ANALIZA POSLOVNE LOGISTIKE PODJETJA NIKE

Inc.

1. DOBAVNA VERIGA
Nike ima zaradi prodaje več sto milijonov čevljev in drugih izdelkov vsako leto zelo
kompleksno dobavno verigo. Nikejev proaktivni pristop k upravljanju dobavne verige po
mnenju mnogih pomembno prispeva k njegovemu izjemnemu uspehu.
Ključna načela za njihovo oskrbovalno verigo sta outsourcing in diverzifikacija. Nike ima
sklenjene pogodbe z neodvisnimi dobavitelji za 100 % proizvodnje obutve in oblačil.
Zahvaljujoč učinkovitemu upravljanju se je Nikejeva ekipa za dobavno verigo hitro
naučila upravljati dodatno logistično kompleksnost, ki jo doprinese outsourcing, in je
zaradi tega v preteklih letih občutno prihranila stroške. Outsourcing je sam po sebi tvegani
pristop, vendar je z obsežno diverzifikacijo svoje baze dobaviteljev Nike uspešno ublažil
to tveganje že od začetka. Leta 2019 je dele obutve dobavljalo 112 različnih tovarn v 12
državah, pri tem pa ena tovarna ne predstavlja več kot 9 % blagovne obutve. S tem ko se
ne zanašajo preveč na eno podjetje je Nike manj ranljiv za nepredvidljive dogodke, kot so
nesreče in ekstremni vremenski dogodki. Vendar ima ta porazdeljeni pristop svojo
negativno stran. Outsourcing iz toliko različnih objektov predstavlja pravi izziv za nadzor
kakovosti. Da bi zagotovili, da so njegovi visokokakovostni standardi izpolnjeni na
vsakem koraku proizvodnje, Nike ohranja stalno komunikacijo s svojimi dobavitelji in
zagotavlja podporo z orodji in usposabljanjem za dobavitelje novince okviru "Lean
Management" in Total Quality Management pristopa. V zgodnjih fazah pionirskih
pristopov k proizvodnji outsourcinga se je Nike odločil, da se ne bo ukvarjal s centralnim
spremljanjem prakse dobaviteljev. Vendar pa je zaradi vse večjega pritiska potrošnikov in
sprememb na trgu preučil svoj pristop in se na koncu prilagodil s novo strategijo.
Ko govorimo o distribucijskih kanalih podjetja Nike, podjetje ustvarja tudi kategorije
specifične maloprodaje s partnerstvom s prodajalci obutve, kot so Foot Locker, JD Sports
in Intersport.

2. LOGISTIČNI CENTRI IN DISTRIBUCIJSKI KANALI

Nike je 2015 odprl novi Logistični kampus Severne Amerike – Memphis (NALC-Memphis),
njihov največji na svetu. Meri kar 260 000 kvadratnih metrov objekt (49 nogometnih igrišč) in
distribuira tri linije izdelkov – obutev, oblačila in opremo pod eno streho za posamezne
potrošnike, veleprodajne stranke in Nike lastne maloprodajne kanale. Nike se je odločil, da
svoje izdelke prevaža na tovornih ladjah namesto z letalom. Trdijo, da v enem letu prihranijo
8 milijonov dolarjev. Vsaka svetovna regija ima lasten Nike logistični center, tako da je
mogoče pošiljke poslati v precej kratkem času. V Evropi standardna poštnina za produkte
Nike-a znaša 5 evrov in traja 3-4 delovne dni da prispe, ekspresna dostava pa je 15 evrov in
traja le 2 delovna dneva.
Prodaja prodajalcem na debelo je Nikova največja kategorija prihodkov. Vendar pa ta delež
krepko pada skozi leta. Njihova osredotočenost na digitalno distribucijo se obrestuje. V
fiskalnem letu 2019 se je digitalna prodaja podjetja povečala za 35 % letno. V primerjavi s
tem so se konsolidirani prihodki družbe povečali le za približno 7 %.
Kljub temu, da operirajo v 190 državah, Severna Amerika ostaja največji Nikejev trg.
Severnoameriška prodaja predstavljala približno 43 % vseh prihodkov podjetja po vsem svetu
v fiskalnem letu 2019.
Rastoči srednji razred Kitajske in rastoče športno okolje sta pomembna prihodka za blagovne
znamke, kot je Nike.

3. ODNOS DO DELAVCEV IN DOBAVITELJEV

Pri Niku verjamejo, da čeprav ni ciljne črte, obstaja jasna začetna črta. Imajo dolgotrajno
zavezanost k delu z dobavitelji pri izboljšanju proizvodnih pogojev in zmanjšanju negativnih
vplivov na delavce, lokalne skupnosti in okolje. Odkar so leta 1992 prvič začeli izvajati
njihov Kodeks ravnanja, so še naprej razvijali svoje standarde in programe za spodbujanje
izboljšanih rezultatov za delavce v dobavni verigi, skupnosti, kjer njihovi dobavitelji delujejo
za večjo vrednost Nika in za njih same. Vsak dobavitelj mora izpolnjevati njihove standarde
ravnanja in vodenja kodeksa – so osrednji sestavni del doseganja njihovih ciljev za leto 2020.
Leta 2021 so posodobili svoj kodeks ravnanja NIKE, Inc. in tako bolje odražali svoje
prednostne naloge na področju dela, zdravja in varnosti ter okolja, pa tudi za dodatno
uskladitev s pričakovanji ključnih zainteresiranih strani za Nike in njihovo industrijo,
spodbujali skladnost dobavne verige in podprli svoje cilje za leto 2025.

Posodobitev kodeksa ravnanja ne pomeni velike spremembe zahtev za dobavitelje. Namesto

tega so od standardov vodstva kodeksa do kodeksa ravnanja zvišali ključna pričakovanja, da
bi poudarili globino njihovega dela in standarde glede posebej na ciljnih področjih tveganja,
dodali dodatne zahteve za tuje delavce migrante in nove zahteve glede varnosti gradnje. Nove
zahteve, dodane kodeksu ravnanja in standardom vodenja kodeksa, vključujejo:

• Nove zahteve, da objekti razvijejo notranji kodeks ravnanja in ga objavijo za delavce,

namesto da bi objavili Kodeks ravnanja Nike, da bi podprli njihovo nadaljnje potovanje in
pričakovanja dobaviteljev, da v celoti vključijo njihove standarde v svoje poslovanje in lastno
skladnost z njihovimi standardi in lokalnim pravom.
• Zvišanje ključnih tveganj za prisilno delo, ki presega pristojbine za zaposlovanje, da bi
vključevali svobodo gibanja, dolžniškega suženjstva in izgradnjo zadostnih sistemov za
upravljanje delovnih razmerij ranljivih skupin delavcev, kot so tuji delavci.

• Okrepiti prepoved uporabe otroškega dela.

• Pojasniti primere nevarnega dela za uskladitev z minimalno delovno dobo.

• Zvišati zahteve glede neusmiljenosti ali motenj/ustrahovanja, da se prepreči pravica do

svobodnega nadzorovanja nad delavci.

Pričakujejo, da bodo vsi njihovi dobavitelji delili svojo zavezanost spoštovanju pravic
delavcev – zlasti z skrbjo za edinstvene ranljivosti in potrebe skupin delavcev, kot so ženske,
migranti in začasni delavci – ter k spodbujanju blaginje delavcev in skupnosti.

Pričakujejo tudi, da bodo njihovi dobavitelji delili svoje zaveze za zmanjšanje odpadkov,
odgovorno uporabo vode in uporabo kemije ter si prizadevali za zmanjšanje emisij ogljika v
skladu z mednarodnimi podnebnimi cilji.

Ti minimalni standardi so sestavni del njihovih strategij za izvajanje in kako ocenjujejo

osnovno tovarniško učinkovitost. Delujejo kot temelj za določanje dobaviteljev, s katerimi
bodo delali, ko rastejo.

4. DOBAVITELJI

Delali bodo le z dobavitelji, ki bodo pokazali vodilno vlogo v trajnosti in ki so dosegli temelj
skladnosti in se želijo preseliti v nove in inovativne delovne prakse. Kodeks ravnanja je
sestavni del njihove strategije za zagotavljanje energije in je način, kako določijo dobavitelje,
z njimi bodo delali, da ustvarijo varčno, zeleno in pravično dobavno verigo. Redno
pregledujejo tovarne dobaviteljev za oceno njihove sposobnosti, da izpolnjujejo njihove
visoke standarde. Te ocene so v obliki revizijskih obiskov – napovedanih in nenapovedanih –
notranjih in zunanjih strani, ki merijo v skladu s standardi vodenja kodeksa in njihovim
kodeksom ravnanja.

5. VIZIJA ZA SODELOVANJE
Nike priznava, da bo za doseganje njihove vizije, za bolj odgovorno in trajnostno
oskrbovalno verigo zahtevalo večje sodelovanje in skupni ukrep, ne samo z njihovimi
dobavitelji, ampak z drugimi blagovnimi znamkami vse zainteresirane strani v dobavni verigi.
Menijo, da odnose, ki temeljijo na preglednosti, sodelovanju in vzajemnem spoštovanju so
sestavni del tega, da se to zgodi. Delali bodo s svojimi dobavitelji, saj še naprej širijo
sodelovanje s civilno družbo, sindikati, vlado in drugimi, da vplivajo na sistemske spremembe
delavcev, zdravja in varnosti ter okolijskih razmer v skupnosti, v katerih delujejo njihovi
dobavitelji.

6. INDEKS TRAJNOSTI DOBAVNE VERIGE

Partnerstvo z njihovimi ponudniki logističnih storitev o trajnosti je ključnega pomena.

Zanašajo se na ponudnike logističnih storitev za vse njihove prevoze in veliko njihovih
dejavnosti distribucijskega centra ter z njimi delajo pri spodbujanju izboljšav učinkovitosti in
inovacij, da bi njihova dobavna veriga bila bolj trajnostna.

Od leta 2012 delajo pomembne korake pri dvigu trajnosti kot prednostno nalogo v logistični
industriji zračnega in oceanskega tovornega prometa. Njihova skupina za globalne operacije
in logistiko je razvila indeks trajnosti dobavne verige (SCSI), ki določa jasne in dosledne
minimalne zahteve glede trajnosti za ponudnike logističnih storitev, ki z njimi operirajo in
spodbujajo inovacijske razprave. SCSI sprejema celovit pristop ocenjevanja in ocenjuje
vsakega nosilca na področju okolja, človeških virov, varnosti in standardov skupnosti. Pristop,
ki so ga sprejeli z njihovim indeksom izdelave, enako ocenjuje stroške, kakovost, pravočasno
dostavo in trajnost pogodbenih proizvajalcev. To pomeni, da zdaj poleg stroškov, storitev in
tveganj ocenjujejo trajnostne prakse njihovih ponudnikov logističnih storitev. Prav tako
spodbujajo SCSI za upravljanje ponudnikov za izboljšanje njihove trajnostne uspešnosti s
priznavanjem, partnerskih priložnosti in količinsko dodeljevanje.

Septembra 2017 so izdali prvo nagrado indeksa, trajnostnega indeksa dobavne verige najvišje
ocenjenim ponudnikom zračnega tovora in ponudniku oceanskih tovornih storitev. V okviru
postopka dodelitve so ti ponudniki sodelovali na sejah z ekipo za globalne operacije in
logistiko, da bi opredelili priložnosti za sodelovanje in inovacije. V FY17 (finančno leto
2017) je bil SCSI razporejen z njihovimi ponudniki dohodnega zračnega tovora in oceanskih
tovornih prevozov. V FY18 so začeli fazno uvajanje za ponudnike odhodnega tovora (cestni
tovor, majhna parcela), kot tudi s partnerji za distribucijo tretjih oseb. Njihov cilj je, da SCSI
pokriva vse logistične storitve do maja 2019. Ko se bo uporaba SCSI nadaljevala, bodo razvili
strožje minimalne zahteve za trajnost, da bodo s ponudniki spodbujali nenehno izboljševanje
in inovacije.