravnine; predvsem takrat, ko sam kri pogodbo ali e so
razlogi za prenehanje na njegovi strani.
Konkurenna prepoved po prenehanju pogodbe. Dopustnost pogodbenega dogovora o
konkurenni klavzuli je doloena v korist principala, saj obstaja nevarnost, da bo agent po
prenehanju agencijskega razmerja z doloenim principalom povezal tretje osebe s svojim
novim principalom, ki je konkurent nekdanjega principala. Agent se tako zavee, da po
prenehanju agencijske pogodbe ne bo opravljal dejavnosti, ki bi bila konkurenna
principalovi. Dogovor o prepovedi konkuriranja se sme nanaati le na isto obmoje, na
iste osebe in na isto blago, kot je doloeno v pogodbi med agentom in principalom.
Prepoved sme agenta zavezovati najve dve leti, mora pa biti izrecno dogovorjena.
Prepoved agenta zavezuje, etudi za to po prenehanju agencijske pogodbe ne prejema
nadomestila. e agencijska pogodba preneha iz razlogov na strani principala, zavezuje
agenta dogovor o konkurenni prepovedi le, e mu principal izplaa denarno nadomestilo.
e pa pogodba preneha po volji agenta, toda zaradi principalove kritve razmerja, agent
ni dolan spotovati konkurenne prepovedi, pod pogojem, da to sporoi principalu pisno
(v enem mesecu po odpovedi agencijske pogodbe), pri tem pa agent ni upravien do
mesenega nadomestila. Dogovor o konkurenni prepovedi mora biti sklenjen v pisni
obliki.

PEDICIJSKA POGODBA

EKONOMSKI PRAZLOGI ZA SKLEPANJE PEDICIJSKIH POGODB

pediter se svojemu naroitelju ne obvee, da bo sam izvedel posamezna ali vsa dejanja,
ki so potrebna, da stvar prispe v namembni kraj. S pedicijsko pogodbo se zavee da bo
za naroitelja sklenil posle in opravil potrebna dejanja. Bistveno je, da organizira vse
storitve v zvezi s prevozom, ali te storitve izvedejo drugi ali pa pediter sam, pa za
opredelitev pogodbenega razmerja ni nujno. pediter za naroitelja sklepa tudi prevozne
pogodbe. pediter je dejansko organizator prevoza in vseh storitev, ki se navezujejo na

prevoz. Stranka pedicijske pogodbe je obiajno poiljatelj stvari, lahko pa je to tudi

prevoznik sam. Drug izraz za pedicijo je odprava ali odprema blaga.
PRAVNI VIRI
pedicijska pogodba je v nekaterih zakonodajah urejena izrecno, v nekaterih pa jo sodna
praksa in teorija podrejata agencijski ali pa komisijski pogodbi (razlog, da pedicijska
pogodba ni izrecno urejena v zakonskih pravilih ali da ni natanno urejena: podrobna
avtonomna pravila o pedicijski pogodbi sploni pogoji pediterjev). Tudi v slovenskem
pravnem redu se pravila o komisijski in agencijski pogodbi smiselno uporabljajo za
pedicijsko pogodbo. Avtonomna pravila pripravljajo zdruenja pediterjev na
nacionalnem in mednarodnem nivoju, npr. Mednarodna zveza pediterskih zdruenj
(FIATA). Slednja je pripravila vzorna pravila za sklepanje pedicijskih pogodb in vzorce
pedicijskih potrdil. Osnutek konvencije o mednarodni pediciji je pripravil tudi UNIDROIT.
Mednarodna avtonomna pravila prispevajo k poenotenju pravil o pedicijski pogodbi.
OPREDELITEV IN PRAVNA NARAVA PEDICIJSKE POGODBE
S pedicijsko pogodbo se pediter zavee naroitelju, da bo za prevoz doloene stvari
(blaga) sklenil prevozno in druge za to potrebne pogodbe ter izvedel potrebna opravila.
Obiajno pediter sklepa posle v svojem imenu in za raun naroitelja, vendar to ni
opredelilni element. Nujna opredelilna elementa pedicijske pogodbe sta povezava z
izvedbo prevoza in odplani namen.
Posli in dejanja v zvezi s prevozom. Pri pedicijski pogodbi je bistveno to, da so vsi posli in
dejanje, ki se jih pediter zavee opraviti, povezani z izvedbo prevoza, ki pa se po svoji
naravi lahko izvajajo ne glede na prevoz. pediterjeva storitev mora biti povezana s
prevozom (lahko tudi posredno) oziroma z odpravo stvari. Bistveno je torej, da so posli in
dejanja iz obveznosti pediterja povezani s prevozom, kar pa ne pomeni, da ne sme
opravil (tudi prevoza) dejansko opraviti sam. Predmet pedicijske pogodbe so lahko npr.:
sklenitev prevozne pogodbe, sklenitev skladine pogodbe, pogodbe o kontroli blaga,
posli v zvezi s carinjenjem, izdaja in pridobitev prevoznih in drugih listin, instradacija (=
izbira prevoznika in doloitev prevozne poti), strokovno svetovanje
Odplani namen. pedicijska pogodba je odplaan pogodba in o odplanosti mora
obstajati soglasje med strankama oziroma med strankama ne sme biti nesoglasja o tem
vpraanju. e sta stranki gospodarska subjekta, se odplani namen domneva. Dogovor o
konkretni viini plaila ni bistvena sestavina pogodbe, e pa se stranki o njej ne
dogovorita in e to ni doloeno v tarifi oziroma drugih avtonomnih pravilih, doloi plailo
sodie.
Nastopanje v svojem imenu na raun naroitelja. Ni nujni opredelilni element pedicijske
pogodbe moen je dogovor strank, da se sklepajo posli v naroiteljevem imenu in za
njegov raun, vendar je prvi primer ugodneji za naroitelja (nasproti tretjemu pediter
zavezuje sebe) in tretjo osebo (ker obiajno pozna pediterja ter mu zaupa).
Oblika. Za veljavnost pedicijske pogodbe oblika ni predpisana, sklene se lahko v
kakrnikoli obliki, tudi ustno. V praksi se pedicijska pogodba pogosto sklepa v pisni obliki,
in sicer na podlagi splonih pogojev, ki jih predloi pediter, naroitelj pa izpolni tudi
poseben obrazec, ki mu ga v izpolnitev predloi pediter.
Pravna narava pedicijske pogodbe. Gre za pogodbo prizadevanja, in ne uspeha. pediter
naroitelju odgovarja, da bo svoje obveznosti opravil s potrebno skrbnostjo in za ustrezno
prizadevanje v zvezi s pedicijskimi posli. Kadar pediter sam izvaja opravila, ne

odgovarja kot pediter, ampak po pravilih, ki veljajo za tisto vrsto razmerja (odgovarja kot
prevoznik, skladinik ). OZ se v zvezi s pedicijsko pogodbo izrecno sklicuje na
smiselno uporabo pravil o komisijski in agencijski pogodbi.
OBVEZNOSTI PEDITERJA
Splono o obveznostih pediterja. Ob sklenitvi pogodbe stranki obiajno doloita le cilj, ki
naj bi ga za svojega naroitelja dosegel pediter. Merilo za doloitev potrebnega ravnanja
pediterja so naroiteljevi interesi, pri uveljavljanju le-teh pa mora pediter ravnati s
skrbnostjo dobrega strokovnjaka. pediter mora obveati naroitelja o izvajanju
obveznosti in mu po konanem poslu podati obraun. pediter mora naroitelja
nemudoma obvestiti o vsakem dogodku, ki je pomemben za naroitelja in to tako, da bo
obvestilo prispelo imprej in da je nain sporoanja zanesljiv. Najpozneje po konanem
poslu mora pediter (to je njegova dolnost) naroitelja obvestiti o tem, kako je izpolnil
svoje obveznosti, kakni stroki in kakne koristi so pri tem nastale. Prav tako pa je
pediterjeva dolnost, da po konanem poslu prenese na naronika vse koristi, ki jih je
pridobil za svojega naroitelja, predati pa mu mora tudi vse dokumente, ki jih je pridobil v
zvezi z izvrevanjem pedicijske pogodbe.
Obveznosti ob sprejemu naroila. V poslovni praksi naroitelj obiajno poda pediterju
pisno naroilo. pediterji imajo pripravljene posebne obrazce z ustreznimi rubrikami
(dispozicije), ki jih naroitelji le izpolnijo. Ob izpolnjevanju naroila oziroma dispozicije
mora pediter naroitelju svetovati in ga opozarjati na pomanjkljivosti. pediter je dolan
opozoriti na vse pomanjkljivosti v naroilu, in ne samo na tiste, ki povzroijo stroke
oziroma veje stroke. pediter pa ni dolan opozoriti na vsako pomanjkljivost, ampak
samo na tisto, ki bi jo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka pediterja moral opaziti.
pediter tako upravieno izhaja iz preprianja, da naroitelj pozna svoje interese in da je
naroilo prilagodil svojim potrebam. pediter mora opozoriti naroitelja le, e je naroilo
pomanjkljivo. Naroilo pa je pomanjkljivo, e je nepopolno, e si posamezne obveznosti
pediterja iz naroila nasprotujejo ali niso jasno doloene.
Ravnanje po naroiteljevih navodilih. e naroitelj ni dal navodil, mora pediter izpolniti
pogodbeno obveznost tako, kot to nalagajo naroiteljevi interesi. Pri tem mora ravnati s
potrebno skrbnostjo. e pa je pediter prejel naroiteljeva navodila, o smeri poti,
prevoznih sredstvih, nainu prevoza ter drugih navodilih, se jih je dolan drati, toda ob
pogoju, da je naroitelja opozoril na morebitne pomanjkljivosti. Tudi e po opozorilu
naroitelj vztraja pri danih navodilih, jih pediter mora izpolniti. Kadar pa ne gre za
pomanjkljiva navodila, jih mora izpolniti. Obveznost pediterja ravnati po navodilih
naroitelja je strogo doloena. e pa ni mono ravnati po njegovih navodilih in ga o tem
tudi ni mogoe obvestiti, mora in sme pediter ukrepati sam v skladu z naroiteljevimi
interesi. O vsakem odmiku od navodil mora naroitelja obvestiti. e pediter ne ravna po
naroiteljevih navodilih, odgovarja stroje, tudi za kodo, ki nastane zaradi vije sile.
Obveznosti s pakiranje. S pedicijsko pogodbo lahko pediter prevzame tudi obveznost
pakiranja stvari. e pakiranje ni dogovorjeno, to ni obveznost pediterja. pediter mora
opozoriti na tiste pomanjkljivosti pri pakiranju, ki so povezane s tveganji prevoza
(nakladanjem, prekladanjem, skladienjem v zvezi s prevozom, samim prevozom) in
predpisi o pakiranju v zvezi s prevozom po merilu skrbnosti dobrega strokovnjaka
(pomanjkljivosti, ki bi jih kot dober strokovnjak moral opaziti). Pomanjkljivosti mora tako
odpraviti naroitelj, pediter pa le v primeru, e bi zaradi akanja, da jih odpravi
naroitelj, nastala koda. Stroke za odpravo pomanjkljivosti nosi naroitelj.
Obveznosti z listinami. pediter mora opozoriti na pomanjkljivosti listin, ki jih je izdal
naroitelj sam ali tretja oseba (pomanjkljivosti, ki bi jih kot dober strokovnjak moral
opaziti). pediter je na zahtevo naroitelja dolan izdati razlina potrdila, npr. pediterjevo
potrdilo o prevzemu blaga, pediterjevo potrdilo o prevzemu blaga na prevoz Ta
potrdila sluijo tudi kot dokumenti, na podlagi katerih se izvrijo plaila iz posameznih

bannih instrumentov.
Odgovornost pediterja za delo tretjih oseb. Pri odgovornosti pediterja pa je treba
razlikovati:
odgovornost pediterja, ko sam opravlja prevoz ali druge posle (samostojno
opravljanje poslov): odgovornost po pravnih pravilih, ki veljajo za izvedbo tega
posla, ne pa po pravilih o pedicijski pogodbi,
odgovornost za prepustitev (nepedicijskih) poslov tretjim: odgovornost za izbiro
drugih oseb, ne pa tudi za njihovo delo, torej odgovarja le za svoje kritve
neskrbnost pri izbiri (za izbiro odgovarja pediter le takrat, kadar se s pedicijsko
pogodbo ni zavezal, da bo nepedicijski posel oziroma posle opravil sam, kadar
pa se zavee, da bo storitev opravil sam, a je ne opravi sam, odgovarja za delo
drugih, in ne zgolj za njihovo izbiro),

odgovornost za prepustitev pedicijskih poslov: gre za prepustitev pedicije to

je organizacije prevoza in drugih poslov v zvezi s prevozom podpediterju;
pediter ne odgovarja za izbiro, ampak odgovarja za njegovo delo; razlikovati je
potrebno odgovornost za samostojnega pediterja, kadar gre za primer, ko iz
namena pedicijske pogodbe izhaja, da je naloga pediterja, da vkljui v izvedbo
posla drugega pediterja gre za izvritev pogodbene obveznosti in tako pediter
ne odgovarja za delo samostojnega pediterja, ampak le za skrbnost pri njegovi
izbiri.

OBVEZNOSTI NAROITELJA
Plailo. Naroiteljeva obveznost je, da pediterju plaa nagrado za pedicijske posle in mu
povrne potrebne stroke, ki jih je imel pediter pri izpolnjevanju pedicijske pogodbe.
pediter ima v zvezi s tem zastavno pravico na stvareh, ki so mu bile izroene v pedicijo.
e se stranki ne dogovorita o viini plaila, niti ni plailo dogovorjeno v avtonomnih
pravilih, v primeru spora doloi viino plaila sodie (redki primeri). pediter je upravien
do plaila, ko izpolni svoje obveznosti iz pogodbe. Stroki po potrebni, e redno nastajajo
v zvezi z izpolnjevanjem doloenih obveznosti in e je njihova viina ustrezna. Tudi izredni
stroki ali stroki, ki presegajo obiajno viino, so lahko v konkretnem primeru potrebni
stroki. e nastane stroek, ki ni potreben ali pa je previsok, ga naroitelj ni obvezan
povrniti pediterju. Reijski stroki niso potrebni stroki, zato te stroke nosi pediter.
pediter lahko zahteva povrnitev strokov takoj ko nastanejo oziroma takoj, ko dospejo v
plailo. Nasproti tretjim osebam pa je pediter sam zavezan za plailo obveznosti, a sme
kasneje zahtevati povrnitev od naroitelja. pediter ni dolan nositi niti zaasnega
bremena plaila teh strokov in ni dolan kreditirati naroitelja. Od naroitelja sme
zahtevati tudi predujem za plailo potrebnih strokov.
Sodelovalna dolnost. Ob sklenitvi pedicijske pogodbe ali kasneje mora naroitelj
obvestiti pediterja o tistih lastnosti stvari, ki utegnejo ogroati varnost ljudi ali dobrin ali
jim prizadejati kodo in o posebni vrednosti poiljke.
Pravica do odstopa pogodbe. Naroitelj ima pravico, da kadarkoli odstopi od pogodbe, saj
lahko nastanejo okoliine, zaradi katerih naroitelj ve ne eli prepeljati blaga. e
odstopi od pogodbe, mora naroitelj povrniti pediterju vse stroke, ki jih je dotlej imel, in
mu izplaati sorazmeren del plaila za dotedanje delo.
POSEBNE OBLIKE PEDICIJE
pedicija s fiksnim plailom. pedicija s fiksnim plailom (tudi pavalna, forfetna,
lumpsum pedicija) je posebna oblika pedicijske pogodbe, s katero se pediter zavee,
da bo vse posle in dejanja iz pedicijske pogodbe izvedel za doloeno vsoto, ki vsebuje
pediterjevo plailo in vse stroke, ki nastanejo z izpolnitvijo naroila. Pri pediciji s

fiksnim plailom pediter dejansko dela na svoj raun. V primeru pedicije s fiksnim
plailom pediter ne odgovarja za izbiro, ampak odgovarja za delo prevoznika in drugih
oseb, ki jih je pritegnil k odpravi stvari.
Zbirna pedicija. Pri zbirni pediciji pediter zbira poiljke razlinih naroiteljev, ki so
namenjen v isto smer prevoza. pediter tako poaka, da pridobi ve naroil oziroma
poiljk. V praksi se ponavadi pri zbiranju poiljk za skupno odpremo povee ve
pediterjev. Le e je v pedicijski pogodbi izkljuena zbirna pedicija, mora pediter stvar
odpraviti posamino. Pri zbirni pediciji ima pediter pravico do posebnega plaila, toda
le, e naroitelj zaradi zbirne pedicije manj plaa za prevoz. Pri zbirni pediciji pediter
odgovarja stroje, tudi za izgubo ali pokodbo med prevozom, do katere ne bi bilo prilo,
e ne bi bilo zbirne pedicije. Zakon predstavlja domnevo, da je do izgube ali pokodbe
prilo zaradi zbirne pedicije, ta domneva pa je izpodbojna (dokazno breme za oprostitev
je na pediterju).

GRADBENA POGODBA IN PRAVNA NARAVA GRADBENE POGODBE

OPREDELITEV IN PRAVNA NARAVA

Teorija obravnava gradbeno pogodbo kot poseben pogodbeni tip in je nesporno, da je
posebna vrsta pogodbe o delu ali podjemne pogodbe. Predmet izpolnitve v gradbeni
pogodbi so le doloena dela, to je gradba oziroma gradbena dela (dalje asovno obdobje
za dokonanje del, dobrine trajnejega pomena, zahtevneja in kompleksneja po
vsebini). e pravila o gradbeni pogodbi posameznih vpraanj ne urejajo, se za gradbeno
pogodbo uporabijo pravila podjemne pogodbe. Po OZ je torej gradbena pogodba
podjemna pogodba (pogodba o delu), s katero se izvajalec zavezuje, da bo po doloenem
nartu v dogovorjenem roku zgradil doloeno gradbo na doloenem zemljiu ali da bo na
takem zemljiu oziroma na e obstojeem objektu izvedel kakna druga gradbena dela,
naronik pa se zavezuje, da mu bo za to plaal doloeno ceno. Gradbena pogodba je
pogodba uspeha oziroma rezultata izvajalec storitve se zavee, da bo konni rezultat
njegove storitve enak konnemu interesu naronika storitve (da bo dokonal gradbo).
Stranki pogodbe sta naronik (tudi investitor; lahko gospodarski ali negospodarski
subjekt) in izvajalec (po naravi stvari je gospodarski subjekt po pravilih OZ).
Pojem gradbe. Po OZ so z gradbo miljene stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi,
kanalizacije, ceste, eleznike proge, vodnjaki in druga gradbeni objekti, izdelava katerih
terja veja in zahtevneja dela. Gradba je lahko izgradnja celotnega objekta, lahko pa le
posamezne faze izgradnje objekta ali posamezna dela, tudi obnovitvena dela na e
obstojeem objektu (e izpolnjujejo splone pogoje za gradbo), pravilom o gradbeni
pogodbi pa ni podrejena izvedba pripravljalnih del. eprav so dela neposredno povezana
z gradbo, a njihov prispevek za dokonanje gradbe ni veji oziroma bistven, ne pomeni
gradbe, razen, e se ta dela izvajajo z drugimi deli, imajo lahko naravo gradbenih del.
Tudi izvedba enostavnejih del, etudi povezanih z izgradnjo, ni podrejena pod pojem
gradnje (npr. izkop jarkov, prekritje strehe), kompleksna oziroma hkratna izvedba
raznolikih del, etudi enostavnejih, pa prav tako pomeni gradbo (npr. teracerska in
keramiarska dela). Izpolnjene morajo biti tudi druge bistvene sestavine za gradbeno
pogodbo, predvsem izvedba del po naronikovem nartu in odplana narava posla.
Zakonskim pravilom o gradbeni pogodbi so podrejena dela, ki (kumulativno izpolnjevanje
pogojev):
so neposredno povezana z objektom in se rezultat teh del fizino spoji z
objektom,
pomenijo bistven oziroma veji prispevek k dokonanju oziroma obnovi objekta,

so po svoji naravi zahtevneja,

in so izpolnjene splone predpostavke za gradbeno pogodbo.

Teorija v zvezi z gradnjo opredeljuje tri temeljne pogodbene tipe glede na tipino
izpolnitveno ravnanje gradbeno pogodbo, pogodbo o izdelavi projekta in pogodba o
nadzoru nad gradnjo. Konkretno pogodbeno razmerje je lahko uvreno le v enega od teh
tipov ali pa gre za zloeno oziroma meano pogodbo s temi in tudi drugimi pogodbenimi
tipi.
Bistvene sestavine gradbene pogodbe. Teorija ni enotna o tem, katere so bistvene
sestavine gradbene pogodbe. Iz opredelitve gradbene pogodbe po OZ je razvidno, da
morata naronik in izvajalec od sklenitvi pogodbe soglaati o:
gradbi oziroma gradbenih delih, ki so opredeljena v projektu in se izvajajo na
doloenem zemljiu: ob sklenitvi pogodbe morata stranki konkretizirati gradbo, to
je gradbeni objekt ali posamezna dela v zvezi s tem objektom ter konkretizacija
cilja oziroma rezultata s predloenim nartom (nart opisuje objekt oziroma
doloa, kakno izpolnitev mora dosei izvajalec; lahko pa nart pripravi tudi sam
izvajalec gradnje; ob sklenitvi pogodbe se torej gradba opredeli z nartom
projektno dokumentacijo in eprav je ob sklenitvi pogodbe nart doloen, ima
naronik pravico, da nart spremeni, s tem pa se spremeni predvsem cena in rok
za dokonanje del) in tono znanim zemljiem, na katerem se bodo ta dela
izvajala,
ceni: ob doloitvi cene morata stranki doloiti tudi vrsto in obseg del, ki so s to
ceno zajeta,

roku za dokonanje del: rok za dokonanje del mora biti ob sklenitvi pogodbe
doloen ali dololjiv (ne nujno datumsko).
Plavakova: tudi predmet in cena; Jankovec: tudi rok za dokonanje del.
Oblika. OZ doloa, da mora biti gradbena pogodba sklenjena v pisni obliki, zaradi
kompleksnosti predmeta izpolnitve in kompleksnosti vpraanj, ki se v praksi redno
opredelijo ob sklenitvi, in zato, ker se gradbene pogodbe ponavadi sklepajo kot
dolgorone pogodbe. Pisna oblika je doloena v dokazne namene (ad probationem), ne pa
kot pogoj za veljavno sklenitev pogodbe. Slednje pa se lahko stranki ob sklenitvi pogodbe
dogovorita drugae da je pisna oblika doloena kot pogoj za veljavnost posla (ad
valorem). Pisna oblika (v dokazne namene) je doloena tudi za spremembe in dopolnitve
gradbene pogodbe, izjema pa je doloena glede spremembe narta, saj je za odmik od
narta potrebno pisno soglasje naronika. Pisno soglasje naronika za odmik od narta ni
potrebno za izvedbo nujnih nepredvidenih del. Za odmik od narta ne gre, kadar izvajalec
vgradi bolji material ali izvede reitve, ki jih nart sicer ne predvideva, vendar poveajo
vrednost objekta, hkrati pa ne spremenijo njegovih ostalih lastnosti, e stroke za taken
odmik nosi izvajalec sam.
PRAVNI VIRI ZA GRADBENO IN Z GRADNJO POVEZANE POGODBE
V slovenskem pravnem redu je gradbena pogodba urejena v OZ, kadar pa ta ni urejena
kot poseben pogodbeni tip pa se zanjo uporabljajo pravila podjemne pogodbe. Zakonska
pravila pa dopolnjujejo avtonomna pravila. V Sloveniji so to Posebne gradbene uzance, ki
konkretizirajo posamezne pravice strank gradbene pogodbe ter sluijo predvsem razlagi
zakonskih dolob. V mednarodni praksi so uveljavljeni akti Mednarodne zveze svetovalnih
inenirjev (FIDIC), ki je pripravila vzorne pogodbe oziroma splone pogoje pogodbe za
posamezne tipe pogodb: za gradbeno pogodbo, za pogodbo o dobavi opreme,
projektiranje in graditev, za pogodbo za projekte na klju. Poslovni praksi in
zakonodajalcem so v pomo tudi akti UNCITRAL (npr. vodi in vzorni zakon za izgradnjo

infrastrukturnih objektov s pomojo zasebnega kapitala, vodi za pripravo mednarodnih

pogodb o gradnji, dobavi in vgradnji opreme za industrijske objekte). Omenjeni akti sluijo
predvsem pogodbenim razmerjem, pri katerih so zdruena raznolika pravna razmerja,
tudi razmerja v zvezi z gradnjo. V Sloveniji je temeljni javnopravni predpis Zakon o
graditvi objektov.
POGODBA O IZDELAVI PROJEKTA
Posel, s katerim se naroi izdelava narta, ni podrejen pravilom o gradbeni pogodbi, saj
pri izdelavi narta oziroma projektne dokumentacije ne gre za gradbo ali gradbena dela.
Pogodba o izdelavi projekta ali projektantska pogodba se je ustalila kot samostojen
pogodbeni tip, ni pa zakonsko izrecno urejena. Teorija uvra pogodbo o izdelavi projekta
med obligacije uspeha (rezultata) in jo zato podreja pravilom podjemne pogodbe, tudi v
zvezi s projektantovo odgovornostjo za napake projektne dokumentacije. Napake v
projektni dokumentaciji se tako lahko ugotovijo nemudoma po dokonanju projektantskih
del (oitne napake) ali pa ele po dokonanju gradbenih del gradba ima napake, za
katere je vzrok napaka v projektu. Predpostavke za projektantovo odgovornost za napake
projektne dokumentacije so: projektna dokumentacija ima napako, ki izvira iz sfere
projektanta (odgovornost projektanta je objektivne narave) in naronik mora napako
pravoasno notificirati. Plavakova: tudi takrat, ko pride do napake v objektu zaradi
napake v projektni dokumentaciji ima naronik pravico, da od projektanta uveljavlja
zahtevek za odpravo napake, poleg tega pa tudi povrnitev kode.
POGODBA O NADZORU NAD GRADNJO
Izvajalec gradbenih del je naroniku dolan omogoiti nadzor (tehnini in komercialni
nadzor) nad deli ter nad koliino in kakovostjo uporabljenega materiala. Ta nadzor lahko
izvaja naronik sam ali pa ga zaupa tretji osebi. Izvajalec nadzora ni pooblaen, da v
naronikovem imenu spreminja ali dopolnjuje gradbeno pogodbo, ni pooblaenec po
zaposlitvi, lahko pa ga naronik pooblasti za posamezna ravnanja. Pogodba o nadzora je
ustaljena kot poseben pogodbeni tip, ni pa urejena z izrecnimi zakonskimi pravili. Teorija
uvra pogodbo o nadzoru nad gradnjo med obligacije prizadevanja in zato pod pravila o
mandatni pogodbi. Za osebo, ki opravlja nadzor se je uveljavil izraz nadzorni inenir
(lahko fizina ali pravna oseba). Inenir se naroniku zavee, da bo s potrebno skrbnostjo
nadziral izvajalca gradbenih del, da objekt ne bo imel napake. e ima gradba napake,
poleg izvajalca (in projektanta) odgovarja tudi nadzorni inenir, vendar ta za napake
gradnje ne odgovarja objektivno, ampak se odgovornosti lahko ekskulpira, e dokae, da
je nadzor opravljal s potrebno skrbnostjo. Naronik lahko od nadzornega inenirja
uveljavlja le odkodnino. V praksi je pogosto, da projektant prevzame tudi tehnini nadzor
nad gradnjo meani posel (posamezna pravila iz podjemne in mandatne pogodbe).
DOLOITEV CENE IN POGOJI ZA SPREMEMBO CENE
Razlogi za posebna pravila o spremembi cene v gradbeni pogodbi. Pri gradbeni pogodbi
zakon upoteva dva razloga za spremenljivost cene. Prvi razlog: stranki ob doloitvi
pogodbe doloita cilj izpolnitve, ne poznata pa vseh del in koliin, ki so potrebni za
dosego cilja stroke za nekatera dela nosi izvajalec, za nekatera pa naronik, kar vpliva,
da konni znesek ni enak znesku, doloenem ob sklenitvi pogodbe. Drugi razlog: izvedba
gradbe terja dalje asovno obdobje, zato so splone trne razmere ob dokonanju del in
roku za plailo pogodbene cene lahko drugane, kot so veljale ob sklenitvi. Pogodbeni
zneski se tako prilagodijo spremenjenim razmeram na trgu, predvsem spremembi
vrednosti denarja.

Pomen dogovora o ceni. Ob sklenitvi gradbene pogodbe morata stranski doloiti ceno, saj
je ta bistvena sestavina. Izvajalec mora izvesti vsa dela, ki so potrebna za dosego cilja
za dokonanje gradbe, vendar pa stroki za vsa dela ne bremenijo le izvajalca. Dejansko
morata stranki ob doloitvi cene doloiti tudi obseg del, ki ga pokriva ta cena ( npr. s
klavzulami).
Klavzule o obsegu del. Popis del. Podlaga za doloitev pogodbene cene je nart oziroma
projektna dokumentacija, del katere je tudi popis del. Popis del tako navaja posamezna
dela, ki jih je treba izvesti za gradbo in njihove koliine razlenjenost del. V praksi se na
podlagi popisa najprej doloi cena za posamezno vrsto del po merski enoti, zmnoijo se
vrste del in njihove predvidene koliine, nato pa se vse predvidene vrste del in njihove
koliine setejejo. e dokonanje gradbe zahteva izvedbo vejih koliin, kot jih predvideva
popis, mora izvesti dejansko potrebne koliine. Izvesti mora tudi dela, ki jih popis ne
navaja, a so potrebna za dokonanje del. Kdo nosi stroke za ta dela pa je odvisno od
pogodbeno dogovorjene klavzule.
Presena dela. Presena dela so koliine izvedenih del, ki presegajo pogodbene koliine
del, kar pomeni, da sta ob sklenitvi gradbene pogodbe stranki predvideli doloena dela in
to na tak nain, da sta predvideli manjo koliino, dejansko pa je bilo treba izvesti vejo
koliino teh del.
Manjkajoa dela. Manjkajoa dela so negativni odmik izvedenih del glede na pogodbene
koliine, kar pomeni, da sta stranki ob sklenitvi pogodbe predvideli doloena dela in
njihovo koliino, dejansko pa ni bilo treba izvesti predvidene koliine ali pa celo ni bilo
treba izvesti teh del.
Nepredvidena dela. Nepredvidena dela so tista dela, ki jih stranki ob sklenitvi pogodbe
nista predvideli, a so potrebna za dokonanje gradbe. Nepredvidena dela se nanaajo na
koliino in vrsto del, toda nepredvidene oziroma potrebne veje koliine so e zajete v
pojmu presena dela.
Nujna nepredvidena dela. Nujna nepredvidena dela so tista dela, ki jih stranki ob sklenitvi
pogodbe nista predvideli, ampak zajeta so le tista dela, ki jih izvajalec ob sklenitvi
pogodbe ni mogel predvideti (oji pojem od nepredvidenih del). Ker ima storitev po
gradbeni pogodbi naravo obligacije uspeha, je dolnost izvajalca, da izvede tudi nujna
nepredvidena dela (ne dajejo odstopnega upravienja izvajalcu). Izvedbe nujnih
nepredvidenih del ne povzroijo kakrnekoli okoliine, le izredni in nepriakovani
dogodki, povezani z gradnjo, ki jih izvajalec ob sklenitvi pogodbe ni mogel priakovati in
niso razvidna iz projekta in narave zemljia, kljub temu da je izvajalec projekt in
zemljie pregledal s potrebno skrbnostjo (npr. teja narava zemljia in nepriakovana
voda). Izredni in nepriakovani dogodek povzroi dela, ki ob sklenitvi pogodbe niso bila
predvidena, a je njihova izvedba nujna, sicer se gradba ne bi mogla dokonati. O pojavu
izrednih okoliin in potrebnih ukrepih mora izvajalec nemudoma obvestiti naronika, saj
mora naelno pridobiti njegovo soglasje, kar pa ni potrebno, e si ga zaradi nujnosti del ni
mogel priskrbeti. Stroke za izvedbo nujnih nepredvidenih del nosi naronik, razen e je v
pogodbi doloeno drugae (npr. klavzula klju v roke). Ob nujnih nepredvidenih delih OZ
priznava odstopno upravienje naronika v primeru, ko bi zaradi nujnih nepredvidenih del
prilo do bistvenega odmika od dogovorjene cene. Ob pojavu in izvedbi nujnih
nepredvidenih del stranki v praksi pogosto skleneta aneks k pogodbi, s katerim uredita
vpraanje glede teh del, predvsem opredelita njihov obseg in viino plaila.
Klavzule o obsegu del za dogovorjeno ceno. Cena po enoti mere. Cena po enoti mere (tudi
enotna cena, cena od merske enote) je pogost nain doloitve obsega del za dogovorjeno
ceno. Ob uporabi takne klavzule so ob sklenitvi gradbene pogodbe doloene vrste del in
predvidene njihove koliine, ki so razvidne iz popisa del. Pri takni doloitvi cene je
bistvena doloitev cene za posamezno mersko enoto, slednja pa se lahko nanaa na vrsto
dela ali porabljeni material. Izvajalec tako prejme plailo za dejansko izvedene koliine

oziroma za dejansko izvedene koliine merskih enot. Presena in manjkajoa dela vplivajo
na konni znesek plaila. Uporaba te klavzule je smiselna, kadar je mogoe nadzorovati
dejanske koliine. Naronika bremeni tako le izvedba vejega tevila enot. e je treba
izvesti dela, ki jih stranki nista predvideli (nista jih zajeli v opisu nobene enote), stroki
bremenijo naronika to velja za nepredvidena in nujna nepredvidena dela.
Skupaj dogovorjena cena. Skupaj dogovorjena cena (tudi cena v skupnem za celotni
objekt) se v praksi uporablja redkeje, bistveno pa je, da je kot enota mere doloena veja
oziroma kompleksneja enote (npr. celoten objekt, doloena faza gradnje, doloena vrsta
del). Dejansko izvedene koliine ne vplivajo na pogodbeni dogovor o ceni manjkajoa in
presena dela ne vplivajo na ceno, kar velja tudi za nepredvidena dela (bremenijo
izvajalca). V primeru nujnih nepredvidenih del in vseh drugih del, ki jih izvajalec ni mogel
predvideti, se cena povia (tveganje nosi naronik). Cena za enoto mere pa se lahko
spremeni tudi po pogojih o spremembi cene zaradi spremembe vrednosti denarja.
Podobna tej klavzuli je tudi pavalna cena.
Cena na klju. Cena na klju (tudi funkcionalni klju v roke) pomeni, da mora naronik
plaati izvajalcu toliken znesek, kot je dogovorjen za izvedbo gradbe, kajti izvajalec se
zavee, da bo izvedel za ta znesek vsa dela, tudi vsa nepredvidena dela. Klavzula na klju
izkljuuje vpliv manjkajoih, presenih, nepredvidenih in tudi nujnih nepredvidenih del.
Povianje oziroma znianje cene zaradi spremembe cen na trgu. Pri tej klavzuli se
naronik zavee, da bo izvedel vsa dela, ki so potrebna za dokonanje doloenega objekta
in njegovo obratovanje, ponavadi infrastrukturnega objekta.
Dodatna dela. Pogodbena dela niso samo tista, ki so ob sklenitvi pogodbe konkretno
specificirana, ampak tudi dela, ki jih stranki ob sklenitvi nista predvideli, a so potrebna za
dokonanje gradbe. Dodatna dela (pozneja dela) so dela, ki niso potrebna za dokonanje
gradbe in niso pogodbena del v zvezi z doloeno gradbeno pogodbo. Pogodbena dela je
izvajalec dolan izvesti, dodatna dela oziroma pozneja dela pa so tista dela, ki niso bila
dogovorjena in niso nujna za izpolnitev pogodbe, naronik pa zahteva, da se izvedejo.
Pogodbena cena seveda ne vkljuuje izvedbe dodatnih del. O njih se stranki dogovorita
posebej in ponavadi skleneta aneks k pogodbi. Dodatna dela so za izvajalca ponavadi
dobrodola.
Sprememba cene zaradi spremembe cene na trgu. Zakonska pravila o spremembi cene
dovoljujejo zvianje ali znianje zaradi spremembe cen na trgu. Razlog za to so torej
spremenjene trne razmere (npr. inflacija), ki morajo biti nepriakovane in morajo
povzroiti oteenost izpolnitve. Zakon govori o povianju (znianju) cen za elemente, na
podlagi katerih je bila doloena pogodbena cena (uporaba indeksne metode). Zakon ne
upoteva kakrnegakoli povianja. Doloeno stopnjo povianja cen trpi izvajalec, e pa se
cene oziroma indeksi poviajo nad doloeno mejo, to obremeni naronika. OZ naroniku
izrecno daje pravico, da odstopi od pogodbe, e je zaradi padca vrednosti denarja
izvajalec upravien do zvianja, ki pomeni obutno zvianje.
Dokonanje pogodbenih del v roku. Izvajalec je upravien do povianja pogodbene cene,
e so se v asu od sklenitve pogodbe pa do roka za dokonanje dela cene na trgu
poviale za ve kot dva odstotka (povianje do dveh odstotkov pa bremeni izvajalca).
Zamuda pri dokonanju pogodbenih del. Izvajalec je upravien do povianja pogodbene
cene, e so se v asu od sklenitve pogodbe pa do roka za dokonanje (ne dejanskega
dokonanja) cene na trgu poviale za ve kot pet odstotkov (povianje do petih odstotkov
pa bremeni izvajalca).
Doloilo o nespremenljivosti cene. Stranki se lahko dogovorita, da je cena nespremenljiva,
ali uporabita klavzulo, ki ima enka pomen, na primer cena je fiksna. OZ doloa, da ima v
tem primeru izvajalec pravico zahtevati vijo ceno, toda le, e so se cene poviale za ve
kot deset odstotkov (upoteva se as od sklenitve pogodbe pa do roka za dokonanje
pogodbenih del). Ali se lahko stranki dogovorita, da nosi izvajalec tudi tveganje povianja

cen nad desetimi odstotki? Razlina stalia: ni utemeljenih razlogov, da taken dogovor
ne bi bil dovoljen; stareja sodna praksa in Plavakova pa trdita, da je omenjeno doloilo
kogentno in taken dogovor ni mogo.
Vnaprejnje plailo in zakonska pravila o spremenljivosti cene. Omenjena pravila varujejo
eno od pogodbenih strank (ponavadi izvajalca). e sta se stranki ob sklenitvi gradbene
pogodbe dogovorili za taken nain plaila, pri katerem padec vrednosti denarja ne
bremeni izvajalca, zakonske dolobe o spremembi oziroma povianju cene ni mogoe
uporabiti. Taken nain plaila je avans oziroma drugano vnaprejnje plailo pogodbene
cene s strani naronika gradnje (domneva se, da je vnaprejnje plailo dano za nabavo
materiala in tako izvajalca kasneje podraitve ne prizadanje).
OBVEZNOSTI IN PRAVICE IZVAJALCA
Obveznosti pri izvedbi gradbenih del. Pri obveznostih izvajalca sta izraeni dve znailnosti
gradbene pogodbe: obligacija rezultata (uspeha) in samostojnost izvajalca. Pri
izpolnjevanju obveznosti mora izvajalec ravnati s potrebno skrbnostjo (posebna stopnja
skrbnosti zaradi profesionalnosti skrbnost dobrega strokovnjaka). Izvajalec ima tudi
obveznosti tudi v zvezi s projektom in pod doloenimi pogoji odgovarja naroniku del za
napake projekta, smiselno pa velja tudi za pomanjkljivosti zemljia. Samostojnost
izvajalca se izraa s tem, da od naronika nima pravice zahtevati navodil o izvajanju del.
Naronika mora sicer obveati o relevantnih okoliinah, pri izvajanju del po projektu pa
je samostojen. Ker je specialist pa ni niti dolan upotevati naronikovih navodil o nainu
izvajanja del, ki so potrebna za dosego rezultata. Strokovne odloitve so v domeni
izvajalca. Naronik pa ima seveda pravico posegati oziroma dajati navodila na podrojih,
ki ne zadevajo kakovosti oziroma tehnine ustreznosti gradnje.
Omogoiti nadzor nad izvajanjem del. Izvajalec mora naroniku omogoiti nadzor nad
izvajanjem del ter nad koliino in kakovostjo uporabljenega materiala, saj je v
naronikovem interesu, da skua prepreiti napake, tudi tako, da nadzira gradnjo.
Prepustitev del podizvajalcem. Za omenjena razmerja se uporabljajo pravila podjemne
pogodbe. Slednja ne uporablja izraza podizvajalec, ampak govori o sodelavcu oziroma
prepustitvi del tretjemu. Za tovrstna razmerja uporablja teorija izraz izpolnitveni
pomonik, v praksi pa se je uveljavil izraz podizvajalec (tudi kooperant). Podizvajalec je
pogodbenem razmerju z izvajalcem gradnje, to razmerje pa ni nujno, da je podrejeno
gradbeni pogodbi (lahko gre za podjemno pogodbo). Ob prepustitvi del podizvajalcu se z
vidika pravice in obveznosti izvajalca po gradbeni pogodbi postavljata dve vpraanji:
ali izvajalec sme prepustiti izvedbo del tretji osebi: dovoljeno je, e iz narave
pravnega razmerja ne izhaja, da je obveznost izvajalca osebne narave ali e to ni
doloeno v pogodbi,
in kakna je odgovornost izvajalca za delo oziroma napake podizvajalca: za delo
podizvajalcev odgovarja objektivno, sicer pa za napake, ki jih je neposredno storil
podizvajalec, izvajalec vedno ne odgovarja objektivno (odvisno od vrste kritve in
izbranih sankcij); npr. v primeru kritve gradbene pogodbe, ne glede na to ali gre
za posledico ravnanja izvajalca ali podizvajalca, zanjo naroniku odgovarja
izvajalec; napak gradnje naronik ne more uveljavljati zoper podizvajalca, ampak
ima zahtevke le do izvajalca; bistveno za institut podizvajalca je, da ga izbere
izvajalec, zato je ta tudi odgovoren za napake podizvajalca; normirani podizvajalec
naronik zaupa izvedo del izvajalcu in mu naroi, da posamezna od zaupanih del
prepusti doloeni osebi: za normiranega podizvajalca ne odgovarja izvajalec; e
pogodba doloa, da mora izvajalec pridobiti soglasje naronika, da lahko delo
prepusti tretji osebi, je tretjo osebo e vedno mogoe podrediti klasinemu
institutu podizvajalca.

Kritev pogodbenih obveznosti. Izvajaleve kritve pogodbenih obveznosti je mogoe

sistemizirati predvsem v naslednje skupine: neizpolnitev pogodbenih obveznosti (splona
pravila pogodbenega prava), zamuda pri izpolnitvi (splona pravila pogodbenega prava),
napaka gradbe oziroma stvarne napake gradbe (potrebno upotevati posebno ureditev
podjemne in gradbene pogodbe). Napaka gradnje je lahko posledica napak v predhodnih
delih, lahko je poleg izvajalca podana odgovornost nadzornega inenirja, lahko pa je zanjo
odgovoren le izvajalec. Smiselna je takna obravnava napak gradbe, ki upoteva vzrok za
napako in posledino odgovornost posameznih oseb. Napake so tako obravnavane glede
na vzrok, obravnavani pa so tudi pogoji za odgovornost izvajalca, projektanta in
nadzornega inenirja za napako. Vrsta sankcije je odvisna od tega, ali gre za bistveno ali
nebistveno napako in tudi od tega, zoper katero od odgovornih oseb se uveljavlja
sankcija. Roki za uveljavljanje napak in sankcij so odvisni od tega, ali gre za oitno, skrito
napako ali napako v solidnosti gradbe. Osebe, ki so nasproti naroniku solidarno
odgovorne za napake gradbe, imajo v medsebojnih razmerjih regresne zahtevke. V
notranjem razmerju velja, da vsaka oseba odgovarja za napake, ki izvirajo iz njene sfere.
e je na primer izvajalec odkodninsko odgovoren naroniku za napako, vzrok katere je
napaka v projektu, ima zoper projektanta regresno pravico.
ODGOVORNOSTI ZA NAPAKE GRADBE
Za napako gradbe gre zmeraj takrat, kadar zgrajeni objekt ne ustreza projektu ali
pravilom stroke. Odmik pomeni napako, e to vpliva na kakovost ali estetske lastnosti, ni
pa napaka npr. vgradnja boljega materiala ali pa neizvedba manjkajoih del. Za napako
gre tudi takrat, ko zgradba ne ustreza pravilom stroke, e npr. izvajalec vgradi material,
kakrnega predvideva projekt, a bi kot strokovnjak moral ugotoviti, da ima projekt
napako.
Odgovornost glede na vzrok. Vzrok za napako gradbe je lahko:
napaka v projektu: npr. projekt predvideva konstrukcijo, ki temelji na napanih
statinih izraunih; projektant odgovarja za napako v projektu objektivno, izvajalec
gradnje in oseba, ki opravlja tehnini nadzor pa subjektivno (ekskulpirata se lahko,
e sta bila dovolj skrbna pri pregledu, a napake kljub temu nista ugotovila) od
njiju se zahteva znanje in skrbnost dobrega izvajalva oziroma nadzornega
inenirja; odgovornost projektanta, izvajalca gradnje in nadzornega inenirja
nasproti naroniku je solidarna,
posebna narava zemljia: naelno velja enako kot da gre za napako v projektu
odgovarja projektant, izvajalec in nadzorni inenir pa samo, e sta oziroma bi
morala posebne lastnostni zemljia ugotoviti glede na potrebno skrbnost; izjema,
e je oceno o primernosti zemljia podala strokovna organizacija, a je kljub temu
prilo do napake gradbe zaradi posebne narave zemljia projektant, izvajalec in
nadzorni inenir ne odgovarjajo, razen e se med gradnjo pojavijo okoliine, ki
zbujajo dvom o strokovnem mnenju specializirane organizacije,

napaka v materialu: npr. kadar izvajalec sicer uporabi material, kot ga doloa
projekt, a ima ta material napake napaka materiala v ojem smislu ali npr. kadar
izvajalec uporabi material brez napak, ki ga predvideva projekt, a je ta glede na
vse okoliine gradnje neustrezen, gre za napako v projektu napaka materiala v
irem smislu; projektant za napako v ojem smislu ne odgovarja; izvajalec je za
napako v ojem smislu odgovoren, e material priskrbi sam (odgovarja po pravilih
stvarne napake objektivno), e pa je material z napako priskrbel naronik
gradnje, izvajalec za napake odgovarja le, e so take, da jih je opazil ali bi jih glede
na potrebno skrbnost (skrbnost dobrega izvajalca) moral opaziti; oseba, ki opravlja
tehnini nadzor, odgovarja za napake gradbe, vzrok katerih so napake materiala,

e del ni nadzorovala z ustrezno skrbnostjo, e pa so napake materiala takne, da

jih je opazila ali pa bi jih kot dober strokovnjak morala opaziti, za napake odgovarja
solidarno z izvajalcem gradbe.

nain izvedbe: za napako v nainu izvedbe gre takrat, ko izvajalec sicer uporabi
material, kakrnega predvideva projekt, in je ta material brez napak, kri pa
pravila stroke o uporabi oziroma nainu izvajanja storitev; projektant za te napake
ne odgovarja; izvajalec gradnje odgovarja z napake objektivno; nadzorni inenir
odgovarja za napake, lahko pa se ekskulpira, e dokae, da napake ni opazil ali da
je kljub potrebni skrbnosti ni mogel opaziti.

Oitne, skrite napake in napake v solidnosti gradbe. Oitne in skrite napake so urejene v
pravilih podjemne pogodbe, odgovornost za solidnost gradbe pa je poseben institut
gradbene pogodbe. Ob dokonanju del oziroma ob prevzemu mora naronik izvreno
gradbo pregledati in o napakah, ki jih je ugotovil ob pregledu nemudoma obvestiti
izvajalca gre za oitne napake. Pregled lahko naronik opravi sam, s pomojo ali po
pooblastilu nadzornega inenirja. Naronik lahko napake gradnje, ki jih ni ugotovil ali jih
kljub obiajnemu pregledu ni mogel ugotoviti, uveljavlja tudi pozneje skrite napake.
Napako mora notificirati izvajalcu najpozneje v enem mesecu po tem, ko je bila odkrita,
najpozneje pa v dveh letih od prevzema. V primeru oitnih in skritih napak lahko sodno
uveljavlja nadaljnje pravice le v enem letu od notifikacije napak. Napaka v solidnosti
gradbe doloa dalji desetletni rok (zaradi gradbe kot dobrine trajneje narave), v
katerem lahko naronik uveljavlja doloene napake. Desetletni rok je torej doloen le za
napako gradbe, ki zadeva njeno solidnost (za napake v solidnosti gradbe). Te napake so
tiste, ki zmanjujejo stabilnost in varnost objekta, ob tem pa je poudarjeno, da
odgovornost obstaja e, e je stabilnost in varnost ogroena. Odgovornost za solidnost
obstaja, e se napaka nanaa le na del objekta, ni treba, da bi bil ogroen objekt kot
celota. Kadar so torej napake takne, da onemogoajo opravljanje funkcije objekta kot
prostora za bivanje oziroma opravljanje dejavnosti, gre za napake v solidnosti gradbe.
Desetletni rok iz instituta o napakah gradbe zavezuje izvajalca, projektanta, in
nadzornega inenirja (pod pogojem, da jim je naronik napako notificiral v estih mesecih
od tedaj, ko jo je ugotovil).
Zahtevki zoper izvajalca, projektanta in nadzornega inenirja. Zahtevki zoper inenirja. e
gre za bistveno napako (e je delo neuporabno ali e nasprotuje izrecnim pogodbenim
pogojem oziroma nartu) lahko naronik takoj odstopi od pogodbe, ob odstopu pa lahko
uveljavlja tudi povrnitev kode. e gre za nebistveno napako, pa mora naronik izvajalcu
omogoiti, da napako odpravi, lahko pa pod doloenimi pogoji za odpravo napake poskrbi
sam. Le e bi odprava napake povzroila pretirane stroke, ima naronik pravico do
znianja plaila ali odstopa od pogodbe. V obeh primerih pa lahko uveljavlja tudi
povrnitev kode.
Zahtevki zoper projektanta in nadzornega inenirja. Naronik lahko od njiju uveljavlja
povrnitev kode. Plavakova pa pojasnjuje, da lahko od projektanta uveljavlja tudi
odpravo napake.
Prehod pravic iz naslova odgovornosti za napake. Zahtevke na podlagi napak gradbe ima
naronik, e pa ta proda objekt, pa OZ priznava vsakemu poznejemu pridobitelju
pravico, da prav tako uveljavlja pravice naronika, saj se poloaj odgovorne osebe ne
spremeni. Za poznejega pridobitelja se roki ne zanejo teti znova, ampak se roki
prednikov vtejejo.
OBVEZNOSTI IN PRAVICE NARONIKA
Najpomembneje obveznosti naronika se nanaajo na:

uvedbo v posel: nekatera naronikova ravnanja so pogoj, da lahko izvajalec zane

izvajati dela po gradbeni pogodbi (npr. zagotovitev zemljia, dostop do zemljia,
gradbeno dovoljenje ) obveznost naronika, da izvajalca uvede v posel; v
gradbeni pogodbi stranki pogosto natanno doloita obveznosti naronik ob
zaetku del, rok za izpolnitev teh obveznosti in tudi sankcijo (npr. pogodbeno
kazen),
prevzem gradnje: od dokonanju del mora izvajalec izroiti gradnjo naroniku,
naronikova obveznost pa je, da jo po pozivu izvajalca prevzame; pomembnost
zaradi rokov za uveljavljanje sankcij in zaradi prehoda nevarnosti; ponavadi se
izroitev in prevzem opravita ob sodelovanju naronika in izvajalca, ko se tudi
opravi pregled, mogoa pa sta tudi enostranska izroitev in konkludentni prevzem,
plailo: e se stranki ne dogovorita o roku za plailu, velja zakonsko pravilo o
soasnosti izpolnitve (ko obveznost izpolni izvajalec z dokonanje gradnje, jo
mora izpolniti tudi naronik; v praksi se stranke ponavadi dogovorijo o roku za
plailu; pogost je dogovor, da se stranki dogovorita za avans ali plailo po
zaasnih situacijah (naronik mora izvajalcu plaati doloen znesek za posamezno
fazo gradnje) ali za kombinacijo obeh nainov, ob koncu gradnje pa se opravi
izplailo preostalega zneska na podlagi konne situacije; ob dokonanju del se
pripravi dokonni obraun (konni obraun upoteva ceno, doloeno ob sklenitvi
pogodbe, pogodbeni dogovor o obsegu del za pogodbeno ceno, manjkajoa,
presena, nepredvidena in dodatna dela, tudi znianje plaila zaradi napak
gradnje); Plavakova: dokonni obraun ima podobno pravno naravo kot
zunajsodna poravnava, zato ima izvajalec pravico terjati plailo vseh terjatev, ki so
mu bile priznane s taknim obraunom.

PREHOD NEVARNOSTI
Aktualno je vpraanje, kdo nosi nevarnost nakljunega unienja oziroma unienja, za
katero sicer odgovornosti ne nosi ne izvajalec in ne naronik (npr. med izgradnjo objekta
lahko pride do potresa, neurja, poara, ki uniijo ali pokodujejo gradnjo). Za prehod
nevarnosti pri tem velja ureditev iz podjemne pogodbe. Po teh pravilih nevarnost
naeloma nosi izvajalec, po izroitvi pa naronik gradnje.