JOD

Voved:

- Op{to za jodot:
( iodes, )
I 53. ,

. ,
. .
( VII ),
, I2.

- Nao|awe na Zemjata:
,
.
(II)
.
. ,
, ,
.

- Opisna hemija:
,
3450 ml 20 C 1280 ml 50 C. ,
(IO) .
I2+ H20 H+ + I + HIO (K = 2.010-13) [1]

,
.
. ,
(20.5 g/100 ml 15 C, 21.43 g/100 ml a 25 C),
(20.6 g/100 ml 17 C, 25.20 g/100 ml 25 C), , ,
, (14.09 g/100 ml 25 C), (2.603 g/100
ml 35 C) (16.47 g/100 ml 25 C)[2].

 . ,
.
:
2I + Cl2 I2 + 2Cl
:[1]
2I + 4H+ + MnO2 I2 + 2H2O + Mn++
:[3]
I2 + H2S 2HI + S
:
2I2 + N2H4 4HI + N2
:[4]
I2 + 10HNO3 2HIO3 + 10NO2 + 4H2O
:[4]
I2 + 2ClO3 2IO3 + Cl2
,
( ):[1]
I2 + 2OH I + IO + H2O (K = 30)
3IO 2I + IO3 (K = 1020)

- Pova`ni neorganski jodni soedinenija:

(NH4I)
(CsI)
(I) (CuI)
(HI)
(HIO3)
(ICN)
(IF7)

(IF5)
(II) (PbI2)
(LiI)
(NI3)
(KI)
(NaI)

- Stabilniot jod vo prirodata:

 , ;
.
: ,
.
,
. T4 T3

()

, , TSH.

,
.
,
.

50%, ,
100%. T4 T3,
( ) .

- Uloga na jodot kaj ~ovekoviot organizam:

Iako vo organizmot e prisuten vo mali koli~ini (10 20 mg), jodot e neophoden za
zdravjeto na ~ovekot. Jodot pretstavuva hemiski element koj se nao|a vo morska
voda,otkrien sosema slu~ajno vo 1811 godina od strana na francuskiot hemi~ar
Bernar Kurtov.Jodot e neophoden za odr`uvawe na normalna razmena na
materiite,a vo ~ovekoviot organizam od celokupnata negova koli~ina,90 % se nao|a
vo tiroidnata `lezda kade vleguva i vo osnovniot sostav na hormonite T3 I T4 od
{titnata `lezda.Jodot e neophoden i za pravilniot razvoj na nervniot i lokomotorniot
sistem kaj fetusot i novoroden~iwata,a nedostatokot od ovoj hemiski element mo`e
da dovede do te{ki fizi~ki i psihi~ki poremetuvawa.Kaj vozrasnite ovoj mineral go
stimulira funkcioniraweto na organizmot.Nedostatokot na jodot predizvikuva
poremetuvawa

na

{titnata

`lezda,gu{avost,namalena

rabotna

aktivnost,slabokrvnost,srcevi poremetuvawa,problem so reprodukcija na potomstvo,

predvremeno pora|awe kaj bremeni `eni,namalena skoncentriranost i sposobnost za

u~ewe a edna od najte{kite komlikacii koi mo`at da se javat pri nedostatok na jodot
vo organizmot e sindromot na endemski kretenizam.Za seto ova stanuva zbor na
Me|unarodnata konvencija za zna~eweto na jodot kako hemiski element za ~ovekot i
posledicite koi nastanuvaat pri negov deficit kaj deca,bremeni `eni i postari lica koja
e odr`ana vo turskiot grad Alawi vo avgust 2008 god. Jodot e neophoden za
nastanuvawe,pravilen rast i razvoj na site tkiva i organi,osobeno na mozokot bidej}i e
osnoven gradben element na hormonot koj go la~i {titnata `lezda i negoviot
nedostatok mo`e da kauzira te{ki umstveni i fizi~ki poremetuvawa.Taka,na nivo na
edna populacija nedostatokot na jodot go namaluva vkupniot koeficient na
inteligencijata od IQ 13,5 do 15 IQ.Minimalnite potrebi na eden vozrasen ~ovek se
150 mikrogrami dnevno vnesuvawe na jod preku hrana koja go sodr`i istiot.Spored
nekoi istra`uvawa Japonija i Skandinavskite zemji se zemji koi prose~no najmnogu
koristat hrana koja go sodr`i jodot.Iako kone~nite procenki deka dnevnite potrebi od
jod se pome|u 150 i 300 mikrogrami dnevno istra`uvawata vo [vajcarija sprovedeni
u{te pred 80 godini uka`uvaat deka dnevnite potrebi od jod kaj decata se mnogu
pogolemi,pa se nadoknaduva jodot vo ovaa zemja so zemawe na tablet koi sodr`at
od 3 do 5 miligram.Japonija e zemja vo koja dnevnata upotreba i zemawe jod e
najgolema vo svetot,blagodarej}i na golemata zastapenost na morski plodovi vo
ishranata.Vo japonskoto krajbre`je dnevnoto vnesuvawe na jodot e pove}e od 14
miligrama.Za razlika od Japoncite nie mnogu pomalku go vnesuvame jodot pa duri i
mnogu malku znaeme za zna~eweto i funkcionalnosta na jodot za ~ovekoviot
organizam no sepak blagodarenie na gotvarskata sol koja ni e vo sekojdnevnata
ishrana ja zadovoluvame potrebata od istiot.

- Zaklu~ok:
Jodot e hemiski element koj se nao|a vo ~ovekoviot organizam vo mnogu mali
koli~ini.Ima golema uloga vo funkcioniraweto na {titnata `lezda i produkcija na

nejziniot hormon koj ima neposredno vlijanie na psihi~kiot i fizi~kiot razvoj na

metabolizmot,aktivnosta na muskulite i nervite.Jodot vo organizmot se vnesuva so
hranata i te~nostite,a redovnoto konsumirawe na mali koli~ini jod spre~uva nesakani
posledici

pri

negov nedostatok.Koncentracijata

na

jodot

najgolema

kaj

algite,morskite ribi,{kolki i rakovi,jastog,kromid i zelen~uk koe raste na zemji{te

bogato so jod.Lu|eto vo ~ija ishrana dominiraat proizvodi so rastitelno poteklo
(zelka,karfiol,grav,proizvodi od soja i p~enka) treba da znaat deka ovie namirnici se
siroma{ni so jod.

- Koristena literatura:
Internet: http://mk.wikipedia.org/wiki/Jod, http://www.blic.co.yu/reportaza.php?id=55519

Slika br.1

Slika br.2

Slika br.3