1.

Dopuena revizija pogoji

Revizija je dopuena zoper pravnomono sodbo na II. stopnji in je odvisna od vrednosti spornega predmeta in
pravnega temelja civilnega spora. (e ni pritobe, ni revizije). Stranke lahko revizijo vloijo v 30 dneh od
vroitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oz v 15 dneh po vroitvi sklepa Vrhovnega sodia o dopustitvi
revizije (dopuena revizija). Sodie dopusti revizijo, e je od odloitve vrhovnega sodia mogoe priakovati
odloitev o pravnem vpraanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za
razvoj prava preko sodne prakse. Revizija je v premoenjskih sporih dovoljena, e vrednost izpodbijanega dela
pravnomone sodbe presega 40.000 evrov. V gospodarskih sporih je revizija dovoljena, e vrednost spornega
predmeta glede izpodbijanega dela pravnomone sodbe presega 200.000 evrov.

2. Iz katerih razlogov se lahko izpodbija sklep z revizijo

Dovoljena je revizija zoper sklep sodia 2. st., s katerim je bil postopek pravnomono konan predvsem
torej zoper sklep, s katerim je bila toba zavrena zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. Revizija zoper
sklep je dovoljena le v tistih sporih, v katerih je sicer dovoljena revizija zoper pravnomono sodbo pritobenega
sodia. Revizija je vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodie 2. st. zavrglo vloeno pritobo oz. s
katerim je potrdilo sklep sodia 1. st., da se revizija zavre. Revizija se lahko vloi: 1. zaradi bistvene kritve
dolob pravdnega postopka, 2. zaradi bistvene kritve dolob pravdnega postopka v postopku pred sodiem
druge stopnje; 3. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zaradi prekoraitve tobenega zahtevka je
revizija dopustna samo, e je bila ta kritev storjena ele v postopku pred sodiem druge stopnje. Revizije ni
mogoe vloiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

3. Predpostavke za izdajo predhodne odredbe

Sodie izda predhodno odredbo, e upnik: 1. predloi odlobo domaega sodia ali drugega domaega
upravnega organa, ki e ni izvrljiva in iz katere izhaja denarna terjatev upnika zoper dolnika oziroma predloi
poravnavo, sklenjeno pred domaim sodiem oziroma upravnim organom ali neposredno izvrljiv notarski
zapis, iz katerih izhaja denarna terjatev, ki e ni zapadla; 2. izkae, da je verjetna nevarnost, da bo sicer
uveljavitev denarne terjatve onemogoena ali precej oteena.

4. Kakna sredstva lahko uveljavlja dolnik nasproti predhodni odredbi

Ustavitev in razveljavitev. Sodie na predlog dolnika ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi
opravljena dejanja: 1. e dolnik poloi na sodni polog zavarovano terjatev (z obrestmi in stroki); 2. e dolnik
izkae za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, e plaana ali dovolj
zavarovana; 3. e je pravnomono ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala; 4. e so pogoji za
izvrbo bili izpolnjeni e preden je potekel as, za katerega je bila predhodna odredba izdana, upnik pa v 15
dneh po nastopu pogojev za izvrbo ni predlagal izvrbe.

5. Prenehanje zaasne odredbe

Po uradni dolnosti: 1. e upnik v doloenem roku ne vloi tobe oziroma ne zane kaknega drugega
postopka, torej ne opravi dejanj za opraviitev izdane zaasne odredbe in sodiu ne predloi dokazila o njihovi
opravi; 2. e je potekel as, za katerega je bila zaasna odredba izdana. Na predlog dolnika: e dolnik dokae,
da so se po izdaji zaasne odredbe okoliine, zaradi katerih je bila ta izdana, tako spremenile, da zaasna
odredba ni ve potrebna. e upnik pred potekom asa, za katerega je bila izdana zaasna odredba, predlaga
podaljanje trajanja zaasne odredbe, lahko sodie trajanje zaasne odredbe podalja.

6. Ugovor zoper sklep o zaasni odredbi

Zoper sklep o zaasni odredbi se lahko v 8 dneh od prejema vloi ugovor zoper takno odredbo (ugovor zoper
sklep o izvrbi, saj ima zaasna odredba naravo sklepa o izvrbi). Zoper ugovor lahko upnik poda odgovor v 8
dneh od prejema sodia, potem pa sodie odloi o ugovoru. Zoper sklep o odloitvi o ugovoru pa je dopustna
pritoba, o kateri odloa vije sodie.

7. Zaasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev predpostavke

Sodie jo izda, e U izkae verjeten obstoj terjatve in nevarnost da bo D sicer onemogoil ali oteil izterjavo s
tem, da bo svoje premoenje oz svoja sredstva odtujil, skril ali kako drugae z njimi razpolagal. U mora dokazati
obstoj subjektivne nevarnosti, to je nevarnost, ki jo s svojim ravnanjem povzroa D. Zakon doloa da lahko
sodie dovoli vsako odredbo, s katero je mogoe dosei namen zavarovanja. To so: 1. prepoved razpolaganja s
preminimi stvarmi in hramba teh stvari, 2. prepoved odtujitve ali obremenitve nepreminine ali stvarnih
pravic , 3. prepoved dolnikovemu dolniku, da D ne sme izplaati terjatve.

8. Zaasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev predpostavke

U mora izkazati verjeten obstoj terjatve in nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogoena ali precej
oteena. Zadostuje objektivna nevarnost. Obstoja nevarnosti pa ni treba dokazovati tedaj, kadar bi D z zaasno
odredbo utrpel le neznatno kodo. Sodie lahko izda odredbo tudi takrat, kadar U izkae za verjetno, da je
odredba potrebna, da se preprei uporaba sile ali nastanek nenadomestljive kode. Sodie lahko izda vsako
zaasno odredbo, s katero je mogoe dosei namen zavarovanja, zlasti pa: 1. prepoved obremenitve in
odtujitve preminih stvari; 2. prepoved obremenitve in odtujitve nepreminine; 3. prepoved D, da ne sme
storiti niesar, kar bi lahko povzroilo kodo U.

9. Pridobitev zastavne pravice na preminini po ZIZ

Upnik pridobi z rubeem zastavno pravico na zarubljenih stvareh. e so bile stvari zarubljene za ve upnikov, se
vrstni red zastavne pravice, pridobljene z rubeem ali zaznambo v rubenem zapisniku, doloa po dnevu, ko je
bil rube opravljen, oziroma po dnevu, ko je bila zaznamba zapisana. e so bile stvari soasno zarubljene za ve
upnikov, se doloa vrstni red po dnevu, ko je sodie prejelo predlog za izvrbo, e je prejelo predloge istega
dne, pa imajo njihove zastavne pravice isti vrstni red.

10. Ugovor novega dolnika po ZIZ

Ugovor lahko vloi, e terjatev e ni prela na upnika oz e obveznost e ni prela na dolnika.

11. Izdaja zamudne sodbe

e toena stranka v postavljenem roku ne odgovori na tobo, izda sodie sodbo, s katero ugodi tobenemu
zahtevku (zamudna sodba), e so izpolnjeni naslednji pogoji:1-da je toeni stranki pravilno vroena toba v
odgovor; 2-da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; 3-da izhaja utemeljenost zahtevka
iz dejstev, ki so navedena v tobi (sklepnost tobe), 4-da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v
nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so splono znana.

12. Ugotovitvena sodba

Z njo sodie izree ali obstaja ali ne obstaja doloena pravica. Izjemoma je mono z ugotovitveno sodbo
odloiti o obstoju spornih dejstev = ugotavljanje (ne)pristnosti listine.

13. Sodba na podlagi stanja spisa

e je poleg prvega in poravnalnega naroka razpisan e kaken pozneji narok, na katerega ne pride nobena
stranka, sodie odloi glede na stanje spisa, e je e opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je
dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Tako ravna sodie tudi v primeru, e na
narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odloitev glede na stanje spisa. Zoper sklep, s
katerim sodie zavrne predlog za odloitev glede na stanje spisa, ni pritobe.

14. Kdaj se lahko izda delno sodbo

e so od ve tobenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za
konno odlobo ali je samo del posameznega zahtevka zrel za konno odlobo, lahko sodie glede zrelih
zahtevkov oziroma dela zahtevka kona obravnavo in izda sodbo. Delna sodba je v bistvu konna sodba o

enem izmed zahtevkov oziroma o delu zahtevka. Delno sodbo lahko izda sodie na predlog stranke ali pa po
lastni presoji. Pri odloanju sodia o izdaji delne sodbe bo glavno vodilo naelo ekonominosti in pospeitve
postopka.

15. Ali lahko sodie izda sodbo brez naroka za glavno obravnavo
S soglasjem strank lahko sodie v sporu odloi na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne
obravnave, e se stranki obravnavi pisno odpovesta. Sodie opozori stranke na monost, da se lahko odpovejo
glavni obravnavi v roku, ki ga doloi sodie. Sodie v sporu odloi prednostno.

16. Iz katerih razlogov se lahko izpodbija sodba v sporih majhne vrednosti

Mono je izpodbijati zaradi absolutnih bistvenih kritev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. NI pa
mono izpodbijati zaradi relativnih bistvenih kritev postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega
stanja.

17. Naela v postopku majhne vrednosti

Ves postopek v teh sporih je odraz naela ekonominosti in pospeitve postopka. Na ta raun, pa je omejeno
naelo materialne resnice, saj 1.st. sodbe ni mogoe izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve
dejanskega stanja. V teh sporih je predvidena izjema od naela obligatornosti glavne obravnave, saj sodie ne
razpie glavne obravnave, e po prejemu odgovora na tobo ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko
stanje. Uveljavljeno je tudi naelo pismenosti, ki pravi, da bi se med strankama sporno dejansko stanje
vzpostavilo na podlagi pisnih vlog. Tonik mora navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tobi. Toenec
mora vsa dejstva in dokaze navesti v odgovoru na tobo. Za nova dejstva in dokaze lahko stranki vloita vsaka
e po eno pripravljalno vlog. Dejstva in dokazi izven teh vlog se ne upotevajo. Na 1. Naroku za GO stranki ne
smeta navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

18. Kaj se zgodi e narok v postopku majhne vrednosti zahteva tonik, pa na narok ne pride
toenec in nima opraviila?
Pride do fikcije pripoznave zahtevka: sodie izda sodbo na podlagi pripoznave, e toena stranka, ki ji je bila
toba pravilno vroena, ne odgovori na tobo.

19. Kakne so posledice, e na narok v sporu majhne vrednosti stranka, ki je narok zahtevala
neupravieno izostane z naroka
Pride do fikcije odpovedi zahtevku- sodie izda sodbo zaradi odpovedi, e v redu povabljen tonik ne pride na
narok za GO.

20. Pritonik v pritobi zoper zamudno sodbo navaja nova dejstva in dokaze. Kaj bo storilo
sodie?
Pritonik lahko v pritobi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, e jih brez svoje krivde ni mogel
predloiti do konca glavne obravnave. V pritobi lahko navaja le dejstva, ki so obstajala v asu zakljuka glavne
obravnave.

21. Posledice, e na 1. narok za GO ne pride:

TONIK: se teje, da je tonik umaknil tobo
TOENEC: sodie izda zamudno sodbo (+sklepnost), eprav je toena stranka odgovorila na tobo.
NOBEN: narok se prestavi

22. Procesna naela uporabljena v posebnih postopkih v gospodarskih sporih

Zaradi hitrega reevanja blagovno-trnih odnosov, je pomembna hitrost reevanja sporov, zato se je uveljavilo
naelo ekonominosti in pospeitve postopka. Ta postopek pozna izjemo od naela obligatornosti glavne

obravnave, saj lahko predsednik senata brez razpisa naroka izda odlobo o sporu, kadar ugotovi, da med
strankami ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odlobe. V GS je uveljavljeno tudi naelo
pismenosti, saj stranke ne morejo dajati zunaj naroka ustnih izjav na zapisnik pri sodiu.

24. Natej razloge za prekinitev postopka

Obligatorna prekinitev: e stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaenca; e
zakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravica za zastopanje, pa stranka nima pooblaenca v
pravdi; e stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma e ji pristojni organ pravnomono prepove
delovanje; e nastanejo pravne posledice zaetka steajnega postopka; e zaradi vojne ali iz drugih vzrokov
sodie preneha delati; e drug zakon tako doloa. Po odredbi sodia na podlagi sodne odredbe-fakultativna
prekinitev: e sklene, da ne bo samo reevalo predhodnega vpraanja, e ivi stranka na obmoju, ki je zaradi
izrednih dogodkov (poplave in podobno) odrezano od sodia.

25. Faze obnove postopka

Deli se v tri stadije: Pripravljalni postopek- namenjen je preizkusu, ali je obnovitveni predlog pravoasen,
popoln in dopusten. Prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka zavre s sklepom
predsednik senata brez naroka, e pa ga ne zavre, vroi izvod predloga nasprotni stranki, ki ima pravico v 15
dneh nanj odgovoriti. Razveljavitveni postopek- namenjen je razveljavitvi pravnomone sodne odlobe. Narok
za obravnavanje predloga za obnovo postopka se opravi pred predsednikom senata sodia prve stopnje, razen
e je obravnavanje predloga zdrueno z obravnavanjem glavne stvari. Nadomestitveni postopek- namenjen je
izdaji nove sodne odlobe. Predsednik senata doloi glavno obravnavo ele po pravnomonosti sklepa, s
katerim se dovoljuje obnova postopka, lahko pa odloi v tem sklepu, da se takoj zane z obravnavanjem glavne
stvari. Na prvem naroku nove glavne obravnave lahko navajajo stranke nova dejstva in predloijo nove dokaze,
e jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predloiti.

26. Mirovanje postopka po ZPP

Mirovanje postopka nastopi po volji strank! Mirovanje nastopi: 1-e se obe stranki pred koncem GO o tem
sporazumeta; 2-e nobena od strank ne pride na narok za GO oziroma e se stranki, ki sta prili na narok,
noeta spustiti v obravnavanje; 3-e ena stranka, ki je bila v redu povabljena, ne pride, druga pa predlaga
mirovanje, razen e je stranka, ki ni prila na narok, predlagala, naj se narok opravi v njeni odsotnosti.
IZJEMA:mirovanje postopka ne nastane, e nobena od strank ne pride na narok za izvedbo dokazov pred
predsednikom senata ali pred zaproenim sodnikom, v takem primeru se narok opravi, e sta bili stranki nanj v
redu povabljeni. Kadar nastopijo pogoji za mirovanje, izda sodie deklaratoren sklep, v katerem navede tudi,
kdaj je postopek zael mirovati. Posledice mirovanja postopka: e postopek miruje, nastanejo iste pravne
posledice, kakor e se postopek prekine, le da ne prenehajo tei z zakonom doloeni roki! Postopek miruje,
dokler kakna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje. Preden ne preteejo trije meseci od dneva, ko je nastalo
mirovanje, se postopek ne more nadaljevati. e nobena stranka v tirih mesecih od dneva, ko je nastalo
mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja, se teje, da je toba umaknjena.

27. Uinki vloene tobe

Procesni uinki: z vloitvijo tobe se izrpa pravica tonika izbrati krajevno pristojno sodie; perpetuatio fori -za
doloitev krajevne pristojnosti so pomembne okoIiine ob vloitvi tobe; e se te okoIiine kasneje
spremenijo, to nima vpIiva na pristojnost sodia; dopustnost tobe se presoja praviloma glede na obstoj
procesnih predpostavk v asu vloitve tobe. Materialnopravni uinki: z vloitvijo tobe so varovani prekluzivni
roki, zastaralni pa se pretrgajo, e pa tonik tobo kasneje umakne, odpadejo uinki pretrganja; od nepIaanih
obresti je mogoe zahtevati zamudne obresti samo oddneva, koje pri sodiu vloen zahtevek za njihovo
plailo; e pripada pri alternativnih obveznostih pravica izbire upniku in upnik te izbire poprej ni opravil, se
pravica izbire z vloitvijo tobe konzumira.

29. Razlika med umikom tobe in odpovedjo

Pri umiku tobe gre le za umik zahteve za pravno varstvo in lahko tonik tobo kasneje vnovi vloi. Odpoved
zahtevku pa pomeni izjavo toenca, da je tobeni zahtevek neutemeljen (izda se sodba na podlagi odpovedi v
isti zadevi tonik ne more ve vloiti tobe).

30. Tonika varina. Kdaj je toenec ne more zahtevati.

Toenec lahko zahteva v primeru, e ga toi tuj dravljan ali oseba brez dravljanstva v RS, da poloi tonik
varino za pravdne stroke. Tujec mora poloiti varino le na zahtevo toenca, poloitve varine torej ne
zahteva sodie po uradni dolnosti. Toenec, ki je pravoasno zahteval to varino, ni dolan nadaljevati
postopka o glavni stvari, dokler se pravnomono ne odloi o njegovi zahtevi; e se zahtevi ugodi, pa dokler
tonik ne poloi varine. Toenec je ne more zahtevati: 1. e velja dejanska reciprociteta; 2. ima tonik pravico
do prebivalia v Sloveniji; 3. se zahtevek nanaa na terjatev iz delovnega razmerja v Sloveniji; 4. e gre za
zakonski, paternitetni ali preivninski spor; 5. e gre za menino, ekovno ali nasprotno tobo ali tobo za
izdajo plailnega naloga.

31. Kdaj sodie postavi toencu zaasnega zastopnika

e se med postopkom pred sodiem prve stopnje pokae, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega
zastopnika toeni stranki predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega nastale kodljive posledice za eno ali za
obe stranki, postavi sodie na predlog toee stranke toeni stranki zaasnega zastopnika. To se zgodi, e
posebej: 1. e toena stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika; 2. e si koristi toene
stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo; 3. e imata obe stranki istega zakonitega zastopnika; 4.
e je prebivalie ali sede toene stranke neznan, pa toena stranka nima pooblaenca; 5. e je toena
stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaenca v RS, v tujini in se ni mogla opraviti vroitev.
Zaasnega zastopnika postavi sodie med notarji, odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami. O
postavitvi zaasnega zastopnika obvesti sodie brez odlaanja organ, pristojen za socialne zadeve, e je to
mogoe , tudi stranke.

32. Stvarne in procesne legitimacije

Stvarna legitimacija se nanaa na vpraanje utemeljenosti tobenega zahtevka. Stranka je stvarno legitimirana
(legitimatio ad causam), e je nosilec pravic ali obveznosti iz materialno pravnega razmerja, na katero se
nanaa civilni spor. Zato da nastopa v pravdi, ni treba izkazati stvarne legitimacije, temve zadostuje njeno
zatrjevanje. Procesna legitimacija ali pravdno upravienje (legitimatio ad processum) pa pomeni, da pripada
stranki upravienje sproiti konkretni spor. Obiajno jo ima tisti, ki zatrjuje obstoj stvarne legitimacije. Pri
ugotovitvenih tobah tudi to ne zadostuje, ker je treba posebej izkazati pravni interes. Obstoj procesne
legitimacije je procesna predpostavka. e stranka nima procesne legitimacije, je treba tobo zavrei. e pa
sodie prezre neobstoj procesne legitimacije, to ni absolutna kritev postopka.

33. Kaj je to dokumentiran plailni nalog in pravna sredstva

Je plailni nalog izdan na podlagi verodostojne listine. Izdati ga je mogoe, e so izpolnjene predpostavke: 1. da
gre za denarno terjatev; 2. da je terjatev zapadla in 3. da je priloena verodostojna listina, izdana v izvirniku ali
overjenem prepisu. Za verodostojne listine veljajo: javne listine; zasebne listine, na katerih je podpis zavezanca
overil organ, ki je pristojen za overitve; menice in eki s protestom in povratnimi rauni, e so ti potrebni za
nastanek zahtevka; izpiski iz overjenih poslovnih knjig; fakture; listine, ki imajo po posebnih predpisih pomen
javnih listin. Plailni nalog izda sodie tudi tedaj, kadar tonik v tobi tega ni predlagal, pa so izpolnjeni vsi
pogoji za izdajo plailnega naloga.
Pravna sredstva: Plailni nalog sme toena stranka izpodbijati samo z ugovorom. Ugovor mora biti obrazloen.
V ugovoru mora toena stranka navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze, sicer se teje, da
je ugovor neutemeljen. e toena stranka ugovarja, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo plailnega naloga ali
da so ovire za nadaljnji postopek, odloi sodie najprej o takem ugovoru. e spozna, da je ugovor utemeljen,

razveljavi s sklepom plailni nalog in zane po pravnomonosti sklepa z obravnavanjem glavne stvari, e je
treba, da se opravi obravnava. e sodie ne ugodi takemu ugovoru, preide na obravnavanje glavne stvari,
sklep pa se vzame v odlobo o glavni stvari. e sodie na ugovor, da tobeni zahtevek ni zapadel, spozna, da je
ta zapadel po izdaji plailnega naloga, toda pred koncem glavne obravnave, razveljavi s sodbo plailni nalog in
odloi o tobenem zahtevku.

34. Procesna naela v zakonskih sporih

Predvsem se kae uveljavljanje naela oficialnosti. V zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med stari in
otroki mora sodie po uradni dolnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok
in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. Kadar sodie razvee zakonsko zvezo,
odloi po uradni dolnosti tudi o varstvu, vzgoji in preivljanju skupnih otrok, prav tako tudi v sodbi s katero
ugodi zahtevku za ugotovitev oetovstva. Naelo dispozitivnosti: zakonski spori se zanejo: 1. na podlagi tobe
za razvezo ali predloga za sporazumno razvezo; 2. na podlagi tobe za razveljavitev zakonske zveze. Mona so
dispozitivna dejanja umik tobe ali predloga. Spori med stari in otroki se zanejo na podlagi tobe.
Razpravno in preiskovalno naelo: Senat lahko zaradi varstva otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za
svoje pravice in interese ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale in zbere podatke, potrebne za
odloitev osebe in organizacije, ki razpolagajo s temi podatki, so sodiu dolne dati podatke tudi proti volji
osebe, na katero se podatki nanaajo. Naelo tajnosti: javnost je vedno izkljuena po samem zakonu.

35. Sodniki silogizem

Abstraktno gledano je funkcija sodia, da ugotovi dejansko stanje in poie ustrezno pravno normo in napravi
sklep o tem, e se konkretno dejansko stanje ujema s pravno normo, ter izree zakonsko sankcijo - takno
sodniko sklepanje imenujemo sodniki silogizem

37. Posebnosti izvrbe na podlagi verodostojne listine

Zdruen je skrajani pravdni postopek za izdajo plailnega naloga z izvrilnim postopkom. Izvrilno sodie
mora najprej odloiti o dajatvenem zahtevku, v drugem delu pa nato odloi o dovolitvi predlagane izvrbe.

38. Odlog izvrbe, natej in opii

Predstavlja zaasni zastoj izvrilnega postopka. Dokler traja, se izvrilna dejanja ne opravljajo. Pred vloitvijo
opravljena dejanja praviloma ostanejo v veljavi. Roki prenehajo tei in zanejo tei znova, ko se izvrba
nadaljuje. Odlog smejo predlagati dolnik, upnik in tretji. Odlog na predlog dolnika -> e je vloil izredno
pravno sredstvo proti izvrilnemu naslovu; e je vloen predlog za vrnitev v prejnje stanje; e je bila vloena
toba za razveljavitev poravnave na podlagi katere je bila dovoljena izvrba; e je dolnik zoper sklep o izvrbi
vloil ugovor;...Na predlog upnika -> ni treba pojasnjevati razlogov; sodie bo predlogu ugodilo brez soglasja
dolnika, e se izvrba e ni zaela, po zaetku izvrbe pa le, e temu nasprotuje. Odlog na predlog tretjega ->
tretji, ki je zahteval, naj se izvrba na doloen predmet izree za nedopustno lahko predlaga odlog glede tega
predmeta, e izkae za verjetno, da bi s takojno izvrbo pretrpel nenadomestljivo kodo.

39. Pravna sredstva pri izvrbi

ZIZ navaja le dva pravna sredstva: 1. Zoper sklep, izdan na I. stopnji je dovoljena PRITOBA, razen e zakon
doloa drugae; 2. Pravno sredstvo dolnika zoper sklep o izvrbi, s katerim je predlogu ugodeno pa je
UGOVOR. Vloiti ju je treba v 8 dneh od vroitve sklepa sodia I. stopnje, e ni v zakonu drugae doloeno.
Zoper sklep, izdan o ugovoru, je mona pritoba. Pritoba in ugovor ne zadrita postopka. Revizije in obnove
postopka v izvrilnem postopku ni. Dravni toilec lahko vloi zahtevo za varstvo zakonitosti.

40. Kdaj je sodna odloba izvrljiva

Ko je po pravnomonosti ali dokonnosti odlobe potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

41. Kdaj je sodna poravnava izvrljiva in kako se to v izvrbi dokazuje

Izvrljiva je ko zapade terjatev in ne ko je sodna poravnava pravnomona, saj zoper njo ni mona pritoba,
temve se lahko izpodbija le s posebno tobo na razveljavitev. Zapadlost terjatve iz sodne poravnave se lahko
dokazuje z zapisnikom o poravnavi, javno listino in po zakonu overjeno listino oz. s pravnomono odlobo,
izdano v pravdnem postopku, e drugae zapadlosti ni mogoe dokazati.

42. Materialne predpostavke izvrbe

Terjatev (obstoj,veljavnost,zapadlost); alternativnost obveznosti; nastop ali ne nastop pogoja in izpolnitev
vzajemnosti; stvarna legitimacija strank; sredstva izvrbe; dopustnost izvrbe na doloen predmet; obseg
izvrbe.

43. Kaj ne more biti predmet izvrbe

Stvari, ki niso v pravnem prometu; rudno bogastvo in druga naravna bogastva; objekti, naprave in druge stvari,
ki so dravi in samoupravni lokalni skupnosti nujno potrebni za opravljanje njenih nalog, ter premine in
nepremine stvari, namenjene za obrambo drave; objekti, naprave in druge stvari, ki so dolniku nujno
potrebne za opravljanje javne slube; druge stvari in pravice, za katere tako doloa zakon.

45. Ugovor tretjega v izvrbi (pogoji, rok)

Ugovor lahko vloi tretji, ki trdi, da ima na predmetu izvrbe tako pravico, ki prepreuje izvrbo. V ugovoru
mora izkazati tako pravico, sicer se ugovor teje za neutemeljenega in ga sodie brez obravnave zavrne. Tak
ugovor je dvostransko pravno sredstvo, da mora upnik imeti monost, da naj odgovori. e upnik ne odgovori je
ugovor utemeljen, e nasprotuje, pa sodie ugovor zavrne. Tak ugovor ne zadri izvrbe, ampak da monost,
da se v 30 dneh od pravnomonosti sklepa o ugovoru vloi tobo zaradi nedopustnosti izvrbe.

46. Sredstva izvrbe

so metode, s katerimi se prisilno izvri upnikovo terjatev. Vkljuujejo razlina procesna opravila za prisilno
uveljavitev doloene terjatve. Zakon loi sredstva izvrbe glede na to ali upnik uveljavlja denarno ali nedenarno
terjatev. ZIZ izrecno doloa le sredstva izvrbe za uveljavitev denarne terjatve. Ta sredstva so nateta
taksativno:- prodaja preminin; - prodaja nepreminin; - prenos denarne terjatve; - unovevanje drugih
premoenjskih oziroma materialnih pravic in - prenos sredstev, ki so na raunu pri organizacijah, pooblaenih
za plailni promet.