Na podlagi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS,

št. 60/07) je

ERIH TAMŠE S.P.

Kidričeva cesta 7
3320 Velenje

sprejel
 
ANALIZA TVEGANJA ZA PRANJE DENARJA IN FINANCIRANJE TERORIZMA
 
1. UVOD
 
Analiza tveganja za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma je izdelana na
podlagi 6. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma in Smernic
za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.
 
Analiza tveganj podrobneje opredeli dejavnike tveganja za pranje denarja ali financiranje
terorizma, ki jim je podjetje izpostavljeno pri opravljanju svoje dejavnosti. S pomočjo analize
tveganj se opredelijo postopki, s katerimi se posamezno stranko, geografsko območje s
katerega stranka prihaja, poslovno razmerje oziroma transakcijo, umesti v ustrezno kategorijo
tveganosti, s čimer se določi stopnja izpostavljenosti tveganjem pranja denarja in financiranja
terorizma. Na podlagi ocenjene kategorije tveganosti se stranko ustrezno preveri.
 
2. PREVERJANJE TVEGANJ
 
Vsako stranko se pred sklenitvijo posla ustrezno preveri z namenom preprečevanja pranja
denarja in financiranja terorizma. Stranko se preveri na osnovi Zakona o preprečevanju pranja
denarja in financiranja terorizma, analizo tveganja za preprečevanje pranja denarja in
financiranja terorizma, seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij s področja
pranja denarja, seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij s področja
financiranja terorizma, in seznama držav, pri katerih obstaja povečano tveganje za pojav
pranja denarja ali financiranja terorizma.
 
3. KRITERIJI ZA DOLOČITEV KATEGORIJ TVEGANOSTI STRANKE
 
Pri določanju ocene tveganosti določene stranke, poslovnega razmerja, finančnega
instrumenta ali transakcije se upoštevajo naslednji kriteriji:
- vrsta, poslovni profil in struktura stranke;
- geografsko poreklo stranke;
- narava poslovnega razmerja ali transakcije;
- pretekle izkušnje s stranko.
 
Tveganost z vidika vrste, poslovnega profila in strukture stranke se ugotavlja glede na
indikatorje za prepoznavanje sumljivih transakcij s področja pranja denarja, ki se nanašajo na
stranke ter glede na indikatorje za prepoznavanje sumljivih transakcij s področja financiranja
terorizma, ki se nanašajo na stranko oziroma na račun.
 
Tveganost z vidika geografskega porekla stranke se ugotavlja glede na seznam držav, pri
katerih obstaja povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma
 
Tveganost z vidika narave poslovnega razmerja ali transakcije se ugotavlja glede na
indikatorje za prepoznavanje sumljivih transakcij s področja pranja denarja, ki se nanašajo na
transakcije ter glede na indikatorje za prepoznavanje sumljivih transakcij s področja
financiranja terorizma, ki se nanašajo na transakcijo in sklenitev poslovnega razmerja.
 
Tveganost z vidika preteklih izkušenj s stranko se ugotavlja glede na preteklo poslovanje
stranke za tiste stranke s katerimi je podjetje v preteklosti že sodelovalo.
 
4. KATEGORIJE TVEGANOSTI STRANK
Glede na kriterije tveganosti se stranko, poslovno razmerje, finančne instrumente in
transakcije umestiti v naslednje kategorije tveganosti:
- izredno visoko tveganje;
- visoko tveganje;
- srednje (povprečno) tveganje;
- neznatno tveganje.
 
5. OPREDELITEV TVEGANJ
 
5.1 IZREDNO VISOKO TVEGANJE
 
Kadar obstaja izredno visoko tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma je
poslovanje s stranko prepovedano. V primeru poslovanja bi namreč nastale nepopravljive
posledice, kot je izguba ugleda podjetja, izguba strank in poslovnih partnerjev ali celo izguba
dovoljenja za opravljanje dejavnosti podjetja.
 
V mnogih primerih izredno visokega tveganja ni možno ugotoviti. Če se izredno visoko
tveganje ugotovi med samim poslovanjem, se nadaljnje aktivnosti nemudoma prekinejo.
 
O obstoju takšne stranke se nemudoma obvesti Urad RS za preprečevanje pranja denarja.
 
Vrsta, poslovni profil in struktura stranke
 
Prepoved poslovanja velja s fizičnimi in pravnimi osebami ter drugi subjekti, ki se nahajajo na
seznamu oseb, zoper katere so sprejeti oziroma veljajo omejevalni ukrepi Varnostnega sveta
Organizacije združenih narodov ali Evropske unije. Med omejevalne ukrepe se štejejo zlasti
finančne sankcije, zamrznitev sredstev na računih, prepoved razpolaganja s premoženjem.
 
Geografsko poreklo stranke
 
Stranke (fizične osebe) s stalnim oziroma začasnim prebivališčem oziroma stranke (pravne
osebe) s sedežem v entiteti, ki ni subjekt mednarodnega prava, oziroma ni mednarodno
priznana kot država. Prepoved poslovanja v tem primeru velja zaradi možnosti registracije
fiktivne pravne osebe ter možnosti za izdajo fiktivnih identifikacijskih dokumentov na teh
izredno tveganih geografskih območjih. Prav tako je prepovedano opravljati transakcije v
oziroma iz teh območij.
 
Narava poslovnega razmerja ali transakcije
 
Med izredno visoko tveganje z vidika poslovnega razmerja in transakcij uvrščamo:
- transakcije, ki so namenjene osebam oziroma subjektom, zoper katere so sprejeti oziroma
veljajo omejevalni ukrepi Varnostnega sveta OZN ali Evropske unije;
- transakcije oziroma poslovna razmerja, ki jih želi stranka izvršiti v imenu in za račun
oziroma v korist fizične ali pravne osebe oziroma subjekta, zoper katerega so sprejeti oziroma
veljajo omejevalni ukrepi Varnostnega sveta OZN ali Evropske unije;
 
Pretekle izkušnje s stranko
 
Če je podjetje s posamezno stranko v preteklosti, ko poslovanje z njo še ni bilo izredno visoko
tvegano že poslovalo, oziroma se v preteklosti ni ugotovila ustrezna kategorija tveganosti
stranke mora morebitno poslovanje s stranko nemudoma prekiniti ter s stranko tudi ne sme
skleniti nobenega novega posla oziroma opraviti nobene nove transakcije. Ta omejitev velja
ne glede na morebitne pozitivne izkušnje iz preteklega poslovanja s stranko.
 
5.2 VISOKO TVEGANJE
 
Kadar obstaja visoko tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma je možnost za
nastanek negativnih posledic v primeru poslovanja s stranko. Negativne posledice poslovanja
s stranko, pri kateri obstaja visoko tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma, se
lahko pojavijo v obliki zmanjšanja zaupanja strank, zmanjšanja tržnega deleža, manjšega
ugleda podjetja, v posameznih primerih pa celo določene oblike sankcij, ki se nanašajo na
poslovanje podjetja, ki bi jih lahko sprejele določene državne inštitucije. Poslovanje je v
primeru, ko obstaja visoko tveganje dovoljeno. Podjetje mora pri poslovanju s takšnimi
strankami izvesti vse potrebne ukrepe v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in
financiranja terorizma.
 
Kadar obstaja visoko tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma je potrebno izvesti
poglobljen pregled stranke.
 
Vrsta, poslovni profil in struktura stranke
 
Stranke (fizične osebe) pri katerih obstaja visoko tveganje za pranje denarja in financiranje
terorizma:
1. Stranka je tuja politično izpostavljena oseba, ožji družinski član tuje politično izpostavljene
osebe ali ožji sodelavec tuje politično izpostavljene osebe.
Tuje politično izpostavljene osebe so:
- voditelji oziroma voditeljice držav, predsedniki oziroma predsednice vlad, ministri in njihovi
namestniki oziroma pomočniki;
- izvoljeni predstavniki zakonodajnih teles;
- člani oziroma članice vrhovnih in ustavnih sodišč ter drugih sodnih organov na visoki ravni,
zoper odločitve katerih, razen v izjemnih primerih, ni mogoče uporabiti rednih ali izrednih
pravnih sredstev;
- člani oziroma članice računskih sodišč in svetov centralnih bank;
- veleposlaniki oziroma veleposlanice, odpravniki oziroma odpravnice poslov in visoki
častniki oziroma častnice oboroženih sil;
- člani oziroma članice upravnih ali nadzornih organov podjetij, ki so v večinski lasti države.
2. Ožji družinski člani tuje politično izpostavljene osebe so zakonec ali zunajzakonski partner,
starši ter otroci in njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji.
3. Ožji sodelavec tuje politično izpostavljene osebe je vsaka fizična oseba, ki ima skupni
dobiček iz premoženja ali sklenjenega poslovnega razmerja, ali ima katere koli druge tesne
poslovne stike.
4. Stranka (oziroma zakoniti zastopnik stranke, ki je pravna oseba) ni osebno navzoča pri
ugotavljanju in preverjanju istovetnosti. Prav tako stranka ni osebno navzoča pri sklenitvi
posla oziroma transakcije. Na takšen način skuša stranka prikriti svojo pravo identiteto.
 
Stranke (pravne osebe) pri katerih obstaja visoko tveganje za pranje denarja in financiranje
terorizma:
1. Stranka je tuja pravna oseba, ki je registrirana kot off-shore družba. Na podlagi oblike svoje
registracije, v državi, v kateri je registrirana, ne sme opravljati svoje registrirane dejavnosti,
oziroma veljajo pri opravljanju dejavnosti v državi kjer je registrirana določene omejitve.
2. Stranka je tuja fiduciarna ali druga podobna družba z neznanimi oziroma prikritimi lastniki
ali upravljavci. Takšne družbe tujega prava opravljajo skrbniške storitve ter zbirajo finančno
in nefinančno premoženje za tretje osebe oziroma družbe z vnaprej določenim namenom.
3. Stranka ima zapleteno statusno strukturo ali kompleksno verigo lastništva. Stranka ima
takšno statusno strukturo oziroma takšno kompleksno verigo z namenom oteževanja
odkrivanja dejanskega lastnika. V mnogih primerih se v lastniški strukturi pojavlja veliko
število različnih fizičnih in pravnih oseb, ki so, ki so v mnogih primerih registrirana kot off-
shore podjetja, v mnogih primerih pa so v lastniško strukturo vključeni tudi tihi družbeniki.
4. Stranka je finančna organizacija in je registrirana v državi oziroma na območju države s
posebno ureditvijo, kjer ji za opravljanje svoje dejavnosti ni potrebno pridobiti ustreznega
dovoljenja oziroma licence s strani pristojnega državnega organa, oziroma v skladu z veljavno
zakonodajo ni zavezana za izvajanje postopkov in ukrepov za odkrivanje in preprečevanje
pranja denarja in financiranja terorizma.
5 Stranka je neprofitna organizacija, ki ima sedež v državi, ki je znana kot off-shore center ali
kot davčna oaza, oziroma ima sedež v državi, ki ni članica Evropske unije ali podpisnica
Sporazuma o ustanovitvi EGS oziroma državi, ki ne sodi med enakovredne tretje države,
oziroma ima stalno oziroma začasno prebivališče v kateri od navedenih držav oseba, ki je član
ali ustanovitelj te organizacije.
6. Stranka, ki je pravna oseba, je ustanovljena z izdajo delnic na prinosnika.
7. Lastnik oziroma zastopnik stranke, ki je pravna oseba je tuja politično izpostavljena oseba,
družinski član tuje politično izpostavljene osebe ali ožji sodelavec tuje politično izpostavljene
osebe.
 
Geografsko poreklo stranke
 
- stranka ima sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče v državi, ki ni članica Evropske
unije ali podpisnica Sporazuma o ustanovitvi EGS oziroma v državi, ki ne sodi med
enakovredne tretje države;
- stranka ima sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče v državi, zoper katero so sprejeti
oziroma veljajo omejevalni ukrepi Organizacije združenih narodov ali Evropske unije;
- stranka ima sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče v državi, ki ne upoštevajo
standardov s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;
- stranka ima sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče v državi, ki je znana po
proizvodnji mamil;
- stranka ima sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče v državi, ki bi lahko bila povezane
s terorizmom ali financiranjem terorizma;
- stranka ima sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče v državi, ki je znana kot davčna
oaza;
- stranka ima sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče v državi, s pomanjkljivo
zakonodajo na področju obdavčenja;
- stranka ima sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče v državi, ki je znana po visoki
stopnji korupcije.
 
Narava poslovnega razmerja
 
Visoko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma predstavljajo naslednja poslovna
razmerja:
- vplačila oziroma izplačila večjih denarnih sredstev na oziroma iz računa, ki ga ima stranka
odprtega v državi, ki ni članica Evropske unije oziroma podpisnica Sporazuma o ustanovitvi
EGS ali državi, ne sodi med enakovredne tretje države;
- poslovna razmerja pri katerih stranka ni osebno navzoča;
- poslovna razmerja pri katerih niso izpolnjeni pogoji za izvedbo poenostavljenega pregleda;
- poslovna razmerja, si so sklenjena z uporabo različnih elektronskih produktov.
 
Transakcije
 
Visoko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma predstavljajo naslednje
transakcije:
- vplačila oziroma izplačila večjih denarnih sredstev na oziroma iz računa, ki ga ima stranka
odprtega v državi, ki ni članica Evropske unije oziroma podpisnica Sporazuma o ustanovitvi
EGS ali državi, ne sodi med enakovredne tretje države;
- vplačila oziroma izplačila denarnih sredstev na drugi račun stranke, kot ga je stranka navedla
pri preverjanju istovetnosti;
- vplačila oziroma izplačila denarnih sredstev fizičnim ali pravnim osebam v državo, ki je
znana kot davčni raj;
- vplačila oziroma izplačila denarnih sredstev fizičnim ali pravnim osebam v državo, ki je
znana kot off-shore finančni center.
 
Pretekle izkušnje s stranko
 
Glede na pretekle izkušnje poslovanja s stranko obstaja visoko tveganje za preprečevanje
pranja denarja in financiranja terorizma pri naslednjih strankah:
- stranke o katerih je podjetje v zadnjih treh letih zaradi suma pranja denarja ali financiranja
terorizma Uradu za preprečevanje pranja denarja posredovalo podatke o stranki;
- stranke o katerih je Urad za preprečevanje pranja denarja podjetju v zadnjih treh letih izdal
zahtevo za predložitev podatkov;
- stranke za katere je Urad za preprečevanje pranja denarja v zadnjih treh letih podjetju izdal
odredbo o začasnem prenehanju opravlja transakcij s to stranko;
- stranke za katere je Urad za preprečevanje pranja denarja v zadnjih treh letih podjetju izdal
zahtevo za tekoče spremljanje poslovnega sodelovanja in opravljanja transakcij s to stranko.
 
5.3 SREDNJE (POVPREČNO) TVEGANJE
 
Srednje (povprečno) tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma obstaja pri
poslovanju s stranko oziroma pri opravljanju transakcij v primeru, ko stranke oziroma
transakcije ni možno uvrstiti med visoko oziroma neznatno tveganje.
 
Verjetnost za nastanek škodljivih posledic za podjetje je v primeru srednjega (povprečnega)
tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma nizko, prav tako je nizka tudi morebitna
škoda v primeru nastanka škodljivih posledic. Škodljive posledice je v primeru srednjega
(povečanega) tveganja možno odpraviti.
 
Kadar obstaja srednje (povprečno) tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma mora
podjetje opraviti redni pregled stranke.
 
5.4 NEZNATNO TVEGANJE
 
Neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma obstaja pri poslovanju s
stranko oziroma pri opravljanju transakcij, kadar je verjetnost za nastanek škodljive posledice
minimalna, morebitne škodljive posledice pa nimajo vpliva na poslovanje podjetja, saj jih
lahko na preprost način preprečimo ali odpravimo.
 
Kadar obstaja neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma se opravi
poenostavljen pregled stranke.
 
Stranke s sedežem v Republiki Sloveniji, pri katerih obstaja neznatno tveganje za pranje
denarja in financiranje terorizma:
- banke;
- hranilnice;
- pošta;
- družbe za upravljanje investicijskih skladov;
- ustanovitelji in upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov;
- pokojninske družbe;
- borznoposredniške družbe;
- zavarovalnice;
- pozavarovalnice;
- družbe, ki izvajajo posamezne storitve ali posle upravljanja investicijskih skladov;
- družbe, ki izvajajo posamezne storitve v zvezi s finančnimi instrumenti;
- državni organi (vlada, ministrstva, organe v sestavi ministrstev, vladne službe, upravne
enote);
- druge osebe javnega prava (javne agencije, javni zavodi, javni skladi, zbornice);
- organi lokalne skupnosti.
 
Stranke s sedežem v državi članici EU ali enakovredni tretji državi, pri katerih obstaja
neznatno tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma:
- banke;
- hranilnice;
- pošta;
- družbe za upravljanje investicijskih skladov;
- ustanovitelji in upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov;
- pokojninske družbe;
- zavarovalnice;
- pozavarovalnice;
- družbe, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu v eni ali
več državah članicah EU v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti.
 
Podružnice tujih družb v Republiki Sloveniji, pri katerih obstaja neznatno tveganje za pranje
denarja in financiranje terorizma:
- podružnica banke;
- podružnica družbe za upravljanje investicijskih skladov;
- podružnica borznoposredniške družbe;
- podružnica zavarovalnice;
- podružnica pozavarovalnice.
 
6. PREVERJANJE STRANK
 
Stranke se preveri s pregledom stranke.
 
V primeru, da pri posamezni stranki obstaja visoko tveganje za pranje denarja ali financiranje
terorizma se opravi poglobljen pregled stranke.
 
V primeru, da pri posamezni stranki obstaja neznatno tveganje za pranje denarja ali
financiranje terorizma se opravi poenostavljen pregled stranke.
 
V primeru, da se na podlagi ustreznega pregleda stranke o stranki ne pridobi vseh potrebnih
informacij, se s stranko ne sklene poslovnega razmerja. Če se tveganje za pranje denarja ali
financiranje terorizma pri posamezni stranki poveča med trajanjem poslovnega razmerja se
opravi ustrezni pregled stranke. V primeru, da se o stranki ne pridobi vseh potrebnih
informacij, se poslovno razmerje s stranko prekine.
 
Kadar obstaja izredno visoko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma ni potrebno
opraviti pregleda stranke, saj se v tem primeru poslovno razmerje ne sme skleniti oziroma se
mora v primeru, da je do izredno visokega tveganja prišlo že med poslovanjem s stranko,
poslovno razmerje prekiniti.
 
6.1 PREGLED STRANKE
 
Običajni pregled stranke se opravi kadar obstaja srednje (povprečno) tveganje za pranje
denarja ali financiranje terorizma. Kadar obstaja visoko tveganje se mora opraviti poglobljeni
pregled stranke, v primeru, ko je tveganje neznatno pa se lahko opravi zgolj poenostavljeni
pregled stranke.
 
Pregled stranke je potrebno opraviti v naslednjih primerih:
- pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko;
- pri vsaki transakciji v vrednosti 15.000 EUR ali več, ne glede na to, ali poteka posamično ali
z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane;
- pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno dobljenih podatkov o stranki ali
dejanskem lastniku stranke;
- vedno kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije.
 
Pregled stranke zajema:
- ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih,
neodvisnih in objektivnih virov;
- ugotavljanje dejanskega lastnika stranke, če gre za pravno osebo;
- pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter
drugih podatkov;
- redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri podjetju.
 
Ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi
verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov
 
Pred sklenitvijo posla ali izvršitvijo transakcije nad zakonsko določenim zneskom oziroma v
drugih primerih, ki jih določa zakon, se pridobi zahtevane podatke o stranki. Istovetnost
stranke se preveri izključno z uporabo veljavnih uradnih osebnih dokumentov oziroma druge
javne listine (overjeni izpisi iz sodnih in drugih javnih registrov, kvalificirana digitalna
potrdila, ipd.). V primeru, ko istovetnosti stranke ni mogoče zanesljivo ugotoviti, se posla s
takšno stranko ne sme skleniti. Morebitno že obstoječe poslovno razmerje se prekine, oziroma
dokler se identiteta stranka ne preveri.
 
Ugotavljanje dejanskega lastnika stranke
 
O dejanskem lastniku stranke je potrebno pridobiti osebno ime ter naslov stalnega ali
začasnega prebivališča dejanskega lastnika pravne osebe podatek o kategoriji oseb, v interesu
katerih je ustanovitev in delovanje pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega
prava.
 
Podatke o dejanskem lastniku stranke podjetje pridobi vpogledom v originalno ali overjeno
dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh
mesecev. Lahko jih pridobi tudi z neposrednim vpogledom v sodni ali drug javni register. Če
iz sodnega ali drugega javnega registra ni mogoče dobiti vseh podatkov o dejanskem lastniku
stranke, podjetje pridobi manjkajoče podatke z vpogledom v originalne ali overjene listine in
drugo poslovno dokumentacijo, ki ji jih predloži zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec.
Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče dobiti na takšen način, jih
podjetje pridobi neposredno iz pisne izjave zakonitega zastopnika ali njegovega pooblaščenca.
Podjetje mora pridobiti podatke o končnih dejanskih lastnikih pravne osebe ali podobnega
pravnega subjekta tujega prava. Glede na tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, ki
mu je izpostavljena pri poslovanju s takšno stranko, podjetje pridobljene podatke preveri v
taki meri, da pozna lastniško in nadzorno sestavo stranke ter je prepričana, da ve, kdo so
dejanski lastniki stranke.
 
Kot dejanski lastnik gospodarskega subjekta se šteje:
- vsaka fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik več kakor 25% poslovnega
deleža, delnic, glasovalnih oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri
upravljanju pravne osebe, oziroma je udeležena v kapitalu pravne osebe z več kakor 25%
deležem, ali ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev pravne osebe;
- vsaka fizična oseba, ki pravni osebi posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva, in ima na tej
podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve uprave ali
drugega poslovodnega organa pravne osebe pri odločanju o financiranju in poslovanju.
 
Kot dejanski lastnik drugih pravnih oseb, kot so na primer ustanove, ali podobnih pravnih
subjektov tujega prava, ki sprejemajo, upravljajo ali razdeljujejo premoženjska sredstva za
določen namen, se šteje:
- vsaka fizična oseba, ki je prejemnik več kakor 25% koristi od premoženja, ki se upravlja,
pod pogojem, da so bili bodoči upravičenci že določeni ali so določljivi;
- oseba ali skupina oseb, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje pravne osebe ali
podobnega pravnega subjekta tujega prava, če je treba posameznike, ki bodo prejemniki
koristi pravne osebe oziroma podobnega pravnega subjekta tujega prava, še določiti;
- vsaka fizična oseba, ki posredno ali neposredno obvladuje več kakor 25% premoženja
pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava.
 
V primeru, ko dejanskega lastnika stranke ni mogoče zanesljivo ugotoviti, se posla s takšno
stranko ne sme skleniti. Morebitno že obstoječe poslovno razmerje se prekine, oziroma dokler
se identiteta stranka ne preveri.
 
Pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije
ter drugih podatkov
 
Pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko je potrebno pridobiti naslednje podatke:
- firma, naslov, sedež in matična številka pravne osebe, ki sklene poslovno razmerje ali opravi
transakcijo, oziroma pravne osebe, za katero se sklepa poslovno razmerje ali opravi
transakcija;
- osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna
številka zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo ali drugo osebo
civilnega prava sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, ter številka, vrsta in naziv
izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
- osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna
številka fizične osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki sklene poslovno razmerje
ali opravi transakcijo, oziroma fizične osebe, za katero se sklene poslovno razmerje ali opravi
transakcija, ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
- firma, naslov, sedež in matična številka, če je bila dodeljena, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost;
- namen in predvidena narava poslovnega razmerja, vključno z informacijo o dejavnosti
stranke;
- datum sklenitve poslovnega razmerja oziroma datum in čas vstopa v igralnico oziroma
igralni salon ali pristopa k sefu;
- osebno ime ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča dejanskega lastnika pravne osebe
podatek o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje pravne osebe ali
podobnega pravnega subjekta tujega prava.
 
Pri vsaki transakciji v vrednosti 15.000 EUR ali več, ne glede na to, ali poteka posamično ali
z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane je potrebno pridobiti naslednje podatke:
- firma, naslov, sedež in matična številka pravne osebe, ki sklene poslovno razmerje ali opravi
transakcijo, oziroma pravne osebe, za katero se sklepa poslovno razmerje ali opravi
transakcija;
- osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna
številka zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo ali drugo osebo
civilnega prava sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, ter številka, vrsta in naziv
izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
- osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna
številka pooblaščene osebe, ki za stranko zahteva ali opravi transakcijo, ter številka, vrsta in
naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
- osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna
številka fizične osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki sklene poslovno razmerje
ali opravi transakcijo, oziroma fizične osebe, za katero se sklene poslovno razmerje ali opravi
transakcija, ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
- firma, naslov, sedež in matična številka, če je bila dodeljena, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost;
- datum in čas izvedbe transakcije;
- znesek transakcije in valuta, v kateri se opravi transakcija;
- namen transakcije ter osebno ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež osebe, ki ji je
transakcija namenjena;
- način izvedbe transakcije;
- osebno ime ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča dejanskega lastnika pravne osebe
podatek o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje pravne osebe ali
podobnega pravnega subjekta tujega prava.
 
Pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti dobljenih podatkov o stranki ali dejanskem
lastniku stranke ter vedno kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum
pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije je potrebno
pridobiti naslednje podatke:
- firma, naslov, sedež in matična številka pravne osebe, ki sklene poslovno razmerje ali opravi
transakcijo, oziroma pravne osebe, za katero se sklepa poslovno razmerje ali opravi
transakcija;
- osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna
številka zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo ali drugo osebo
civilnega prava sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, ter številka, vrsta in naziv
izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
- osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna
številka pooblaščene osebe, ki za stranko zahteva ali opravi transakcijo, ter številka, vrsta in
naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
- osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna
številka fizične osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki sklene poslovno razmerje
ali opravi transakcijo, oziroma fizične osebe, za katero se sklene poslovno razmerje ali opravi
transakcija, ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
- firma, naslov, sedež in matična številka, če je bila dodeljena, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost;
- osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva fizične osebe,
ki vstopi v igralnico oziroma igralni salon ali pristopi k sefu;
- namen in predvidena narava poslovnega razmerja, vključno z informacijo o dejavnosti
stranke;
- datum sklenitve poslovnega razmerja oziroma datum in čas vstopa v igralnico oziroma
igralni salon ali pristopa k sefu;
- datum in čas izvedbe transakcije;
- znesek transakcije in valuta, v kateri se opravi transakcija;
- namen transakcije ter osebno ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež osebe, ki ji je
transakcija namenjena;
- način izvedbe transakcije;
- podatki o izvoru premoženja in sredstev, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja ali
transakcije;
- razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;
- osebno ime ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča dejanskega lastnika pravne osebe
podatek o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje pravne osebe ali
podobnega pravnega subjekta tujega prava,
- naziv organizirane združbe posameznikov, ki združuje ali bo združevala sredstva ali drugo
premoženje za določen namen ter osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
datum in kraj rojstva ter davčna številka člana.
 
Redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri podjetju
 
Z rednim skrbnim spremljanjem stranke se ugotavlja zakonitost poslovanja stranke.
 
Spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri podjetju, vključuje:
- preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega
razmerja, ki ga je stranka sklenila pri podjetju;
- spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom
poslovanja;
- preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki. Za stranko, ki je
pravna oseba, preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov obsega:
- preverjanje podatkov o firmi, naslovu in sedežu pravne osebe;
- preverjanje podatkov o osebnem imenu in stalnem ali začasnem prebivališču zakonitega
zastopnika pravne osebe;
- preverjanje podatkov o dejanskem lastniku pravne osebe;
- preverjanje veljavnosti pooblastila za zastopanje stranke;
- ugotavljanje, ali je stranka postala tuja politično izpostavljena oseba v času trajanja
poslovnega razmerja.
 
Če stranka opravlja transakcije v imenu in za račun tuje pravne osebe njena podružnica,
preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov obsega:
- preverjanje podatkov o firmi, naslovu in sedežu pravne osebe;
- preverjanje podatkov o osebnem imenu in stalnem ali začasnem prebivališču zakonitega
zastopnika pravne osebe; - preverjanje podatkov o dejanskem lastniku pravne osebe; -
preverjanje veljavnosti pooblastila za zastopanje stranke;
- ugotavljanje, ali je stranka postala tuja politično izpostavljena oseba v času trajanja
poslovnega razmerja;
- podatke o naslovu in sedežu podružnice tuje pravne osebe;
- podatke o osebnem imenu in stalnem prebivališču zakonitega zastopnika podružnice tuje
pravne osebe.
 
V okviru spremljanja strank je potrebno posebej preveriti:
- transakcij, ki imajo neobičajno sestavo;
- zapletene in neobičajno visoke transakcijam;
- transakcije brez jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena;
- transakcije, ki niso v skladu ali so v nesorazmerju z običajnim oziroma pričakovanim
poslovanjem stranke.
 
V takšnih primerih je potrebno preučiti ozadje in namen teh transakcij. Pri spremljanju
transakcij je potrebno biti pozoren na tveganost geografskega območja v oziroma iz katerega
se transakcija opravi ter upoštevati indikatorje, ki za prepoznavanje sumljivih transakcij s
področja pranja denarja oziroma financiranja terorizma.
 
V primeru, da iz posameznih listin ali podatkov o stranki ugotovimo, da je tveganje
poslovanja s stranko višje od predhodno ugotovljenega, je potrebno izvesti ustrezen pregled
stranke glede na stopnjo tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma v primeru
poslovanja s stranko. Če se na podlagi rednega skrbnega spremljanja stranke ugotovi, da
obstaja izredno visoko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma se poslovanje s
stranko prekine, podatke o stranki pa se posreduje Uradu za preprečevanje pranja denarja.
 
6.2 POGLOBLJENI PREGLED STRANKE
 
Poglobljeni pregled stranke se opravi, kadar obstaja visoko tveganje za pranje denarja ali
financiranje terorizma.
 
Poglobljeni pregled stranke je potrebno opraviti v naslednjih primerih:
- pri sklepanju kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki
ima sedež v tretji državi;
- pri sklepanju poslovnega razmerja ali izvajanju transakcije v vrednosti 15.000 EUR ali več,
ne glede na to, ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane
s stranko, ki je politično izpostavljena oseba;
- kadar v okviru pregleda stranke ta ni osebno navzoča pri ugotavljanju in preverjanju
istovetnosti.
 
Poglobljeni pregled stranke v primeru kontokorentna bančna razmerja strank s
kreditnimi institucijami tretjih držav
 
Poleg ukrepov, ki jih podjetje izvede pri običajnem pregledu stranke se mora v tem primeru o
stranki v okviru poglobljenega pregleda pridobiti naslednje podatke, informacije in
dokumentacijo:
- datum izdaje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev ter naziv in sedež pristojnega organa
tretje države, ki je dovoljenje izdal;
- opis izvajanja internih postopkov, ki se nanašajo na odkrivanje in preprečevanje pranja
denarja in financiranja terorizma, zlasti postopkov pregleda stranke, ugotavljanja dejanskih
lastnikov, sporočanja podatkov o sumljivih transakcijah in strankah pristojnim organom,
vodenja evidenc, notranje kontrole in drugih postopkov, ki jih je banka oziroma druga
podobna kreditna institucija sprejela v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja
ter financiranjem terorizma;
- opis sistemske ureditve na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter
financiranja terorizma, ki velja v tretji državi, v kateri ima sedež oziroma je registrirana banka
oziroma druga podobna kreditna institucija;
- pisno izjavo, da banka oziroma druga podobna kreditna institucija ne posluje kot navidezna
banka;
- pisno izjavo, da banka oziroma druga podobna kreditna institucija nima vzpostavljenih
oziroma ne sklepa poslovnih razmerij ali izvaja transakcij z navideznimi bankami;
- pisno izjavo, da je banka ali druga podobna kreditna institucija v državi, v kateri ima sedež
oziroma je registrirana, pod upravnim nadzorom ter je v skladu z zakonodajo te države
zavezana k upoštevanju zakonskih in drugih ustreznih predpisov glede odkrivanja in
preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
 
Poglobljeni pregled stranke, ki je tuja politično izpostavljena oseba, ožji družinski član
tuje politično izpostavljene osebe ali ožji sodelavec tuje politično izpostavljene osebe
 
Poleg ukrepov, ki jih podjetje izvede pri običajnem pregledu stranke se mora v tem primeru
pridobiti še naslednje podatke, informacije in dokumentacijo ter izvajati naslednje ukrepe:
- pridobi podatke o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo predmet poslovnega
razmerja oziroma transakcije, in sicer iz listin in druge dokumentacije, ki jih podjetju predloži
stranka. Če teh podatkov ni mogoče dobiti na opisani način, se pridobi neposredno iz pisne
izjave stranke.
- delavec, ki vodi postopek sklepanja poslovnega razmerja s stranko, ki je tuja politično
izpostavljena oseba, pred njegovo sklenitvijo obvezno pridobi pisno odobritev nadrejene
odgovorne osebe.
- po sklenitvi poslovnega razmerja s posebno skrbnostjo spremlja transakcije in druge
poslovne aktivnosti, ki jih pri podjetju izvaja tuja politično izpostavljena oseba.
 
Poglobljeni pregled stranke, ki ni navzoča pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti
 
Poleg ukrepov, ki jih podjetje izvede pri običajnem pregledu stranke, mora podjetje zaradi
povečanega tveganja v primeru, ko stranka ni navzoča, to povečano tveganje nadomestiti:
- s pridobivanjem dodatnih listin, podatkov ali informacij, na podlagi katerih preverja
istovetnost stranke;
- z dodatnim preverjanjem predloženih listin ali dodatno potrditvijo s strani ustrezne finančne
institucije;
- z izvedbo prve transakcije preko računa, ki ga ima stranka v svojem imenu ali strankin
zakoniti zastopnik v svojem imenu ali v imenu stranke odprtega pri kreditni instituciji;
- z izvajanjem dodatnih ukrepov, ki jih določi ustrezni nadzorni organ.
 
6.3 POENOSTAVLJEN PREGLED STRANKE
 
Poenostavljen pregled stranke se opravi, kadar obstaja neznatno tveganje za pranje denarja ali
financiranje terorizma.
 
Podjetje mora v okviru poenostavljenega pregleda stranke pri sklepanju poslovnega razmerja
pridobiti naslednje podatke:
- firmo, naslov in sedež pravne osebe, ki sklene poslovno razmerje oziroma pravne osebe, za
katero se sklepa poslovno razmerje,
- osebno ime zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo sklene
poslovno razmerje,
- namen in predvideno naravo poslovnega razmerja ter datum sklenitve poslovnega razmerja;
 
Podjetje mora v okviru poenostavljenega pregleda stranke pri vsaki transakciji v vrednosti
15.000 EUR ali več, ne glede na to, ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med
seboj očitno povezane, pridobiti naslednje podatke :
- firmo, naslov in sedež pravne osebe, za katero se opravi transakcija,
- osebno ime zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo opravi
transakcijo,
- datum in čas izvedbe transakcije,
- znesek transakcije in valuto, v kateri se opravi transakcija, ter način izvedbe transakcije,
- namen transakcije ter osebno ime in stalno prebivališče oziroma firmo in sedež osebe, ki ji je
transakcija namenjena.
 
Podjetje lahko v primerih sklepanja poslovnega razmerja s stranko in v primeru transakcije v
vrednosti 15.000 EUR ali več, ne glede na to, ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki
so med seboj očitno povezane, če v zvezi s stranko ali transakcijo obstajajo razlogi za sum
pranja denarja ali financiranja terorizma, izvede poenostavljen pregled stranke v:
- bankah, podružnicah bank tretjih držav in bankah držav članic, ki ustanovijo podružnico v
Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati bančne storitve v
Republiki Sloveniji;
- hranilnicah;
- plačilnih institucijah in plačilnih institucijah držav članic, ki v skladu z zakonom, ki ureja
plačilne storitve in sisteme, ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji ali opravljajo
plačilne storitve v Republiki Sloveniji preko zastopnika oziroma neposredno;
- pošti, če opravlja storitve prenosa denarja (vplačila in izplačila) preko poštne nakaznice;
- družbah za upravljanje investicijskih skladov, podružnicah družb za upravljanje
investicijskih skladov tretjih držav, družbah za upravljanje investicijskih skladov držav članic,
ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati
storitve upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, in drugih osebah, ki lahko v
skladu z zakonom, ki ureja upravljanje investicijskih skladov, izvajajo posamezne storitve ali
posle upravljanja investicijskih skladov;
- ustanoviteljih in upravljavcih vzajemnih pokojninskih skladov ter pri pokojninskih družbah;
- borznoposredniških družbah, podružnicah borznoposredniških družb tretjih držav,
borznoposredniških družbah držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji,
oziroma so pooblaščene neposredno opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji v
Republiki Sloveniji, in drugih osebah, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnih
papirjev, oziroma zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, izvajajo posamezne storitve v
zvezi z vrednostnimi papirji; zavarovalnica ali druga istovrstna institucija, pod pogojem, da
ima sedež v državi članici ali enakovredni tretji državi;
- državnih organih, organih samoupravne lokalne skupnosti, javnih agencijah, javnih skladih,
javnih zavodih ali zbornicah, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji;
- družbah, katerih vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu v eni ali
več državah članicah v skladu z zakonodajo Skupnosti, oziroma družbah s sedežem v tretji
državi, katerih vrednostnimi papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu v državi
članici ali tej tretji državi, pod pogojem, da v tej tretji državi veljajo zahteve po razkritju
podatkov v skladu z zakonodajo Skupnosti;
- drugih strankah za katere ocenjujemo, da predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja
ali financiranje terorizma.
 
7. SODELOVANJE IN SPOROČANJE PODATKOV URADU RS ZA
PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA
 
Sporočanje podatkov o sumljivih strankah in transakcijah
 
Sumljive transakcije so vse transakcije, ki so po svoji naravi, obsegu, zapletenosti, vrednosti
ali povezanosti neobičajne oziroma nimajo jasno razvidnega ekonomskega ali pravno
utemeljenega namena oziroma niso v skladu ali so v nesorazmerju z običajnim oziroma
pričakovanim poslovanjem stranke, in druge okoliščine, ki so povezane s statusom ali drugimi
lastnostmi stranke. Kot sumljive lahko opredelimo posamezne transakcije, stranke, pa tudi
poslovna razmerja.
 
Presoja sumljivosti določene stranke, transakcije ali poslovnega razmerja temelji na kriterijih
sumljivosti, določenih v seznamu indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s
katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja oziroma seznamu indikatorjev za
prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum financiranja
terorizma.
 
Uradu za preprečevanje pranja denarja je potrebno posredovati podatke o transakciji oziroma
stranki v primeru, ko obstaja sum za pranje denarja oziroma za financiranje terorizma.
 
Podatke o stranki je potrebno posredovati tudi v primeru, če pri preverjanju stranke ni možno:
- preveriti istovetnosti stranke oziroma preveriti njene istovetnosti na podlagi verodostojnih,
neodvisnih in objektivnih virov;
- ugotoviti dejanskega lastnika stranke, če gre za pravno osebo;
- pridobiti podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter
drugih potrebnih podatkov.
 
Prav tako je potrebno posredovati podatke o strankah, pri katerih se ugotovi izjemno visoko
tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma, zaradi česar z njimi ni dovoljeno skleniti
poslovnega razmerja ter o strankah, ki ne nameravajo opraviti transakcije, ampak zgolj iščejo
informacije in nasvete za pranje denarja ali financiranje terorizma.
 
Podatke o transakciji oziroma o stranki posreduje Uradu za preprečevanje pranja denarja
zaposleni, pri katerem je stranka izvedla oziroma želela izvesti posel.
 
Sporočilo o sumljivi transakciji mora biti posredovano Uradu za preprečevanje pranja denarja
praviloma pred izvedbo transakcije, v njem pa mora biti obvezno naveden tudi rok, v katerem
naj bi se transakcija opravila. Takšno sporočilo se lahko da tudi po telefonu, vendar mora biti
uradu poslano tudi v pisni obliki najpozneje naslednji delovni dan. Urad je potrebno obvestiti
tudi za nameravano sumljivo transakcijo, ne glede na to, ali je bila pozneje opravljena ali ne.
 
Če zaradi narave transakcije, ali ker ta sploh ni bila opravljena, ali iz drugih upravičenih
razlogov ni možno ravnati po običajnem postopku sporočanja, je potrebno Uradu za
preprečevanje pranja denarja sporočiti podatke takoj, ko je to mogoče, oziroma takoj po
zaznavi razlogov za sum pranja denarja ali financiranja terorizma. V sporočilu se mora
obrazložiti razloge, zaradi katerih se ni ravnalo po običajnem postopku sporočanja.
 
Sporočanje podatkov na podlagi zahteve Urada za preprečevanje pranja denarja
 
Na podlagi zahteve Urada za preprečevanje pranja denarja je potrebno predložiti naslednje
podatke o strankah oziroma transakcijah:
- podatke iz evidence o strankah in transakcijah;
- podatke o stanju sredstev in drugega premoženja te osebe pri podjetju;
- podatke o prometu s sredstvi in premoženjem te osebe pri podjetju;
- podatke o drugih poslovnih razmerjih, ki so bila sklenjena s stranko;
- vse druge podatke in informacije s katerimi razpolaga podjetje in jih zahteva Urad za
preprečevanje pranja denarja.
 
8. NOTRANJA KONTROLA IZVAJANJA ZAKONA O PREPREČEVANJU PRANJA
DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA
 
Z notranjo kontrolo se redno pregleduje izvajanje določil Zakona o preprečevanju pranja
denarja in financiranja terorizma. Z rednim izvajanjem notranje kontrole se skuša doseči večja
učinkovitost pri odkrivanju sumljivih transakcij z vidika preprečevanja pranja denarja in
financiranja terorizma.
 
Notranjo kontrolo izvaja vodstvo podjetja ali s strani vodstva podjetja pooblaščena oseba.
 
Notranja kontrola obsega:
- nadzor nad preverjanjem sumljivih transakcij s področja pranja denarja in financiranja
terorizma,
- nadzor nad preverjanjem sumljivih strank s področja pranja denarja in financiranja
terorizma,
- nadzor nad hranjenjem in varovanjem podatkov o transakcijah in strankah,
- nadzor nad vodenjem evidenc o transakcijah in strankah.
 
Izvajalec notranje kontrole ima kadarkoli od kateregakoli zaposlenega, ki se pri svojem delu
srečuje s strankami oziroma transakcijami, pri katerih lahko obstaja sum pranja denarja in
financiranja terorizma, pravico zahtevati podatke o stranki oziroma o transakciji.
 
Notranjo kontrolo izvaja vodstvo podjetja.

9. VARSTVO IN HRAMBA PODATKOV O TRANSAKCIJAH TER VODENJE

EVIDENC O TRANSAKCIJAH
 
O strankah in transakcijah se vodi evidenca po kronološkem redu. V ločeni evidenci so vodeni
podatki o sumljivih transakcijah, ki imajo navedeno tudi pripadajočo stopnjo tveganja ter
podatek o morebitnem posredovanju Uradu RS za preprečevanje pranja denarja.
 
Podatki iz evidenc se obravnavajo kot tajni podatki. Evidence s področja preprečevanja pranja
denarja in financiranja terorizma se vodijo v elektronski in tiskani obliki. Evidence o strankah
in transakcijah v elektronski obliki so ustrezno zaščitene pred nepooblaščenim dostopom z
geslom za dostop, evidence v tiskani obliki pa so shranjene v protipožarnih zaklenjenih
omarah. Dostop do evidenc imajo samo pooblaščene zaposlene osebe.
 
Podatki iz evidenc se hranijo 10 let po opravljeni transakciji oziroma 10 let po prenehanju
poslovnega sodelovanja s posamezno stranko.
 
Vsebina evidenc:
 
Evidenca o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah vsebuje naslednje podatke:
- firma, naslov, sedež in matična številka pravne osebe, ki sklene poslovno razmerje ali opravi
transakcijo, oziroma pravne osebe, za katero se sklepa poslovno razmerje ali opravi
transakcija; - osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter
davčna številka zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo ali drugo
osebo civilnega prava sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, ter številka, vrsta in
naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
- osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna
številka pooblaščene osebe, ki za stranko zahteva ali opravi transakcijo, ter številka, vrsta in
naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
- osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna
številka fizične osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki sklene poslovno razmerje
ali opravi transakcijo, oziroma fizične osebe, za katero se sklene poslovno razmerje ali opravi
transakcija, ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
- firma, naslov, sedež in matična številka, če je bila dodeljena, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost;
- osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva fizične osebe,
ki vstopi v igralnico oziroma igralni salon ali pristopi k sefu;
- namen in predvidena narava poslovnega razmerja, vključno z informacijo o dejavnosti
stranke;
- datum sklenitve poslovnega razmerja oziroma datum in čas vstopa v igralnico oziroma
igralni salon ali pristopa k sefu;
- datum in čas izvedbe transakcije;
- znesek transakcije in valuta, v kateri se opravi transakcija;
- namen transakcije ter osebno ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež osebe, ki ji je
transakcija namenjena;
- način izvedbe transakcije;
- podatki o izvoru premoženja in sredstev, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja ali
transakcije;
- razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;
- osebno ime ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča dejanskega lastnika pravne osebe,
podatek o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje pravne osebe ali
podobnega pravnega subjekta tujega prava;
- naziv druge osebe civilnega prava ter osebno ime, naslov stalnega ali začasnega
prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna številka člana.
 
Evidenca o podatkih o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah, ki so bili posredovani
Uradu za preprečevanje pranja denarja vsebuje naslednje podatke:
- firma, naslov, sedež in matična številka pravne osebe, ki sklene poslovno razmerje ali opravi
transakcijo, oziroma pravne osebe, za katero se sklepa poslovno razmerje ali opravi
transakcija;
- osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna
številka zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo ali drugo osebo
civilnega prava sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, ter številka, vrsta in naziv
izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
- osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna
številka pooblaščene osebe, ki za stranko zahteva ali opravi transakcijo, ter številka, vrsta in
naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
- osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna
številka fizične osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki sklene poslovno razmerje
ali opravi transakcijo, oziroma fizične osebe, za katero se sklene poslovno razmerje ali opravi
transakcija, ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
- firma, naslov, sedež in matična številka, če je bila dodeljena, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost;
- datum in čas izvedbe transakcije;
- znesek transakcije in valuta, v kateri se opravi transakcija;
- namen transakcije ter osebno ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež osebe, ki ji je
transakcija namenjena;
- način izvedbe transakcije;
 
Evidenca o dostopu nadzornih organov do podatkov, informacij in dokumentacije vsebuje
naslednje podatke:
- naziv nadzornega organa;
- osebno ime pooblaščene uradne osebe nadzornega organa, ki je vpogled opravila;
- datum in ura vpogleda v podatke.
 
10. IZOBRAŽEVANJE IN OBVEŠČANJE ZAPOSLENIH O NEVARNOSTIH ZA
PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA
 
Z namenom učinkovitega odkrivanja sumov za pranje denarja in financiranje terorizma se
redno izvaja izobraževanje in usposabljanje vseh zaposlenih, ki sklepajo poslovna razmerja s
strankami, oziroma opravljajo transakcije, zaradi česar bi lahko bili izpostavljeni tveganju za
pranje denarja oziroma financiranje terorizma. Vse navedene zaposlene se seznani z
zakonodajo in predpisi s področja pranja denarja in financiranja terorizma.
 
V okviru izobraževanja se zaposlene seznani:
- z določili zakona, pravilnikov in notranjih aktov, s strokovno literaturo glede preprečevanja
in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma
- s postopki in ukrepi, ki jih morajo izvesti pri pregledu stranke,
- s tveganji za pranje denarja in financiranje terorizma,
- kdaj in katere podatke o strankah in transakcijah je potrebno posredovati Uradu za
preprečevanje pranja denarja,
- z indikatorji za prepoznavanje sumov za pranje denarja in financiranje terorizma,
- z zahtevami glede varstva in hrambe podatkov ter postopki,
- z internimi navodili, pravilniki in analizo tveganja za preprečevanje pranja denarja in
financiranja terorizma
 
Izobraževanje opravlja s strani vodstva podjetja pooblaščena oseba oziroma druga ustrezno
usposobljena oseba. Za izvajanje izobraževanja je odgovorno vodstvo podjetja. Izobraževanje
za tekoče leto se pripravi najkasneje do konca marca tekočega leta.

11. KONČNE DOLOČBE

Za sprejetje analize tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma in za njene popravke

je pristojno vodstvo podjetja.

Analiza tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma začne veljati dne ____________.
 
V Velenju, dne ___________________.
 
Ime in priimek odgovorne osebe
ERIH TAMŠE