GOSPODARSKO POGODBENO PRAVO

1. Utemelji katera od strank je varovana pri akreditivnem poslovanju?

Dokumentarni akreditiv varuje interese upravičenca iz akreditiva (upnika denarne obveznosti,
prodajalca). Varuje ga iz dveh razlogov: 1. po odprtju dok. akr. Je nasproti upravičencu iz
temeljnega posla za izplačilo denarnega zneska zavezana banka – banke so zaradi posebnega
načina poslovanja najzanesljivejši dolžniki) in 2. abstraktna narava dokumentarnega akreditiva
(akreditivno razmerje je ločeno od temeljnega posla, ugovori iz temeljnega posla ne vplivajo oz. ne
preprečujejo izplačila na podlagi dokumentarnega akreditiva)

2. Prodajalec je kupcu dobavil le del dogovorjene količine blaga, za ostalo pa je pojasnil, da so

mu pošle zaloge. Ali lahko kupec zavrne tudi tisti del blaga, ki ga je že prejel?
Pri prodajni pogodbi načeloma velja, da je upnik dolžan sprejeti delno izpolnitev, razen, če ima
upravičen interes, da sprejme stvar ali količino v celoti. Ko izpolnitev dela in manjkajoči del
pomenita celoto, sme upnik odstopiti od celotne pogodbe. V tem primeru tudi po Splošnih
uzancah za blag. promet ni potrebno grajanje za uveljavljanje sankcij. Če pa izpolnitev dela in
neizpolnjen del ne pomenita celoto se sankcije uveljavljajo le zoper del pogodbenih obveznosti. Če
dolžnik izpolni le del obv. sme upnik odstopiti od pogodbe le glede manjkajočega dela. Dolžniku
mora postaviti primeren dodatni rok, če v tem roku ne izpolni je pog. glede manjkajočega dela
razvezana. Dodatni primeren rok ni pogoj za razvezo, če je rok bistvena sestavina. Upnik lahko
uveljavlja tudi odškodnino zaradi neizpolnitve dela obveznosti. Če ima del stvarne ali pravne
napake – upnik lahko uveljavlja sankcije po pravilih za stvarne napake samo zoper del z napakami.

3. Bistvena razlika pri redni in izredni odpovedi agencijske pogodbe?

Pogoji za redno prenehanje agencijske pogodbe so odvisni od tega ali je pogodba sklenjena za
določen ali nedoločen čas. Če je sklenjena za nedoločen čas jo lahko vsaka stranka kadarkoli
odpove ob upoštevanju odpovednega roka (min odpovedni rok je odvisen od časa trajanja
razmerja in je določen z zakonom, stranki pa se lahko dogovorita za daljši odpovedni rok. Za vsako
leto trajanja agencijskega razmerja je določen mesec dni) Pri pogodbi sklenjeni za določen čas,
pogodba preneha s potekom časa za katerega je bila sklenjena. Če pa stranki še naprej izpolnjujeta
pog. se šteje, da je med njima sklenjeno pogodbeno razmerje za nedoločen čas. Izredno
prenehanje je odstop od pogodbe brez odpovednega roka. Uporabi se takrat, ko katera od strank
huje krši medsebojne obveznosti in je zato nesmiselno nadaljevanje pog. razmerja. Izjava o
odstopu učinkuje takoj. Takšno prenehanje pogodbe je možno le zaradi resnih vzrokov, ki jih stranki
navadno konkretizirata v pogodbi. Izjava o odstopu od pogodbe mora vedno navajati resne vzroke,
sicer se šteje za redno odpoved. Nasprotna stranka ima v primeru neutemeljenosti izjave o odstopu
pravico do odškodnine.

4. Kakšen je vpliv mednarodni organizacij na OZ? Ne naštevajte aktov, temveč napišite njihov
pomen in uporabo.
Za poenotenje gpp si države prizadevajo z ratifikacijo mednarodnih konvencij in povzemanjem
vsebine konvencij v notranji pravni red. Najbolj zaslužne za sprejem in uveljavitev mednarodni
pravil so 3 mednarodne konvencije.
ICC-Mednarodna trgovinska zbornica-gre za nevladno mednarodno organizacijo. Njen namen je
podpora pri mednarodnem poslovanju in investiranju ter premagovanje ovir pri pretoku blaga,
storitev in kapitala. Na področju gpp ICC pripravlja avtonomna pravila, ki jih gospodarski subjekti
vključujejo v konkretna pog. razmerja. Nekatera pravila ICC se uporabljajo celo kot poslovni običaj.
UNIDROIT-Mednarodni inštitut za unifikacijo mednarodnega zasebnega prava. Je neodvisna
medvladna organizacija. Inštitut pripravlja osnutke mednarodnih konvencij, ki so potem sprejete na

1
diplomatskih konferencah ali pa v okviru medn. Organizacij. Pripravljajo različne vzorčne zakone,
pravne vodiče. Načela Unidroit so za mednarodne gospodarske pogodbe nomotehnično oblikovale
rešitve, ki sledijo poslovni praksi in so zato za prakso gospod. subjektov najustreznejše.
UNCITRAL-Komisija ZN za mednarodno trgovinsko pravo. Je specialna organizacija ZN. Njena
naloga je pospešiti razvoj, usklajevanje in poenotenje prava medn. Trgovine. Področje dela ni zgolj
gpp, ampak širše gospodarsko pravo. Komisija pripravlja in sprejema konvencije, akte na področju
t.i. neobveznega prava.

5. Komercialist družbe A je poslovnemu partnerju na sestanku predstavil blago in z njim nato

sklenil pogodbo in se odgovoril tudi za plačilo kupnine v 10 mesečnih obrokih. Družba A zdaj
ugovarja veljavnosti pogodbe, saj je komercialist prekoračil svoja pooblastila s tem, ko je odobril
plačilo na 10 obrokov. Predstavite svoje stališče glede veljavnosti pogodbe, kar trdi družba A.
Samo s sklenitvijo agencijske pogodbe agent ne pridobi upravičenja, da sklepa posle v imenu in za
račun principala. Voljo za sklenitev pogodbe oblikuje in izrazi principal sam, razen če agentu da
posebno pooblastilo na podlagi katerega ima to pravico sam. V tem primeru je to po trditvi družbe
A očitno šlo za posebno pooblastilo pa ni vključevalo pravice, da agent odobri prodajo na obroke.
Šlo je za prekoračitev pooblastila, kar pomeni, da se ta posel podredi pravilom člena OZ o
prekoračitvi pooblastila. Po teh pravilih je pribcipal v zavezi samo, če odobri prekoračitev. Druga
stranka lahko, ko izve za prekoračitev izjavi, da ne želi biti vezana s pogodbo. Če pa je imela zaradi
neodobritve prekoračitve škodo, zanjo agent in principal odgovarjata solidarno.

6. Razlike glede običajnega pregleda pri gospodarskih in negospodarskih pogodbah. So ali niso?
Če so, kakšne in v čem?
Pri prodajni pogodbi mora kupec prejeto stvar na običajen način pregledati ali jo dati v pregled,
takoj ko je to mogoče. O očitnih napakah mora pri gospodarskih pog. obvestiti prodajalca
nemudoma, pri negospodarskih pa v 8 dneh, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova. Če
napake z običajnim pregledom ni bilo mogoče odkriti (skrita napaka) mora kupec o njej obvestiti
prodajalca pri gospodarskih pog. takoj, ko je napako odkril,pri negospodarskih pog. pa v 8 dneh od
dneva ko je napako opazil. Prodajalec ne odgovarja za napako, ki se pokaže potem, ko mine 6
mesecev od kar je bila stvar izročena, razen, če je bil v pogodbi določen daljši rok.

7. Menična klavzula »ne po odredbi« ( ne po nalogu) komu je v interesu?

Prenos menica je mogoče prepovedati tako, da se vpiše rekta klavzula ali klavzula o
neprenosljivosti. Prenos pa lahko prepove že izdajatelj menice.
Prepoved prenosa z indosamentom je v interesu trasanta takrat kadar želi, da ostane menični upnik
remitent (prvi indosant) torej oseba, ki je stranka temeljnega posla zaradi katerega j je bila menica
izdana, saj menično razmerje med remitentom in trasantom v zvezi s temeljnim poslom, zaradi
katerega je bile menica izdana ni abstraktne narave.

8. Pri prodaji sta se stranki dogovorili za uporabo INCOTERMS Klavzule iz skupine F. Blago se med
potjo poškoduje. Ali lahko kupec zahteva odškodnino?
Prodajalčeva obveznost glede dobave je izpolnjena, ko blago izroči določenemu prevozniku. Ko
prodajalec dobavi blago nevarnost preide s prodajalca na kupca (naloži na prevozno sredstvo ali da
na razpolago prevozniku). Če se je blago poškodovalo na poti do določenega prevoznika lahko
kupec zahteva odškodnino. Če pa je prodajalec že dostavil blago prevozniku in se je le to
poškodovalo na poti, ki jo je opravil določen prevoznik, kupec ne more zahtevati odškodnine, ker je
nevarnost že prešla na kupca. Morebitne stroške v zvezi z izvoznim carinjenjem nosi prodajalec. (Pri
nekaterih klavzulah F obveznost dobave prevozniku pomeni, da mora prod. tudi fizično izročiti
blago prevozniku-to je naložiti blago na prevozno sredstvo, pri drugih pa mu mora zgolj omogočiti
prevzem blaga. Prevoz od geograf. točke dalje bremeni kupca. Sam mora poiskati prevoznika in tudi
nositi stroške prevoza.)
2
9. Pri prodaji sta se stranki dogovorili za uporabo INCOTERMS Klavzule iz skupine F. Kako je glede
ekonomskega bremena?
Do dobave blaga določenemu prevozniku nosi prodajalec vse stroške povezane z naložitvijo blaga
npr. na ladjo, stroške kontrolnih postopkov, ki so potrebni, da se blago naloži in izroči prevozniku.
Če hoče prod. zagotoviti dokaz o količini mora na svoje stroške opraviti tehtanje blaga. Tudi
morebitne stroške v zvezi s carinjenjem nosi prodajalec. Ko prodajalec dostavi blago na določeno
geografsko točko, vsi stroški dalje bremenijo kupca.

10. Ponudnik je zavrnil sprejem 5 strankam zaradi prevelikega odziva. Kakšne zahtevke ima teh 5
ponudnikov?
Ko ponudnik da ponudbo naslovniku ga ta ponudba ob morebitnem sprejemu veže. V našem
primeru gre za kršitev s strani ponudnika, saj je sprejem naslovnika (brez spreminjanja
ponudbe)sklenitev pogodbe. Ponudniki lahko zahtevajo odškodnino zaradi neizpolnitve pogodbe.
Ponudba-predlog mora izražati voljo predlagatelja, da je v primeru sprejetja zavezan, -vsebovati
mora bistvene sestavine, -naslovnik mora biti določen
Sprejem-mora biti pravočasen,- istoveten s ponudbo, -izražati mora voljo naslovnika, da je s
sprejemom zavezan.

11. Razlika pri uporabi uzanc pri gospodarskih in negospodarskih pogodbah?

Uzance- kodificirani poslovni običaji. So podrobnejša pravila določenega ožjega poslovnega kroga,
ki jih ne sprejme zakonodajalec. Najpogosteje jih sprejemajo združenja gospodarskih subjektov ali
posamezni gospodarski subjekti. Veljajo le za določene posle, za promet določenega blaga ali
storitev. V Slo. pog. pravu so pogoji za uporabo uzanc določeni v 12.členu OZ – V obl. razmerjih
gospod. subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji,
uzance in praksa vzpostavljena med strankama.
Generalna klavzula 12.člena OZ je namenjena primerom, ko se stranki za uporabo uzanc ne
dogovorita. Če se stranki za uporabo določenih uzanc ne dogovorita, potem se pravila uzanc
uporabijo le za vpr., ki v Oz niso urejena.
Pri negospodarskih pogodbah veljajo pravila uzanc, v splošnih obl. razmerjih le če se določeno
pravno pravilo nanje izrecno sklicuje ali pa se stranka za uporabo uzanc izrecno dogovorijo. Pri
gospodarskih pog. pa pravila uzanc na podlagi generalne klavzule (12.člen OZ) veljajo tudi, ko se
pravno pravilo nanje izrecno ne sklicuje in se tudi stranki za njihovo uporabo izrecno ne dogovorita.

12. Protest menice

Namen protesta je, da se z javno listino potrdi, da je trasat odklonil akcept menica (protest zaradi
neakceptiranja) ali je odklonil plačilo menice (protest zaradi neplačila). Opravljen protest potrjuje,
da je upravičenec pri uveljavljanju terjatve ravnal skrbno. Protest zaradi neakceptiranja se lahko
opravi ob dospelosti, protest zaradi neplačila pa v enem od obeh delavnikov, ki sledi dnevu plačila.
Protestni organ je notar. Če protest ni opravljen v roku, upnik izgubi pravico do meničnega regresa
(ni regresa brez protesta). Takšna menica je prejudicirana (prejudic-izguba pravic). Menici ni treba
protestirati le, če je na njej klavzula o neprotestiranju. Klavzulo lahko zapiše trasant, indosant ali
avalist. Po opravljenem protestu mora menični upnik v 4 delovnih dneh o tem obvestiti svojega
indosanta in trasanta. Opustitev notifikacije ali prekoračitev roka nimata za posledico izgube
regresne pravice, mogoče je le odšk. odg. Namen notifikacije regresnih men. zavezancev je, da so
seznanjeni s postopkom unovčitve , saj so tudi men. zavezanci in morajo biti pripravljeni na
morebitni poziv za plačilo.

13. Pri gradbeni pog. je bila dogovorjena pogodbena kazen. Izvajalec je prišel v zamudo, ker so
bila dela obsežnejša kot pa predvideva načrt. Ali je dolžan plačati pogodbeno kazen?

3
Načrt priskrbi naročnik. Naročnik ima pravico, da načrt spremeni, vendar se morajo ob tem
spremeniti tudi relevantne pog. sestavine predvsem cena in rok za dokončanje del. Ker so bila dela
obsežnejša kot predvideva načrt, bi moral naročnik izvajalcu podaljšati rok za dokončanje gradbe.
Pogodbena cena in rok namreč ne izključujeta dodatnih del. Če je bil določen dodatni rok in je
izvajalec kljub temu v zamudi je naročnik kljub temu upravičen do pog. kazni, če so za to izpolnjeni
pogoji (zamuda, odgovornost izvajalca, obvestitev izvajalca, da si naročnik pridrži pravico do pog.
kazni). Če rok ni bil podaljšan pa izvajalec ni odgovoren za kršitev mu potemtakem ni dolžan plačati
pog. kazni.

14. Kaj pomeni neakcesornost dokumentarnega akreditiva, komu je v korist in zakaj?

D.a. je plačilni instrument gpp. Neakcesornost tega instituta pomeni, da je abstrakten, to pa
pomeni, da ne deli usode temeljnega posla. Ločenost je korist upravičenca d.a. Ko je enkrat
akreditiv odprt je banka zavezana izplačati akreditivni znesek, četudi temeljni posel ni veljavno
sklenjen, enako velja glede napak pri izpolnitvi temeljnega posla, kar očitno ščiti upravičenca d.a.
Ugovori iz temeljnega posla ne vplivajo oz. ne preprečujejo izplačila na podlagi d.a.

15. Ali trditev drži ali ne:»Stranki v splošnih pogojih pogodbe morata izraziti soglasje volj, tako
kot to velja za pog. določila.«
Po splošnem zakonskem pravilu velja, da je pogodba sklenjena, ko je doseženo soglasje volj, kar
pomeni, da morata obe pogodbeni stranki izkazati voljo (soglasno) o vseh sestavinah pogodbe, ki
veljajo kot pogodbena pravila (lex contractus).
Zakonska pravila o splošnih pogojih pogodbe posegajo v splošna pravila o sklenitvi pog. in
izkazanem soglasju volj. Določajo pogoje pod katerimi pravila, ki jih pripravi le ena stranka določajo
vsebino pogodbenega razmerja in to ne glede na to ali je nasprotna stranka izrecno privolila v
vsebino teh pravil. Trditev ne drži!

16. Družba A da dopis družbi B: »Zadeva: Povpraševanje po steklenicah. Neobvezno se

zanimamo za 500 steklenic tipa G7, kos po 30 SIT, po lanskih pogojih dobave.« Družba B
odgovori: »Pogoji so nespremenjeni, dobava takoj.« V kakšnem pravne razmerju sta družbi, ko
družba B odgovori? Utemelji.
Na prvi pogled gre za ponudbo družbe A in sprejem družbe B. Vendar družba A ni izrazila volje biti
zavezana s ponudbo in torej ne gre za ponudbo in seveda ne za sprejem le te. Č ponudnik v
predlogu za sklenitev pog. navede, da ga ta predlog ne veže, potem to ni ponudba. Pri obeh
družbah gre za dejanja, ki ne izpolnjujejo opredelilnih elementov za pogajanja, so popolnoma
neobvezujoči predlogi oz. faza, kar pomeni, da lahko oseba kadarkoli odstopi od izkazane namere
in je zato ne zadane nobena sankcija.

17. Kaj je boljše za prodajalca? Da da kupec kupnino, ko mu je stvar izročena. D da kupec menico
(visto), ko mu je stvar izročena. Utemelji!
Menica poleg tega, da je sredstvo zavarovanja in kreditiranja služi tudi kot plačilno sredstvo, kadar
je izdana zaradi plačila blaga ali storive. Kupec lahko izda menico, ki jo lahko menični upnik oz.
remitent (prodajalec iz temeljnega posla) prenese na upnika. Pri vista menici-menica na vpogled
se mora plačati kakor hitro se ta predloži (m.upnik jo mora predložiti v 1 letu od izdaje) Sicer je res,
da je vista menica plačljiva takoj, vendar je treba še vedno nekoga terjati, kar pa pri izročitvi
kupnine ob izdaji blaga ni potrebno. Kupnino dobiš takoj, za izplačilo zneska menice pa so vseeno
še potrebna neka dejanja prodajalca.

18. A iz Mb in B je iz Jesenic. Dogovorita se da bo blago izročeno v Kp. Med potjo se poškoduje.

Kdo nosi stroške popravila blaga?
Če se kupec in prodajalec nista dogovorila, da je blago treba prepeljati, ampak je določen kraj
izročitve in mora kupec prevzeti blago v tem kraju od prodajalca, nevarnost preide takrat, ko kupec
4
prevzame blago. To pravilo velja, kadar je kraj izročitve na sedežu prodajalca. Če pa je po pogodbe
treba blago prepeljati, preide nevarnost z izročitvijo prevozniku. V našem primeru je odvisno ali je
bil dogovorjen prevoz blaga ali samo kraj izročitve. Če je bil dogovorjen prevoz, je nevarnost že
prešla na kupca in on nosi stroške prevoza. Če pa je bil dogovorjen samo kraj izročitve, nevarnost še
ni prišla na kupca in stroške nosi prodajallec.

19. Ali mora izvajalec plačati pogodbeno kazen, če je v zamudi zaradi nujnih nepredvidenih del
pri gradbeni pogodbi?
Pogoj za pogodbeno kazen je, da je dolžnik.izvajalec odgovoren za zamudo, ki je nastala. Ker pa
izvedbo nujnih nepredvidenih del povzročijo le izredni in nepričakovani dogodki povezani z gradnjo,
izvajalec za zamudo, ki je zaradi teh del nastala ni odgovoren in zato ni zavezan k plačilu pogodbene
kazni.

20. Stranki se dogovorita, za d.a., ki se izplača ob predložitvi dokumentov. Dogovorita se tudi za

klavzulo Incoterms iz skupine C. Ladja na kateri potuje blago do kupca med plovbo potone. Ali je
kupec od prodajalca upravičen zahtevati vračilo zneska, ki mu ga je banka izplačala?
Že na podlagi Klavzule Incoterms skupine C (klavzule o odpremi) lahko vidimo, da je nevarnost že
prešla na kupca, ko je prodajalec blago odpremil (sklenil prevozno pog. in blago izročil prevozniku).
Prodajalec je izpolnil obveznost dobave, ko je izročil blago prevozniku. Ker je nevarnost naključnega
uničenja stvari že prešla, mora kupec plačati kupnino. Kar pa se tiče d.a. je le ta abstraktne narave
in nanj ugovori iz temeljnega posla ne vplivajo.

21. Kdaj sme komisionar ravnati v nasprotju s komitentovi navodili?

Teorija deli komitentova navodila na imperativna, instruktivna in fakultativna. Imperativna ne
dovoljujejo odstopanja komisionarja le-ta jih mora dosledno upoštevati. Če jih krši mora komitentu
povrniti razliko in povzročeno škodo. Komitent takšnega posla ni dolžan prevzeti. Instruktivna
navodila komitenta načelno zavezujejo komisionarja, vendar mu dopuščajo sklenitev posla pod
drugačnino pogoji, če na to kažejo posebne okoliščine. Fakultativna navodila pa pomenijo le
neobvezujoč okvir za delovanje komisionarja. Ker je komisionar strokovnjak na določenem trgu in
za določeno blago ter zato, ker mora skrbeti za interese komitenta mu je pri takšnih navodilih
prepuščeno, da sam določi pogoje posla.

22. Ali je sklenitev pogodbe s pooblaščencem po zaposlitvi za tretje oseb varna? Zakaj?
Da, sklenitev pog. s pooblaščencem za sprejem zaposlitve je za 3. osebe varna. Pravila o poobl. Po
zaposlitvi so med drugim določena tudi zaradi varstva 3. oseb, ki prihajajo v kontakt z osebami
določenih poklicev. Načeloma velja, da lahko določena oseba sklepa pravne posle kot
pooblaščenec samo, če jo je pooblastitelj za to pooblastil. Tretja oseba je dolžna sama preveriti ali
pooblastilo obstaja in kakšen je njegov obseg. V praksi pa se v določenih okoliščinah ne preverja ne
obseg niti obstoj pooblastila. Če je neko osebo mogoče podrediti pravnim pravilom o
pooblaščencih o zaposlitvi, potem ni relevantno, kakšna upravičenja ji je zaupal njen pooblastitelj.
Ali ima pooblastilo in kakšen je njegov obseg je odvisno od tega, kaj je običajno in pričakovano v
poslovnem prometu. Tudi, če ji pooblastitelj ni dal nobenega pooblastila, velja, da ima upravičenje
za sklepanje poslov določene vrste. Pooblaščenec po zaposlitvi ima upravičenje za sklepanje in
izpolnjevanje določenih pogodb. Če ta ravnanja izvede pooblaščenec po zaposlitvi se šteje, da jih
je izvedla pooblaščena oseba v imenu in za račun pooblastitelja, če je običajno, da jih izvaja ta
oseba. To velja za aktivna in pasivna ravnanja. Tretja oseba torej sklepa pogodbe in druge pravne
posle z gospod. subjektom po pooblaščencu po zaposlitvi. Če bi šlo za prekoračitev pooblastila po
zaposlitvi pa je 3.oseba varovana s splošnimi pravili o prekoračitvi pooblastil.

23. Stranki skleneta predpogodbo z rokom za sklenitev glavne pogodbe v 3 mesecih. Stranka
pošlje ponudbo drugi stranki z rokom za sprejem v 3 mesecih. Pojasni razliko!
5
Pri predpogodbi lahko stranki določita rok v katerem se lahko zahteva sklenitev glavne pogodbe. Če
ga določita, se mora sklenitev pogodbe zahtevati v 6 mesecih od izteka tega roka. Torej lahko v
našem primeru pride do sklenitve glavne pogodbe najkasneje v 9 mesecih. Pri ponudbi pa določen
rok pomeni, do kdaj ponudba veža oz. do kdaj velja. V našem pimeru velja največ 3 mesece.

24. Rebus sic stantibus. Pod katerimi pogoji lahko stranka zahteva spremembo pogodbe?
V posameznih pravilih se oprdelitev okoliščin, ki omogočajo uporabo instituta razlikuje, vendar te
razlike niso bistvene. Upoštevajo se okoliščine, ki:
- bistveno porušijo pogodbeno ravnotežje. Po Oz mora biti zaradi spremenjenih okoliščin izpolnitev
stranke otežena ali pa zaradi spremenjenih okoliščin ni več mogoče doseči namena pogodbe.
Pogoja sta določena alternativno. Po načelih Unidroit za mednarodne gospodarske pogodbe je pog.
ravnotežje bistveno porušeno, ko se zaradi spremenjenih okoliščin vrednost izpolnitve poveča ali
zmanjša.
- so bile ob sklenitvi pogodbe nepričakovane in niso pod nadzorom strank. Po Oz so relevantne le
okoliščine, ki so nastopile po sklenitvi pogodbe, ki so bile ob sklenitvi pogodbe nepričakovane in ki
se jim ni bilo mogoče izogniti ali preprečiti. Načela Unidroit določajo, da te okoliščine ne pomenijo
običajnih tveganj in niso pod nadzorom prizadete stranke.

25. Katera klavzula Incoterms je najbolj podobna predpisom OZ?

EXW, klavzula, ki določa minimalne obveznosti prodajalca saj obveznosti bremenijo kupca. Tako kot
v Oz, preide nevarnost s prodajalca na kupca, ko prodajalec omogoči prevzem oz. ko kupec ali
oseba v njegovem imenu fizično prevzame blago. Kraj izpolnitve je isti kot v Oz, če ni drugače
dogovorjen, med tem klavzula EXW- kot, da klavzule sploh ne bi bilo.

26. Kako se lahko pri gradbeni pogodbi ekskulpirajo za napako na materialu (izvajalec je priskrbel
material pri 3. osebi)?
Projektant- ne odgovarja, napaka v ožjem smislu
Izvajalec del-če je material priskrbel sam, odgovarja pa pravilih za stvarne napake objektivno in se
ne more ekskulpirati. Če je material priskrbel naročnik gradnje, izvajalcu odgovarja le če so take, da
jih je opazil ali bi jih glede na potrebno skrbnost (dobrega izvajalca) moral opaziti.
Nadzorni inženir-odgovarja, če ni nadzoroval z ustrezno skrbnostjo (skrbnost dobrega tehničnega
inženirja). Če bi napake kot dober strokovnjak moral opaziti ali jih je opazil odgovarjata skupaj z
izvajalcem del solidarno.

27. Družba A pošlje družbi B ponudbo. Družba B v roku odgovori »Sprejemamo vaše pogoje,
upamo, da se jih boste tokrat držali tudi vi«. V kakšnem pravnem razmerju sta stranki? Razložite
in pri tem uporabite pravna pravila in institute.
Pogodba je sklenjena, ko so kumulativno doseženi pogoji: - sprejem mora biti pravočasen, sprejem
mora biti istoveten s ponudbo, - izražati mora voljo naslovnika, da je s sprejemom zavezan. V
našem primeru so vsi trije pogoji izpolnjeni. Le volja naslovnika, da je s sprejemom zavezan je lahko
sporna. Vendar pa menim, da v tem primeru ni sporno ali je stranka hotela biti zavezana ali ne.
Pogodba med družbo A in B je sklenejena.

28. Kako pravna pravila omogočajo, da so splošni pogoji pogodbe lažje vključeni v konkretni
pravni posel kot pravna pravila.
Zakonska pravila omogočajo, da so ne glede na izrecno izkazano soglasje spp vključeni v
pogodbeno razmerje (ki nastane po splošnih pravilih), če so izpolnjeni za zakonsko domnevo za
privolitev nasprotne stranke-domnevna privolitev. Po Oz sta za domnevno privolitev določena 2
pogoja: - vednost povprečne osebe, da spp obstajajo in – objava spp. Če oseba povprečnih
lastnosti, kot je stranka ve, da so spp redno vključeni v pogodbena razmerja določene vrste, potem
se domneva, da je tudi konkretna stranka privolila v njihovo uporabo s tem, ko je sklenila pogodbo.
6
Šteje se, da povprečna oseba ve za spp, če so objavljeni na običajen način. Za vključitev spp v
pogodbeno razmerje zadošča, domneva vednosti, da spp sploh obstajajo (ni potrebno, da stranka
pozna vsebino).

29. Gospodarska družba A da ponudbo gospodarski družbi B. Družba B odgovori: »Vaša ponudba
je zelo zanimiva, še proučujemo javimo v 3 dneh.« V kakšnem pravnem razmerju sta družbi?
Menim, da sta v fazi pogajanj (ne obvezujejo k sklenitvi pogodbe). To pomeni, da ena stranka drugi
izkazuje namen, da bo sklenila konkretno pogodbo. Torej če ravnanje družbe B pri družbi A
upravičeno vzbudi upravičenje o namenu skleniti pogodbo je stranka vstopila v fazo pogajanj. Že na
podlagi tega, da je družba B odpisala, na ponudbo je izrazila zanimanje in napovedala rok kdaj bo
sporočila dokončno določitev lahko vzbudi upravičeno prepričanje, da ima družba B namen skleniti
pogodbo. Z vstopom v pogajanja je stranka zavezana k določeni stopnji spoštovanja interesov
nasprotne stranke. Zavezana je k poštenim pogajanjem in k temu, da neupravičeno ne odstop od
pogajanj. V nasprotne primeru odškodninsko odgovarja.

30. Komisijska pogodba – del credere odgovornost.

Komisionar mora sopogodbenika izbrati s potrebno skrbnostjo. Le- ta ga reši odškodninske
odgovornosti nasproti komitentu, če 3. oseba ne bi izpolnila pogodbe. Sicer pa komisionar ne
odgovarja komitentu za izpolnitev 3. osebe. Ekonomski neuspeh posla pa bremeni komitenta. Ob
sklenitvi komisijske pogodbe se lahko komisionar in komitent dogovorita za strožjo odgovornost
komisionarja, da le ta jamči za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika. Del credere
odgovornost ne pomeni, da komisionar odgovarja za uspeh v zvezi s komisijsko pogodbo. Jamči
samo, da bo, če bo sklenil pogodbo s 3 osebo, ta oseba izpolnila svojo obveznost. Če 3 oseba ne
plača kupnine za prejeto blago mora znesek kupnine komisionar vseeno nakazati komitentu. Pri
dolgovanem blagu pa si teorija ni enotna – ali blago ali odškodnina. Tudi če komisionar izpolni svoje
obveznosti iz del credere odgovornosti svojemu komitentu ima še naprej obdrži terjatev do 3
osebe. Pogosto je v interesu komisionarja, da prevzame strožjo odg, ker od nje dobi tudi višje
plačilo-del credere provizijo.
31. Klavzula brez regresa-kaj pomeni, kdo jo lahko zapiše, v čigavem interesu?
Če trasant vpiše klavzulo brez regresa, pomeni, da ne odgovarja za akcept menice, torej ni mogoč
regres zaradi neakceptiranja. Pri trasirani menici pa se trasant vseeno ne more rešiti odgovornosti
za plačilo menice. Za to odgovarja kljub klavzuli brez regresa. Pri lastni menici pa izdajatelj lahko
izključi svojo obveznost za plačilo. Klavzulo brez regresa pa lahko vpišeta trasant ali indosant. Ta
klavzula je v interesu trasanta, indosanta in vseh kasnejših indosantov. Ti s klavzulo ne odgovarjajo
za akcept menice, indosanti pa tudi za plačilo menice.

32. Pogodbena kazen: znižanje kadar je previsoka (nesorazmerna). Ali velja za gospodarske
subjekte drugače-glede katerih opredelilnih elementov?
Pri določitvi višine pogodbene kazni je avtonomija strank omejena. Pogodbena kazen ne sme biti
pretirano visoka, sicer jo sme sodišče na zahtevo dolžnika znižati. Pretirano visoka oz.
nesorazmerno visoka pog. kazen je pravni standard, katerega vsebina je odvisna od konkretnih
okoliščin predvsem od vrednosti predmeta pogodbe, posebnega pomena, ki ga ima za stranko,
pričakovane škode, ali gre za gospod. in negospod. pogodbo. Pravno pravilo ima glede gospod.
pogodbe drugačno vsebino kot v negospod. pogodbah. 252.člen OZ določa, da sodišče zmanjša
pogodbeno kazen, če spozna, da je glede na vrednost predmeta obveznosti nesorazmerno visoka.
V gospod. pogodbah je zaradi poudarjenega varstva upnika dovoljena višja nesorazmernost kot pa
v negospodarskih.

33. Ali se v sporu med strankama glede klavzule »ogledano sprejeto« lahko uporabijo splošne
uzance za blagovni promet (subp).

7
Pri gospodarskih subjektih se supb uporabijo, če se zanj stranki dogovorita, vendar ta pravila ne
morejo nadomestiti kogentnih pravil OZ. V našem primeru ta klavzula v OZ ni urejena in zato se
subp lahko uporabijo. Po generalni klavzuli 12.člen OZ o uporabi poslovnih običajev, uzanc in
prakse pa se subp uporabi za vprašanja, ki v Oz niso urejena-če se stranki za uporabo subp nista
dogovorili. Subp se pri negospodarskih subjektih uporabi le, če sta se stranki za uporabo uzanc
dogovorili.

34. Razlike med pravnimi učinki:

- vabilo k dajanju ponudb- Predlagatelja ne zavezuje k sklenitvi pogodbe v tem smislu, da bi zgolj
na podlagi sprejema katerega od neznanih naslovnikov prišlo do sklenitve pogodbe. Oseba, ki poda
vabilo k dajanju ponudb pa v določenih primerih odškodninsko odgovarja.
- ponudba- Ponudnika zavezuje k sklenitvi pogodbe, razen, če pravočasno poda umik pogodbe.
- predpogodba- pogodba s katero stranki prevzameta obveznost, da bosta sklenili glavno pogodbo.
Veljavno je sklenjena, če vsebuje vse bistvene sestavine glavne pog. in zavezuje k sklenitvi
pogodbe. Če stranka iz predpogodbe odkloni sklenitev pogodbe ima nasprotna stranka tožbeni
zahtevek na sklenitev pogodbe.

35. Dokumentarni akreditiv. Načelo poslovanja z dokumenti. Za koga je to boljše za kupca ali za
prodajalca.
Dokumentarni akreditiv je obveznost banke, sprejeta po nalogu naročitelja, da bo upravičencu
izplačala določen denarni znesek, če oziroma potem, ko ji bo upravičenec predložil dokumente, ki
so določeni v izjavi banke o odprtju d.a. Pri d.a. se posluje z dokumenti in ne z blagom. Banka
izplača upravičencu akreditvini znesek le, če v roku izpolni pogoje iz akreditiva. Ti pogoji so vedno
dokumentarne narave.Ti dokumenti hkrati izkazujejo, da je upravičenec izpolnil določene posle iz
temeljnega posla. Banka dejanskega stanja v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti nikoli ne preverja,
zato dejansko stanje ni podlaga za izplačilo. Banka preverja le, ali je zahtevani dokument predložen
in na njegovi podlagi izplača znesek. Ker je pogoj za izplačilo le dokument je na boljšem prodajalec,
saj tudi v primeru, ko dokumenti ne izkazujejo resničnega dejanskega stanja dobi plačilo od banke.

36. Pod katerimi pogoji lahko komitent terja izpolnitev direktno od tretje osebe?
Pogodbena stranka 3 osebe je komisionar, ki sklepa posle v svojem imenu a za komitentov račun.
Zaradi komisijske pogodbe in posla, ki ga je komisionar sklenil s tretjim, se med 3.osebo in
komitentom ne vzpostavi pravno razmerje. Neposredno parvno razmerje med komitentom in
3.osebo se izjemoma vzpostavi v primeru komitentovega stečaja, če pridobi komitent pravice
nasproti tretjega na podlagi cesije ali prenosa pogodbe.

37. Stavba zamaka zaradi napačnega naklona strehe glede na uporabljeno kritino. Pod katerimi
pogoji odgovarjajo za napako:
-projektant-če je bila vrsta kritine določena že v projektu potem odgovarja po pravilih za stvarne
napake, objektivno. Odgovarja solidarno z izvajalcem.
-izvajalec-kot dober strokovnjak bi moral takšno napako opaziti zato se ne more ekskulpirati in
odgovarja enako kot projektant, objektivno in solidarno s projektantom.
Projektant in izvajalec odgovarjata solidarno le, če sta v razmerju do naročnika oba odgovorna.
-nadzorni inženir-odgovarja subjektivno, če del ni nadzoroval z ustrezno skrbnostjo.

38. Zakaj je dokumentarni akreditiv sredstvo zavarovanja obveznosti in koga ščiti?

D.a. je plačilno sredstvo, ki opravlja tudi funkcijo zavarovanja. Ne gre za klasično zavarovanje,
ampak za zavarovanje značilno za gospodarsko pogodbeno pravo. D.a. izdajajo samo banke, kar mu
daje posebno vrednost. D.a. je obveznost banke, da bo izplačala določen denarni znesek
upravičencu ob predložitvi ustreznih dokumentov. Nalog za plačilu da banki kupec, upravičenec pa
je prodajalec. Kupec se zaveže, da bo banka namesto njega izplačala kupnino. Namesto obljube
8
kupca imamo obljubo banke. Poslovanje bank je bolj zanesljivo kot poslovanje drugih subjektov. Za
ustanovitev banke morajo biti izpolnjeni izredno strogi pogoji, banka ne sme rizično poslovati,
banke vedno izpolnjujejo svoje obveznosti. Gre torej za zelo učinkovito, zanesljivo sredstvo
zavarovanja. Predvsem d.a. varuje prodajalca. Prodajalec se izogne tveganju, če nasprotne stranke
ne pozna, če se je prepričal o zanesljivosti banke. Plačilo prejme takoj, ko dobavi blago, pošlje,…
Možnost za financiranje celotnega posla.

39. Merkur naroči pri Mobitelu 50 telefonov po 18.000,00 SIT + DDV, naj jih v Mb pripeljejo
21.01.2006. Mobitel isti dan odpiše, da lahko pripeljejo 25.01.2006. Kakšno je razmerje med
Mobitelom in Merkurjem, ko da Mobitel svoj odgovor.
Mobitel da Merkurju nasprotno ponudbo – naslovnik je ponudbo zavrnil in sam dal ponudbo
prejšnjemu ponudniku. Ker je sprememba datuma bistvena sprememba pogodbe gre za nasprotno
ponudbo. Če bi šlo le za navidezne dodatke ali spremembe bi izjava pomenila sprejem in pogodbe
bi bila sklenjena.

40. Ali pooblaščenec po zaposlitvi prekorači pooblastilo, če sprejme kupnino?

Pri presoji obsega pooblastil se upošteva, katera upravičenja so običajna pri izvrševanju določenih
opravil. Kriteriji za določitev obsega pooblastila so vedno le objektivni, med njimi pa najbolj
primerni običaji, oz. poslovni običaji, ker povzemajo ravnanje, ki je v določenih okoliščinah
pričakovano. Pooblaščenec po zaposlitvi ima upravičenje za sklepanje in izpolnjevanje določenih
pogodb. Če je imel pooblaščenec v svojem pooblastilu omejitve, ki se nanašajo na (ne)sprejemanje
kupnine pa bi šlo za prekoračitev pooblastila in v tem primeru zanj veljajo splošna pravila o
prekoračitvi pooblastila. Le v primeru, ko tretja oseba ve ali bi morale vedeti za omejitev pooblastil,
bo omejitev veljavna.

41. Pogoji kdaj nastopi obveznost plačila za:

-akceptanta-ob dospelosti menice (s podpisom oz. akceptom se zaveže k plačilu ob dospelosti
manice)
-avalista-če menica ob dospelosti ni plačana, če je trasat noče akceptirati že pred dospelostjo (ko
menični upnik zahteva plačilo) v obeh primerih mora biti menica protestirana.
-trasata-ob dospelosti menice oz., ko jo akceptira

42. Kdaj bo slovensko sodišče v primeru spora uporabilo Oz in kdaj Dk?

Pogodbena razmerja z mednarodnim elementom- Domača prodajna pog. je podrejena pravilom
OZ. Stranki pa lahko uredita pogodbeno razmerje tudi drugače, kot je dogovorjeno z dispozitivnimi
pravili Oz. Lahko tudi določita, da je razmerje podrejeno pravilom Dk.
Pogodbena razmerja z mednarodnim elementom- Sodišče mora na podlagi kolizijskih pravil (v Slo
je to ZMZPP) merodajno pravo šele določiti. Lahko je pristojno pravo Slo ali pravo tuje države.
Interes mednarodne trgovine je, da se konkretno razmerje podredi unificirani ureditvi. Zato
kolizijska pravila določajo, da se pogodbeno razmerje podredi pravilom mednarodne konvencije, če
takšna konvencija obstaja in so izpolnjeni pogoji za njeno uporabo. Lahko pa stranki tudi sami
določita pristojno pravo-le to ne sme nasprotovati javnemu redu RS.
Uporaba Dk na podlagi njenih lastnih pravil- Če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa Dk se prodajna
pogodbe podredi pravilom Dk. Uporabi se, če so kumulativno izpolnjeni pogoji: -mednarodno
razmerje-pogodbeni stranki imata sedež v različnih državah in to dejstvo je znano ali bi moralo biti
znano, prodajna pogodba-velja tudi za tista pog.razmerja pri katerih se uporabljajo pravila o medn.
pogodbah, gospodarska narava razmerja- ne velja za negospodarske pogodbe, državi obeh
pogodbenih strank morata ratificirati Dk-tudi če državi nista ratificirali Dk, se uporabi, če ZMZPP
napotuje na uporabo prava katere od držav podpisnic in le ta določajo (pravila MZP), da se uporabi
dk.

9
Uporaba ali izključitev uporabe Dk po volji strank-Stranki se lahko dogovorita za uporabo ali
izključitev Dk. Izključita uporabo tako, da vprašanja uredita drugače ali pa določita pristojno pravo.
Uporaba Dk na podlagi pravil o poslovnih običajih- Kadar ni mogoča uporaba Dk na podlagi njenih
lastnih pravil in ne na podlagi soglasja strank, so lahko podlaga za uporaba Dk pravila o poslovnih
običajih ali dogovor o uporabi lex mercatoria(pravila, ki so neodvisna od nacionalnih pr. redov).

43. Ali drži trditev: Komisionar je zaradi neizpolnitve obveznosti 3 osebe, ki je zašla v
likvidnostne težave komitentu odškodninsko odgovoren.
-Drži, če je komisionar ob sklenitvi pogodbe vedel ali moral vedeti, da je prezadolžena
-Ne drži,če je bil ob sklenitvi pogodbe s tretjo osebo ustrezno skrben. Če torej ni vedel oz. ni mogel
vedeti, da bo tretja oseba zašla v likvidnostne težave.

44. Pogodbeni stranki, obe gospodarska subjekta sta se dogovorili za uporabo uzanc in splošnih
pogojev pogodbe. Kasneje sta ugotovili, da uzance in spp isto vprašanje različno urejajo. Katera
določba velja? Utemelji.
Uzance-kadar pride do neskladja med splošnimi pogoji pogodbe in posebnimi dogovori (v našem
primeru so to uzance) veljajo posebni dogovori. Posebni dogovori tiste pogodbene sestavine, ki
nimajo narave spp in njihova vsebina nastane ob sodelovanju obeh strank. Uzance ustrezajo tej
definiciji posebnih dogovorov saj nimajo narave spp in so nastale ob sodelovanju obeh strank
gospodarskih subjektov.

45. Pojasni pojma »presežna dela« in »manjkajoča dela« in če vplivata na ceno, če je

dogovorjena klavzula »cena po meri?«
Presežna dela-posebne gradbene uzance določajo, da so to količine izvedenih del, ki presegajo
pogodbene količine del. Ob sklenitvi pogodbe sta stranki predvideli določena dela, a sta napačno
ocenili količino potrebnih del. Predvideli sta manjšo količino, dejansko pa je bilo treba izvesti večjo
količino del.
Manjkajoča dela-pojem pojasnjujejo posebne gradbene uzance. Ta dela so negativni odmik
izvedenih del glede na pogodbene količine. Ob sklenitvi pogodbe sta stranki predvidevali določena
dela in njihovo količino, dejansko ni bilo treba izvesti predvidene količine ali pa celo ni treba izvesti
teh del.
Presežna in manjkajoča dela vplivajo na končni znesek plačila. Cena za enoto velja tudi za vsa dela,
če ne presegajo 10% pogodbenih količin del. Če izvajalec izvede večjo količino od predvidene
(izvedba je bila potrebna) je končna plačilo naročnika izvajalcu nižje, ki je bilo določeno ob sklenitvi
in obratno za manjkajoča dela.

46. Kdaj lahko negospodarska subjekta skleneta gospodarsko pogodbo?

Gospodarske pogodbe lahko sklepajo tudi subjekti, ki poslujejo v pravnoorganizacijski obliki, ki ni
namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti, a ob svoji dejavnosti izvajajo tudi dejavnost s
pridobitnim namenom, če je konkretna pogodba v zvezi s pridobitno dejavnostjo (definicija kdaj se
negospodarski subjekt lahko šteje za gospodarskega). Gospodarske pogodbe med seboj sklepajo
gospodarski subjekti.

47. Ali drži, da mora komisionar pri del credere prodajni komisiji v vsakem primeru izročiti
komitentu denar za blago?
Če tretja oseba ni plačala kupnine mora znesek kupnine komisionar vseeno nakazati komitentu. Če
pa je dolgovano blago si teorija ni enotna – ali mora komisionar zagotoviti istovrstno blago od
drugega prodajalca ali pa je zavezan k plačilu odškodnine zaradi nedobave blaga svoji pogodbeni
stranki.

10
48. Kdaj in pod katerimi pogoji se določena izjava šteje za sprejem ponudbe? Kakšne so pravne
posledice?
- sprejem mora biti pravočasen-naslovnikova izjava o sprejemu ponudbe mora prispeti k ponudniku
do poteka veljavnosti ponudbe. 2 izjemi-sprejem ponudbe, ki je prenehala veljati in zapoznela
vročitev izjave o sprejemu
- sprejem mora biti istoveten s ponudbo-vsebina izjave o sprejemu se sklada s ponudbo,
istovetnost mora biti vsebinska, navidezni dodatki ali spremembe niso bistveni-ponudnik ne sme
ugovarjati
-izražati mora voljo naslovnika, da je s sprejemom zavezan-tudi godrnjajoča izjava je lahko sprejem.
Sprejem ponudbo pomeni, da je pogodba sklenjena.

49. Ali se določbe Oz Agencijske pogodbe o odpovedi pogodbe lahko uporabijo pri distribucijski
pogodbi? Da, ne? Pojasni.
Da, distribucijska pogodba je mešana pogodba-mešajo se elementi agencijske in prodajne
pogodbe, zato se tudi uporabljajo določeni instituti oz.pravila teh dveh pogodb. Ločimo dve dela
distribucijske pogodbe-zaradi sistematičnosti pri uporabi izrecnih zakonskih pravil; okvirno
pogodbo in realizacijo okvirne pogodbe s pogodbami o nakupu določenih količin. Za distribucijsko
pogodbo je mogoče uporabiti zakonska pravila agencijske pogodbe o prenehanju pogodbe, obliki
obveznosti varovanja poslovne skrivnosti.

50. Katera skupina Klavzul Incoterms je za kupca bolj ugodna F ali C? Pojasnite.
C. V zbirki klavzul Incoterms je 13 klavzul, ki so razvrščene v 4 skupine (E, F, C, D). Pri klavzuli EXW
so obveznosti prodajalca najmanjše, kupca pa največje. Pri nadaljnjih skupinah obveznosti
prodajalca naraščajo, kupca pa padajo. Že po vrstnem redu klavzul lahko ugotovimo, da je klavzula
iz skupine C bolj ugodne za kupca kot klavzula iz skupine F.
F-večji del prevoza bremeni kupca. Prodajalec mora blago dobaviti določenemu prevozniku. Kupec
sam poišče prevoznika in nosi stroške prevoza.
C-klavzule o odpremi-prodajalcem mora izročiti blago prevozniku in tudi organizirati prevoz.
Značilnost klavzul C je, da točka, ko nevarnost preide s prodajalca na kupca in točka, ko stroški
preidejo ločeni. Primerne so takrat, ko je prodajalec pripravljen nositi stroške prevoza in običajne
stroške, potrebne da blago prispe h kupcu, na želi pa prevzeti bremena za izredne stroške.
Pri skupini F mora kupec organizirati prevoz in nositi stroške prevoza pri skupini C pa je to naloga
prodajalca.

51. Katera oblika zavarovanja obveznosti je z dolžniškega vidika bolj ugodna za primer zamude:
pogodbena kazen ali neodvisna bančna garancija.
Pogodbena kazen. Pogodbena kazen je akcesoren institut, bančna garancija pa neakcesoren.
Akcesornost je vedno v prid dolžniku, saj lahko podaja ugovore iz temeljnega posla, pri
neakcesornih pa to ne gre (plačaj takoj, ugovarjaj kasneje). Pri pogodbeni kazni mora upnik najprej
izkazati upravičenost in šele potem dobi izplačilo, pri bančni garanciji, pa plačilo samo zahteva in
mu ni treba ničesar dokazovati.

52. Pojasni v čem je razlika med prokuristom in osebo, ki ima splošno pooblastilo, z vidika
osebnega pooblastila?
Prokurist: Obseg njegovih pooblastil določa zakon. Družba oz. pooblastitelj mu ne more omejiti
zakonsko določenih pooblastil. Prokurist je upravičen za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno
sposobnost družbe, razen za odsvojitev ali obremenitev nepremičnin.
Splošno pooblastilo: Upravičenje lahko podeli fizična ali pravna oseba. Pooblaščencu, ki ima
splošno pooblastilo, so dovoljeni samo pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje pooblastitelja (za
fizične osebe). Splošni pooblaščenec gospod. subjekta ima upravičenja za sklepanje tistih poslov, ki
jih gospod. subjekti enake dejavnosti in enake gospod. moči sklepajo v okviru svojega rednega
11
poslovanja. Splošni pooblaščenci ne smejo prevzeti menične obveznosti, skleniti pogodbe o
poroštvu, poravnavi, odtujitvi in obremenitvi nepremičnin, spustiti se v spor ali skleniti arbitražni
sporazum in se odpovedati takšni pravici brez povračila.
Posebna razlika je tudi, da če prokurist prekorači pooblastila, ki mu jih je družba omejila je pogodba
s 3. osebo vseeno veljavno sklenjena. Pri splošnem pooblaščencu pe je pogodba veljavna le, če je
deloval v obsegu poblastila.

53. Prodajalec in kupec sta se dogovorila za nakup 3 cistern nekega blaga. Pri tem se nista
dogovorila za uporabo uzanc. Uzanca 185 določa da 1 cisterna pomeni 10.000 litrov nekega
blaga. Ali sodišče v sporu lahko uporabi uzanco?
Če je šlo za gradbena subjekta velja 12.člen Oz. Uzance se uporabijo kljub temu, da stranki tega
nista dogovorili, in sicer za vprašanja, ki v Oz niso urejena in če stranki vprašanja nista uredili sami.
Pri negospodarskih subjektih 12.člen Oz ne velja. Avtonomna pravila lahko služijo tudi za določitev
vsebine pravnih standardov in jih sodišče lahko uporabi čeprav se stranki na ta pravila izrecno ne
sklicijeta.

54. Upravičenje posrednika za sprejem izpolnitve za naročitelja.

S sklenitvijo posredniške pogodbe posrednik ne pridobi upravičenja, da sprejme izpolnitev od 3.
osebe, ki jo je sicer povezal s svojim naročiteljem, naročitelj in 3.oseba pa sta nato sklenila
pogodbo. Toda naročitelj lahko posrednika pooblasti za sprejem izpolnitve. Takšno pooblastilo
varuje naročitelja le, če je v pisni obliki.

55. Solidnost gradnje-katere napake, kdo odgovarja, roki?

Institut o napakah v solidnosti gradnje določa 10 letni rok, v katerem lahko naročnik uveljavlja
določene napake. Gradba ne sme imeti takšnih napak, zaradi katerih ne bi mogla služiti svoji
funkciji trajnejše uporabe. Odgovornost za solidnost gradbe obstaja že, če se napaka nanaša le na
del objekta. Za napako v solidnosti gre, kadar so napake takšne, da onemogočajo opravljanje
funkcije objekta kot prostora za bivanje oz. opravljanje dejavnosti. 10 letni rok zavezuje izvajalca,
projektanta in nadzornega inženirja. Naročnik pa mora napako notificirati v 6 mesecih od takrat, ko
jo je ugotovil.

56. »Z izročitvijo blaga in prehodom nevarnosti za uničenje blaga nosi kupec opreme za vse
napake na blagu«. Ali trditev drži? Utemelji!
Ne drži. Kupca kljub prehodu nevarnosti, ne morejo bremeniti tista poslabšanja za katera odgovarja
prodajalec. Kupca tudi ne bremenijo skrite stvarne napake, saj jih ob običajnem pregledu ni mogel
ugotoviti. Te napake se običajno odkrije šele z uporabo stvari.

57. Prepoved prenosa menice: kdo, na kakšen način, komu je to v korist?

Prenos menice z indosamentom je mogoče prepovedati z rekta klavzulo ali klavzulo o
neprenosljivosti. Prenos z indosamentom lahko prepove že trasant ali pa indosant. Če prepove
prenos trasant ob navedbi remitenta napiše »vendar ne po nalogu« ali »ne po odredbi.« Indosant
enako napiše ob navedbi indosatarja. Prepoved prenosa je v interesu trasanta, kadar želi, da ostane
menični upnik remitent, oseba, ki je stranka temeljnega posla, zaradi katerega je bila menica
izdana, saj menično razmerje med remitentom in trasantom v zvezi s remeljnim poslom, zaradi
katerega je bila menica izdana, ni abstraktne narave in trasantu ostanejo ugovori iz temeljnega
posla. Menična terjatev, ki je zaradi vpisane klavzule neprenosljiva, se lahko prenaša le po Oz
pravilih o cesiji.

58. Definicija gospodarske pogodbe in posebnosti v slovenskem obligacijskem pravu za

gospodarske pogodbe.

12
Pogodba ima naravo gospodarske pogodbe, če sta obe pogodbeni stranki gospodarska subjekta.
Izrecnih drugačnih pravil za gospodarske pogodbe je v Oz relativno malo:
->zastaralni rok za gp je 3 leta (splošni 5 let),
->pactum de non cedendo pri gp ne učinkuje (drugje učinkuje),
->o očitnih in skritih napakah mora kupec prodajalca obvestiti nemudoma (pri drugih pogodbah v 8
dneh)
->če je pri gp prodajalec po vrsti določenih stvari dobavil kupcu večjo količino, kot je bila
dogovorjena in je kupec ne odkloni v primernem roku, se šteje, da je sprejel tudi presežek in ga
mora plačati po enaki ceni (po splošnih pravilih kupcu ni treba izjaviti, da odklanja presežek)
Tudi pravno pravilo ima drugačno vsebino v primeru gp kot pa v ngp.

59. Kdaj se tisto kar komisionar pridobi kot predmet komisijske pogodbe šteje kot komitentovo?
Koga in kako to varuje?
Kadar pride do stečaja komisionarja in ima ta v posesti blago na podlagi prodajne ali nakupne
komisije, ima komitent v zvezi s tem blagom izločitveno pravico. Komitent v zvezi s kupnino nima
izločitvene pravice in deli usodo drugih stečajnih upnikov. Z takšne primere zakonska pravila o
komisijski pogodbi varujejo komitenta. Komisionarjevi upniki ne v stečaju, ne v izvržbi ne morejo
poseči na blago in terjatve, ki so sicer trenutno v premoženju komisionarja, a le zato, ker jih še ni
prinesel na komitenta. Nasproti komisionarjevim upnikom velja kot, da je to blago oz. kot, da so te
terjatve že blago in terjatve komitenta. Izjema je določena le za koneksne terjatve, ki so nastale v
zvezi s pridobivanjem blaga in terjatev za komitenta. Na te terjatve upniki lahko posežejo.

60. Kakšne so pravice in obveznosti komitenta in komisionarja pri prodajni komisiji, če je:
a) komisionar prodal stvar in že dobil kupnino-Komisionar mora nakazati kupnino komitentu.
Komitent mora prevzeti kupnino in komisionarju plačati ustrezno komisijo
b) komisionar že prodal stvar in je očitno, da je dolžnik prezadolžen in nelikviden-Če je
komisionar ravnal dovolj skrbno ob sklenitvi posla je ekskulpiran odgovornosti in je
upravičen do ustreznega plačila za svoj trud. Komitent mora komisionarju plačati provizijo
za trud le, če ta ni odgovoren za dolžnikovo nelikvidnost (ni vedel in ni mogel vedeti za to ob
sklenitvi posla.

61. Katero skupino klavzul Incoterms se uporabi, če prodajalec po kupčevem naročilu da blago
prevozniku in stroške prevoza krije kupec? Katere so še ostale zančilnosti te skupine klavzul?
Skupina F. Prodajalec mora blago dobaviti določenemu prevozniku. Določen prevoznik ni nujno prvi
prevoznik in posledično mora prodajalec organizirati tudi prevoz do določenega prevoznika. Pri
nekaterih klavzulah F mora prodajalec tudi fizično izročiti blago določenemu prevozniku (naložiti
blago na prevozno sredstvo), pri drugih pa mu mora zgolj omogočiti prevzem.. Po dobavi blaga
(naložitev na prevozno sredstvo ali dajanje na razpolago prevozniku) preide nevarnost s prodajalca
na kupca. Morebitne stroške v zvezi s carinjenjem nosi prodajalec.

62. Pooblastila trgovskega potnika in sankcije za prekoračitev pooblastil.

Če je trgovskemu potniku dano pooblastilo, potem ima upravičenja določena v pooblastilu. V
dvomu nima pravice sklepati pogodb, ampak samo zbirati naročila. Trgovski potnik ne more
oblikovati izjav volje, ki bi zavezovale gospodarsko družbo. Brez izrecnega pooblastila ni pooblaščen
za sklepanje pogodb na kredit in za sprejemanje kupnine. Pooblaščen je za sprejemanje izjav glede
napak blaga in drugih izjav v zvezi z izpolnitvijo pogodbe. Če prekorači pooblastila se posel podredi
pravilom Oz o prekoračitvi pooblastila.

63. Kdo odgovarja, če ima pri gradbeni pogodbi gradba napako zaradi projekta? Kdo in kako se
lahko ekskulpira?
13
Projektant odgovarja objektivno po pravilih o stvarnih napakah, ekskulpirati se ne more. Izvajalec in
oseba, ki opravlja tehnični nadzor odgovarjata samo, če sta napako v projektu ugotovila, a sta kljub
temu dopustila gradnjo po takšnem projetku oz. bi jo ob ustrezni skrbnosti morala ugotoviti. Za
napako se lahko ekskulpirata, če sta bila dovolj skrbna pri pregledu projekta, a napake kljub temu
nista ugotovila. Dokazno breme za izkazano potrebno skrbnost je na njuni strani. Odgovornost
projektanta, izvajalca in nadzornega inženirja je nasproti naročniku solidarna.

64. Razlika med obsegom pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi in trgovskega potnika. Ne opisuj
teh dveh institutov, ampak zgolj razlike?
Pooblaščenec po zaposlitvi ima upravičenje za sklepanje in izpolnjevanje določenih pogodb. Kriteriji
za določitev obsega pooblastil so vedno le objektivni (najbolj primerni so običaji oz. poslovni običaj,
ker povzemajo ravnanje, ki je v določenih okoliščinah pričakovano). Kaj je običajno oz. pričakovano
pri izvrševanju določenih delali ima upravičenje za sklepanje poslov določene vrsteto je
upravičenje, ki ga ima tudi izvajalec. Načelno ni mogoče omejiti pooblastil.
Trgovski potnik-če mu je dano pooblastilo ima upravičenja iz pooblastila, če nima natančno
določena upravičenjasplošna pravila določajo. V dvomu nima pravice sklepati pogodb, ampak
samo zbirati naročila (ne sme oblikovati izjave volje, ki bi zavezovale gospodarsko družbo).
Sprejema izjave glede napak blaga in druge izjave v zvezi z izpolnitvijo pogodbe.
Skupno jima je dajanje in sprejemanje izjav za uveljavljanje pravic pri izpolnitvi pogodbe.

65. Oseba K se zanima za nakup hladilnikov prodajalca A. A ga seznani s pogoji oz. pove, da mora
plačati 15% kupnine. K se strinja. V kakšnem pravnem razmerju sta osebi in ali je pogodbe
sklenjena? Utemelji!
Pogodba še ni sklenjena. Če se je K samo »zanimal« za nakup, še ni izjavil volje, da bo s konkretnim
predlogom zavezan. Prav tako ni bilo volje A-ja za zavezo torej tudi tukaj ne moremo govoriti o
ponudbi. Prav tako je vprašljivo soglasje volj o ceni, saj le ta ni določena in niti ne določljiva (15%
od koliko). Ko se K strinja je izkazana volja za zavezo, naslovnik je določen, vendar še vedno ne
poznamo cene in ne moremo govoriti o soglasju volj. V tem primeru bi lahko šlo za ponudbo.

66. Položaj glavnega in regresnih meničnih dolžnikov pri prejudicirani menici.

Ko je menica prejudicirana lahko menični upnik terja samo še od glavnega meničnega zavezanca.
Regresni menični zavezanci niso več zavezani upniku, razen, če so se na njegovo škodo
neupravičeno obogatili.

67. Razlika med njunimi nepredvidenimi deli in dodatnimi deli.

Dodatna oz. poznejša dela niso potrebna za dokončanje gradbe. Ta dela tako kot nujna
nepredvidena dela niso bila dogovorjena ob sklenitvi, vendar so slednja za dokončanje gradbe
potrebna. Nujnih nepredvidenih del izvajalec ob sklenitvi pogodbe ni mogel predvideti. Dodatna
dela pa sploh niso pogodbena dela v zvezi z določeno gradbeno pogodbo, nujna nepredvidena so.
Izvedba dodatnih del ni izvajalčeva obveznost, nujnih nepredvidenih del pa je.ž

68. Kdaj bo slovensko sodišče uporabilo akte iz Mednarodne trgovinske zbornice ali Unidroita, če
tudi je nekaj slovensko pravno urejeno?
- če sta se stranki izrecno dogovorili za uporabo teh institutov, -če kolizijska pravila ZNZPP
napotujejo na uporabo teh aktov, - če se stranki dogovorita, da se v primeru spora uporabijo
splošna pravna načela, lex mercatoria, arbitražno reševanje po načelu ex aequo et bono, - če so
pravila postala veljaven poslovni običaj.

69. Posledice nepoštenega pogajanja?

Stranka, ki se je nepošteno pogajala, mora drugi stranki povrniti škodo. V fazi pogajanj je stranka
načelno upravičena do stroškov v zvezi s pogajanji. Odškodnina je omejena na povrnitev stroškov,
14
prevoznih, povezanih s pripravami na sklenitev pogodbe. V posebnih okoliščinah pa je stranka
lahko upravičena tudi do stroškov, ki presegajo običajni okvir pojma stroški, povezanimi s
pripravami na sklenitev pogodbe.

70. Kdaj se stečejo okoliščine za plačilo za:

-solidarnega poroka-ko ga ob dospelosti terjatve upnik terja (lahko samo njega ali oba z glavnim
dolžnikom)
-avalista-ob dospelosti terjatve iz menice ali prej, ko upnik terja (če ni bilo akcepta in je bil
opravljen protest po tem, ko trasat ne izpolni
-akreditivne banke-ko upravičenec iz dok. Akreditiva v roku izpolni pogoje iz akreditiva (pridobi
dokumente)

71. Ali lahko tudi v zvezi z menico uporabljamo institut dispozitivnosti obligacijskopravnih
razmerij?
Ne, pri menici velja načelo menične strogosti. Strogost v formalnem pomenu je uporabljena proti
meničnemu upniku in dolžniku. Proti upniku zato, ker so določena opravila pogoj, da lahko
uveljavlja menično terjatev (prezentacija menice, protest). Pri meničnem dolžniku pa je postopek
uveljavljanja terjatve enostaven in hiter. Strogost v materialnem pomenu je uveljavljena predvsem
proti meničnemu dolžniku – menična terjatev je načeloma abstraktne narava, ker dolžniku
onemogoča, da uveljavlja ugovore iz temeljnega posla. Menična strogost je za posamezne institute
omejena z institutom neupravičene obogatitve.

72. Razlika v opredelilnih elementih in pravnih učinkih med ponudbo in vabilu k dajanju ponudb.
Ponudba – za ponudbo gre če so izpolnjeni pogoji:-volja ponudnika, da je s sprejemom ponudbe
zavezan, :-določenost naslovnika, :-vsebovati mora bistvene sestavine. Ponudba ponudnika
zavezuje k sklenitvi pogodbe. Izjema je umik ponudbe, ki pa velja samo, če ga je naslovnik prejel
pred ali sočasno s ponudbo.
Vabilo k dajanju ponudb – za ta institut gre, če so izpolnjeni pogoji: -predlog izraža voljo
predlagatelja za sklenitev pogodbe, :-vsebovati mora bistvene sestavine. Ponudba ponudnika ne
zavezuje k sklenitvi zgolj na podlagi sprejema, katerega od nedoločenih naslovnikov, vendar
ponudnik odškodninsko odgovarja, če brez utemeljenega razloga ne sklene pogodbe.

73. Kupec in prodajalec se dogovorita, da ima kupec pravico do plačila kupnine v 60 dneh po
dobavi blaga. Kupec potem 60. dan plača kupnino (manjšo od dogovorjene) in reče, da je to zato,
ker je bilo blago slabše kakovosti. Ali ima kupec pravico zmanjšati kupnino? Utemelji s pravnimi
instituti.
Ne. Kupec ima pravico zahtevati zmanjšanje kupnine v primeru stvarnih napak, vendar mora le te
pravočasno grajati. Če gre za očitno napako jo mora grajati takoj po pregledu (za negospodarske
pogodbe v 8 dneh) Predvidevam, da je bil pregled opravljen ob dobavi in ni običajno, da šele v 60
dneh blago pregledaš in grajaš napako. Če je šlo za skrito napako je sicer možno kasnejše grajanje,
ker se le ta ne ugotovi s kasnejšim pregledom. Vendar je treba vseeno grajati takoj (pri
negospodarskih pogodbah v 8 dneh) ob odkritju. Če štejemo izjavo ob plačilu kupnine grajanje bi
bila ta izjava mogoče pravočasna, vendar kupec samovoljno ne more manjšati kupnine – lahko pa
to zahteva.

74. Prodajalec iz Grčije in kupec iz Maribora se dogovorita za prodajo po Incotermsih, klavzula iz

skupine C. Tovornjak se v Grčiji zaleti in blago je uničeno. Ali mora kupec vseeno plačati kupnino
prodajalcu?
Da. Po klavzuli iz skupine C pride nevarnost naključnega uničenja na kupca, ko prodajalec blago
odpremi. To se je pri nas že zgodilo zato je kupec dolžan plačati kupnino. Vse kar lahko naredi je, da
zahteva odškodnino od prevoznika.
15
75. V katerih primerih je nadzorni inženir odgovoren poleg izvajalca del? Pravna narava pogodbe
o tehničnem nadzoru.
Solidarno odgovarjata za napake gradbe, ki so posledica napak v projektu, če sta napako v projektu
ugotovila in sta kljub temu dopustila gradnjo po takem projektu ali bi jo ob ustrezni skrbnosti
morala ugotoviti. Prav tako je pri napakah, ki izvirajo iz posebne narave zemljišča in napake v
materialu. Pri napakah v načinu izvedbe izvajalec odgovarja objektivno, nadzorni inženir pa
subjektivno. Pogodba o nadzoru je obligacijska pogodba prizadevanja, urejena je po pravilih za
mandatno pogodbo.

76. Ali dogovorjeni in izplačani avans vpliva na pravna pravila o zvišanju cene v primeru
podražitve gradbenih elementov?
Da. Če sta se stranki dogovorili ob sklenitvi gradbene pogodbe za takšen način plačila, pri katerem
padec vrednosti denarja ne bremeni izvajalca, zakonske določbe o spremembi oz. zvišanju cene ni
mogoče uporabiti. Takšen način plačila je avans oz. drugačno vnaprejšnje plačilo pogodbene cene s
strani naročnika gradnje. Vnaprejšnje plačilo izvajalcu omogoča, da nakupi material in izvede
preostala plačila, torej ga poznejše podražitve ne prizadevajo. Domneva se, da je vnaprejšnje
plačilo dano za nabavo materiala. V primeru vnaprejšnjega plačila pogodbene cene izvajalcu ob
dokončanju del ni upravičen zahtevati višje cene zaradi spremembe cene na trgu.

77. Za katere posle je trgovski potnik ali agent upravičen do provizije?

Načeloma za tiste posle, pri katerih je razviden agentov prispevek, da je prišlo do posla med
principalom in tretjimi osebami, :-ko agent posreduje med principalom in 3. osebo oz. ko agent v
principalovem imenu sklene pogodbo s 3. osebo (na podlagi principalovega pooblastila), :-ko agent
najde 3.osebo, pogodbo z njo pa sklene principal sam brez agentovega sodelovanja, :-v primeru
teritorialno ali personalno omejenega področje delovanja agenta, :-za posle, ki jih principal sklene s
3.osebo po prenehanju agencijske pogodbe, a so rezultat agentovega sodelovanja.

78. Kako v sporu presojamo vsebino trgovinskih klavzul, če niso določene niti v uzancah, niti jih
ne obravnava mednarodna trgovinska zbornica?
Najpomembnejši argument za razlago vsebine trgovinskih klavzul so poslovni običaji.

79. Stranki A in B sta se po telefonu dogovorili o določeni količini blaga in ceni. Dogovorili sta se,
da ostale sestavine pogodbe določi stranka B. Stranka B sestavi pogodbo, jo podpiše in pošlje A-
ju. A ne odgovori. Ali je pogodba sklenjena?
Da. Če sta stranki po telefonu soglašali o bistvenih sestavinah pogodbe, o nebistvenih pa nista
nesoglašali, soglašali sta o tipu pogodbe in pisna oblika ni bistvena za veljavnost pogodbe.
Predpostaviti moramo tudi, da sta bili stranki v stalni poslovni zvezi in, da molk A ja ne pomeni, da
pogodbo zavrača ter v primeru, ko pogodba po telefonu ni bila sklenjena.
Ne. Če je bil pogoj za veljavnost pisna oblika potem soglasje volj pisno še ni izraženo in pogodba ni
bila sklenjena. Če je B v pogodbo dal bistvene sestavine in o teh še ni soglasja ali pa je bistveno
spremenil »ponudbo«, če tudi ni sklenjena pogodba. Če stranki nista v stalni poslovni zvezi molk ne
pomeni sprejema.

80. Kateri instrument zavarovanja je za upnika najprimernejši in zakaj: bančno poroštvo, aval ali
neodvisna bančna garancija?
Neodvisna bančna garancija, ker je neakcesorna (obveznost garanta je veljavna tudi, če temeljni
posel, zaradi katerega je bila b.garancija izdana ni veljaven). Garant mora izpolniti obveznost ne
glede na to, ali so obveznosti iz temeljnega posla izpolnjene. Ko upravičenec zahteva izplačilo, mora
garant plačatibančna garancija na prvi poziv. Velja načelo »plačaj takoj, ugovarjaj kasneje).

16
81. A reče B-ju, da mu proda izdelek v izložbi, če mu da B 10% cene. V kakšnem pravnem
razmerju sta A in B?
A je B ju dal ponudbo. Izpolnjeni so opredelilni elementi za ponudbo. A je izrazil voljo, da bo s
sprejemom zavezan, določena je bistvena sestavina prodajne pogodbe (blago v izložbi) in določen
je naslovnik B.

82. Načelo ločenosti akreditivnih razmerij od temeljnega posla in ali je pri ostalih oblikah
zavarovanja in utrditvah obveznosti enako?
Abstraktnost DA pomeni, da DA ne deli usode temeljnega posla in zato tudi ugovori iz temeljnega
posla na vplivajo na izplačilo DA. Klasični instituti obligacijskega prava za zavarovanje in utrditev
obveznosti so akcesorne narave (poroštvo, ara, pogodbena kezen). To pomeni, da zavarovanje deli
usodo temeljnega posla, ki je s tem sredstvo zavarovanja. Akcesornost je določena v korist
dolžnika. Ta zavarovanja so uporabljena v glavnem v splošnem pogodbenem pravu. V
gospodarskem pogodbenem pravu, kjer se bolj varuje dolžnika pa pridejo bolj v poštev zavarovanja
abstraktne narave, ki so ločena od temeljnega posla (neodvisna bančna garancija, menica, DA).

83. Naročnika pri banki, kjer je bila dana bančna garancija da nalog za izplačilo bančne garancija
zaradi stvarnih napak pri gradnji še pred potekom bančne garancija. Izvajalec temu ugovarja ter
trdi, da je bančna garancija že potekla. Kako bo ravnala banka?
Banka ne bo izplačala bančne garancije, če je rok že potekel. Če rok še ni potekel bo izplačala.

84. Navedite dva primera, ko nevarnost naključnega ne preide s prodajalca na kupca istočasno s
prehodom lastninska pravice.
Če je kupec v zamudi (preide nevarnost, lp pa še ne, ker ni izročitve). Pri nepremičninah (nevernost
preide ob izročitvi, lp pa z vpisom v zk)

85. Razlike med posredniško in agencijsko pogodbo.

Posredniška pogodba:-kratkotrajno razmerje, navadno 1-kratno, vloga posrednika je nepristranska,
posrednika nima pooblastila za sklepanje pogodb, manjše obveznostimanjše plačilo.
Agencijska pogodba:-trajnejše razmerje, obvezuje agenta da skrbi zgolj za interese svojega
naročitelja, pooblastilo za sklepanje poslov (neposredno zastopanje) ali pa vsaj upravičenja, večje
obveznostivečja plačilo

86. Kaj je v primeru zamude pri izvedbi gradbenih del boljše za izvajalca: pogodbena kazen ali
omejitev odškodnine?
Omejitev odškodnine, ker pri pogodbeni kazni ta pride v poštev tudi, če sploh ni nastala škoda
zaradi zamude, pri odškodnini pa mora naročnik dokazati, da mu je nastala škoda. Pri pogodbeni
kazni lahko upnik zahteva tudi večjo od dogovorjene, če je nastala večja škoda – razlika do popolne
odškodnine.

87. Kdo nosi večje breme ekonomskega uspeha: del credere agent ali distributer?
Distributer. Čeprav del credere agent glede odgovarja strožje kot običajno, za izpolnitev 3.osebe, s
tem še ne prevzame nase ekonomsko tveganje za principala, saj ne odgovarja strožje glede
izpolnitve vseh obveznosti npr. da bo našel 3.osebo. Distributer pa nosi breme ekonomskega
uspeha že od samega začetka saj se zaveže, da bo od dajalca distribucije odkupil določene količine
blaga, ki jih tudi plača. Če pa bo potem to blago prodal naprej, je njegovo tveganje. Če ga ne proda
naprej, ga vseeno ne more dati nazaj in zato nosi ekonomsko tveganje.

88. Družba A da družbi B ponudbo za nakup določenega blaga (nesporno gre za ponudbo). Družbi
B pošlje naročilnico za določeno količino tega blaga in na zadnjo stran naročilnice med drugim

17
zapiše: rok plačila: 60 dni od dneva dobave blaga. Družba A pošlje družbi B blago in izstavi račun
na katerem piše rok plačila: 8 dni. Ali je družba B dolžna plačati in če je v kakšnem roku?
Družba B je dolžna plačati v roku 60 dni po dobavi blaga. Da je pogodba sklenjena morata stranki
soglašati o tipu pogodbe, bistvenih sestavinah o nebistvenih sestavinah pa ne smeta izkazati
nesoglasja, podani morata biti volji za sklenitev pogodbe. V našem primeru je edina bistvena
sestavine blago, o kateri stranki soglašata. Rok plačila je sicer nebistvena sestavina, vendar menim,
da je A prepozno spremenil rok plačila. S konkludentnim dejanjem, dobavo blaga je dal družbi B
vedeti, da je pogodba sklenjena in on je izpolnil bistveni del (dobava blaga). Če se ne bi strinjal z
rokom plačila, bi moral na to opozoriti prej in stranki bi začeli pogajanja. S tem, ko je on dobavil
blago, pa je že izpolnil pogodbeno obveznost in kasneje je nesmiselno spreminjat rok plačila.
Družba A bi morala roku plačila ugovarjati takoj in bi se B-jev sprejem postal zavrnitev, ne pa
izpolnitev pogodbe.

89. Družba A je remitent, vodja prodaje družbe A je trasrial menico. KO novi remitent zahteva
izplačilo terjatve iz menice, družba A ugovarja, da trasiranje ni veljavno, ker vodja prodaje še ni
posloval z menico.
a) Kdaj oz. pod katerimi pogoji je družba A zavezana za plačilo kot menični zavezanec (izpolnjeni
so vsi pogoji, dodana ni nobena klavzula, menica je akceptirana)?
Predvidevam, da je vodja prodaje pooblaščenec po zaposlitvi. Obseg njegovih pooblastil se
ugotavlja objektivno, po običajih. Če je imel pooblastilo je družba A menični zavezanec. Če pa je šlo
za prekoračitev pooblastila in 3.oseba tega ni vedela, družba A odgovarja solidarno s
pooblaščencem.
b) Ali lahko indosatar zahteva izpolnitev menične obveznosti od trasanta, če je menico indosirala
neupravičena oseba?
Da. Če se izkaže z nepretrgano verigo indosamentov in predloži pravilno izpolnjeno menico. V tem
primeru je formalno in materialno legitimiran za uveljavljanje meničnih pravic.

90. Načeloma je v pogodbenem pravu bolj varovan naročnik. Zakaj so novi instituti zavarovanja
boljši za upnika?
Zaradi abstraktne narave. Dolžnik ne more uporabiti ugovorov iz temeljnega posla, ker je
zavarovanje ločeno od temeljnega posla. Iz zavarovanja niti ni razvidno zaradi katerega posla je bilo
izdano. Boljše je tudi, ker je načeloma dolžnik iz zavarovanja banka, ki je zaradi posebne narave
zavarovanja, zelo zanesljiv plačnik.

18