DIDAKTIČNI VIDIKI DELA Z NADARJENIMI POSAMEZNIKI MANJA MAČEK | DOMINIK LIČEN | MAJA LEVAK

SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU "DIDAKTIKA Z OSNOVAMI

INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ"

DIDAKTIČNI VIDIKI DELA Z

NADARJENIMI POSAMEZNIKI

MENTORICA: Romina Plešec Gasparič, dr.

AVTORJI: Dominik Ličen, Manja Maček in Maja Levak

DIDAKTIČNI VIDIKI DELA Z NADARJENIMI POSAMEZNIKI DOMINIK LIČEN | MANJA MAČEK | MAJA LEVAK

VSEBINA
1 Uvod ........................................................................................................................................ 3
2 Osnovna izhodišča in opredelitve............................................................................................ 3
2.1 Opredelitev pojma "nadarjenost"..................................................................................... 3
2.2 Razlika med pojmoma "nadarjen" in "talentiran"............................................................ 3
2.3 Značilnosti nadarjenih učencev ....................................................................................... 3
2.4 Področja nadarjenosti....................................................................................................... 4
3 Odkrivanje nadarjenih učencev v devetletni osnovni šoli ....................................................... 4
3.1 Evidentiranje.................................................................................................................... 4
3.2 Identifikacija .................................................................................................................... 5
3.3 Seznanitev in mnenje staršev........................................................................................... 5
3.4 Lestvice za ocenjevanje nadarjenosti............................................................................... 5
4 Učiteljevo delo z nadarjenimi................................................................................................. 6
4.1 Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje .............................................................................. 7
4.2 drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje ............................................................... 7
5 Izjave nadarjenih učencev ....................................................................................................... 7
6 Zaključek ................................................................................................................................. 8
7 Viri in literatura ....................................................................................................................... 9
7.1 Literatura.......................................................................................................................... 9

2
DIDAKTIČNI VIDIKI DELA Z NADARJENIMI POSAMEZNIKI DOMINIK LIČEN | MANJA MAČEK | MAJA LEVAK

1 UVOD
Kaj imajo skupnega Albert Einstein, Wolfgang Amadeus Mozart, Steve Jobs, Martin Luther
King in Agatha Christie? Vsi navedeni izstopajo po svojih sposobnostih na določenem področju
pa naj si bo to glasbeno področje, tehnično področje ali pa voditeljsko področje. Po čem pa se
Michael Jackson razlikuje od njih? Michael je blestel na več področjih: likovnem, glasbenem,
dramskem in plesnem področju. Pravimo, da je bil Michael nadarjen, ostali pa talentirani. Na
svetu se torej srečujemo z različnimi tipi ljudi, ki so izjemni bodisi na enem bodisi na več
področjih. Kako pa jih identificiramo? Na kakšen način se njihov potencial razvija skozi šolanje
in kdo k temu pripomore? Kakšno vlogo pri tem igrajo učitelji, če sploh? Odgovori na ta in
druga vprašanja se skrivajo pri naslednjih poglavjih.

2 OSNOVNA IZHODIŠČA IN OPREDELITVE

2.1 OPREDELITEV POJMA "NADARJENOST"
Starejše opredelitve nadarjenost enačijo z inteligenco. Danes je definicija nadarjenosti precej
bolj široka, med nadarjene uvršča otroke, ki dosegajo visoke rezultate na testih in tiste, s
potencialom, da bi jih lahko dosegali, torej otroke z izrednimi sposobnostmi. Poleg kreativnosti
in izjemnih sposobnosti pa je za nadarjenost pomembna tudi samo-dejavnost učenca oziroma
njegova vztrajnost pri učenju in delavnost (Težak, 2010;
Bezić in Bucik, 2019; Šifrer, 2018).

2.2 RAZLIKA MED POJMOMA "NADARJEN" IN "TALENTIRAN"

Najbolj pogosto omenjena razlika med pojmoma je predvsem področje nadarjenosti, natančneje
število le teh. Talentiran učenec dosega nadpovprečne uspehe in izkazuje velik potencial le na
enem, specifičnem področju, na primer pri glasbi ali umetnosti. Medtem pa se pojem "nadarjen"
uporablja za otroke, ki dosegajo izjemne rezultate na več področjih
(Bezić in Bucik, 2019; Težak, 2010).

2.3 ZNAČILNOSTI NADARJENIH UČENCEV

Značilnosti nadarjenih otrok razdelimo na 4 podkategorije (Težak, 2010; Bezić in Bucik, 2019;
Šifrer, 2018):
• Miselno-spoznavno področje (logično in kritično razmišljanje, domišljija, dober
spomin, hitro ter učinkovito reševanje problemov);
• Učno-storilnostno področje (splošna učna uspešnost, sposobnost prenašanja teorije v
prakso, razgledanost, spretnost pri umetnosti, fizična vzdržljivost);
• Motivacija (radovednost, želja po odličnosti, vztrajnost in zavzetost);
• Socialno-čustveno področje (občutek za pravičnost, voditeljske sposobnosti,
samostojnost, organiziranost)

3
DIDAKTIČNI VIDIKI DELA Z NADARJENIMI POSAMEZNIKI DOMINIK LIČEN | MANJA MAČEK | MAJA LEVAK

Poleg teh lastnosti pa pri nadarjenih učencih opažamo tudi lastnosti, ki ovirajo njihovo delo:
• Nezanimanje za delo;
• Slaba samopodoba in pomanjkanje samozaupanja;
• Težave pri delu v skupini;
• Hiperaktivnost in nezbranost;
• Čustvena in socialna nedoraslost;

2.4 PODROČJA NADARJENOSTI

Obstaja 8 področij, na katerih lahko ocenimo otrokovo nadarjenost (ZRSS, b.d.):
• Učno področje • Literarno področje
• Voditeljsko področje • Dramsko področje
• Telesno-gibalno področje • Glasbeno področje
• Tehnično področje • Likovno področje

3 ODKRIVANJE NADARJENIH UČENCEV V

DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI
Odkrivanje nadarjenih učencev je strokovno zahteven proces evidentiranja, identifikacije,
seznanitve in pridobitve starševskih mnenj (to so tri stopnje izdelanega modela, ki ga je
predstavila delovna skupina). V dogajanje so vključeni vsi pedagoški delavci in šolska
svetovalna služba, lahko pa se tudi pripeti, da se odkrivanja udeležijo še strokovnjaki zunanjih
institucij, saj vsak izmed njih nosi koristne informacije. Termin izvedbe odkrivanja je sicer
rezerviran znotraj prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole, a se lahko
zgodi, da do procesa pride tudi v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju (Žagar idr., 1999).

3.1 EVIDENTIRANJE
Če učenec izpolnjuje vsaj enega izmed kriterijev
• odličen učni uspeh oziroma opisna ocena;
• izjemni dosežki pri različnih dejavnostih oziroma področjih;
• učiteljevo mnenje skozi vzgojno-izobraževalni proces;
• udeležba in dobri rezultati na regijskih kot tudi državnih tekmovanjih;
• doseganje nadpovprečnih rezultatov pri trajnejših aktivnosti (hobijih), do katerih
učenec goji poseben interes;
• mnenje šolske svetovalne službe na podlagi evidence z ostalimi udeleženci, ki so
učenca na tak ali drugačen način že obravnavali

4
DIDAKTIČNI VIDIKI DELA Z NADARJENIMI POSAMEZNIKI DOMINIK LIČEN | MANJA MAČEK | MAJA LEVAK

je izbran v evidenčno skupino in se ga smatra kot potencialnega nadarjenega učenca. Za prvo

stopnjo odkrivanja nadarjenih učencev je značilno, da v uporabi ni testiranj ali drugih posebnih
pripomočkov ocenjevanja (Žagar idr., 1999).

3.2 IDENTIFIKACIJA
Identifikacija je druga stopnja odkrivanja nadarjenih posameznikov, ki zajema sledeča merila:
ocena učiteljev, test sposobnosti in test ustvarjalnosti. Če je učenec že evidentiran, lahko
učitelji o njem podajo svojo oceno o njegovem razumevanju in pomnjenju snovi, sposobnosti
sklepanja, ustvarjalnosti, motiviranosti, interesih, vodstvenih sposobnostih, telesno-gibalnih
sposobnostih ter izjemnih dosežkih na različnih področjih (umetniško, praktično-tehniško in
drugo) (Žagar idr., 1999).
Testi sposobnosti so lahko individualni ali skupinski testi, a se bolj priporoča izvedba prvih.
Tisti, ki bodisi na testu sposobnosti bodisi na testu ustvarjalnosti dosežejo nadpovprečen
rezultat, so spoznani za nadarjene. Kot nadpovprečen rezultat pri testu inteligentnosti šteje IQ
ki je večji ali enak od 120, pri testu ustvarjalnosti pa rezultat, ki je med 10% najboljših
rezultatov vseh udeležencev (Žagar idr., 1999).
Primera testov sposobnosti: Wechslerjeva lestvica inteligentnosti in Ravenove progresivne
matrice. Primera testov ustvarjalnosti: Jellen-Urbanov TCT-DP (Test of Creative Thinking -
Drawing Production) in Torranceov test ustvarjalnega mišljenja (Žagar idr., 1999).

3.3 SEZNANITEV IN MNENJE STARŠEV

Seznanitev in mnenje staršev je tretja stopnja pri kateri so starši učenca, ki je bil identificiran
kot nadarjen, obveščeni o njegovih sposobnostih s strani svetovalne službe in razrednika (Žagar
idr., 1999).

3.4 LESTVICE ZA OCENJEVANJE NADARJENOSTI

Namen lestvic za ocenjevanje nadarjenosti (Gifted Rating Scales - GRS) je ocenjevanje otrok,
ki spadajo v starostno skupino 4 do 14 let. Delimo jih na dve obliki: predšolsko in šolsko obliko.
Pri obeh oblikah se ocenjuje intelektualna sposobnost, učna učinkovitost, ustvarjalnost,
umetniški talent in motivacija. Pri šolski obliki pa se poleg naštetega ocenjuje še vodstvena
sposobnost (Lep in Bucik, 2020).

3.4.1 PREDNOSTI LESTVIC

Prednosti lestvic (Lep in Bucik, 2020):
• So zanesljive in veljavne; • Spodbujajo objektivnejše
ocenjevanje;
• So preproste za uporabo;
• Olajšujejo identifikacijo;
• So metodološko ustrezne;
• So učinkovite in izčrpne;
• Zasnovane so s preprostimi
interpretacijami; • S pomočjo njih lahko prepoznamo
nadarjenost posameznikov že v
• Zasnovane so s fleksibilnostjo;
obdobju predšolstva.
• Zahtevajo minimalno uvajanje;
5
DIDAKTIČNI VIDIKI DELA Z NADARJENIMI POSAMEZNIKI DOMINIK LIČEN | MANJA MAČEK | MAJA LEVAK

4 UČITELJEVO DELO Z NADARJENIMI

Učiteljevo delo z nadarjenimi razdelimo na dejavnosti pri pouku (individualiziran pouk),
izven pouka (posebne domače zadolžitve), na šoli (dnevi dejavnosti), izven šole
(tekmovanja/tabori). Aktivnosti ločimo tudi glede na vzgojno-izobraževalna obdobja (npr.
priporočena dejavnost za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje so raziskovalni tabori za prvo
vzgojno-izobraževalno obdobje pa ne) Pri vzgojno-izobraževalnem delu z nadarjenimi
učenci moramo upoštevati temeljna načela (Žagar idr., 1997):
• Upoštevanje posebnih sposobnosti in močnih interesov dijaka;
• Upoštevanje individualnih osebnostnih značilnosti;
• Širitev in poglabljanje temeljnega znanja;
• Hitrejše napredovanje v procesu učenja;
• Razvijanje ustvarjalnosti;
• Spodbujanje višjih oblik mišljenja in učenja;
• Uporaba sodelovalnih oblik učenja;
• Spodbujanje samostojnosti in odgovornosti;
• Skrb za celostni osebnostni razvoj (kognitivni, emocionalni, socialni, moralni, telesni);
• Raznovrstnost ponudbe ter omogočanje svobodne izbire dijakov;
• Uveljavljanje mentorskih odnosov med dijaki in učitelji oziroma drugimi izvajalci
programa;
• Skrb za to, da so nadarjeni dijaki v svojem razrednem in šolskem okolju ustrezno
sprejeti;
• Ustvarjanje možnosti za občasno druženje nadarjenih med seboj, glede na njihove
posebne potrebe in interese.

Pri izdelavi posebnih programov za nadarjene je potrebno še posebej upoštevati naslednje

pogoje (George, 1997):
• Da izbrana metoda dovolj poudarja razvijanje višjih miselnih procesov in konceptov;
• Da je metoda dovolj fleksibilna in odprta, da dijaku omogoča lasten tempo razvoja;
• Da zagotavlja učno okolje, ki daje dijaku hkrati čustveno varnost in intelektualne izzive;
• Da izbrana metoda dijaka ne bi odtujila od vrstnikov ali škodljivo vplivala na nadaljnje
učenje;
• Da izbrana metoda daje prednost procesu po meri dijaka.

5
DIDAKTIČNI VIDIKI DELA Z NADARJENIMI POSAMEZNIKI DOMINIK LIČEN | MANJA MAČEK | MAJA LEVAK

4.1 PRVO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

Za obdobje prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja se priporoča, da se nadarjenih učencev
ne ločuje od preostanka razreda za daljše obdobje (v upoštev pride pri na primer samostojnem
učenju, dodatnem pouku, raznih interesnih dejavnosti). Delo poteka v okviru matičnega
razreda, v oblikah notranje diferenciacije pouka. Pod notranjo diferenciacijo spadajo
individualne zadolžitve učencev, individualiziran pouk, skupinsko delo, posebne domače
zadolžitve. V upoštev pridejo dnevi dejavnosti, hitrejše napredovanje, interesne dejavnosti,
dodatni pouk (Žagar idr., 1997).

4.2 DRUGO IN TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

V drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju se možnosti dejavnosti razširijo na okvir
fleksibilne in delne zunanje diferenciacije (Žagar idr., 1997).
Za drugo vzgojno-izobraževalnega obdobja pride v upoštev vse kar velja za prvo vzgojno-
izobraževalno obdobje, dodatno pa še obogateni programi (sobotne šole), športne in kulturne
sekcije, kreativne delavnice, raziskovalni tabori, priprava na udeležbo na tekmovanjih,
programi za razvijanje socialnih spretnosti, programi za osebni in socialni razvoj (interakcijske
vaje, socialne igre, mladinske delavnice), osebno svetovanje učencem in staršem. V tretjem
vzgojno-izobraževalnem obdobju se dodajo še raziskovalne naloge in seminarske naloge (Žagar
idr., 1997).
Izpostavimo, da se še posebej obnesejo šolska tekmovanja. Če ima šola vzpostavljene tabore,
je to super aktivnost in okolje za nadarjene. Pomembno je opazovanje koliko interesa in časa
ima nadarjeni učenec – ne želimo ga preobremeniti in s tem povzročiti, da že iz tega obupa nad
vsem zanimanjem (Žagar idr., 1997).
Po Sloveniji prihaja do lokalnih razlik tako v prostoru kot v času. Pomembno je, da se
pozanimamo o ustaljenih navadah šole, o problemih s katerimi so se že soočali in rešitvami, ki
so jih sprejeli (Žagar idr., 1997).

5 IZJAVE NADARJENIH UČENCEV

Izkušnje nadarjenih učencev se nekoliko razlikujejo, na eni izmed šol so redno izvajali testiranje
in spodbujali dodatno delo, med tem ko na drugi šoli niso izvajali nobenih dejavnosti. Vendar
se po izjavah učenk da sklepati, da nobena šola ni gradila na sposobnostih učenk, saj ni nobena
razvijala svojega talenta in ni imela organiziranega dodatnega dela ali zahtevnejšega pouka.
Vidimo torej, da se praktične izkušnje učencev v precejšnji meri razlikujejo od dejavnos ti, ki
jih predpisujejo zakoni. Iz izjav staršev obeh učenk vidimo tudi, da šole niso redno komunicirale
s starši nadarjenih. Edino obvestilo, ki so ga poslali je bilo obvestilo o pridobitvi certifikata
nadarjenosti. Po tem ni šola organizirala nobenih sestankov, srečanj, prav tako ni obveščala o
napredku otrok. Kot je povedala učiteljica predmetnega pouka, so nadarjeni izredno raznolika
skupina, mnogi imajo veliko motivacije za razvijanje svojih sposobnosti, spet drugi zavračajo
kakršnokoli dodatno delo, zatorej je delo z njimi zelo pestro.

7
DIDAKTIČNI VIDIKI DELA Z NADARJENIMI POSAMEZNIKI DOMINIK LIČEN | MANJA MAČEK | MAJA LEVAK

6 ZAKLJUČEK
Spoznali smo da je talentiran tisti, ki dosega nadpovprečne rezultate le na enem področju,
nadarjen pa tisti, ki jih dosega na večih. Odkrivanje nadarjenih na OŠ poteka na treh stopnjah:
evidentiranja, identifikacije, seznanitve in pridobitve starševskih mnenj. Učiteljeva vloga pri
vodenju nadarjenih učencev je točno določena z aktivnostmi (dodatni pouk, seminarske naloge,
tekmovanja, tabori,...). Hkrati je predvsem zaradi nepredvidljivosti učencev, to izpeljano na
zelo tih način, in je sodelovanje pri teh aktivnostih velikokrat omogočeno vsem učencem, in
nadarjeni niti ne vedo, da je bilo kaj za njih pripravljeno. Da lahko takšnim učencem
omogočimo karseda svetlo in obetavno prihodnost moramo v prvi vrsti znati prepoznati
lastnosti, ki jih razlikujejo od drugih, z njimi moramo biti pripravljeni delati in graditi na
njihovih zmožnostih. To še zdaleč ni lahka naloga, saj je to proces, ki zahteva posebno
pozornost k interesom učenca in vključevanje dodatnega dela v že tako natrpan urnik. Čeprav
teoretična dejstva morda navajajo veliko število nadarjenih, je veliko majn tistih, ki dobijo
kvalitetno dodatno pozornost/delo in ki dejansko imajo korist od certifikata nadarjenosti. Po
izjavah nadarjenih učencev je razvidno, da se učitelji po izdaji certifikata niso ukvarjali z njimi
temveč le z možnostmi koristi za šolo. Takšni rezultati so zelo zaskrbljujoči in kot bodoči
pedagoški delavci se moramo zavedati, da nadarjeni učenci niso le neko dodatno breme, temveč
posamezniki s potencialom ustvarjati boljšo prihodnost. In naš cilj bi moral biti, da jim to
omogočimo.

8
DIDAKTIČNI VIDIKI DELA Z NADARJENIMI POSAMEZNIKI DOMINIK LIČEN | MANJA MAČEK | MAJA LEVAK

7 VIRI IN LITERATURA
7.1 LITERATURA
1. Bezić, T., Bucik, V. (2019). Strokovna izhodišča posodobitve Koncepta odkrivanja nadarjenih
otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi. Narodna in univerzitetna
knjižnica. Pridobljeno s: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-
XEGDH1X5/acaaebaa-1409-4deb-81d3-8bd6e3a3d9a0/PDF
2. George, D. (1997). Nadarjeni otrok kot izziv. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

3. Koncept prepoznavanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela

z njimi. (2019). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno s:
https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/2020-03-11-koncept-nad.pdf

4. Lep, Ž., Bucik, V. (2020). Merske značilnosti slovenskega prevoda Lestvic za ocenjevanje
nadarjenosti GRS-S. Pridobljeno s: http://psiholoska-
obzorja.si/arhiv_clanki/2020/lep_bucik.pdf?fbclid=IwAR2gWjijwliqSd0hQhVqOh5w1Oofgo
oWm6WFXjctnGkV_4kFCwSQbJ0l0a8

5. Šifrer, K. (2018). Didaktični vidiki dela z nadarjenimi učenci pri pouku matematike.
[Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Pridobljeno s:
http://pefprints.pef.uni-lj.si/5406/1/Katarina%C5%A0ifrer_MagistrskoDelo.pdf
6. Težak, S. (2010). Ali je treba z nadarjenimi delati drugače? Skupnost organizacij za
usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji. Pridobljeno s:
http://www.sous-slo.net/wp-content/uploads/2016/02/program1_suzana-tezak-v.pdf
7. Zavod Republike Slovenije za šolstvo (2011). Nadarjeni otroci, učenci in dijaki. Pridobljeno s:
https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/olnad07-os.pdf
8. Žagar, D., Artač, J., Bezić, T., Nagy, M., Purgaj, S. (1997). Koncept – odkrivanje in delo z
nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli. Pridobljeno s https://www.zrss.si/zrss/wp-
content/uploads/koncept-dela-z-nadarjenimi-ucenci.pdf

9. Žagar, D., Artač, J., Bezić, T., Negy, M. (1999). Koncept: Odkrivanje in delo z nadarjenimi
učenci v devetletni osnovni šoli. Pridobljeno s http://www.zrss.si/zrss/wp-
content/uploads/koncept-dela-z-nadarjenimi-ucenci.pdf