****** Result for Image/Page 1 ******

SHEVQET VELIU, SULEJMAN DRINI,

ABDULLA ZAIMI
FJALUER TERMINOLOGJIK
serbokroatisht—shqip
RILINDJA
SIPÉRMARRJE GAZETARE-BOTUESE
PRISHTIND — 1961

****** Result for Image/Page 2 ******

Komisioni pérpilues
Shevqet Vetiu, Sulejman Drini,
Abdulla Zcimi
B ashképuntorét
Zeqir Bajrami, Ali Hadri, Faik Riza, Shefqet Alana,
Jusuf Shushka, Ahmet Mumxhiu, Sokol Dobroshi
PARA THAN IE
Tue marré parasysh kärkesat e t? gjithé atyne .qé merren
me shkTime ose pérkthime — té shkrimtaréve, arsimtaräve, gaze-
taréve, pérkthyesve e tjerä — Komisioni i gjuhés e letärsis
prané Pteqsis päT arsim e kuLtttTé té Krahinés cutonome tä
Kosovä-Metohis muer iniciativé me pérpilue nji fjatuer termi-
nologjik serbokroatisht-shqip.
Nevoja e njij fjalori té kétiUé ndihej kaheré ndär ne e né
kohét e fundit zgjanimi i veprimtaris pérkthyese dhe kræhas
me te lavrimi gjithnji rnå i madh i gjuhés shqipe e shtoi edhe
tepér kät nevojä
Fjatorét serbokroatisht-shqip qé kerni nuk pérmbajnä shum
terme, fiaté speciale e tekniJce. Prandej, gjaté pérkthimit té
ndonjij teksti shkencuer nga serbokroatishtja né shqipet ngecin
rreth ndonji fjate jo vetém pärkthyesit e rij, por edhe arsim-
tarét e rysun. Fjclorét e réndorntä né kéto rasa nuk ndihmojnä
gjå, sepse ata pärmbajné spjegime dhe pärkufizime vetém né
Lidhje me kuptimin, vecorit gramatikore ose pérkthimin e fjc-
Léve té réndomta, por kur kérkojmé ndonji term shkencuer
shqip qi paraqet kuptimin adekuat té serbokroatishtes, ate
s'mund ta gjejmé n'ata fjaloré. Prandej Icy Fjaluer terminolo-
gjik, qi po botohet tash, dcZtohet nga fjatorät tieré set•bokro-
atisht-shqip si pérkah shtrimi i Icndés, egshtu dhe qäUimi i tij.
Dihet se né shkoUat tona me mäsime né gjuhén shqipe,
si dhe nä gazeta e revista shqipe ekziston nji Lcrmi e madhe sa
u perket termeve shkencore dhe shpeshherä termet serbokro-
atishte pérkthehen gabueshäm né giuhén shqipe. QéUimi i
tij Fjalori, pra, asht me i zhduké Jcéto tarmi termesh dhe me
ndihmue qä tä zgiidhet nji terminologii e mirä dhe e saktä
bash]cäkohore.
Pärpilimin e Fjalorit Komisioni i naltpérmendun ia ngarkoi
njij gropi té pärbamä prej Suleiman Drinit, Shevqet Vetiut e
Abdulla Zaimit. Termet e giuhsis u mblodhén prej Abdulla
Zcimit, te biologjis e té medicinäs prej Shevqet Veliut, té fi-
Zozofis e pedagogjis prej Suleiman Drinit. Pérkufizimet e té
3

****** Result for Image/Page 3 ******

gjitha termevet, ma né fund, u kontroUuen e u mbaréshtruen
bashkarisht prej tané komisionit pérpilues té Fjatorit.
Pér t.'ia mbérrijtä qétlimit té vet sa miré, u ndoq kjO
rrugé: prej njij numri Librash shkottore té botueme né gjuhén
shqipe u ntuerén termet e pérdoruna, u konsuLtuen fjatorét,
leksikonet dhe Librat tjera qé jané shenue né bibliografin e kétij
Fjcdori, ndérsc materiali teksikotogjik i paraqitun prej bashké-
puntoréve té jashtém u shqyrtue kTitikisht prej Komisionit
pérpiLues té Fjalorit dhe u muerén ato terme qé iu dukén kétij
ma t'arsyeshme. Mandej, materiali i mbtedhun, qé té mos dilte
krejt i thatä, i pakuptueshém dhe si sketet, termet shkencore, ma
té shumtén e heräs, sqaruen me sinonime, antonirne e
spjegime tjera pérkatse né gjuhän shqipe.
Né Icät Fjaluer pärfshihen termet nga gjuhsija, fitozofija,
pedagogjija, medicina, biologjija (botanika; zoologjiia, anato-
mija), fizika, kimija, matematika, historijc, gjeografija,
muzika etj.
Nga bashkäpuntorét e icshtäm material Pér Fjalorin dha-
Bajrami per gjeografi, Ali Hadri Pér histori, Faik
Rizd Pér kimi, Shefqet Pltana pär muziké, Jusuf Shushka pär
pedagogji, Ahmet Mumæhiu Pér matemctikä, Sokol - Dobroshi
Pér drejtsi.
Né F'jaluer nuk kané mujté me u pérfshi té gjitha termet
shkencore, prandej cdo sugjerim e värejtje qé do t'i båhet må
voné Komisionit pérpilues Pér ptotsimin e tij, me Tastin e
ribotimit eventual, do té pritet me mirénjohje.
Prishtiné, mcj 1960
Komisioni pärpitues
BIBLIOGRAFI
Aleksandér Xhuvani e Kostaq Cipo: FiUime té stilistikés e té
Zetärsis s? pérgjithshme Pér shkoltat e mesne. Tirané,
1930.
Anton Muci: Parime themelore té muzikés, Shkodér, 1941
Armand Colin: Dictionnaire encyclopedique iUustré, Paris, 1938.
Av. Thanas Floqi: Fjaluer itatisht-shqip, Tirané, 1939.
B. Djurié: Fizika, Beograd 1951.
Botaniöka terminologiia, Beograd 1932.
Branko Kalinié, Drag. T. Simonovié: Pridopisni atlas-rib e,
Beograd, 1953.
Bremer-Schvader: Handleæikon der musik, Leipcig 1916.
Buletinet e Institutit té shkencave, Tirané.
Dr.
Bratoljub 'Klaié: Rjerénik stranih reéi i izraza, Kratica
Zagreb, 1958.
Dr.
H. Barié: Reönik srpskog iti hrvatskoga i albanskoga jezika,
Zagreb, 1950.
Dr.
ing. Boris Prikrila: Fkonomska geografija kapitatistiökih
zemalja, Beograd, 1950.
Dr.
Ismet Gega: Mjeku i shtäpis pjesa e II, Tiranä, 1937.
Dr.
Koste V. Petkovié: Geografija sa mi7ieraLogijom i petrogra-
fijom za srednje i struéne SkoLe, Beograd 1953.
Dr.
Mitko Lukié, Dr. Dragoljub Obradovié: Re&nik stranih reéi
i izraza, Beograd 1928.
Dr.
Mirko Deanovié: Talijansko-hrvatski reénik, Zagreb, 1948,
Dr. St. Pataki, Dr. M. Tkalöié, A. Dofranceski, J. Deleurin: Peda-
gogiski leksikon, Zagreb, 1939.
Dr.
Vinko Esih: Hrvatsko — Talijanski reénik, Zagreb, 1942.
Dragutin T. Simonovié: Prirodopisni aflas — PTICE, •Beograd,
1953.
Dragutin T. Simonovié, Svetislav Felker, Radivoje Marinovié:
Prirodopisni attac,
— SISARI, Beograd, 1953.
5

****** Result for Image/Page 4 ******

Emil Teuchevt und 'Erhard Vatler Haupt: Musik Instrumenten-
lcunde invort unt bild.
— pärkthye prej Zef Schiro
Francesco Saverio Zanon
Kimija, Tirané, 1941.
Gaetono Darchini: Dizionario italiano-francese, francese-itali-
ano, Roma 1932.
Geografija Federatione Narodne Republike Jugoslavije za Ill
razred gimnazije, Beograd 1954.
Gramatiéka terminologija, Beograd, 1932.
I-ligijenska terminologiia, Beograd 1932.
I. Babamusta: FiUimet e algjebrés, Tirané, 1943.
I. Mitrushi: Drurét dhe shkurret e Shqipnis, Tirané, 1955.
1. 1. Sokolov: Fizilca r, 11, 111 ago, Beograd, 1948.
1. Zeka e Kolé Popa: Botanika, Tirané, 1950, 1955.
J. Ddyre, M. Deanovié, R. Mainner: Hrvatskosrpsko-francuski
rjeénik, Zagreb, 1956.
J. I.' Pereljmana: Zanimtjiva astronomija, Zagreb, 1948.
Karl Bpurlet — pärkthim prej M. Qamil Elbasani: Dijeni filltore
gjeometriie, Tiranä, 1930.
KnjiEevna terminologija, Beograd, 1933.
K. Cipo, E. Cabej, M. Domi, A. Krajni, O. Myderizi: i
gjuhés shqipe, Tiranö, 1954.
Luigi Filaj: Mésimi i muzikés, Tirané, 1935.
Milan Vujakliia: Leksikon stranih reöi i izraza, Beograd, 1954.
Miodrag Rajiöié, Rade Perovié: Ekonomska geografiia, Beograd,
Moönik Holzmeister — pärkthim prej F, Llupit e I. Babamustés.
Aritmetikä pjesé e parä, Tirané, 1936.
Mr. Dinko T. Chudoba: Muziölci priruönik, Melos, Zagreb, 1946,
Muziöka endiklopedija — Leksikografski zavod FNRJ, Zagreb,
1958.
Nd. Paluca: Gjeografija Pér shkoUat e mesme, Tirané, 1930.
P. Fulvio Cordignano: Dizionario italicno-albanese, Shkodér,
1938.
P. N. Séastnjeva: Opöta geografija za uöiteljské sXkoIe i vise
razrede gimnazije, Beograd 11948.
Prof. Marija Gojkovié: Prirodopisni atlas — gmizavci i vodo-
zemci, Beograd, 1953.
R. Jovanovié: Sistematslci reenilc srpsko-hrvatskog jezika,
Beograd,
6
Rade Perovié, Miodrag Rajiöié: RegionaLna geografija, Beograd,
1956.
Rade Perovié, Radmila Dordevié, Slavka Emilija Lu-
tovac: Osoovi op5te geografije za V razred gimnazije,
Beograd 1950.
Sokol Dobroshi: Reönik Fjaluer serbo-
kroatisht-shqip, Prishtinä, 1953.
Stjepan Horvatié: Ilustrovani biljinar, Zagreb, 1954.
Viktor Künc: .EncikLopedislei herniski priruenik za svakog., Beo-
grad, 1948.
Visaret e Kombit, Tirané.
Vojisllav Danéetovié, A. Xhuvani, Kostaq Cipo, Dr. Ekrem Cabej
Srpskohrvatsko-albanski reénik, Tirané, 1947.
Zoologjija, botimi i Drejtoris sé pärgjithshme t'arsimit, Vlore.
Zooloöka terminologija i nomenktatura, Beograd, 1932.
Dragutin Simonovié: Botaniéki re&nik, Beograd, 1959.

****** Result for Image/Page 5 ******

SHKURTIME
anat. — anatomi
ant. — antonim
astr. — astronomi
. — biologji
— botanikö
dreåt• — drejtsi
farm. — farmaci
• — figurativ
•ind. — industri
kim. —
log. — logjiké
btot
bot•
fig
fit.
— filozofi
fis. — fiskulturä
fiz: — fiziké
fiziol. —
fiziologji
gram. — gramatiké
• — gjeografi
gjeog
• — gjeologji
gjeot
gjeom.
— gjeometri
— matematikä
mat.
med.
— medicini
rnek. — mekaniké
— meteorologji
meteor
min. — mineralogji
muz — muzikö
pot — politiké
ret. — retorikö
sin. — sinonim
tek. — tekniké
usht. — ushtarakä
veterinari
vet. —
zoot. — zoologji
A shkronja e parä e alfa-
betit; muz. (fr., it. La), shkro-
nja e gjashté e alfabetit
muzikuer dhe grada e gja-
shtä e shkollös C-dur.
a.a- ad akta, né dosje.
al(normalni ton), toni normal,
themeltar i mashés tingllue-
se ose pipit qi né gjermani-
shte quhet Kammerton ose
Stimton, me anén e tE cilit
akordohen té gjitha veglat
muzikore.
A balata (u stilu balade)
muz. né stil ti baladés.
Ab Tcim. simboli kimik Pér
elementin Alabamium.
ABAKACIJA mjek. abortus-i,
déshtim, lindje ose pjellje
para kohe.
ABANDONO muz. me perku-
shtim té ploté, me besnikf.
ABASAMENTO muz. ulje, lö-
shim; — di mano, ulja e do-
rés né mbajtjen e taktit;
vumja e nji dore mbi tje-
trén me rastin e ekzekuti-
mit té nji pjese muzikore
— di voce, ulja e
né piano;
zanit.
ABDICIRATI me abdikue, me
heqö dorö nga autoriteti so-
vran.
ABDIKACIJA abdikim-i, heq-
ja dorö me hir a me pahir
nga autoriteti sovran.
ABDOMEN bark-u, pjesa e
trupit te njeriu ndérmjet
koshit tä krahnorit dhe te
komblikut, te shumica e
shtazövet, mbas krahnorit.
ABDOVINA bot. qingél-qing-
Ia, kingjel (Sambucus ebu-
lus).
ABLAKTACIJA
ABDUKCIJA togj. silogjizäm
premisa e dytö e tä cilit
(praemessa minor) asht ve-
tém e mundshme, ka gjasä,
prandej edhe pærfundimi i
gjykimit asht vetém i mu-
ndshém.
ABELIMENTO muz. zbuku-
rim-i
A BDNPLACITO muz. simbas
däshirés, shijes sé vetä ekze-
kutuesit.
ABERACIJA fit. aberacion-i,
rravgim; fig. shmangäje prej
arsyes.
AB INICIO muz prej filli-
mit.
ABIOGENEZA biot. abiogjene-
zé-a, gjeneramoni spontan,
krijimi i qenieve tä gjalla
prej materjeve inorganike, jo
té gjalla. Sin. arhigonia, au-
togonia.
ABIOLOGIJA abiologji ja,
shkenca mbi natyrön e vde-
kun, inorganike.
ABISALNA OBLAST gjeog
zona abisale, pjesét må té
thella t'oqeaneve,
ABITURIJENT abiturient-i, ai
qé ka krye provimet e pje-
kunis dhe ka ndérmend me
vazhdue studimet né shko-
Ilat e nalta.
ABITURIJUM abiturium - i,
provim i pjekunis né shko-
llat e mesme, maturé.
ABLAKTACIJA med. ablakta-
cion-i, zvjerdhje, ndamja e
foshnjés nga gjiu. Nana e
zvordhi. foshnjen nga gjiu, e
ndau nga sisa.
9

****** Result for Image/Page 6 ******

ABLATIV
ABLATIV gram. ablativ-i,
rrjedhore, hjektore, rasa e
gjashté.
ABNEGACIJA abnegacion-i,
vetémohim, flijimi i intere-
savet vetjake pär hir t'inte-
resave té tjerévet.
ABNORMALAN abnormal-e,
anormal, i cmendun; i crre-
gullt.
ABONENT pajtimtar-i, para-
pagues.
ABONIRATI me parapague,
me u pajtue nä.
ABONOS bot. abanoz-i, (Dio-
sypros ebenum, dru e zezä, e
forte, e randé dhe me .110jé
te ndryshme qé vjen nga vi-
set thopikale, p&rdoret Pér
me bå sende Iuksi e arti
(prej gjinis Diospyros),
ZELENKASTI, hurmé stam-
bolleshe (Diospyrus lotus).
ABORTUS shih ABAKACIJA.
ABRAZIJA gjeog. abrazion-i,
veprimi i valéve té detit.
ABRAZIONA TERASA üjeog.
terasa abrazive.
ABRAZIONI OBLICI gjeog.
format abrazive•.
ABREVIJATÜRA abreviatu-
ré-a, shkurtim.
Ac simboli kimik per elemen-
'tin aktinium.
ACETABULARIJA bot. aceta-
bular-i (Acetabularia medi-
terranea), algé detare, i ngjan
képurdhés me kapelé.
ACETALDEHID 1--14 0 kim.
acetäldehid-i, produkt i oksi-
dimit " t'etilalkaolit.
ACETATI kim. acetäte—t, kryp-
nat e acid acetikut.
10
ADAPTIRATI
ACETILEN C2 H2 kim. aceti-
len-i, gaz i pangjyrä i cili
tue u djegé jep dritén e
njoftun e té bukur tö Ilam—
pave té karbidit.
ACETON CHS. CO. kim„
aceton-i, keton, propanon.
lang i pangjyré e me erä ,tä•
kandshme qé fitohet nga de-
stilati i ujit té destilimit té
thaté tä drunit.
ACELERANDO muz.
tue
shpejtue, tue u ngutä n'ek—
zekutirnin e. pjesés muziko—
re. Shkurtas shenohet Accel.
ACENTATO muz. theksue-
shém, theksimi i tonevet tue
vü né pah dinamikén dhe
me té pjesæn muzikore.
ACIAKATO muz. vrullshém.
me terbim, ashpérsisht; =fu-
rishém.
ADADIO muz. adagjio, ngada-
lé, •kohé må e ngadalshme se
ANDANTE dhe rnå e shpejté
se LARGO.
ADADIO ASAT muz. adagjio
assai, • shum ngadalé, tepér
ngadalé.
ADAMOVA JABUCICA anat.
fikth-i, arréz, mollä e Ada-
mit.
ADANSONIJA bot. adanson•-i.
baobab" (Adånsönia' digitata),
drü shum naltö •dhe i tra-
shö, me.fryte Si tranguili. me
tä cilat ushqehen majmuhét;
•.i thoné edhe drü buke maj-
•-.muliäsh;• rritet . -né vise tö
nxehta t'Afrikäs.
ADAPTACIJA adaptim-i, Pér-
shtatje,
ADAPTIRATI me .adaptue, me
pérshtaté.
ADERVATAN
ADEKVATAN adekvat-e, i ba-
rabarté; i pérputhshém,_ i
pérshtatshöm, pérgjegjés, i
njajtä.
ADEKVATAN POJAM ideja
adekvate, kuptimi adekvat,
ajo qe shpreh thelbin e la-
ndés sé vet.
ADEKVATNO SAZNANJE
njohja adekvate, ajo qé.åsht
nö pajtim tö ploté me thel-
bin e gjås sé njoftun.
ADENITIS med. •adenitis-i,
pezmatim (pärndezje) i gian-
drrave Iirnfatike.
ADENOIDI anat. adenoid-i
gjandrra e vogäl, bajamja e
tretö né paretin e mbrapmé
té farinksit.
ADJEKTIV gram. adjektiv-i,
mbiemén.
ADJEKTIVNI gram. adjektiv-
-e, mbiemnuer.
AD LIBITUM muz. simbas dé-
shirés, dmth. me kéndue ose
me i ra ndonji vegie muzi-
kore; shenja qé instrumentet
ose zanet me két shtesé né
hdonji pjesé muzikore mund
té Iihen pa u perdorue.
ADMINISTRACIJA admini-
straté-a, pushtét qeveritar;
tansija e nöpunésve né nji
degö te vecantö tä shérbimit
publik a privat,
ADMINISTRATIVI'E KARTE
gjeog. hartat administrative.
ADMINISTRATOR admini-
strator-i, ai qö qeveris, ad-
ministron, dreJton punö pu-
blike a private.
ADMIRAL admiral-i; oficeri
me gradön rnå tä naltä né
marinö; zool. vanesæ-a, ad-
ADVENTIVNE
miral-i, flutur dite (Vanessa
atalanta).
ADNEKSI anat. adnekse-t, pje-
sét e organeve seksuale té
femnäs•r vezoret, vepärcuesit
dhe Iidhjet e mitrés, anit.
ADOLORATO muz. dhimb-
shém, pikllueshäm.
ADONSKI STIH vargu qdonik,
vargu qö pærbåhet prej
daktili e nji spondeje.
ADOPTACIJA adoptim,-i tö
banit bir a bijö shpirti, tö
pérvehtsuemit.
ADOPTANT adoptues-i, ai qö
merr ndonji diali a vajzö
dhe e ban bir a bijä shpirti.
ADOPTAT adoptat-i, fömija i
marrun shpirt, i Pör-
vehtsuerni.
ADOPTIVAN adoptiv-e, ma-
rrä né vedi, marrä pär bir a
bijä té vetäm
ADRAPOVAC rrugac-i, Zhe-
Ian, rreckaman.
ADRENALIN med. adrenalin-i,
materja ose hormoni iä cilin
gjandrrat mbiveshkore pron-
disin dhe e kullojnä né gjak.
ADRESé adresö-a, shenim i
banésés sä' zakonshme tä nji
njeriu, drejtimi.
ADRESANT . adresant-i, • dör-
gues.
ADRESAT marrös-i, thirrös,
destinator; tituil; personi tä
cilit i drejtohet letra.
ADUT• adut-i; mjeti ma i for-
té, shkaku ma i forté né Ie-
tra: ngjyra rnå e, forté; letra,
qé i, mund té gjitha.
ADVENTIVNE BILJKE bot.
bimét adventive; bimét . qé
11

****** Result for Image/Page 7 ******

ADVENTIVNI
nuk jané te vendit, por jané
sjellé nga vendet tjera.
ADVENTIVNI KORENI bot.
rranjét adventive; rranjét qé
nuk dalin prej rranjzés s'e-
mbrionit, por prej pjeséve té
tjera tä bimés.
ADVERB gram, adverb-i, ndajZ
folje.
ADVERBIJAL gram. adverbi-
al-e, ndajfoljuer.
ADVERZATIVAN gram. ad-
verzativ-e, i kundért, ku-
ndérshtues.
ADUTANT agjutant-i, ndih-
més; oficeri subaltern né
shérbimin e nJi oficeri ma-
dhueF, pörcjeiisi i oficerit
madhuer.
ADITATO muz. agjitato, shqet-
sueshém, tronditshém, thek-
shöm.
AERENHIM bot. aerenkim-i,
indi bimuer qö i ka té zhvi-
Ilueme tepör pjesöt ndörqeli-
zore; shérben Pér shkömbi-
min e gaznave.
AEROBIJE biol. aerobe-t, bak-
teret qö nuk mund tö rrnoj-
né pa oksigjen.
AEROFITE bot. aerofite-t, bi-
mét e pyjeve té lagshta tro-
pikale, té cilat me tane tru-
pin rriten n'ajr, té kapuna
Pér drüj tjeré. Nuk kané
rranjä.
AEROKARTE gjeog. hartat aj-
rore, paraqesin pjesän tok-
sore té fotografueme nga ae-
roplani.
AEROMETAR fiz. aerometer-
aerometri, vegäl Pér matjen
e dendésis dhe té presionit
t'ajrit.
12
AFONIJA
AEROTERAPIJA med. aerote-
rapi-ja, té mjekuemit tue
thithé airin e dendsuem ose
té rralluem né ményré ar-
tificiale.
AEROTROPIZAM bot. aero-
tropizém-aerotropizmi, Léviz-
ja e biméve kah vendet ku
ka må shum (aerotropizém
pozitiv) ose rnå pak (aerotro-
pizém negativ) ajr, oksigjen.
AFAZIJA med. afazi-ja, pa-
mundsi e tä foiunit qä vjen
nga Iéndimi. i qendrés sé
shqiptimit tö fjaléve né trü;
psilc. paaftsija e té folunit
pär shkak tö harresös sé fja-
lävet.
AFEKAT afekt-i, dhimbsuni,
dhémburi, zemrim.
AFEL gjeog. afel-l, pika kur
toka gjindet rnä sé largti prej
diellit.
AFETUOZO muz. afetuozo,
me afsh, me pasjon.
AFION med. afion-i, opium,
lang hashashi i thamé qä té
deh e. tä ven gjumä.
AFINITET kim. afinitet-i,
afärsi, fuqi. qä törheq dhe
mban tä mbledhuna nä mo-
lekulé atomet e elementeve
té ndryshme.
AFIRMACIJA afirmim-i, po-
him.
AFIRMATIVAN afirmativ-e,
pohues.
AFONDO fis. afondo, thellö-
thyemja e kambäs para ose
mbrapa, djathtas ose majtas.
AFONIJA muz. afoni-ja, pa-
zåshmäni, fjala kur s'mund
té kändohet dhe te •shqipto-
het qartä.
AFORIZAM
AFORIZAM• aforizöm-aforiz-
mi, fjalö e urté, e thanun
shkurt dhe né mänyrä ter-
heqse.
AFRICKA CIBETKA zool. ci-
veté-a (Viverra civetta).
AFRIKATA afnkat-i, germä e
pérngjitun dhe e asimilue-
me; p. sh. tsh — C, né vend
sotshém — socém.
AFTE -med. afte-aftja, sémund-
Ja e mukozés sé gojés dhe tä
gjuhés.
AFZELIJA bot. afzeli-ja (Af-
zelia africana), drü i Afrikés
perändimore, pérdoret shum
né ndärtime.
Ag simboli kimik i argjentit.
AGA agä-a, tituli turk, pronar
tokash, i cili i administronte
käto né nji rnänyrö feudale.
AGAME bot. agame-t (Agami-
dae), familje hardhucash
prej viseve tropikale.
AGAMIST agamist-i,
i pa-
martuem, beqar.
AGAR-AGAR bot. agar-agar-I,
materje qé pérftohet prej al-
gave té kuqe t'ACfS Lindore;
pérdoret Pér kulturé té mi-
kroorganizmave, kurse né
jetén shtäpijake né vend té
xhelatinés.
AGAVE bot. agave-a (Agave
americana), bimé tropikale.
nga Amerika Jugore; gjethet
i pérdoren né medicinén po-
pullore.
AGENAT (agent) agjent-i,
ofiqar, népunés i hdonji
qgjencije, njeri i ngarkuem
prej dikuj ose institucioni a
ndärmarrje Pér té krye ndo-
AGNOSTICIZAM
nji punö ±yrtare a tregtare;
polic i méshefté
AGENCIJA agjenci-ja, degä
Iokale e nji ndärmarrje, en-
ti. Quhen köshtu edhe disa
institucione ose zyra tö shör-
bimit publik.
AGENDA agjendä-a, ditare, Ii-
stä sendesh qö duhen ble:
libri qé pérmban rregullat e
shérbimit fetar.
AGENS kim. agens-i, landa qé
vepron kimikisht,
AGENTURA agjenturö-a, fu-
shé pune e nji agjenti; zyra
e nji agjenti.
AGERAT bot. agjerat-i (Age-
ratum), bimé nga familia e
kaptinoréve (Compositae).
AGILAN i shpördhitö, i shpej-
té, i shkathtä, i gjallö.
AGITACIJA agjitacion-i, ve-
primi né nji rreth tö ngushtä
a tä gjanä per nji person ose
gjå ose kundör nji personi a
gjåje.
AGITATOR agji tator-i, agji-
tues, ai qä ban agjitacion.
AGLUTINACIJA biol. agluti-
nim-i _ (aglutinatio), cilsija e
serumit té gjakut imun me
mbledhé bakteret né grum-
buj; si p. sh. te tifoja.
AGNOZIJA psik.. agnözi-ja,
paaftsija me njofté, me da-
Ilue e me kuptue me mend
até qé e ndiejmé me shqise;
p. sh. kur i smuni Shef sen-
det, 'por nuk i dallon; fit.
pikénisja e filozofis sé So-
kratit: dij se nuk Clij gjå
AGNOSTICIZAM fit. agnosti-
cizém - agnosticizmi, shpteh-
ja qé perfshin drejtime
13

****** Result for Image/Page 8 ******

AGOGIKA
té ndryshme (idealizmi tras-
cendental, pozitivizmi etj.),
sirnbas tö cilavet Asht e pa-
mundun me marré vesh rea-
litetin.
AGOGIKA muz. agogjiké-a,
shkenca qé merret me stu-
dimin e tempos muzikore,
tue pasö parasysh tä gjitha
nyansat e sai.
AGONIJA agoni-ja. tö hequ-
nit, tö dhanét shpirt; hekö-a,
fill i mordös, voltat e vdek-
jes, grahmat e vdekjes, rek-
tim.
AGONISTIKA agonistikä-a,
shkenca qé ka tö båjé me
artihe atletäve, pjesa e gjim-
nastikés qé ka té bajö me
garat e atletöve te Grekét.
AGRAFIJA med. agrafi-ja
(agraphia), humbja e aftsis
sé té shkruemit nga shka-
ku i smundjes né trü té ge-
ndrés Pér mbajtjen né mend
té lévizjeve té té shkruemit.
AGRAPANTUS bot. agrapan-
tus-i (Agrapanthus), bimé
nga familja e zambakut.
AGRARNA ZEMLJA gjeog.
shtet agrar, bujqsuer.
AGREGAT min. agregat-i, ma-
sa qé asht formue me ba-
shkimin e shum sendeve té
njillojta; p. sh. né tekniké
dinamomaqina dhe motori;
mat. shumé.
AGREGATNO STANJE fiz.
gjendja agregate, gjendja né
té cilén ndodhet ndonji ma-
terje: e ngurté, e langét ose
flurore.
AGREMAN agreman-i, pajtim
i nji shteti me pranue ndonji
14
AIS
njeri si pärfaqsues diploma-
tik té ndonji shteti •tjetér.
AGRESIJA agresion-i, .sulm i
paprovokuem.
AGRESIVAN agresiv-e, qé ka
qällime sulmuese.
AGRESOR agresor-i, ai
kryen nji sulm.
AGROBIOLOGIJA agrobiolo-
gji-ja, shkenca e ligjéve tö
pérgjithshme biologjike né
iidhje me -oujqsin.
AGROBOTANIKA agrobotani-
ké-a, shkenca qé méson cil-
sit morfologjike e fiziologji-
ke té bimäve kulturore.
AGRONOMIJA agronomi-ja,
shkencä bujqsije.
AGROTEHNIKA agrotekni-
ké-a, tekniké bujqsore, shken-
ca studion format e mé-
nyrat e reitjes sé biméve nä
Iloje té ndryshme tö tokäs
me qéllim qé té nxirren pro-
dhime tö nalta, té pérher-
shme e me kualitet tö mirö.
AGUTI zool. agut-i (Dasy-
procta (Aguti) brejtäs nga
Amerika Jugore, u sjell da-
me bitonjave té kallamit tö
sheqerit.
AHATINA ZOOL.
akatiné-a
(Achatina), gjini kérmijsh
toksorö nga må té médhejl
prej viseve tropikale t' Afri-
kés.
AHENIJA bot. aken-i, bolba-
re, fryt i forté qé nuk päl-
cet,. por bie krejt; p. sh. si
fryti i Iajthis, hikrrés, dush-
kut etj.
AIS muz. ais, toni a i ngritun
(it. La diesis).
AIS MOL
AIS MOL muz. shkallé moli né
tonin a me shtatö ngritäs.
AJ—AJ zool.. aj-aj-i (Chiromys
madagascarienis), majmun
nga Madagaskari nö madhsi
tä maces. Ka marré kät emén
se bértet fort.
AJCICA bot. mileze-milezja
(Coronilla).
AJKULA zool. peshkaqen-i
(CarchaFias glaucus).
AJSBERGERI gjeog. ajsberge-
ré-t, male akulli.
AJVAR havjar-i, gjella qé Pér-
gatitet prej ikrave tö pa-
strueme té blinit, morunés
AKACIJA bot. akacje-akacja
(Robinia pseudacacia), drizé
e butö, sallgam, KINESKA
albicia gjylibrishim (AI-
bizzia julibrissim).
AKADEMAC akademist-i, stu-
dent akademije.
AKADEMICAR akademist-i.
AKADEMIJA akademi-ja, in-
stituti må i nalté shkencuer;
quhen käshtu edhe disa
shkolla tä nalta: — ushtara-
ke, — tregtare.
AKADEMIK akademik-u, an-
tar i akademis.
AKADEMSKI STEPEN shka-
Ilé akademike.
AKAMOLI jo må, lene må.
AKANTUS bot. dashtér-dashe
tra (Acanthus).
A KAPELA muz. a kapela, né
stil tä kapelés Sikstine ku
köndohet •pa pércjellje muzi-
kore; dmth. kangé ko•rale pa
orkestér.
AKCENAT (AKCENT) ak-
AKORDIRATI
cent-i, thekös, shenja grafike
e ngritjes sé zanit.
AKCENTOVATI me akcentue,
me theksue, me i méshue za-
nit.
AKCENTOVANJE theksim-i.
te theksuemit.
AKCIDENTALI •muz. akciden-
talö-t, shenja me té cilat
ndörrohet naltsija e tonit
dhe emni i notes.
AKCIJA fiz. akcion-i, veprim;
veprim ushtarak; ndörmarr-
ja e nji pune me randsi pu-
blike, nji nga pjesét né té
cilat asht nda kapitali i nji
shoqnije ose ndörmarrje fi-
nanciare, tregtare a indus-
triale.
AKLAMACIJA akiamacion-i,
• brohoritje, duertrokitje.
AKLIMATIZACIJA akiimati-
zim-i, té pérshtatunit klimäs
sé vendit té huej.
AKME akme-akmeja, qelb-
sim-i, pucärr-a.
AKOMODACIJA akomodim-i.
rregullim; p. sh. akomodimi i
synit, do me thané rregulli-
mi i thjerräs sé synit Pér tö
pa nä largsi ndryshme.
ARONITIN bot. spinér-spinra
(Aconitum napellus), Icim. al-
kaloidi qä gjindet né rranjät
ellojeve té ndryshmetö spin-
räs. Pärdoret si mjet kun-
dér reumatizmit dhe dhimb-
jeve neuralgjike.
AKORD muz. akord-i, harmo-
nija qé del nga bashkting-
Ilimi i disa zaneve.
AKORDIRATI muz. me akor-
due nji vegél muzikore, me
15

****** Result for Image/Page 9 ******

AKRANIJE
rregullue telat simbas nalt-
sis sé caktueme.
AKRANIJE zool. akranie-t
(Acraniae), shtazé vertebrore
må primitive: pa rrashté e
pa zemér.; péffaqsues: am-
fioksusi.
AKREDITIRATi me
me pajisé me letra kreden-
ciale nji minister OSe pérfaq-
sues diplomatik qé ta njofé
si té tillé qeverija prané sé
cilés asht dérgue.
ARREDITIV akreditiv-i, letär
e hapät me té cilén marrsi i
letrés lutet qi} fi vejé né dis-
pozicion dorzuesit té letrés
osev• t'akredituemit nji shu-
mé té hollash; akt-besimi.
AKREDITIVAN i akredituemi,
i besuemi.
AKROBACIJA akrobaci-ja,
akrobacion, arti i akrobatit,
pehlivanllék.
AKROBAT akrobat-i, pehli-
van, Iojtar né litar, mjeshtér
né käcime e né té sjellunit
n'ajr.
AKROBATIKA fis. akrobati-
kä-a, shkathtsija e té krye-
mit t'ushtrimeve trupore me
qéllim zhvillimi té fuqis, qé-
ndresés e t'elasticitetit.
AKROSTIH akrostih-u, vjer-
shé né té cilén germat e pa-
ra té cdo vargu formojné nji
emén a nji faalé.
AKSIOMA mat. aksiomé-a, e
vérteta shkencore e •qarté né
•vetvete; e vérteta e duk-
shme; p. sh. asnji pohim nuk
mund té jeté njikohsisht
edhe. i sakté edhe jo i sakté.
16
AKTIVIRATI
AKSOLOTL zooi. • aksolotél-
aksolotli (Amblystoma me-
xicanum), larvé e picrrakut
tö madh meksikan.
AKT akt-i, pjesä e dramés;
shkresö zyrtare.
AKTINIJE zool. aktinie-t (Ac-
tinaria), shtazö deti nga fa-
milja e antozojve, shquhen
me ngjyra té bukura qä
kané.
AKTINIJUM Ac kim. aktini-
um-i, element tepär radio-
aktiv.
AKTINOMETAR fiz aktino-
meter-aktinometri, vegél Pér
matjen e fuqis sé nxehtsis Sö
rrezeve té diellit; vegél op-
tike Pér caktimin e gjatsis
s'ekspozicionit né fotografi.
AKTINOMICETI bot. aktino-
micete-t (Actinomycetes) ké-
purdha t'ulta parazite.
AKTINOMIKOZA med. akti-
nomikozé-a, smundje ngjitse
qägfaqet må tepér ndér shtå-
zé e prej tyne perhapet edhe
ndér njeréz; shkaktohet prej
képurdhave té vecanta qö
ndodhen né kokrrén e thek-
nés, elbit e grunit.
AKTIV aktiv-i, veprues; ant.
pasiv.
AKTIVA aktiy-i, pasunija: tö
hollat, letrat me vlefté, pa-
sunija e patundshme.
AKTIVAN aktiv-e,. veprues; • i
gjallé, i shkathté, energjik;
gram. •aktiv-e, folje aktive
ose vepruese.
AKTIVIRATI me aktivizue,
me bå té veprojé, me nxité
qé té zhvillojé nji veprimtari
må té gjallé.
AKTIVIST
AKTIVIST aktiust-i, ais qé
ban pjesé .n'aktivin e nji
partije, ithtar i aktivizmit.
vet.
AKTIVNI STATICKI RAD
(AKTIVNO SKRACIVANJE
MISICA) fis. puné statike
aktive; shkurtimi aktiv i
muskujve.
AKUMULACIJA akumulaci-
on-i, grumbullim, akumulim.
AKUMULATOR jiz. akumula-
tor-i, aparat Pér grumbulli-
min e energjis elektrikore.
AKUPIKTURA akupikturö-a,
qéndisje me gjylpané.
AKUSTICAN akustik-e, ting-
AKüSTICKE MRLJE anat.
njolla akustike (Thaculae
acusticae), vende né treme
né té cilat marrin fund nga
nji dege e nervave té ndö-
gjimit.
AKÜSTICKI CENTAR anat.
gendér akustike, vendi né
thelän e tamthave té kojés
sé trunit té madh, né té cilin
mbaron nervi akustik i ve-
shit té mbrendshäm.
AKÜSTIKA akustiké-a, shken-
ca mbi tingujt; shkenca qé
studion fenomenet e tinguj—
AKUT gram. akut-e, akcenl i
.mprefté.
AKUTAN i. ashpér, i shpejté;
qä kérkon zgjidhje té shpej-
té; med
• ' BOL dhimbje
akute, e papritun dhe shum
e forté; akutna, bolest * sé-
mundje akute, ajo qé do té
marré fund •shpejt?me shö-
rim OSe me vdekje.
2 Fjaluer terminologjik
ALATURKA
AKUZATIV akuzativ-i, kall-
zore, déshmore, rasa e katért
né gramatikö.
AKVAREL akvarel-i, pikturé
me ngjyra uji.
AKVAREL CETKICE brushé
akvareli, brushäz qé pérdo-
ret né piktura me ngjyra uji.
AKVARIJUM biol. akuariurn-i
(aquarium), eni me ujé ku
mbahen shtåzé e bimé.
AKVATERARIJUMzooL akua-
terarrarium-i, ené ku mba-
hen e rriten amfibét.
AKVILEGIJA bot. kandilqy-
qe-kandilqyqja (Aquilegia).
ALABANIJUM Ab Icim. alaba-
nium-i, element né té 85-tin
vend té sistemit periodik.
ALABASTER min. alabastér-i,
varietet krejt j bardhé dhe i
tejdukshém i gipsit né formé
kokrrizash e krisialesh.
ALABREVE mum _ alabreve,
pjesé muzikore qé ekzeku-
tohet shpejt.
ALAMARCIA muz. alamarcia,
né formé marshi, gjallnisht
si né marsh.
ALAMUNJA njeri mendjeleh-
té,• sfiapakot, torollak, toro-
man; spitullak.
AL'ANTIKA muz. al'antika, né
mänyré tä lashté, tue ruejté
karakteristikat e vjetra.
ALARM glarm-i; kushtrim.
ALAT vegél—vegla.
ALATLIKA maqiné-a, mjet,
vegöl.
UALATtJRKA muz. allaturka,
né ményré té vjetér,. mbas
ményrés turke.
17

****** Result for Image/Page 10 ******

ALAUN
ALAUN kim. alaun-i, stipés,
shap.
ALAZINGARA muz. alazinga-
ra, mbas ményräs jevgjite.
ALBATROS ZOOL. albatros-i,
albatro-ja, mare (Diomedea
exulans), shpend deti
i
madh dhe i bardhä qé para-
Iajmron stuhin, shpend i du-
his.
ALBICIJA bot. albicie-ja (A1-
bizzia julibrissim) gjini bi-
more prej familjes mimoze
nga viset tropikale. Kultivo-
het né Dalmaci pär Iulet e
bukura qé ka.
ALBINIZAM med. albinizém-
albinizmi (albihismus), mu-
ngé* trashiguese e materje-
ve me ngjyré, te pigmenteve
né Iékurö té njerözve e tö
shtåzäve pär cka Iäkura e
flokét duken lä bardhä, kur-
se syt té kuqrrimté.
ALBUM album-i, fletore• né
trajtö libri né cilén ruhen
fotografit, vizatimet, etj.
ALBUMIN kim. albuminé-a,
substancé e pérbame prej
karboni, hidrogjeni, oksigje-
ni, azoti, fosfori e sulfuri,
shum e pérhapun né natyré;
åsht nji nga perbåset krye-
sore té shum indeve té kaf-
shäve e tö biméve.
ALBUMOZE kim. albumoze-t.
denaturizimi i albumineve;
sajohen né lukth e né pan-
kreas gjatä trejtjes s'ushqi-
mit.
ALDEHIDI Icim. aldehide-t,
prodhimet e oksidimit té
pjesshém tö nji alkoöli tä
parö.
18
ALGORITÄM
ALDROVANDA bot. aldrovan-
dé-a (Aldrovanda vesiculo-
sa),• bimé mishngranse qé
noton lirisht mbi ujä.
ALEGORIJA alegori-ja, meta-
forä, shprehja e nji mendimi
abstrakt me anän nji fi-
gure konkrete.
ALEGORISATI me alegorizue,
me folé me alegori, me Gfa—
qö mendimet tärthorazi, me
figura.
ALEGRETO muz. alegreto, pak
e gjallä, gézueshém, por må
ngadalé se alegro e må
shpejt se andante.
ALEGRO muz. alegro, gäzue-
shém, gjallnisht, shpejt.
ALEJA bot. alejö-a,
rruga
ndérmjet dy rreshta drüjsh
ose iulesh.
ALEKSANDRINAC varg alek-
sandrin, varg dymbédheté-
rrokés.
ALEURON bot. aleuron-i, ma-
terje organike né formä kok-
rrizash né qeliza bimore tö
pérbame prej albuminés sé
kristalizueme..
ALEVA PAPRIKA bot. biber i
kuq, spec i kuq.
ALFABET alfabet-i, abece,
abe.
ALFABETSKI RED rendi al-
fabetik.
ALFA ZRACI kim. rrezet alfa,
vrezet e materjeve radioakti-
ve.
AL FINE muz. al fine, deri né
fund.
ALGA bot. algé-a, Ieshterik
(Algha).
ALGORITAM mat. algoritém-
algoritmi, shkathtsi njehsi-
ALHEMIJA
mi, katör veprimet aritmeti-
kore; LOGICKI
algo—
ritmi logjik, prova Pér té
zevendsue operacionet logji—
ke me shifra e metoda arit-
pra prova e nji
metike, —
logjike matematike ose sim-
bolike.
ALHEMI.JA kim. alkimi-ja,
shkenca qä ka lindö dhe asht
pörhapé prej Arabéve. Alki-
mistét mendojshin Se ari
mund té båhet prej metale-
ve jo té gmueshme näqoftése
kéto lagen me nji landé té
posaqme.
ALIBI gjetiu, té ndodhunit
tjetérkund me rastin e ndo-
nji krimi.
ALIGATORI zool. aligatorä-t,
kajmané-t. krokodilat ame-
rikané (Alliga toridas).
ALIJAS alias. ndryshe; tjera
herö.
ALIKVC)TKI TONOVI muz.
tonet alikvo ose tö sipérme.
ALINEJA rresht i ri, pasus i
ri, paragraf i ri.
ALITERACIJA aliteracion-i,
figurä retorike.
ALIZARIN kim. alizariné-a,
ngjyré e kuqe e bukur qä
fitohet prej antracenit; di-
kur fitohej nga rranja e
bimes sé shqemit (Rubia tin-
ctorum).
ALKALI kirn. alkale-t, kryp-
nat qö fitohen nga hini i bi-
mäve tö detit, potaSi, karbo-
nati i potasit.
ALKALNI METALI Icim. me-
talet alkaline, grup metalesh
me peshé te vogél: liti, na-
triumi, kaliuml, rubidi e cesi.
ALOGAMIJA
ALKALOIDI kit-n. alkaloide-t,
emén i kompo-
nimesh organike me natyré
bazike qö gjinden né shum
bime dhe janä helme tä for-
ta; alkaloide janä: nikotina,
kofeina, kinina, kapsicina
ALKANA bot. alkanä-a (Alkan-
na tinctoria), birné e pérha-
pun n'Europän Jugore, n'A-
sin e Vogél e te na né Dal-
maci. Prej lévorés sé rranjés
nxirret ngjyra e kuqe e
shkrimit; rranja pérdoret né
mjeksi.
ALKOHOL kim. alkool-i, lan-
gu qö nxirret nga destilimi
venés dhe i langjeve tjera
te fermentueme, pije dehse.
ALKOHOLICAN alkoolik-e, qö
pärmban alkooi, pijanec.
ALKOHOLIZAM alköolizém-
alkoolizmi, gjendae e sémunä
e organizmit e shkaktueme
nga pérdorimi i pijevet al-
koolike.
ALKOHOLNO VRENJE kim.
fermentim alkoolik, proces
qé kryhet nén ndikimin e
képurdhave té tharmit (Sac-
charomyces cerevisiae).
ALKOHOLOMETAR fiz. alko-
olmetér-alkoolmetri, vegél
per caktimin e sasis s'alko-
olit né ndonji pile alkoolike.
ALMANAH •almanah-u, lunar,
kalendar, revisté vjetore.
ALOF rrjetä-a, pé.
ALOGAMIJA bot. alogami—ja,
fekondim i huej, dmth. fe-
kondim me polenin e Iules
tjetär té tö njajtit Iloj.
19